Chicago, III., 14. fiinija (June) 1916 pHb.ro ^•jfttti&i'i NASLOV uredništva in upravništva: ItSl W. »ad Place Chicago, III. OFFICE ORGAN OF THE GRAND CARNIQLIAN ] SLOVENIAN CATHOLIC UNION lateral u Baeaad-Cla« Mattar Juuiry II, lfli, Ika Post 0«aa aft Okiaafo, IUiaoia, oadar tk« Aaft af Aag^ H Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22*4 Place Chicago, HI No. 23. Štev. 21. Volume U. CHARLES EVANS HUGQES, REP. PREDS. KANDIDAT. Lokalne vesti. — Danes priobčujemo strani te številke I. izkaz miloda-rov za slovenske ranjence in njih sirote v stari domovini. Z veseljem lahko konstatiramo dejstvo, da se je na zadnji poziv našega sobr. predsednika in sobr. gl. tajnika odzvalo takoj nekaj društev s plemenitim darom po $25.00 Upamo, da bodo tem društvom sledila še ostala naša kra- iuloge razdeljeno v najboljše rok« in da bode na vsporedu tudi kra (sno slovensko petje. Da bode pa na 4. ta prireditev še bolj zanimiva, s< obljubili tudi "Slovenski tambu raši" svoje sodelovanje in nas bo do izucnadili s svojimi krasnim točkami ali skladbami. Ta dan ho demo videli prvič v slovenski dvo rani tamburase in se bomo lahke prepričali kako marljivo so se t učili, ker so se tako v kratkem času privadili že več težjih skladb. Upamo, da, bo v soboto in nedeljo cerkvena dvorana pri občin- Zaključek dveh harodnih konvencij. Minulo soboto popoldne ob 12: 39 dne 10. t. m. se je zaključila velika narodna republikanska konvencija v našem mestu po tridnevnem zborovanju. Skoro ravno isti čas se je zaključila tudi konvencija progresivne stranke vršeče se v Auditorium gledališču. Na republikanski konvenciji je bil z velikansko večino oddanih glasov jiominiran predsedniškim kandidatom Charles Evans Hug-hos, član najvišjega Zveznega sodišča v Washingtonu. D. C. pod predsedniškim kandidatom pa Charles Warren Fairbanks iz ln-diane, bivši podpredsednik Zedi-njenih 'držav z 1.1905 —1909. Po hudi borbi nied navzočimi delegati konvencije progresivne stranke se je nominiralo bivšega predsednika Theodore Roosevelta predsedniškim kandidatom te stranke. Jeli sprejme Roo&cvelt | kandidaturo ali ne, se bode šele čez nekaj dni odločil. Splošno se sodi, da se bo pri glavnih predsedniških volitvah meseca novembra republikanska stranka združila s progresivno, samo da ne pridejo demokrati do zmage. O izidu končnega glasovanja na republikanski konvenciji, prinašamo na 7. strani bolj obširno ljen predsednikom Zedinjenih drŽav in da bode izvrsten predsednik. V s v rh o nadaljne volilne kampanje je svojo 51etno službo kot član vrhovnega zveznega sodišča odpovedal in poslal resignacijo predsedniku Wiisonu. Rcsignaci-ja je bila odobrena, ali sprejeta. Na njegovo mesto bo predsednik Imenoval najbrže bivšega predsednika in sedanjega profesorja Howard Tafta. Demokratska konvcncija. St. Louis, Mo. 12. junija. Povo-lom bližajoče se narodne demokratsko konvencije, ki se prične tukaj dne 14. t. m. se delajo tu velike predpriprave. Delegatje in delegat in je že prihajajo (»d raznih strani. Konvencija bode trajala tri dni. Demokratska stranka >odc mi tej konvenciji postavila preds. kandidatom sedanjega predsednika Wilsona. Nemci bodo volili Hughcsa. Philadelphia, Pa. 12. junija. — Gustav Mayer, lastnik in izdajatelj uglednega tuk. nemškega Jnevnika se je napram raznim časnikarskim poročevalcem izrazil, da bode pretežna večina (85 ixlstotkov) ameriških Nemcev glasovala v jeseni za Charles K. IJughesa pri predsedniških volitvah.'Število volilcev nemške narodnosti znaša v Zedinjenih drža v ah okoli 2,000.000. CHARLES W. FAIRBANKS, REPUBL. POPREDS. KANDIDAT. jevna društva in da tekom časa ne bode ni enega krajevnega dru- "Krivoprisežniku" polna štva naše K. S. K. J. ki bi vsaj ne- stva. kaj ne prispelo v ta sklad. Kakor že omenjeno, se bode ta denar odposlal v staro domovino šele. po končani vojni; do tedaj se ga bode pa obrestonosno naložilo v eni največjih in najbolj zanesljivih bank v Chieagu. Cenjene čitateije opozarjamo danes na prvi uvodni članek na, , ... . „ .. , T . . . . . . .. narodnosti in sicer: Poljakov, Ir 4. strani ki nam ga je iz prijazno- v/ c, /S i. • tabelico, razdeljeno po glasova-število volilcev licmške nju delegatov iz raznih držav. Hughesu bi zadostovalo pri nominaciji samo 494 glasov, dobil jih je pa skoro še enkrat toliko. Sliko Mr. Hughesa smo priobčili že v štev. 20 našega lista in kratek njegov životopis; vseentf jo pa prinašamo danes še enkrat na tem nestu, ker se splošno sodi, da bole Charles E. Hughes bodči oredsednik Zedinjenih držav. Bolj obširen njegov životopis sle. di v prihodnji številki. 'Platformo" republikanske ttranke najdejo cen j. čitatelji na 7 strani te številke. — Minulo sredo, due 7. t. m. se je vršil v Pulaski dvorani na Ashland Ave prvi Mednarodni večer, katerega je priredilo svojim članom in povabljencem društvo reda Kolumbovih Vitezov (Bishop Ketteler Council štev. 1628. Na vsporedu je bilo vec točk raznih je iz prijazn sti doposlal urednik "Glas Naroda" v New Yorku. Od strani naših sotrudnikov, dopisnikov in čitateljev pričakujemo kakega glasu, ali kak primeren dopis v svrho skupne pomožne agitacije. Mislimo, da ne bp najti nikogar, ki bi imel sedaj tako zakrklo srce, da bi se ne strinjal z našo idejo. — Kakor v današnjem prvem izkazu milodarov za ranjence v cev, Nemcev, Slovencev, Čehov in Litvincev. Slovenci smo imeli na vsporedu naš novi Tamburaški klub, ki je zaigral Sokolsko koračnico in neko drugo skladbo v ! splošno zadovolji nost. Smelo reče-jmo, dn *o želi naši tamburaši od strani gledalcev najbolj buren a-I plavž. Istotako je tudi častno nastopil m?« domači Cerkveni slov. j pevski zbor, z Gregorčič — Hlad-1 Hughes sprejel nominacijo in re-signiral. Washington, D. C. 10. junija. Ko je prejel danes pop. Charles K. Hughes brzojavno obvestilo iz Chicaga, da ga je republikanska stranka določila predsedniškim kandidatom, je takoj javnosti in vodjem konvencije naznanil, da prevzame to nominacijo in da se strinja z republikansko "platformo." Od številnih njegovih prijateljev in drugih politikarjev iz mesta ter cele Unije je prejel Hughes veliko število brzojavnih čestitk. Vsi so mišljenja, da bo Hughes v jeseni zanesljivo izvo- Večkratni milijonar utonil. V malem tovarniškem mestecu Steger, 111. nedaleč od Chicaga je v nedeljo, dne 11. t. m. na čuden način utonil multiinilijonar in lastnik največje tovarne klavir jev na svetu John Val. Steger. Pred tovarno, ki zavzema 2500 a k rov se nahaja krasen vrt z u metno narejenim bazehom vode. i Že precej postarani lastnik te*to-jvarne John Val. Steger je kaj rad 1 metal kruh zlatim ribicam v tem bazenu. Omenjeni dan ga je pa pri tem zadel mrtvoud. da se je neopaženo prevrnil v 14 čevljev globoko vodo in utonil. Mr. Steger je bil rojen .1 1854 v 1'lmu na Nemškem; semkaj v Ameriko je prišel 1. 1871 z 12c denarjh v žepu. Nekaj časa je delal tu v Chieagu kot mizar za $10. — na teden, zatem je pa začel trgovati s starimi klavirji. Pri tem je imel tako velik uspeh, da si je čez leta postavil v Steger-jil velikansko lastno tovafno. Nje-gQvo ogromno, več milijonov vredno premoženje bodo podedovali njegovi otroci: 2 sinova in tri hčere. čeli civilisti in vojaštvo to mesto v svojo posest važno gorsko straže zapuščati. Ruska armada se na- tegicno točko Mo»fc> Leiiierne, haja sedaj samo še 30 milj odda- kjer smo odvedli s sabo 500 Itali-ljeno na severni strani Černovic. janov v ujetništvo. Dalje je av- Avstrijsko poročilo. f^ arm*d* * ^^okom za-_ • . . .. vzela £oro Meletto na vzhodni Dunaj, Avstrija, 12. junija. — ; strani Asiago. Od tukaj imamo progo Danes se uradno poroča o po-1 sedaj odprto železniško luza-ju na severnem bojišču sle-j proti Benetkam. V obče napredu- smo minulo v razni ka čez I jejo Avstrijci na celi črti, ter se sela Kolki pomikajo vedno bolj in bolj že na soboto pognali so- i italijanskih tleh. reko Styr; pri tem Tekom zadnjih 9 dni je padlo smo zaplenili 3 strojne puške, — Avstrijcem v roke vsega skupaj ujeli 8 ruskih častnikov in 1500 13,000 italijanskih vojakov in več mož. Na Tamopola so si nase prisvojile neko važno strategičnoi severozapadni strani j sto častnikov, so si naše čete zopet Odstop italijanskega ministrstva. Rim, Italija, 12. junija. —Kralj Vsled hudega pritiska so- Viktor Emanuel je sprejel danes vra^niHa v severoiztočni Bukovini v avdijenci bivšega ministrskega se je fiiorala naM armada urnak- predsednika Antonio Salandra, niti jiažaj. Na južni strani sela ker je slednji s svojim celim kabi-Krevo p večji nemški vojaški od- netoin odstopil, ali resigniral. O delek zavzel več zelo važniji ru- resignacigi ministrstva stari domovini razvidimo, je da- Pesmijo v mešanem zboru • ' • i m 1 r r\ /\ 4- m ' ' Ti n 4 i w J t rovalo- za ta sklad pri nedeljski seji tifcji društvo sv. Jurija štev. * %0 "Katol. Borštnarjev" lepo svoto — Iskrena hvala temu dičnemu društvu! Čeravno ne Inozemske vesti. Ruski uspehi v Galiciji. slovenska pesem - vse druge. I,, 12 junija. - a+ita + i ir . bmhu^m in ^^ografla se semkaj poroča, da je pričela precej ojačena ru- Opomn Janex Belčič, predsednik društva sv. Alogzija št. 42 K. S. K. J. Martin Čermtgelj, tajnik. --n— — > Wenona, 111, Cenjeni sobrat urednik:— Dne 28. maja t. 1. smo izgubili iz naše sredine dobrega člana in priljubljenega rojaka Josip Lobe-ta, ker ga je zadela nesreča, da je bil od vlaka povožen. Umrl je v hudih bolečinah in mukah ob 6. uri zvečer previden z svetotajstni za umirajoče. Pokojnik' je bil član našega društva sv. Janeza Krstn. št. 60 K. S. K. J. Nesrečnega rojaka smo pokopa li dne 30. maja po katoliškem obredu na pokopališče v Rutlandu Tem potom se lepo zahvaljujem v imenu našega društva Hrv podp. društva sv. Petra iz Weno ne in tudi Hrvatskemu podp. dr v Rutlandu, ki so korakali z na mi v mrtvaškem sprevQdu. Pokojni Josip Lobe je bil star 33 let, rojen pa blizu Kočevja na Kranjskem. K društvu in naši Jednoti je pristopil mes. maja 1907; zavarovan je bil za $1000 Tukaj zapušča enega brata in stri ca. — Lahka mu bodi tuja žemljica Naj v miru počiva! Sobratski pozdrav, Frank Bezovšek, tajnik. v dvorani društva sv. Jožefa svcgo 5. letno zabavo z plesom in od 22. do 25 .junija bode pokazala naša slovenska šolska mladina tukajšne slovenske farno šole na odru kaj zna. Naši kmetovalci tožijo, da jim letos primanjkuje vode za namakanje zemlje; po nekod jim je pa potolka toča. Društvo šv. Jožefa št. 7 K. S. K. J. tukaj.se lepo širi in množi z novimi člani; zlasti zapisujejo marljivo člani svojo deco v novi otroški oddelek, kar je vse hvale in posnemanja vredno. ' S pozdravom Hribolazec. Nova maša v Chisbolm Minnesota. •V nedeljo, dne 18. junija t. 1 bode daroval v cerkvi sv. Jožefa na Chisholm, Minn., prvo sveto mašo naš rojak Rev. John Jerše Ondotni farani, rojaki in razna slovenska društva bodo to redko slavje obhajali na slovesen način ker se bodo domača društva kor-porativno udeležila te nove sv. maše. Novomašnik Bev. John Jerše. Kakor se nam poroča, je bil no vomašnik Rev. John Jerše rojen dne 3. marca 1. 1891 v vasi Jama blizu Žužemberka na Dolenjskem. Stariši so mu: Janez Jerše in Neža, rojena Adamič; oče je umrl v starem kraju že pred več leti. Rev. Jerše je obiskoval nekaj let ljudsko šolo na Kranjskem; meseca maja 1. 1901 je pa prišel s svojo materjo in edino sestro semkaj Ameriko; nekaj časa je živela ta» družina v Manistique, Mich., nakar se je preselila k svojim sorodnikom na Ely, Minn. Naslednje leto (1902) je poslal nadarjenega dečka slovenski župnik iz Elya Msgr. Jos. F. Buh na St. Johns University v Collegevil-e, Minn., kjer je sedaj dokončal svoje bogoslovne študije. Dalje se nam poroča, da bode ta novomašnik pastiroval v du-uthski škofiji, kjer bo nastavljen pri kaki slovenski fari na Range. Rojaku-novomašniku želimo pri delovanju v Vinogradu Gospodovem obilno uspeha, sreče, zado voljnosti in blagoslova božjega. IVERI. Ženska je lahko prijateljica kakega moža, kojega ni morda nikdar ljubila; je pa huda sovraži uica onega, katrega je morda že nesrečno ljubila, ali izgubila. • Penzije so srebrni podstavki vojnih oblakov. Usmiljenost in dobrotljivost je podobna reki; — čim bolj globoka je, tem manj dela šumenja. • Izmed mnogih stvari, katere bi se morale pričenjati * in gojiti doma, je v prvi vrsti — dobrotljivost. Lepe prilike se rcdkokcdaj vrnejo zopet nazaj k onemu, ki jih je zamudil in zopet čaka nanje. Ako imaš morda takega prijatelja, ki pri izvrševanju kake usluge ne misli na svoje lastno kosilo, — drži se takega človeka do smrti. • V Sibiriji je običaj, da »ora prirediti vsaka nevesta pojedino ko pride na ženinov dom. Vsa jedila in stvari mora sama skuhati in pripraviti, da s tem pokaže svojo umetnost pri kuhanju. ZAHVALA. Tem potom se prav uljudno in lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam bili v blagohotno tolažbo in pomoč v tem bridkem in tuž-nem času, ko nam je neizprosna smrt pobrala ljubljenega soproga, oziroma očeta štirih nedoraslih o-tročičev: Anton Benkovič. Prav iz srca se iskreno zahvaljujemo tudi društvu Vitezi sv. Florjana št. 44 K. S. K J. in društvu sv. Jurja št. 22 J. S. K. J. kojih je bil naš pokojnik član, ker so ga tako lepo in polnoštevilno spVemila k zadnjemu počitku. Še enkrat kličemo vsem skupaj: Prisrčna hvala! — Naj v miru počiva ! So. Chicago, ni, 7. junija 1916. Mary Benkovič, žalujoča suproga; Bozalija, Mary, Anton in Frank, otroci. 1- NAZNANILO IN ZAHVALA. Podpisana naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni dne 3. maja t. 1. k sebi v boljše življenje poklical našega ljubljenega nečaka Frank Kresalj-a, doma iz vasi Kal pri Deberničah, star 19 in pol let. Pokojnik je prišel 1. 1914 semkaj v Joliet, kjer je ves čas biva! pri svoji zdolej podpisani teti. Zbolel je dne 8. novembra L 1915 za vročinsko boleznijo, nakar se ga je lotila neusmiljena jetika, vsled katere je podlegel smrti po hudem, več mesečnem bolehanju. ' Pokopan je bil dne 6. maja na slov. pokopališču sv. Jožefa tukaj v Jolietu. V stari domovini zapušča stariše, sestre in brate. Vsem prijateljem, znancem, posebno pa društvu sv. Antona Pad. št. 87 K. S. K. J. Joliet. I1L se lepo zahvaljujem, ker so ga tako pogosto obiskovali in mu priredili tako lep pogreb. Bog Vam povrni Vašo dobroto in naklonjenost do pokojnika! Priporočam ga v blag spomin in molitev. Svetila mu večna luč! Naj v miru počiva! Joliet, 111. dne 3. junija 1916. Žalujoča'teta: Antonia Strametz, s hčerami. OBLASTI ZDBUŽENIH DRŽAV BEDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD. PRVA-DRUGA NARODNA BANKA USTANOVLJENA L. 1852. Lastno poslopje. V PITTSBURGU. SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE. Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo 100 KRON ZA $14.00 POZOR: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PRIV. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU. THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. PITTSBURG, PA. Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov. Beseda učenjaka. V LEKARNAH Pueblo, Colo. Cenjeni g. urednik! Tukaj v Pueblu, Colo., so vese-ice, igre in zabave na dnevnem redu. Dne 7. junija je priredilo društvo "Mladi Dalmatinci" skupen zabaven večer z gledališko igro "Na ogledih", ki je bil zelo dobro obiskan. Pri tej prireditvi ^sta navdušeno govorila zbranim farne občine. Vsakdo je bil letos gostom tuk. domači slovenski žup na Vftlikn nrvx nmdflnaxan __ t>__n:_!i rr_____ • , . k na Veliko noč presenečen, ko se je v cerkvi oznanilo, da se je tekom pol leta odplačalo že $1000. cerkvenega dolga. Vse to je pripisovati neumornosti našega novega g. župnika. nik Rev. Ciril Zupan in drugi nadzornik K. S. K. J. sobrat Geo. Thomas. Dne 11. junija je bila zopet plesna zabava v Rojčevi dvorani. Dne 18. junija bodo pa imele Slovenske Borštnarine (W. C. O. F.) CENA $1.00 Armand Gautier, član Francoskega znanstvenega instituta in avtor sloveče knjige o prehranjevanju, je nedavno prečital pred Medicinsko akademijo svojo razpravo oi zdravilni in redilni vrednosti vina; med drugim se je o tem sledeče izrazil: "Vino naj bi rabil vsak delavec, ki nima zadostne prehrane, vino naj bi jemal starček, kojemu že telesne moči pešajo, — rekonvalescent, planšar raziskovalec, — oni, ki živijo v mrzlih, vlažnih in močvirnatih krajih — vo^ jaki v zimskih taboriščih" — skratka, vsi oni ki ne živijo v povoljnih razmerah, so prisiljeni posvetiti dosti dneržije da ohranijo svoje zdravje oziroma da telesno krepost v kratkem zopet zadobijo,—" v takih slučajih da ravno vino človeku najbolj hitro moč in krepčilo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vsebuje vso redilno moč dozorelega rdečega vina in vse njegove zdravilne lastnosti. Te lastnosti izvirajo iz skrbno nabranih zdravilnih zelišč Drimp šanih temu vinu. To izvrstno zdravilo, ali lek ' IZČIŠČA ČREVESJE, \, ODPRAVLJA ZABASANOST, ZABRANJUJE BOLEZNI, GLAVOBOL, I.T.D. « POSPEŠUJE BOLJŠO PREBAVO, I«* VRAČA TEK (OKUS), V f KREPČA TELESNI SISTEM, 9t ** ODPRAVLJA POBITOST, / VRAČA TELESNO MOČ OBUJA DELOVANJE ORGANIZMA, POVEČUJE NAŠO MOČ. vednoazdoezgaane8s?jlvoOČetC' ^ ^ * 86 d°b'° F"™* Sevajte TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. Pri izpahkih, oteklinah, bolečinah v mišicah otmlih .ii^ji. , •SffSff .r™™- ■" - - <■' Triner 1383-39 S. ASHLAND AVENUE CMCAGO, ILUNeiS 1 4848534853484853532353235353532323484853532353234848535353482323532353235323305353532353234823232348 4853485348485353482348235348532348235323532348535353532353535348532353235323304848532353484823535323 532389232348534823482348234848534853234823 Ali Boga Stvarnika res ni treba? Olikanim slovenskim krogom Spisal: t ANTON BONAVENTURA škof. V Ljubljani: 1906. V "MESTNEM DOMU". V začetku januarja so se napovedovala predavanja "Prosvete" v "Mestnem domu." Čul sčm, da se bode govorilo o svetu, o njegovem postanku, razvoju in koncu. Sumil sem, da bi se tu utegnili razvijati nazori, ki krščanstvo naravnost pobijajo. Nič bi me ne vznemirjalo, ko bi se razne sko občinstvo burno ploska! Kaj to pomeni? Zares to, kar piše "Narod": "da so se poslušalci strinjali z govornikovimi zaključnimi besedami". Boga so odstavili! Da li se je večina zavedala, kaj burno ploskanje pomeni? To ploskanje me je neizrekljivo zapeklo in mi pero v roke potisnilo. Iz " Naroda "1) posnamem, da se je govorilo o postanku in raz-vitku vsemira, o postanku in raz-vitku življenja na zemlji in tudi qlastlo k. 8. k. jbdnotr—14. jitnua 1916, Javno vprašanje in javni odgovor. javno vprašanje. 'S Jaz spodaj anonimno podpisani član K. S. K. J. smem reči, da sem vsako leto izpolnil versko dolžnost glede velikonočne spovedi in ae kar največ mogoče ravnam po vseh pravilih — društvenih in Jednotinih, — vendar, bi pa jaz, ker sem navdušen za napredek svo jega društva in naše slavne K. S. K. J., rad videl, da mi naše "Gla silo" odgovori na tole vprašanje: Ali ne bo naša K. S. K. J. vsestransko bolj napredovala* če se pravilo o verskih dolžnosti bolj na konec postavi? Več nas bo, večja bo blagajna! Če bomo pa preveč natančni zaradi vere se je bati da o početku človeka, vse pa v smi- nas bo manj in blagajna bo tudi manjša. slu da Boga ni treba. Ali je temu V* flj^ k S K J zares tako? Poglejmo! Zato naj Opomba uredništva: Na Vaše vprašanje Vam podajemo takoj Vam pa še jaz podam kratko raz- tukaj pojasnilo in odgovor od duhovnega sobrata naše Jednote s ka-pravico I. o početku in razvitku rim odgovorom se "Glasilo" Dooolnnm« —_ sveta. II. o početku in razvitku pravil K. S. K. J. življenja na zemlji, II. o početku me ne vznemiriaio irn hi w IV. o dotičnem sveto-. „v„ ,. . x« .v , . Mpoteze razvihale in raznih Plinskem sporočilu. Prosim, iz-1 *•> Za,sedaJ nam m bati< V naši K. S. K. J. nas je pri rodozna^fsl;veni razloffi ^l n te črtice pazljivo prečkati do 12'500 enje in za našo večnost, če jo pojasniti razni prirodni po-.^ * javi, napredek v znanstvu ni mo- ; ' ' ' ' I. VESOLJNI SVET. Oglejmo si vesolnji svet in po-1 porna organizacija. goč. S hipotezami se pa pojmi počasi bistrijo, in na zadnje se po • . . _ | • i O ---v —» WWW*««^* I VW *** 1/W" I I* V**»M« V * KllUltiUV^lUl raznih temah in zmotah more pri- prašajmo prirodoslovno znanost, ' 2.) Čast moramo dati ustanoviteljem naše K. S. K. J., da so to i do resnice. Resnica je pa nato kaj nam pove o njegovem začet- organizacijo spojili z verskim duhom. Ali ni vera prva in naiboliša vsem ljuba; m ker resnica ne mo-|ku in razvitku. ^Hm re biti nasprotna resnici, tudi na- i i ravno resnica ne more biti nas-1 ' Prasnov.l) protna razodeti resnici, ampak Dva dokaza sta bitno pripomo« nam pomaga, da razodeto še bolje gla, da se vesolnji svet sedaj pre razumemo in dokažemo. eej dobro pozna. Prvo je dokaz o Toda, ako se bQlj ali manj ver- enotnem zakonu, po katerem se jetna hipoteza o svetu, o njego- vsa telesa gibljejo, in sicer ne sa-vem postanku in razvoju pred- nio pri nas v našem osolnčju, am-stavlja kot znanstveno dokazana pak prav vsa brez izjeme. To je resnica, zoper katero nikdo več zakon teže aH gravitacije, kate prva m najboljša tolažnica v bolezni in ob smrti? Bolnike obiskavati in mrliče pokopavati, — to je telesno delo usmiljenja. Vsak pošten Slovenec rad vidi, če ga ob času bolezni obišče in previdi s svetimi zakramenti katoliški duhovnik; vsak po šten Slovenec želi, da je pokopan po obredih svete katoliške cerkve na katoliško pokopališče. Kdor tega na mara, ta ne more biti naš društveni brat, ker je odpadnik. 3.) Danes je S. N. P. J. ("Narodna Jednota") po številu članov in članic — ne pa po blagajni — res večja kakor je naša K. S. K. J. 'ta rdeče", naj gre, in ta prigovarjati ne sme, in ako se na rega je slavni Anglež Newton z Vzrok Je Ja» ke.r s- N- J- ("Narodna Jednota") bolj agitira in več tem temelju drzovito izpodbija računom dokazal in utemeljil. Ne denarno žrtvuje za svoj napredek kakor mi in izplačuje bolniško in le zaničevaje omenja krščan- samo na naši zemlji, ampak v Podporo iz svoje (Jednotine) blagajne. Če bi naša K. S. K. J. za-stvo in njegov nauk, otida pač ne vsem vesolnjim svetu tvarinski nesla svojo agitatorično silo na vse strani, na vsako, še tako majhno morem več biti miren. In ako ču- deli privlačno delujejo na druge naselbino v Ameriki, bi mi lahko odvagali ne samo po blagajni jem, da se na tako nevarna pre- »n sicer po točnih zakonih, od tod a,npak tudi po številu vse druge slovenske organizacije skupaj davanja vabi navadno meščansko predivno soglasje v kroženju raz- 4.) Zatorej vi, skrivno podpisani član naše K. S. K. J. in naš občinstvo, se v dnu duše stresem, nih nebeških teles, da se nam do- sobrat! Le delujmo tudi mi vsi navdušeno za napredek naše K. S. ker se verniki vabijo na kraj, zdevajo, kakor da so združena v K- J"- povsod in vselej: doma, pri delu, v družbi — in nič se nam ne kjer se jim bode v prelepi čaši umeten stroj.2) bo treba bati za našo bodočnost. podajal poguben strup, da se jim --K spovedi moramo zato hoditi, ker vsi smo grešniki pred Bogom premoti razum, pokvari srce, vz- D Urmaterie. Od naših takozvanih narodnjakov ali takozvanih socialistov se bude dvomi m strasti, ter se na- 2) P. Gander, O S. B. Die Erde pa še ne damo pohrustati. Zlttr M PeljC naraiTSq* • , • , • • Kdor izmed naS* ™ vsak način želi med nost k bogatajstvu. j K temu je v drugi polovici 19. prosta mu pot» "Narrod3'' ki jG bT*rZld h£,Ctia T?* ** ana" Kdo' katoliških Slovencev pa, ki je po nesreči zašel med nNr ! d'. kl o tem predavanju .za, po kateri se lahko prav na- nj želi iti med na mu kličemo: Dobro došel! fnTJlUko t2^ vT' clankoH" d0kMe- \Z katerW ^ar n 5-) Kar Pa ««• letošnje velikonočne izpovedi, kako so jo Z\Z i T T ' Z na « opravili člani in članice naše Jednote, o tem bodo dali uradno po da je res neka prav slabo uteme- katerih tvann obstoji solnce in L^ društveni tajniki in tajnice našemu č. g. duhovnemu vodju tZ TT* k0t r r drug\zvezde» katevrih svitl°ba bo že ob svojem času uradno poročal o tej sfvari. ' polno dokazano dejstvo, zoper ka- 'do nas prihaja. Natančna razisko- p-v ani«* v a xr t tero ni prigovora in da se je na vanja so dokazala, da so vsa ne-' a1 J ' a" K J' tem temelju Bog Stvarnik narav- beška telesa sestavljena iz istih nost odstavil. Giy>zno! Kar me je I snovi, katere se nahajajo na naši pa najbolj zabolelo, sta dve vesti zemlji. o dotičnih predavanjih v "Naro- Od kod ta enotnost v gibanju du-''v ^ in snoveh? Jako dobro jo razjas- V štev. 7. z dne 10. januarja | n juge Kant-Laplrtcejeva hipoteza,, piše: "K zaključnemu predava- j da so bila vsa telesa našega osoln- Mnogo naših rojakov misli, da je Amerika brezbožna dežela, de-nju o vsemiru je došlo izredno Ičja s početka skupna celota, neiz-' žela brfzverstva, in da je Amerika dom in pribežališče odpadnikov in mnogo občinstva; skoro polovica j merno velika plinska kroglja. Ta I boSotajcev. poslušalcev so bile dame, a tudi!hipoteza se je pozneje raztegnila: Res Je> da Amerika nikomur ne usiljuje vere in da glede vere delavski sloji so bili številno nav-ina vesolnji svet. 1) To je jakol vsak človek v Ameriki uživa popolno prostost, toda s tem še ni rečeno, ZOČi, kar (Jnl^ Q 7n la /? o ih^aka I 1_ •__x___i______• .1 da i n Amai>ilrn KvavKaSti« JaSaI« « !!/. A ___ santni tema \j jvuhcu »veiii lmeijni luči jasna omenjena posebno privlačno silo. O koncu I gibanja in nam je poznan razlog, I nobene vere. Res je nasprotno: sveta se je že mnogo mislilo, mno-| zakaj so jednake snovi raznih go raziskavalo . . ., a vkljub te-jnebešMih teles, mu še vlada v najširših slojih po- Vesoljni svet torej je bil s po^ polna nevednost v tem vprašanju, četka neizmerna plinska kralja. Kar je moderna znanost po dolgo- |Kai pa je bil u pryotni pun, ali 7.) Državni zakonik pise v paragrafu 58., da "kdor vertko skupino, ki je zbrana za to, da časti in moli Boga, moti z nerednim ali razburljivim obnašanjem, bo kaznovan z globo do sto dolarjev." 8.) Državni zakonik piše, da vsakemu duhovniku vsake vere je vselej ob vsaki uri prost vstop v vsako bolnišnico ali jetnišnico ali sploh v vsak javni zavod, in-uslužbenci so pod kaznijo izgube službe dolžni vsakemu duhovniku iti na roke pri izvrševanju njegovih verskih obredov... 9.) Državni zakonik piše, da vsa zemljišča in posestva, ki služijo v verske namene, so prosta vseh davkov in zato nobena cerkev ne plača niti vinarja davka. 10.) Vzemite v roke srebrni dolar, pol dolar ali "kvoder!" Na vsakem srebrnem dolarju so ob robu vtisnjene besede: "In God we trust!" — V Boga zaupamo! Ko so pred nekaj leti nekateri hoteli odpraviti ta napis s srebrnih dolarjev, je zagrmela cela Amerika, da se ta napis ne sme odstraniti in zato ga še danes vsak lahko vidi: (Glej II. članek v št. 33 "Glasila K. S. K. Jednote," letnik I. z dne 25 av* 1915). Kaj pomeni teh deset točk, ki sem jih tukaj naštel ? Te pomenijo, da vsi veliki možje v Ameriki, voditelji naše slavne republike javno v svojih postavah in v javnih nastopih pripoznavajo svojo vero v Boga. ■ V Ameriki niti en sam človek ni postal velik ali javno spoštovan m slaven zato, ker je bil brezverec. Niti eden ne! Seveda mi Slovenci imamo, oziroma vsaj nekateri Slovenci imajo drugačno pamet. Nekateri naši rojaki pa govorijo in pišejo, da je vera "humbug" in da je vsak človek neumen, če hodi v cerkev. Ne pomislijo pa ti zabavljači, da se med verne ljudi štejejo najbolj slavni možje v Ameriki, slavni ne samoJv Ameriki, ampak tudi v Evropi. Najbolj slaven zdravnik, znan med učenjaki cele Amerike in cele Evrope je doktor John B. Murphy v Chicagu, ki je katoličan in ki se je šel z odborom poklonit našemu novemu nadškofu, ko je prišel v Chicago. William Jennings Bryan, bivši državni tajnik in slavni govornik iz spoštovanja do nedelje, ki je dan Gospodov, še nikdar ni imel po-tičnega shoda in govora na nedeljo. Tako bi Vam lahko našteval «e na stotine in tisoče vernih sodnikov, vernih pisateljev in umetnikov, vernih državnikov. O našem jredsedniku Združenih držav in o naših živih bivših predsednikih je itak znano, da hodijo po navadi vsako nedeljo v cerkev. Kadar se kdo teh mož na potovanju čez nedeljo ustavi v Chicagu, beremo navadno vselej, v katero cerkev je šel k božji službi. Tako delajo izobraženi svetovnoznani možje, tako živijo verni voditelji naše slavne republike. Naši ubogi in domišljavi svobodomiselci in "rdečkarji", pa mlatijo po "farjih" in škofi* in se norčujejo iz vere, kolikor jim veleva njihovo sprijeno srce. Pišejo in lažejo, da se kar kadi. Kar je pa najbolj imenitno je pa to, da ubogi delavci z denarjem plačujejo take mazače in lažnjivce. Sovražijo pa vero in Boga tako, da iz zaničevanja do Boga besedo Bog pišejo kar z malo Črko (bog) in to zoper vsa pravila vseh slovnic na svetu. Kaj hočemo! V prosti deželi živijo, in mi bi jim čisto nič ne zamerili, če bi zase po svoje živeli; da bi le druge verne ljudi pri miru pustili in da bi drugim vernim ljudem v smislu ameriških postav pri-oščili nemoteno prostost v izpolnovanju njihovih venskih dolžnosti. Pa ti svobodomisleci ne privoščijo drugim svobode! Lajajo in lajajo neprestano, delavci pa plačujejo za to lajanje. Ribničan je rekel: Vsaka glava ima svojo pamet. Svojo pamet imajo tudi "rdečkarji" in socialisti, a ta pamet je žalibog — precej zmešana. * Amerika, vera in naši brezverci. Rev. A. Sojar. Ravno pravi pisalni stroj za Vas PRODAJA SE NA VAM PRIKLADNO LAHKA ODPLAČILA. Vse javno življenje v Ameriki je prešinjeno z verskim duhom. Brezvercem in bogotajcem ne da Amerika javno ali uradno nobenega pripoznanja. Dokažemo! trainpm in ^tan^om n_„.rotro i ------ -------------r-..... —. 1.) Dne 4. julija leta 1776. po Kristusovem rojstvu je bila rojena ni« Z T'lV1 ^^ ^ U Ppa8I10V'? Tu" republika "Združene države ameriške.1» V rojstnem listu te republike, ♦ • T ,1 di nj0 s tem' da si Prizade- ki so ga podpisali naši očetje naše nove domovine, najdemo zapisano ™ \ inti J- - Vaj° VS6 raZne sestavl-i€ne sn°vi ime Bog trikrat (Declaration of Independence): , za široke slvjr ljudstva s sedmimi razstaviti in sicer jih tako dol- 'fnw<1u pečati zatvorjena knjiga. In da se L0 razstavljati, da bi prišli do .....po božjih postavah . je ta knjiga konečno vendarle tu- najednostavnejših prvin, ki so bi- .....nam vsem je Stvarnik dal posebne pravice.... di odprla našerfru ljudstvu, je ne- i ie ona prasnov. Poskusi* so že ta- .....v zaupanju na božjo previdnost.... mala zasluga gosp. Grošlja. V u- jk0 daleč uspeli, da se sme in mo- 2.) Dosedaj smo imeli v Ameriki 27 predsednikov, mož, katere so vodu svojega predavanja je go-1 re trditi, da se je vs.a neorganska j izvolili ameriški državljani za voditelje cele republike od leta 1789 vornik omenjal, kake prazne vere|tVar razvila iz najbolj jednostav- do danes. To je DEMINGTOl\T IV JUNIOR m in brezmiselnosti so bile razširjene še pred nedavnim časom celo v krogu "učenih" o koncu sveta in kako je to praznovernost umela spretno in lokavo porabiti cerkev, da je s strašilom bližajočega se konca sveta praznila denarnice lahkovernega ljudstva." V štev. 10. z dne 13. januarja piše isti list: "Ob koncu svojega govora je nakratko rekapitu-liral vsebino svojih prejšnjih predavanj, naglašajoč, da je znanstveno naziranje o postanku sveta edino utemeljeno in pravilno in z dokazi tako podprto, da se veda ne more klanjati svetovnemu na-ziranju, ki ga uči cerkev, vsled česar bi bilo v interesu cerkve same, da prilagodi svoje dogme znanstvenim naukom, mesto da jih brezuspešno pobija, ne da bi mogla le ene znanstvene teze o-vreči s protidokazi. Številno navzoče občinstvo je predavatelju viharno ploskalo, kar je dokaz, da so njegova razmotrivanja splošno ugajala in da so se poslušalci strinjali z govornikovimi zaključnimi besedami." Torej občinstva mnogo, tudi mnogo dam in burno se je ploskalo! Predavanja* so bila v smislu bogotajstva in izbrano ljubljan- nega prvotnega stanja, iz prašno vi, sestavljene iz samih prvin. 2. Zemlja. Imamo prasnov. Kako se je iz te prasnovi razvila naša zemlja? Nobeden izmed vseh 27 predsednikov v Ameriki še ni bil brezverec! Vsi so bili verni možje in večina izmed njih so bili člani te ali one cerkve. 3.) Vsako državno zborovanje poslancev in senatorjev v Wash-ingtonu in v Springfieldu se pričenja z molitvijo. Duhovnik glasno moli in poslanci in senatorji stoje m spoštljivo poslušajo molitev duhovnikovo. Na vsaki narodni konvenciji, na katerih se vsaka štiri leta volijo P kandidatje za predsednike, se javno pripoznava versko mišljenje A- 1) ibid. str. 16. Tvar v svetu je sedaj v različnem stanju. Ne omenim' ete-1___v , , . .. .. - -.. .. T . , ra', ki je menda kot najfinejša ^Tn«« ko™enGW z molitvijo. Letos je dne J '8. junija v "Coliseum" v Chicagu otvoril sejo katoliški duhovnik snov razširjena po vsem svetu m prešinja vse druge tvarine. Onda se opažajo v svetu razne meglene pege, v katerih je tvar ne pre-redka, da bi se spojila v določena telesa; nekatere teh peg so se pokazale kot tesno stlačene skupine posameznih zvezd, o katerih je najbolj verjetno, da tukaj razvija novo osolnčje; od zvezd so nekatere v belo druge v rudeče žarečem stanju; mnogo jih nima lastne svetlobe, ker se je zunanga skorja že popolnoma ohladila: k tem poslednjim spadajo planeti, torej tudi naša zemlja. (Dalje prihodnjič.) Večkrat se pripeti, da postanejo naši prijatelji naši sovražniki, če smo jim kaj pomagali; nasprotno pa postanejo v takih slučajih naši sovražniki — prijatelji. Monsignor Francis C. Kelley. Vsi delegatje republikanske stranke, zbrani od vseh stranij cele Amerike, in vsi navzoči (okrog 12,000 po številu) so stoje in odkritih glav v duhu sledili duhovniku, ki je molil v največji chicaški dvorani nalašč v ta namen sestavljeno molitev. 4.) Vsak uradnik v ameriški republiki je javno in uradno zaprisežen. Od poštarja v malem selu do predsednika Združenih držav — vsi morajo javno in uradno priseči, da bodo svoj urad vestno izvrševali in svojo prisego končajo z besedami: "...v to mi pomagaj Bog!" (...so help me God!") 5.) Vsaka priča v Ameriki pri sodnijskih razpravah je zaprisežena. Ta mesec so v Waukeganu, 111., izbirali 12 popotnikov v razpravi morilca Orpeta. Zapriseženih je bilo nad tisoč mož in vsak je uradno prisegel, da hoče resnico govoriti, z besedami:... so help me God! — v to naj mi pomaga Bog! Kakor se pri prisegah javno in s spoštovanjem izgovarja ime Bog, tako se z vsp resnostjo kaznuje krivo prisego. Na strani 776. državnega zakonika 111. par. 225. beremo, da se krivo prisego kaznuje z ječo od enega do štirinajstih let. (Hurd, Revised Statutes of Illinois). 6.) Državni zakonik (Illinois) na strani 54. piše, da vsakemu človeku se zavedno zajamči nemoteno prostost v izvrševanju njegovih verskih dolžnostij in noben čjovek ne bo nič trpel ali prikrajšan na svojih političnih pravicah zaradi svojega verskega prepričanja." Naš najnovejši izdelek, to je najnovejši pisalni stroj, ali stroj kterega ste že dolgo pričakovali. Ta "Junior" pisalni stroj je manjši in lažji kakor stalni "Remington" stroj, — ker tehta samo 17 funtov. Je bolj enostaven, tako da se lahko vsakdo nauči pisati na njem brez vsake posebne šole in muje. Narejen je ravno tako, kakor vsak drugi "Remington" stroj glede tipk, črk in pisave, samo da je cenejši, lahko se ga primerja stroju, kteri stane sto dolarjev. Prodaja se po $50.00. Ta stroj je eden izmed prvih te vrste, kteri se prodajajo po tako nizki ceni. Te stroje prodajamo ali za gotov denar, ali pa na lahka odplačila in sicer $5.00 takoj, ostalo svoto pa po $5.00 na mesečne obroke. Mi od Vas ne zahtevamo da kupite ta "Remington Junior" stroj poprej, dokler se ne prepričate o resničnosti naše trditve. Mi ga pošljemo na vsak naslov po "parcel" pošti, od vseh naših "Remington" zalog, (prodajaln) v okrožju I. in II. zone, za deset dni za poskušnjo in pregled. če ne boste zadovoljni s tem strojem, potem nam ga lahko nazaj pošljete, v teku desetih dni brez kakšne odgovornosti za vas. Tukaj imate prvo lepo priložnost si nabaviti pisalni stroj, kterega ste mogoče pričakovali že dlje časa. Izrežite ta kupon in ga nam pošljite z vašim podpisom in naslovom. The Coupon Today Remington Typewriter Company, (Incorporated) 327 Broadway, New York, N. Y. Send me a Remington Junior Typewriter, price $50, on free examination. It is understood that I mav return the machine, if I choose, within ten days. If I decide to purchase it^ I agree to pay for it in 10 monthly payments of $5 each. NIKDAR niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Posluiite se torej teugodne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatve so jamčene. Sedaj Vam pošljem K100 samo za $13.95 Tudi izdelujem vsakovrstne prayoveljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino. Se Vam priporočam spoštovanjem JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. - r 'T •- ' ■ - ■ .v ■ - ,v - -T Ishaja vsako sredo. ■ Kranjsko-Slovensks Kateti-fke Jednote v Združenih državah am eriških. Uredništvo in uprmvniitve: 1961 West 22nd Place, Chicago, HL Telefon: Canal 2487. Naročam*: - Za liane, na leto............. Za nellane................. Za inoeetnstvo.............. OFFICIAL ORGAN ef the GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION __ ef the UNITED STATES OF AMESICA Issued every Wednesday. O a as J by ths Grand Carnielian 81e-venion Catholic Union of ths United States of America. OFFICE: 1N1 West 22nd Placa, Chicag*, III. Phone: Canal 2487. Subscription rate: For Members, per For Nonmembers For Foreign Countri .iun raw; year........$0.CJ .««..* *.*«•• S 1.00 tries........|1.60 Si Vsem Slovencem v Ameriki. GLASILO Kmalo bo minilo dvoje let, odkar je zadela naš narod nesreča, kakoršne ni nikdo slutil, ki je tako obsežna, tako vsestranska in grozna, da je mi niti pojmiti ne moremo. V tem kratkem času so bile skoraj vse naše dobre in najboljše sile žrtvovane smrti, prej kot v dveh letih je postala naša lepa domovina zemlja obupa, žalosti in brezmejnih-bridkosti. Slovenci v starem kraju so postali mahoma narod izdelanih starcev, napolblaznih žena in lačnih, izstradanih otrok. Vse drugo je pobrala sila, katere ne preprosijo nobene prošnje, katere ne ganeta ne kletev ne jok. Prej smo žalovali, če nam je umrl mož, ki še ni dodobra skon-čal vzvišene naloge, ki mu jo je zadalo življenje, prej. se nam je smilil človek, kateremu je pogorela streha nad hišo in če smo Te mogli smo pomagali, pa naj je šlo za posameznika, vasi ali mesta. Zdaj, v tem kratkem času smo jih izgubili na tisoče in tisoče. Srečni oni, katerih se je po kratkem trpljenju usmilila smrt, neizmerno nesrečni oni, ki se bodo še leta-in leta vlačili kot sence, nikomur v pomoč, vsem v breme. Padli so možje in mladeniči, katerih imena bi bila morda zaslovela po vsem svetu, padli so možje, ki so s svojo krepko roko in zdravo glavo gojili in obdelovali zemljo, da je rodila deseteren sad, padli so naši učeniki in voditelji. Ljudje, ki so ostali doma, ne umirajo vsled bolezni, pač pa vsled žalosti in stradanja. Strašna doba je vtisnila svoje strahovito znamenje celi naši domovini ; strašni čas nam je vzel na tisoče ljudi. V tej strašni dobi je naloga nas vseh: pomagati. V Ameriki imamo sedem li osem slovenskih podpornih organizacij, precej slovenskih časopisov, veliko močnih samostojnih društev, ter lepo število splošno uglednih uplivnih mož. Moj predlog bi bil, sestaviti odbor, katerega člani naj bi bili predsedniki vseh slovenskih podpornih organizacij, in uredniki vseh slovenskih listov v Ameriki. Ti možje naj izvolijo iz svoje srede tri ali štiri tajnike in blagajnika. Vsako slovensko društvo naj priredi jjno ali dve veselici, katerih dobiček naj bo namenjen skupnemu skladu za slovenske reveže v starem kragu. Pri Jednotah in Zvezah naj bi se uredilo, da bi plačeval vsak član po por centov na mesec. Pobiralo naj bi se ob vsaki priliki ; če kdo ne more z večjo svoto pripomoči, naj pripomore z enim centom. Denarja bi se ne smelo prej poslati v stari kraj kot po vojni. Siliti bi se ne smelo nikogar, Pristaši vseh strank in prepričanj so ljudje, ki razločujejo sla-Ko od dobrega in vedo, da je njihova naravna, sveta in človeška dolžnost nesrečnik« pomagati. Ne vprašujmo, za koga je bila kri Slovencev pa nedolžnem prelita, ne prepira jmo se, če so se borili za pravično, krivično, pametno ali neumno stvar. To nas ne sme brigati, ker smo velrko,vveliko preslabi, da bi nas glas kje kaj zalegel. V vseh nas se mora vkoreniti edinole misel, da so naši ljudje v potrebi kot še nikoli niso bili, da nimajo na celem božjem »vetu, ra-zen nas, nobene žive duše, katero bi prosili pomoči. V čast bi si morali šteti, da jim mi edini lahko pomagamo, v največje zadoščenje in povračilo nam bo, ko nas ne bodo več smatrali za izgnance in izgubljene sinove, pač pa za odrešenike in največje dobrotnike. Smili se nam siromak, smili se !nam pogorelec, vdovo pomiluje-mo, pri pogledu na lačnega otroka nas zazebe v srce. Ali smo res tako enostranski, da se nam ne smili cel narod siromakov. Ali nam nič ne očita vest ko spimo pod streho, in smo vsak dan siti, dočim je naših na tisoče in tisoče brez strehe in skorje kruha? Ali se bomo res ugonobili v brezplodnem strankarskem boju. ali so nas medsebojna nasprotstva res tako prevzela, da se niti ne zmenimo za stra|no krvavo žaloigro, v kateri je naš narod najbolj trpeč in največjega pomilovanja vreden junak ? Končujem šip enkrat z besedami: . — Zbližajmo se in napravimo v delu za svojega trpečega brata velik korak k združenju ameriškega Slovenstva! J. TERČEK, urednik "Glas Naroda". Opomba uredništva: •Glasilo K. S. K. J." se z gornjim člankom popolnoma strinja. Osobito odohrava misel, da naj se nabrani denar šele po vojni odpošlje v stari kraj. Kakor ie omenjeno, pričakujemo za trdno, da se bodo tozadevno izrazili še uredniki ostalih naših slovenskih listov, kajti za to plemenito akcijo bi se moralo delovati z združenim rnoč-mi, ali, vsi kot en narod in en mož! Sklad "Glasila K. S. It Jednote" ozir. K. S. K. J. za ranjence in sirote padlih žrtev v stari domovini. ■ * / I. Izkaz. Društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. Chicago ... .$ 25.00 Društvo sv. Vida št. 25 K. S. K. J. Cleveland. O.., Društvo sv. Jurija št. 960 Katol. Boštnarjev Chicago, 111............... Pavel Sehneller, preds. K. S. K. J.............. •Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J............. Ivan Zupan, urednik "Gla sila K. S. K. Jednote ... 2.1.00 25.00 10.00 10.00 10.00 pojasniti, da je ta akcija najbolj vzvišenega in človekoljubnega pomena. • „: .. Zdaj ni čas tarnanja in pomilovanja, zdaj je čas resnega dela, od katerega sta odvisna življenje in smrt našega naroda v starem kraju. Zdaj se pravi delati brez fraz, brez visokodonečifh besed in stran-karstva. Čeprav je sto strank med nami v Ameriki, pristaši vseh teh stotin smo vendarle Slpvenei. Skupaj.............$105.00 Iskrena hvala vsem gorioznače nim društvom in darovalcem. U-pati je, da se bodo še ostala naša krajevna društva odzvala s kakim primernim darilom, ali prispevkom. Vsak, tudi najmanjši znesek se hvaležno sprejme. Imena bla gosrčnih darovalcev boderno sleherni teden priobčevali na tem mestu; istotako bode upravništvo in uredništvo našega lista še posebej potrdilo vsak prejeti dar. Z združenimi močmi na pomoč našim bednim sobratom v stari domovini! Uredništvo in yprava "Glasila K. S. K. Jednote" 1951 W. 22 Place, Chicago, 111. Za izobrazbo priseljencev. Šesto največje mesto Zedinjenih držav, Cleveland, Ohio, ki je štelo L 1910 560.663 prebivalcev, dolžnost vsakega je pa vsakomur lje ™obito nam ameriškim Sloven- cenf dobro znano vsled tega, ker je Cleveland največja slovenska naselbina, ali slovenska ameriška metropola. Pri Clevelandn je pomenljivo dejstvo, da živi v tem mestu glasom uradnega izkaza z ozirom na druga mesta, — percentualno največ tujcev, ki ne razumejo angleškega jezika. Leta 1910 je živelo v Clevelandu, O., 31 odstotkov, ali 180,000 inozemcev neveščih angleščine. Med te se prišteva Slovane, Italijane, Ogre i. t. d., torej je v tem številu gotovo tudi precej naših rojakov Slovencev prizadetih. Leta 1900 je znašalo skupno število v Clevelandu živečih inozemcev samo 20 odstotkov istočasnega skupnega prebivalstva. Da je dosegel Cleveland to veliko število novih priseljencev lahko razvidimo iz tega, ker se to mesto vedno bolj in bolj širi ter veča v industriji in vsled tega-se tudi množi po številu inozemskih prebivalcev. To nenavadno veliko naraščanje inozemskih prebivalcev mesta Cleveland, je pričelo državne in mestne oblasti malo skrbeti; vsled tega se bode v kratkem času u-krenilo potrebne korake za splošno in večjo izobrazbo priseljencev. Država in mesto bosta skušala dati inozemcem lepo priliko prilagoditi se življenju in jeziku ameriških državljanov. V to svrho se bode otvorilo v raznih delih mesta več novih večernih šol, kjer se bodo lahko učili tujci angleškega jezika, zgodovine, zemljepisja, konstitucije in ameriškega državljanstva. Dosedaj so se morale privatne osebe truditi za izobraz bo inozemcev; za naprej se bode pa pokrivalo te stroške iz mestne blagajne. Govori se, da bodo ve ljale te večerne šole mesto $45.000 na leto in da se bo za to odbralo tudi dve slovenski učiteljski moei. Kakor smo že čestokrat čuli in čitali, so se pričeli ravno v Clevelandu, O., naši rojaki med vsemi ostalimi drugorodci za pridobitev ameriškega državljanstva najbolj zanimati. V tem vpogledu menda prekašajo naši cleve-landski Slovenci Hrvate, Ogre, Nemce in druge inozemske narodnosti, za kar jim gre vsa čast in priznanje. Nova tozadevna določba bode pa nudila tamošnjim Slovencem še več ugodne prilike za priuk angleščine in pridobitev ameriškega državljanstva. Kakor smo čitali, hod? prisiljen vsak prosilec ameriškega drž. papirja zahajati toliko in toliko časa v te večerne šole, kajti sodnijska oblast bode zahtevala od prosilca spričevalo, da rje obiskaval in dovršil kako večerno šolo predno namerava položiti prošnjo za' drugi državljanski papir. Ako bi sledila zgledu mesta Cleveland, O., še vsa ostala mesta, potem bi se storilo veliko več'koristnega za izobrazbo, inozemcev;• tekom let bi bilo le malo tu živečih priseljencev, ki bi ne nmeli angleščine. Res je, da je najti'v jesenskem in zimskem času po vseh mestih večerne šole, npdosta-tek v teh šolah je le ta, da nimajo nastavljenih umestnih učiteljev. (Mesto bi moralo izbrati Slovencem učitelja, po rodu Slovenca, ki bi lahko osobito začetnikom na /umljiv način razlagal zgodovino .Zedinjenih držav, zemljepisje, u-stavo ali pa vprašanja pri pridobitvi državljanskih papirjev. Za ^Nemce bi moral biti izbran Nemec itd. Znano je, da je angleščina silno težavna za inozemca, ako nima pravega učitelja ali knjige. Korak, katerega bo storilo mesto Cleveland, G., v tem oziru, se mora vsestransko odobravati in je upati, da bodo ondotni Slovenci zahajali marljivo v nove j| večerne šole, kar jim bo služilo v večjo korist, večji ugled in večje spoštovanje od strani Američanov. Morda bodemo že v teku nekaj let čitali veselo novico, da imajo naši zavedni Clevelandčani v mestnem svetu ali občinskem odboru svojega moža, kar bi se dalo s složnim delovanjem prav lahko doseči. Za Clevelandom živi v Pitts-burghu, Pa., največ inozemcev, ki ne umejo angleškega jezika in sicer jih je ondi 28 odstotkov vsega prebivalstva; za tem pride mesto Buffalo, N. Y., z 27 odst., Detroit, Mich., z 25 odst., Chicago, 111., z 24 odst. in New York z 23 odst. Uradna Statistika nam dalje kaže, da živi v sledečih mestih dosti moških inozemcev nad 21 let starih, ki še niso postali ameriški državljani: V Pittsburghu, Pa., jih je 51 odst. vsega prebivalstva, ali za 12 odst< več kot 1. 1900. V Phi-ladelphiji 1. 1910 49 odst., 1. 1900 42 odst. V Clevelandu, O., 1. 1910 49 odst., 1. 1900 31 odst. V New Yorku 49 odst., 1.^1900 36 odst. V Detroitu, Mich., 1. 1910 47 odst., 1. 1900 27 odst. V Boston, Mass., 1. 1910 44 odst., 1. 1900 42 odst. V Chicagu, 111., 1. 1910 41 odst., 1. 1900 pa 28 odst. Gotovo je v krogu naših ,citate-ljev ali med člani naše Jednote dosti takih, katere se še lahko prišteva v gorenjo vrsčo. Da bi se to število za nekaj skrčilo, svetujemo prav iz srca slehernemu žita- ti^ljij nedržavljanu vsled njegove lastne koristi, da naj skuša prej-komogoče postati ameriški državljan. Poje g tega bi bilo tudi priporočati tiašim krajevnim društvom, da naj vstanavljajo po svojih naselbinah večerne tečaje za poduk angleščine in o ameriškem državljanstvu, kjer je to mogoče. Skoro pri vsakem krajevnem društvu je dobiti morda kakega moža, ki je že ameriški državljan in ki je v angleškem jeziku malo bolj ppdkovan. Ta naj bi se malo potrudil v prostem času in naj bi podiičeval ali doma, ali po sejah take Člane, ki nameravajo postati ameriški državljani. "America lirst"—Amerika prva. Povodom bližajočih se predsedniških volitev so se skoro vse velike ameriške politične stranke združile v eni ideji in ta ideja je: domoljubje, ali patrijotizem. Voditelji teh strank so izdali znano geslo: "America first." — "A-merika prva!" Ker se nanašajo te "besede v pr-Vi vrsti na razne inozemce, bivajoče v Zedinjenih državah in ker smo tudi mi Slovenci v tem priza* deti, se nam zdi umestno, da o tej točki izpregovorirao zopet nekaj besed. Da je prišlo v naši novi domovini naenkrat do tega znanega in lepega gesla in do te ideje, moramo nedvomno pripisovati to početje posledicam sedanje evropske vojne, ali nevtralitete Zedinjenih držav. Sedanje evropske homati je so zaneslemed številne ameri ške inozemce dvostrankarstvo in so pokazale njih ameriški patri jotizem v pravi luči. Že star pregovor nam veli, da se spozna ka kovost železa in zlata v ognju. Istotako je spoznal naš stric "Sara'' v sedanjih kritičnih časih lojalnost svojih posmovljen-eev, kako mu obračajo hrbet in se ozirajo, sedaj preko oceana proti Berlinu, Dunaju, Petrogradu i. t. d. bolj, kakor pa proti Washing-tonu, D.: C., glavnemu mestu strica "Snma.". Na milijone priseljencem bije- namreč sedaj bolj srce za njih staro domovino in njih nekdanje vladarje, kakor pa zii njih mogočno novo svobodno domovino, ali vlado Zedinjenih dtžav. • Šele pred nekaj tedni se je na nekem zborovanju v St, Louisu, Mo., izrazil bivši predsednik Roosevelt o takih inozemcih, sledeče: "Inozemec, ki vživa le sadove in bliagre prostosti naše mogočne domovine in se noče amerikanizirati, ter misli le na Evropo, — tak človek je izdajalec naše domovine; takega slabega domoljuba bi se moralo enostavno poslati tjakaj, kamor ga srce vleče!" Dne 5. junija t. 1. je govoril v Washingtonn, D. C., republikanski predsedniški kandidat Charles Evans Hughes, član najvišjega zveznega sodišča abiturijentom neke višje dekliške šole o patri-jotizmu sledeče: 4'Tukaj Vam podarim to ameriško zvezdnato zastavo, ki je simbol, ali znamenje naše narodne e-nakopravnosti, — naše narodno podvzetje in naš narodni ideal. Ta zastava Vam priča in govori o žrtvovanju onih plemenitih mož in žena, kojim je bila čast in ideali tega naroda dražja, kakor njih lastno življenje. To pomenja "Ameriko prvo!" To pomenja nerazdružljivo zvestobo do naše mile domovine. To pomenja združeno, močno in uspešno Ameriko!" Seveda se ta govor nanaša v prvi vrsti na pristne, ali tu rojene Američane, ko jih pradedje so prelivali kri za osvobojenjc Zer diujenih držav iz angleškega jarma. Te besede naj pa segajo glo boko v srce tudi onim ameriškim stanovnikom, ki so si svoječasno izbrali Zedinjene države za svojo novo domovino; — onim prebivalcem, ki so prišli semkaj iz inozemstva iskat boljšega kruha in večje prostosti. Ali ni velika razlika med ljudovlado in kako monarhijo? — V monarhističnih državah določa le volja posameznih kraljev ; postave za ljudstvo so le na papirju. Koliko zla in gorja je že doprinesel militarizem raznih evropskih držav vsled spletkarij njih kraljev. Tu pri nas je pa e-dino ljudstvo vladajoči organ države, kajti 1. 1789. sa pri sestavi konstitucije Zedinjenih držav njih pijonirji določili za narodno geslo: enakopravnost, sloga in edinost. Nedavno je bilo citati v nekem I- »V M *i'-w slovenskem ameriškem listu čla-nek> ki je povzdigoval staro domovino visoko v oblake, Zedinjene države pa j? tlačil in sramotil, češ: "Tu Se nam ne godi tako posebno dobro; kar imamo koristnega od Amerike, — moramo zato trdno delati." Čudno se nam zdi, čemu je prišel dotični člankar sploh v Ameriko, če so mu zunaj letele morda kar pečene piške y usta brez kakega dela; to naj velja tudi za take naše "patrijote," ki trdijo, da se jim je v stanem kraju boljše godilo kot tukaj. Zunaj si morda jedel meso 2 krat na leto.. tolkel si ajdovi kruh, žgan-ce, krompir in zelje.. Tu si pa hrano izbiraš po lastni volji: Zunaj si "garal" na polju od ranega jutra do pozne noči da si si prislužil K 2 (ali 40c). Tu se pa dela dandanes že povprečno od 9 — 10 ur na dan in si lahko prislužiš 5 do 6 krat toliko če hočeš. Zunaj si moral žrtvovati dolga 3 leta svoje najlepše dobe pri vojakih; tukaj te radi vojaščine nihče ne nadleguje. Zunaj si plačeval razne visoke davke, tukaj so pa isti le mali. Seveda delati je potreba povsod. Nismo še do* čakali one dobe, da bi gospodarji plačevali delavcu, če bi ležal doma, ali postajal po gostilnah. Ni namen teh vrstic, da bi morda ž njimi odvračali spomin in spoštovanje do rodne ali stare domovine tega ali onega čitatelja. Ta članek smo napisali zopet radi tega, da bi vzbudili v krogu čitate-ljev več ljubezni, vdanosti in pa-trijotičnega spoštovanja do naše nove domovine, kot se ji ga je pa do danes izkazovalo. Imejmo večkrat v prijetnem spominu našo staro domovino, a ljubimo pa in živimo samo za našo novo domovino po znanem načelu: "America first!" — "Amerika prva!" ali: "Dvema gospodarjema se ne more služiti!" — Boji ob Soči v prošlih letih. - Krasna Soška dolina, ki cvete že nad 2000 let enako bujno in rodovito, je od nekdaj važna vrzel v naravni trdnjavi Italije. To so najširša vrata, skozi katera se da priti po kopnem na italijanski polotok. Vsled tega je bila Soška dolina od davna torišče krvavih bojev. Da bi se branili pred roparskimi napadi gorskih rodov, so Rimljani leta 281. pred Kristusom zgradili obmejno trdnjavo Oglej, ki se je po neznatnih zasnovah pozneje razširita v mogočni pa-triarhat. istega imena ter je bila prvi branik v vseh bojih, ki jih je imelo rimsko carstvo z barbari, pritiskajočimi s severa in vzhoda. Ko je cesar Maksimin leta 138. po Kr. pridrvel iz Panomije z mogočno vojsko, da bi zavzel Oglej, se je moral ob Soči ustaviti. Rav-mokar se je bil stajil sneg po gorah, in Soča je bila narasla V močno deročo reko. Že to samo po sebi je bila ovira za vpad v Italijo. Bili so pa vsi mostovi razdrti, in jezdeci niso mogli reke preplavati. Lesa ni bilo v bližini, da bi napravili nov most; zato je Maksimin dal iz zapuščenih kmečkih •hiš pobrati vse vinske sode ter je z njimi napravil jez* čez Sočo. A Oglej se je hrabro branil, Maksimin je padel kot žrtev upornih vojakov. S tem se je spor za svetovno nadvlado zopet enkrat odločil v prilog Rima. Tudi boj med uzupatorjem Ev-genijem in cesarjem Teodozijem se je izvojeval ob Soči. Čudno, da ie tudi takrat že določila bitko burja, zadnje dni večkrat, vsaj po obvestilih Cadernovega taleora. Že je pretila nevarnost, da Teodo-zij s svojo manjšo močjo podleže, kar se naenkrat. pojavi strašna burja. Pihal je Teodozijevim četam v hrbet, sovražniku pa v o-braz. Vihar je bil tako silen, da je jemal Evgenijevim vojakom sapo in tako je burja rjovela, da niso mogli slišati povelj. Naval vetra ie bil tako močan in tako nenaden, da niso mogli svojih ščitov dvigniti v varstvo, in končno so jih zagrnili oblaki prahu v popolno temo. Nastala je zmešnjava v vojnih vrstah, ki niso vedele ne kam ne kod. Teodozij pa je izrabil ugodni trenutek ter odločil zmago z zadnjim napadom. Evge-b>j je vsled tega moral pustiti svojo vojsko in življenje. Leta 452. jo- pridrvel iz Pano-nije Atila s svojimi trumami Hu-nov. bržkone tudi čez Sočo, pustošit italijanske poljane. Po trimesečnem obleganju je razrušil O-glej, a ni mogel preprečiti, da bi sc velik del prebivalstva "ne rešil po vddotokih proti morju. Ker se je ljudstvo izselilo na Benečanske plitvine, kjer si je ustanovilo nova domovja, se je Oglej z okolico vred obrazljudil. Nihče ni več obdeloval poljš, nekoč slavnoznani * vinogradi so se zamočvirili, reke so stopile iz strug, ker nikogar ni bilo, ki bi skrbel za jezove in nastanile so se bolezni. Begunci pa so ohranili spomin na domači kraj; imenovali so Oglej in okolico svojo domovino — "patria" —, in ta beseda se je ohranila v sporočilu in v zakonodaji celih 14 vekov. , Padec Ogleja je bil začetek razpadanja zapadne rimske države. Vedno gosteje so vpadali severni rodovi, Italija pa se je mogla vedno manj upirati. Končno jeseniški kralj Odoaker navideznega cesarja Romula Avgustula odstavil ter s tem državo razbil. Pa tudi on se ni dolgo veselil svoje vlade. Vzhodnogotski kralj, Teodo-rih Veliki je bil prekoračil prelaze čez Alpe, prišel po Vipavski dolini do Soče ter se utaboril ob Soškem mostu pri Majnici (ki je še danes strateško važna točka) in tu premagal Odoakarjevo vojsko dne 1. aprila 489. Leta 568. so udrli Longobardi ter zopet razrušili Oglej, ki ga je bil Narses dvignil k novemu življenju. Od tam so se pod kraljem Alboinom podali dalje po Italiji ne da bi našli kje vočji odpor. Kmalu potem, leta 585., so bili kraji ob Soči torišče strašne naravne nadloge. Utrgali so se oblaki, .in velikanska povodenj je razdrla ceste, mesta in gradove. Vsa površina sveta se je izpremenila. Gornja Soča se je združila z Idrijo, predrla pregrado pri Gradiški, se napotila proti Ogleju ter tam napolnila strugo rek Torre in Xa-tlxo. Spomin na ta grozni dogodek je še dandanašnji ohranjen v svetišču Barbani, na lagunskem otoku južno od Ogleja, ki je bil takrat z vsemi hišami in vsem prebivalstvom vred uničen. Ko so vode odtekle, je plaval iz lesa izr rezljan kip Marijin po plitvini ter se ustavil ob nekem štoru. V spomin na to je patriarh Elija zgradil v Barbani samostan, posvečen Materi božji ter zraven cerkve. Samostana ni več, ohranjeno cerkvieo pa še zdaj leto za letom obišče mnogo tisoč romarjev. Koncem 6. stoletja so prišli s Kranjskega in Koroškega Slovenci ter se naselili po hribovju o-koli Gorice. Tu so ostali naši predniki neprestano tudi pozneje, ko so jih podjarmili friulski vojvode, ki so razširili svojo oblast tudi na del Kranjske. Ves srednji vek napolnjujejo borbe pied nemškimi cesarji in med papeži. Prednji straži sta bila patriarha v O-gleju in Gradežu, ki sta se sreča-vala ob Soči ter se skušala boriti. Štiristo let (dol500) so vladali krajem ob Soči goriški grofje in sicer sprva a' prepiru s patriarhi, pozneje, po miru, sklenjenem v Sv. Kvirinu pri Korminu (27. januarja 1202) nesporno in brez tekmeca. Ko so goriški grofje iz-mrli, je pa prišla goriška v posest habsburških cesarjev. Ko je cesar Maksimilijan nastopil vlado, • ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Zdaj je napočila za te odročne, doslej osamljene kraje npva doba, polna najlepših nad za bodočnost. V benečanskih bojih (1508 — 1516) j^ cesar prekoračil Sočo ter podjarmil Oglej in o-Stale kraje poznejše erofije gra-diščanske in jih združil z grofijo goriško. Grozote tridesetletne vojne so Soški dolini prizanesle, pač pa so bili Turki mnogokrat prava nadloga zlasti krajem ob morju. Nato so prišli pod vlado cesarja Franca I. zopet bojni časi, ki so krajem ob Soči zadali mnogo gorja. V letih 1797., 1805. in 1809. so sovražne vojske zasedle jrrofi.io Goriško, je potem razdelila med Francijo in Italijo. To razmerje je pa trajalo samo štiri leta, d. 1. 1809.-1^13., kajti po sklepu miru jo grofi io proriško. razširjeno z okolišem tržiškim, dobila zopet Avstrija. Zdaj je nastopila za deželo srečna doba mirnega razvoja. Upori v sosednih italijanskih pokrajinah se dežele niso dotaknili, nač pa se je vojna 1. 1866. zaključila ob Soči. Kajti Italijani so bili zasedli nekaj krajev na desnem bregu Soče, in premirje, ki mu je sledil DOtem mir sam, se je skleni- v Korminu. Takrat se je kratka vojna med Avstrijo in Italijo na Soški ravnini končala, zdaj pa <*e je ravnotam pričela. "Slovenec." GLASITA K- 6 K. JKDNOTB-14., JUNIJA 1916. Jednota Um M uo V» jena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 3894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI UKAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 1. jnnija 1916 skupna izplačana podpora $1462.041.77. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St, Joliet, 111. ]J. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Av4.> Clveland, 0. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomo/.ui tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y, Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, Ill.„ [ Duhov ui vodja: Rev. Jak. Oerne, £20 New Jersey A v., Sheboygan, Wi». Pooblaščenec: Martin Muhič> box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111. NADZORNIK*: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovsek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Franeič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wig. , , • POROTNI ODBCft: , V Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont O-,,. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Iwph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38^-lOth St., North Chicago, III. bVmik Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE'Vj fvan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, tU. dopise« društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111. vica preuicnila v odurne in neza-upne ljudi! Izmed sto moških, kateri zaidejo s pota poštenosti, bilo je najmanj devetdeset pahnjenih v propad po trdi pesti krivice. Kaj pa skromnost? O j, ta prelepa čednost, ki pomenja nepokvar-nost, neprikritost, preprostost v mišljenju, dej&nju in govorjenju: kako si vedno redkejša od dne do dne! Skromnost je nežna prijateljica duše, katero uči plemenitosti v vseh slučajih, odvračuje od svetovnega meteža in od podlega prilizovanja. Oseba, preveč naki-čena, želi vkus; usta, iz katerih besede neprestano vro, so nadležna. Radodamost, ki deli svoje darove skrivaj, je mnogo vrednejša kakor itsta, ki razsiplje z glasnim truščem. Preprosta besedica "da" nam dela slajšo vslugo, kakor dolgo pritrjevanje; preprosti "ne" na« včasih bolj prepriča, kakor dolga vrsta zanikajočih besed. Krepost, krepost, kolikor si lepa, toliko is težavna! A prav zato si toliko dragocena in vzvišena, ker te ne dosežemo z lahka, temveč z neumornim trudom, z vstrajnim prizadevanjem, z zatajevanjem. Zato pa nam krepost dela življenje sladkost in veselo, bodisi, da nas tudi tare kaka nadloga. Umetnik, ko se uglobi v svoje delo; ki »e navdušuje za plodove blaži. priča krščanska umetnost Ta nam predstavlja vzorno-lepo blaženo Devico, prekrasno božje dete, angele Čarobnih obrazov, lepe svetnike in svetnice. Saj pa ravno ta njih nadzemska lepota najbolj gane vernikovo srce: v njem vzbuja zaupanje, pobožnost, ljubezen. Prepričana sem, da celo najpo-božnejši in najvernejši človek mo» li z manjšo iskrenostjo-^ Češčeno-Marijo, ako ima pred saboj nelc-po podobo božje Porodnice, kakor, če ima lepo. Umetnost ve, da lepa duša biva v lepem telesu, kakor so trdili že stari Grki. Le v malo izjemah sem našla, da je bilo drugače. Toda lepota obličja, ki svedoči lepoto dušno, ni vselej v dovršenih črtah in nežnem izrazu, temveč ta lepota odseva največ od notranjega čistega srca. Z obraza blagega človeka si je miloba, ki lepša najnavadnejše poteze. Tak človek četudi ni lep, prikupi se nam, kakor bi bil lep. Veleumne-mu človeku seva duhovitost iz o-čij; njegovo lice navdaja nekaj nenavadnega, veličastnega, kar nas tako ugodno presunja kakor naj vzorne jši obraz. Nikoli pa ne pomnim, da bi bila kdaj videla sliko hudodelnika, kateri, bi bil lep in prikupi j iv. In najlepše obličje, na katerem je utisnjena popače-nost, postane nam zoprno. mavrica, ki se nenadoma prikaže na obzorju, a kratkodobna je kakor ta. Slava je le hipno navdušenje občinstva do izvoljenega ma lika. Tako pretirano navdušenje bi se smelp primerjati pijanosti. Danes syet 4coga malikuje in ga povzdiguje v zvezde ,a morda že jutri slavljetfca prezira in zasmehuje. "Slava bodi samo onim v tolažbo, ki • pogrešajo ljubezni," meni Viktor Hugo, in jaz se popolnoma strinjam ž njim. Morda kdo izmed častitih čita-teljev nevoljno zmaje z glavo, češ: Ce soditn po teh trditvah, ni sploh ne veselja ,ne sladkosti, ne sreče na svetu. Kaj pa naj lepša življenje, če je v vsaki stvarci trohica strupa t —, Res, da se strup nahaja povsodi, a mi moramo znati predelati ta strup v lečilni bal- Razne stvari MOČ VELIKIH BANK. Sedanja vojna je v veliki meri pomnožila moč velikega kapitala. Zadnji čas priobčeni izkazi največjih dunajskih bank pričajo, kako velikanska sredstva imajo velike banke: "Kreditanstalt", "Unionbank", "Verkehrsbank", 44 Eskompt gesellschaft", " Bank-verein", "Merkur", "Bodenkre-ditanstalt" in "Depositenbank" imajo delniškega kapitala 657.4 miljonov kron, rezervnih zakladov 383.204 miljonov kron, pri njih naloženega denarja 4,833.775 miljonov kron. Poleg 1,040.604 miljonov kron lastnega kapitala ^ . . . . imajo 4,833.775 leron tujega kapi- zam. Dejansko življenje je res tala> 0sem mest razpolaf,a topej s večkrat trdo ali vsaj vsakdanje, silo skoro 7000 railjonoVf doeim prozaično . A < razumen m kre-jpomeni vojna za inilijone ljudi po. posten človek zna prestvarjati ;nianjkanje in bed0f ponieni 7a ve_ prozo svojega življenja v mikav- liUe banke bogat dobiček Kar iz_ no poezijo m sicer s tem, da ljubi kazujej0 banke kot čisti dobiček, in izpolnjuje svoje dolžnosti, da se zanima »a življenje svojih dragih, svojih prijateljev in svojega naroda. ' Da, v vsako misel, v vsako gibanje^'poštenega, iskreno po božnega, dobro vzgojenega človeka sije žarek poezije. Poetično je zelo previdno izračunano in se prav lahko verjame da je resnični čisti dobiček dosti večji. Pri tem je pomisliti, da izkazujejo te banke za leto 1915. še dosti večji dobiček, kakor za leto 1914. Pri Kreditanstalt je čisti dobiček v Kako pridemo do sreče? *ovi naravi »pd°$taie - " • - -___- Ivosti. __________... ' l Ženska torej z zlatim srcem i- (Spisala Pavlina Pajkova.) ma sicer za rodbino veliko ljuba v, a redko kdaj zna umno voditi gospodinjstvo, § krepko vladati rodbino, odgajati' otroke., Zaradi mlačnosti je prelena, da bi odločno postopala, s posli, preobčutljiva, da bi otrokom odrekala nespametne želje, rajša jih pusti, da ra-sto kakor rastlina raste nezavarovana proti vihri. In tako so bla-gost, sočutnost, pravičnost, skrom nost in kar je drugih' čednostij take ženske, ničeve, ker nimajo ne podlage, ne zveze med seboj. * Kako nesrečen je otii-le mož! S temi sredstvi torej razvedru-svojega duha, čuti se srečnega in i jemo duha, olajšujemo si dušo in pozabi deloma, da je trpin. si s tem nekoliko oglajamo ostro Svečenik, zdravnik, učitelj, dr- pot našega* življenja. A kakor žavnik in drugi voditelji človc- sem omenila preje, vse to nas ni- štva, ki se zamaknejo v blagi na- kakor še ne osrečuje: prava tu- _ __________ ^ _ _______. men svojega poklica, zabijo svo- kajšnja sreča izvira samo iz na- j smo tudi spoznaH, da je prava src jih težav, ne menijo se za nehva-jšega srca. In da bi tukaj uživali jča človeku tukai na zemlji le _ ležnost. Pred njih duševnimi očmi vsaj nekaj sreče, zanetila je bož-|Vzor. Vidimo ga, hrepenino po se jim smehlja bodoči sad njih po- ja previdnost v naših prsih iskri stran življenja moramo sami iz- , 1915 skoro za st0 ^^kov takniti, in našli jo bomo v vsakem kakor je bn leta m4 „Bo_ položaju, ako stojimo na trdni denkreditanstalt" pa še sploh ni podlagi zdravih načel vere m mo- imela nikoli tako velikega &stega rale. Ta stran nas tolaži, razve- dobička, kakor leta 1915. Seveda seljuje, osrečuje. Torej je od nfts|so tudi dividende. ki jih dobe del- ničarji, narasle. Vojna je za te velike banke nekak blagoslov. žrtvovanja, in ta sladi no njih življenje. Rekla sem: kar sladi trudapol- co, ki ogreva, oživlja in razsvel- odvisna naša sreča, sami si jo kujemo. t " • Iz dosedanjega raziskovanja - Angleži in. Nemci. Vedno je veljala hladnokrvnost i za poglavitno angleško lastnost njem, a popolnoma doseči ga ne|in Angleži so bili nanjo tudi po-nioremo. In kakor tudi Odgovarjam kratko: Do sreče pridemo, ako se trudimo za kreposti; do krepostij pridemo, ako naš duh ali naša pamet vlada telo. Življenje je podobno morskim vodam. "Kakor morska voda, kadar se izpuhti v visoko nebo, postane sladka, tako je tudi v življenju", pravi Viktor Hugo. Resnične besede! Da cenimo življenje, ki je polno težav in bridkostij, da spoštujemo svoje bitje, ki je polno slabosti j in nepopolnost i j, moramo razpeti peruti duha in se vzklikne kdo pomilovalno. Ženo i; povzdigniti nad zemeljski prah. ma, ki doma vladari. V hiši se Duh mora vladati telo, ne sme pa čuje samo nje glas: sedaj kara telo vladati duše. A ker so tele-;moža, ker ni o pravem času pri-sni nagoni močnejši, nego so duše-i šel k obedu ali večer ji; sedaj sva-vne sile, zato bi duh sam ob sebi.ri otoka, ker je pohajal po uli-nikoli ne mogel vladati telesnih cah; sedaj zavrača služabnico, sil, ako bi ne dobil pomoči. To po- ker ni prav storila. A vpraša-moč nam daje vzgoja; vzgoja po- mo moža samega, je-Ii srečen ▼ vzdigne duha in varuje telo, da ne;zakonu, prikima nam zadovoljno, podivja. Zakaj? Njegova žena ljubi hišni Kreposti duše so* različne in red in želi, da jo tudi mož v tem mnogoštevilne. Omenjam nekate- podpira. Glej, kako snažno in red-re: pravičnost, usmiljenost in so- no ima svojo hišico, kako okusno čutnost, skromnost in vernost. Po- opravljen prosti obed, kako ga sebno vera je duši vir čiste sreče;' čedni, zdravi, dobro vzgojeni o-kadar pa se omajie vera, ki napaja troci navdajajo s ponosom! On dušo, tudi duša omaguje v krepo-iVe, da ima v svoji ostri in navi-sti. Duša brez vere je srce bi-^z dežno odurni ženi milo družico in življenja. razumno prijateljico, ki ga ume- Katera omenjenih krepostij pa va, ki ga ceni, in mu nemalokdaj je najpotrebnejša za srečo? Nikar pride na pomoč z modrim svetom, jih ne trgajmo,%mpak recimo, da On ve, da žena iskreno ljubi otro-se mora krepost družiti s krepost- ke, če tudi s pazno in resno ljube-jo. Ne morem si misliti blagegi znijo; da je pravična s posli, če človeka, ki bi ne bil tudi sočuten., tudi ostra in natančna. Njegqva pravičen, skromen. In kdor je za- žena nima sicer "zlatega srca," a res pravičen, ta je tudi blag, skro- zato pa obilno sroa združenega z men in ni trdosrčen. Redki so slu- razumom, katera delata, da je o-čaji, da bi n. pr. blag, pravičen na — dobri duh njegove hiše. človek ne bil tudi skromen, ali pa Kreposti take ženske so prave da bi skromen ne bil tudi bla.g jkroposti, če se tudi ne zde take. Prigodi se pa večkrat, da ne Jednako bi se dalo pokazati, znamo ločiti resnične od navidez- kdaj so in kdaj niso osrečevalne i • . . . i v - za SV°J° nosni ter so največji del svojih u- ljuje z blagodejno svetlobo tem.- Rre,0. In tako je prav, da: človek spohov v politiki in v ekJomi(,_ njih živ | no našega življenja. Ta carodejna naj se trudi za svojo srečo, dokler nom življenjll pripisovali svoji ljenje, ne mislim pa da jih po- iaknca se imenuje jubezen Da, živi, da mu kdaj zašije, ko se namjhladni preudarnosti. Tudi začet- polnoma osrečuje. Ne, zakaj1 po- ljubezen v vseh oblikah, — da je | bodo do cela pokazali vsi vzor\ kom polne sreče ni na tem svetu, in ni le prava, — osrečuje v raznih ne- ako je stvari pod solncem, s katero prilikah življenje. Rekla sem: bi si priborili stalno zemsko sre- prava. Prava ljubezen je redka namreč res gojimo vojne so Angleži ohranili prave, 8V0j0 hladnokrvnost in so povsem vzore. . ~ \ mirno delali svoje račune. Toda o v . . .. . , . 4 . ..4. i Gojimo si torej mladi in stari, zdaj se kaže, da niso več v dvo- ; Srečo primerjam mesecu,, ki rast Ima, katero je treba V7gojth,:rao5ki in žen8ke, če so vzori sedaj mih, kako napačni so bili njihovi blisci v potoku. Ne moremo ga da ne zgreši svojeera namena. -i v . , , . i co ne kreposti. Kolikokrat imenujemo blagost, kar je samo maloduš nost; sočutnost, kar je bahatost: pravičnost, kar je sebičnost, skromnost, kar je ošabnost! Naj v majhni primeri dokažem svojo trditev ! druge poprej naštete kreposti. Ne bomo se pri njih mudili dolgo. Usmiljenost in sočutnofct je krepost, ki človeka najbolj odlikuje. S človeštvom sočutiti, človeštvu pomagati — prevzvišeno čustvo! Poleg teera ima človeška duša sa- Naš znanec ima dobro, blago j ma užitek od usmiljenosti; tako ženo, ženo prav zlatega srca. ka- n. pr. daje čista ljubezen do bliž-kor pravimo. Nežna je, voljna, ni- njega že sama po sebi užitek du-koli se ne ustavlja moževi besedi, ši. Kadar smo usmiljeni, skoro nikoli ne toži zaradi razposajeno-: bol j osrečujemo Tsebe nego onega, sti otrok, nikoli se ne prepira s kontur smo izkazali prijaznost, posli: in vendar, ako povpraša- Pravičnost je krepost, katera mo moža, je li srečen ž njo, utegne hi morala zasedati prvo mqsto tana m reci da ne. i ko v javnem, kakor v zasebnem Kako je to? začudi se morda življenju vsakega človeka. In ven-kdo. Zato, ker nje zlato srce, nje- dar — pravičnosti skoro ni več na na blagost, njena voljnost, njena svetti. Od domačega zatišja, kjer prizanesljivost, ako jo natanko se jedno dete srcu bolj prikupi preiskujemo, pogostoma ni druge- kakor drugo — dasi bi imelo druga kakor mlačnost. Človek, ki ima go zaradi svoje krotkosti in lju- prijeti, ker je samo odsev meseca, bliščečega se na obzorju. V trpkosti svojega mučnega življenja hrepenimo vedno po sreči-; doseči je ne moremo, ker je samo odsev od zgoraj.. »; »oa«»m. 4tyi ; Ne tecimo torej z neutešljivim hlepenjem za zemsko srečo, ki je nedosegljiva; pač pa napenjamo svoje moči za večno srečo in da nam bo življenje sladko. Kreposti nam pridobivajo srečo, kolikor je moremo doseči na zemlji. — Ne morem pa tukaj prezreti nekaterih pomočkov, ki nas razveseljujejo in nam ugajajo, če tudi ne do cela osrečujejo. Ti pomočki so vnanje stvari, ki delujejo na naše srce. Treba nam je samo okoli ozirati se, in ob vsakem koraku najdemo nekaj, kar nam osladi življenje. Del modrega neba, migljajoča zvezda na njem, blagodejni žarek slonea, zeleno polje, žubo-renje skromnega potočka, čarobna tihota gozda, skrivnostno šepetanje dreves, dehteča cvetica, žgo-lenje ptic, milobni napev godbe, krepki zvok človeške popevke, o-tročji nasmeh — so same take stvari, ki govorijo srcu nežno, u-mevno govorico, ki božajc^ dušo, oko in uho, in blažijo srce. Ali smemo telesno lepoto prištevati onim stvarčm, ki nas osrečujejo? vprašal bi kdo. — Vse, kar je res lepo, presunja dušo, torej tudi telesna lepota. Reče naj kdo, l>ar hoče, a resnica je vendar, da prvi utisek, ki ga dobimo od kake osebe, je odločilen, bodisi ugoden ne z*™ svojega namena. tu
  • a je delati človeka srečnega. Ka-krisetovjema? ' i "Srce vara", nadaljuje isti pesnik. Res, srce nas čestokrat prevari v našem nagnjenju, v našem vzoru. Ljubav klije v srcu sama od sebe, kakor vijolica v pomia-; neraja dnem, ka"kor vrtnica v poletnem času. Srce je samo središče in tako rekoč vrtiček ljubezni. Da ta čut ni vselej pravi in ne vselej blag, žal, žal, izprevidimo navadno šele tedaj, ko je že prepozno. V ljubezenskih kakor v mnogoterih drugih stvareh je izkustvo zdravnik, ki se prikaže, ko je bolezen že pri koncu. Tako se zgodi, da je srce izvir ne samo najis-krenejšim čustvom, temveč tudfr največjim bridkostim. Navzlic temu je življehje brez ljubezni tako pusto, da bi je imenovala samo životarenje. Kdo ne ve, da ljubezen človeka vname za velika in težavna dela, da mu daje stanovitnost, da ga varuje malosrčnosti in obupa? Katera ljubezen nas torej osrečuje? Prava in resnična ljubezen, ki izvira iz dobrega sr- predobro srce, ima navadno sicer obila čustva, a premalo razuma beznivosti več pravice do naše ljubezni —-, tje do glasnega šuma ali neugoden. Šele pozneje pride ca in ni v nasprotju z vestjo, na vrsto opazovanje in preudarje-nje. Ako nam oseba ali stvar z neprijetnostjo delata v prvem trč-nutku slab utisek, traja precej ča-ča, špredno se sprijaznima ž njo in ji darujemo svoje nagnenje. Prvi tako važni utisek je kriv, da je prezrtih in pozabljenih toliko ženskih z lepimi čednostmi, ki pa niso vabljive po vnanjščini. A druge, ki nimajo krepkostij, pač pa lepo lice, najdejo pot do moškega srca. Ne smelo bi tako biti, ipak je tako, ker prvi. utisek ustvarja oko, ne pa razsodnost, in človek nima v oblasti sočutja ali mrzlote prvega trenutka. Saj je prvi utisek navadno najsilnejši. Toda zašla sem z ravne poti. Zares, kaj bi bilo življenje brez ljubezni? A ne mislim samo one tako imenovane ljubezni, ampak sploh ljubezen, ki izvira iz našega srca. Glede na ljubezen v ožjem pomenu mislim, da je silno važna za naše življenje, za našo srečo. Zlasti ženskam je ljubav ves ob-statiek: moškim pač utegne biti samo odlomek v njihovem življenju. V mladosti, ko jih vodi najbolj srce, cenijo pač mnogi ljubezen; toda ko pridejo v zrelejšo dobo, najdejo navadno več zado-voljnosti in sreče v časteh, kakor v ljubezni, recimo, do žene in rodbine. Meni se to ne zdi pravo. Kaj je ona slast časti in slave, ki Bains, so ga poklicali k neki umi-j sovraži te barbare in zapišite nad rajoči ženski, hčeri slovečega ge- svoje cerkve in na svoje altarje: za časa Napoleonovih Oče, ne odpusti jim nikdar, ker vojsk. dobro vedo, kaj delajo." Cela Nadškof je bil zelo ginjen, ko knjiga je zbirka najhujših pso-' je poslušal to bolno ženo, kako vanj. Konča se s poglavjem, v mu je lepo govorila o sv. veri; katerem je rečeno, da sta Nemec vsled tega jo je vprašal, kdo jo ih zamorec enakega značaja.—Ta je v verouku tako dobro podučil, knjiga je pač najboljši dokaz, ka-Bolna žena je pričela nato nad- j-ka duševna nesigurnost se je po-škofu sledeče pripovedovati: lastila Angležev, ker vojna ne te- "Gospod! Pri Bogu Vam pri-j6e tako' kakor naJ bi šla P° segam, da se imam zahvaliti zato cesarju Napoleonu. Ko se je nahajal Napoleon v prognanstvu na otoku sv. Helene, je tedaj tudi Dne 26- februarja 1810. je bil naša družina živela ondi. Jaz sem izd«n avstrijski cesarski patent, štela isti čas komaj 10 let. Neke- ki J* obsegal tudi določbe zastran hovih računih. Pred dobrimi sto leti. in premalo krepke volje. Tak olo- javnega življenja, nič kakor oseb-vek je mehkoben in ljubezniv, a na nagnjenja, površni razsodki, ob tem tudi lahkomiseln. Njego- mnoge krivice! Koliko bolesti in vo mišljenje je površno, v njego- koliko obupajizvira iz krivice! Ko vem značaju vlada sebičnost, nje- liko veselih in blagih duš je kri- Ni moj namen preiskovati, kaj j največkrat omamlja dušo z napu-vzbuja naše sočutje ali mrfcnjo. hom, a naposled z nezadovoljnpst-temveč samo dokazati, da vpliv te-! jo, če se primerja z mirno zado-lesne lepote nikakor ni brez po- voljnostjo, katera veje iz sladkih membe za našo srečo. Menim, da nas osrečuje. Se-ve, ne fezil rodbinske ljubezni? Tudi ni zemske sreče, kateri bi nego v mislih imam nravnega, ne pa smeli manj zaupati nego slavi popačenega človeka. Da telesna Čarober* in veličasten je sicer lepota ni pogubijiva, mačteč'n^'n'jen sijaj, kakor je veličastna ga dne me je Napoleon poklical k omejitve števila v prometu se na-sebi, prijel me za roko in mi re- h«jajočih bankovcev. To je bilo kel: "Otrok moj, — ti si sedaj res odrejeno, da bi se nakupovanje lepa deklica;'čez nekaj let zrasla bla#a v inozemstvu kolikor mogo-boš pa še v lepšo mladenko. Pazi če omejilo in da bi ljudje sploh se pa, da te ne bo lepota telesa do- manj kupovali take stvari, ki jih vedla v nevarnosti posvetnega ne rabijo neobhodno. Dne 2. ma-življenja. Kako zamoreš sploh te .ia 1810- je i^el ukaz, s katerim nevarnosti prestati, če nisi v ver- je bilo prepovedano kup^vauje skih ukih dobro podučena? Ško- kave v inozemstvu, ker gre za njo da, da tvoja mati tako malo gleda, preveč denarja iz države. Uvoz da bi te vzgojila v krščanskem kave je bil dovoljen le tistemu, ki duhu, — oče pa še manj : vsled je državi za dovoljenje še posebe tega hočem jaz prevzeti njih dolž- j plačal 60 goldinarjev, kar je bilo nost in nalogo, da to boni poduče- za tiste čase že jako znatna svota. val o naukih naše sv. vere. Pridi; Ravno tisto leto je vlada vnovič zopet jutri k meni, da pričneva! prepovedala uvoz inozemskega vi-Od onega dne sem hodila k na in kavarnam je prepovedala Napoleonu tekom 2 let sleherni rabiti pristno kavo; morali so ku-tederi celo po večkrat, da mi je hati kavo iz same cikorije. Že razlagal katekizem. Jaz sem m o- za časa cesarja Jožefa, v letih rala najprvo glasno čitati od- 1788. in 1789. so bile izdane vsa-stftvke iz katekizma, katere mi je kovrstne prepovedi glede uvoza Napoleon na umljiv način razla- inozemskega blaga. Te prepovedi gal Ko sem dosegla 13. leto sta- s0 l,,le 8 cesarskim patentom z dosti, mi . je velel Napoleon : ".Jaz|(lne 2- septembra 1810. še hudo pomislim, da si sedaj že zadosti o ostrene. To se je vse zgodilo, da bi katekizmu poučena; treba se ti več denarja ostalo doma, to se bo torej pripraviti za prvo sv. obhajilo. Jaz bom skrbel, da pride semkaj iz Francije kak duhovnik, ki te bo še posebej pripravil na ta velevažen dan in pripravil bo tudi mene na — smrt." In .Napoleon Bonaparte je držal svojo obljubo. pravi, da bi postala trgovska bil-lanca ugodnejša. Vzrok tem odredbam so bile gospodarske posledice raznih vojn z Nepoleonom I. Ni se torej čuditi, da je tudi sedaj avstrijska vlada segla po enakih pomočkih. Ammita "«Aitflt»nfo SCIBIIhhII" Spisal Al ph on se Daudet; prevel M. K. Kep nas je vrgel mistral pretekle noei na korsisko obal, dovolite ini, da vam pripovedujem strašno pomorsko zgodbo, o kateri se tam doli ribici Šesto pogovarjajo pri svojih večernih pomenkih ... Bilo je pred dvemi ali tremi leti. Slučaj mi je pripomogel do zelo zanimivih podatkov. Vozil sem se po Sardinskem morju v družbi sedmih ali osmih pomorskih carinarjev. Huda vožnja za novinca! V vsem mesecu marcu nismo imeli niti enega dneva lepega. Vzhodni veter se je bil spravil nad nas in morje se nikakor ni hotelo pomiriti. Nekega večera, ko smo bežali pred viharjem, se je zatekel naš čoln v Bonifaško morsko ožino. Številni otočiči, ki se razprostirajo tam okrog, ne izgledajo nič kaj zapeljivo: same velike, gole skale, polne ptičev, nekaj absintove-ga grmičevja na njih in tu pa tam v blatu kosi lesa, ki so že začeli gniti. A pri moji veri, da so se te pogubne skale za prenočevanje bolj prilegle, kakor spalna kaju-tica na stari polokrovni barki, kamor pljuskajo valovi, kakor da bi bili tam doma. Komaj smo se izkrcali, so začeli pomorščaki kuriti ogenj, da si pripravijo "uillabaisseo" (Bouilla-besse —, izgovori: bujabes); to je neke vrste ribja juha, narodna jed provensalska. Načelnik me je poklical in mi pokazal inal prostor, ograjen z belim ozidjem, ki se je izgubljal v megli tam na koncu otoka, rekoč: "Poglejva na pokopališče, ako vam je drago!" "Na pokopališče, gospod Lio-netti! Kje pa smo prav za prav?" "Na Laveških otokih (Lavez-zi), gospod. Tu je pokopanih šest sto ljudi "Semillantee" (Semil-lante, izgov. semijat), ravno tam, kjer je poginila fregata pred de setimi leti... Ubogi ljudje! malokdo jih obišče; vsaj pozdravit jih morava iti, ker smo že tukaj." "Prav rad." • Kako je bilo žalostno pokopališče "Scmillantee!" ... &e šedaj vidim predx seboj njegovo nizko ozidje, njegova železna zarjavela vrata, ki so se dala le s težavo odpreti, tiho kapelico in stotine črnih križev, skritih med travo. Nikjer venca nesmrtnikov, nikjer spomenika, ničesar ... Ah ! ubogi zapuščeni mrtveci, kako jih mora zebsti v tem grobn, kamor jih je pokopala usoda! Ustavila sva se tam za trenutek in pokleknila. Načelnik je molil glasno. Velikanski galebi, edini čuvaji pokopališča, so krožili nad nami in mešali svoje hripave krike med vzdihovanje morja. Po molitvi sva se žalostna vrnila na oni del otoka, kjer je bila zasidrana naša barka. Med najino odsotnostjo mornarji niso držali rok križem. Našla sva visoko plapolajoč ogenj v zatišji neke skale in pri ognju prijetno dišeč lonec. Usedla sva se v krog, z nogami proti plamenu in kmalu je imel vsakdo izmed nas ilovnato skledico na kolenih in v njej dve plasti črnega kruha, obilno politi z omako. Obed je bil tih, zakaj mokri smo bili, lačni, in pokopališče je bilo v naši bližini. A ko smo izpraznili skledice, smo prižgali pipe in začeli kramljati, seveda o "Semillantei." "Kako se je vendar stvar dogodila?" sem vprašal načelnika, ki je bil del glavo med rode in gledal zamišljeno v plamen. "Kako da se je stvar dogodila?" je globoko zavzdihnil dobri Lionetti, "ah! nihče na svetu bi vam ne mogel povedati tega. Vse kar vemo, je sledeče: na "Semil-lantei" so bile Čete, namenjene na Krim; ladja je odšla prejšnjega dne iz Toulona, in sicer v slabem vremenu, ki se je ponoči še poslabšalo. Pihalo je, lilo, metalo take valove, kakršnih ni še nihče videl nikdar. Zjutraj se je burja nekoliko polegla, a morje je bilo še vedno razburkano in megla je ležala na njem, taka gosta, da nisi videl svetilke na štiri korake. Ne veste, gospod, kako so te megle nevarne ... No, zdi se mi, da jc zjutraj "Semillante" izgubilo krmilo, ker vsled same megle bi ladja nikdar ne bila poginila in brez poškodb bi kapitan nikdar ne bil treščil v te pečine*. Bil je izkušen mornar, katerega smo poznali vsi. Poveljeval je tri leta carinski ladji na Korsiki in poznal svojo obal bolje od mene, ki ne poznam ničesar drugega na svetu." "In o kateri uri mislijo, da je poginila "Semillante?" "Moralo je biti opoddne; da,j gospod, ravno opoldne ... Resnično, vsled megle je bilo opoldne tako temno kakor v kovaškem mehu ... Neki pobrežni carinar mi je pripovedoval, kako je šel tega dne ob enajstih in pol iz svoje hišice, da popravi veternice, kar mu burja naenkrat odnese kapo; tvegal je, da odnese njega same ga, ko se je spustil za njo po vseh štirih. Carinarji pač niso bogati in kape so drag^. Tedaj je dvig nil glavo in zazdelo se mu je, da vidi v bližini veliko ladjo z zgr njenimi jadri, katero žene veter skozi meglo proti Laveskim otokom. Ladja je tako drvela, da ni imel paznik niti časa, da si jo do bro ogleda. Vse pa kaže, da je bila "Semillante," zakaj pol ure kasneje je ovčar tega otoka, kako je... A, ravno tu je ovčar, o katerem govorimo, gospod, on sam vara pove stvar... Dober večer, Palombo! Pridi in ogrej se malo; kar nič se ne boj."' Boječe se nam približal mož s kapuco na glavi, kateri se je po tikal krog našega ognja, in katerega sem imel za člana ladjine posadke, kajti nisem vedel, da prebiva ovčar na tem otoku. Bil je star gobavec, napol idi jot, z neko skorbutično boleznijo, da so mu ustnice silno otekle. Grozen pogled! Z veliko težavo smo mu razložili, zakaj se gre. Tedaj je privzdignil starček s prstom svojo bolno ustnico in povedal, da je zares slišal iz svoje koče tistega dne. krog poldneva,- strašen tresk ob skale. Ker je bil otok ves pokrit z vodo, ni mogel stopiti na prosto in šele prihodnjega dne, ko je odprl svoja vrata, je ugledal breg, pokrit z razvalinami ladje in mrliči, ki jih je morje tam pustilo. Prestrašen je zbežal k svojemu čolnu, da gre v Bonifacio po ljudi. Ovčar se je utrudil, ker#je toliko govoril, se sedel, in predstojnik je spet spregovoril: "Da, gospod, ta ubogi starček nas je prišel obvestit. Bil je sko ro-nor od strahu;, in od tedaj ni pri njem vse' v redu; saj pa tudi vzrok ni mal. Predstavite si šest sto mrličev, nakopičenih na pesku, med razbitimi tramovi in deskami ter raztrganimi jadri. Uboga "Semillante"!... morje jo je razbilo z enim samim udarcem in zdrobilo tako hudo, da je .ovčar Palombo le z velikim trudom našel med vsemi njenimi treskaini par kosov, s katerimi je mogel postaviti plot krog svoje koče. Sko-ro vsi ljudje so bili spačeni in strašno pohabljeni..., strašen je bil pogled na ta trupla, kupoma nametana drugo za drugo ... Kapitan je imel na sebi paradno u-niformo, duhovnik štolo krog vratu ; v nekem kotu med dvema skalama smo.našli malega pomorščaka z odprtimi očmi... mislili smo, da še živi; ne! Usojeno je bilo, da niti eden ne uide živ." Tu se je načelnik prekinil: "Pozor. Nardi!'«' je zakričal "ogenj ugaša!" Nardi je vrgel dva ali tri polena na žerjavico. Koj je vzplapo-lal visok plamen in Lionetti je nadaljeval: ... "A najbolj žalostno šele pride ... Tri tedne pred $ezgodo se je ponesrečila na enak način in sko-ro na istem mestu mala korveta, namenjena na Krim; takrat se nam je posrečilo rešiti posadko in dvajset trenskih vojakov, ki so bili na krovu. Da so bili ti ubogi "tringlos" (tr(a)inglot — čitaj treglo — je šaljivo ime vojakov pri trenu) v groznem položaju, si pač lahko mislite. Prepeljali smo jih v Bonifacio in dva dni so bili pri nas v marini (odgovarja finančni postaji na kopnem). Ko so se posušili in okrepčali, smo jim voščili srečno pot in vrnili so se v Toulon, kjer so jih čez nekoliko časa spet poslali na Krim ... uganite, na kateri ladji!... na "Semillantei"... Tu, na tem mestu smo jih našli vseh dvajset, ležeče med mrliči. Jaz .sam sem odnesel krasnega brigadirja ("brigadier" ^odgovarja "caporalu" pri infanteriji) z nežnimi brčiča-mi, pariškega blondinca, katerega sem bil gostil pri sebi, in kateri nas je zabaval s svojimi dovtipi in zgodbicami. Srce mi je pokalo, ko sem ga tu zagledal... Ah! Santa Madre!... " Nato je ves ginjen stresel dobri Lionetti pepel iz svoje pipe in se zavil v svoj plašč, zeiec mi ko noč ... Pomorščaki so še nekoliko časa šepetali poluglasno med seboj.. . Potem so polagoma uga* sili svoje pipe, eno za drugo---- Nihče ni več spregovoril... Stari ovčar je odšel... In , ostal sem sam, bedeč med spečo posadko, • Ves pod do jmoin''žalostne zgodbe, katero sem ravnokar slišal, sem poskusil rekonstruirati v mislih ranjko ladjo in zgodovino njene agonije, kateri so bili galebi edine priče. Par podrobnosti me je osupnilo: kapitan v paradni uniformi, duhovnikova štola, dvajset trenskih vojakov, in pomagalo uganiti posameznosti drame ... Videl sem fregato, kako se je odpeljala po noči iz Toulona ... Odhaja iz pristana. Morje »^e razburkano, veter strašno pišeta kapitan je hraber pomorščak in na ladji se nihče ne vznemirja. Zjutraj se pojavi megla na morju. Pojavlja se nemir. Vsa posadka je na krovu. Kapitan ne zapusti niti za trenutek poveljniškega mostu... V medkrovju, kjer so zaprti vojaki, je temno in vroče. Nekateri so bolni in leže na svojih telečnjakih. Ladja se ziblje, da se je nemogoče držati pokoncu. Vojaki sede na tleh in se pogovarjajo, držeč se za klopi; kričati moraje, ako se hočejo razumeti. Nekateri se že začenjajo bati...Le poslušajte! Ladje se pogostoma potapljajo v teh vodah, "tringlos" nam'to pričajo in kar oni pripovedujejo, to ni, da bi pomirjevalo. Posebno njihov "brigadier" — Parižan —, katerega jezik strašno srbi, jih straši svojimi'dovtipi, da jim lezejo mravljinci po koži. "Kadar se ladja potopi!... saj to je nekaj zelo veselega, kadar se ladja potopi. Mrzla kopel in rešeni bomo; potem nas popeljejo v Bonifacio, kjer bomo jedli pri načelniku Lionettiju kose in drozge." "In "tringlos" . . . bušijo v smeh ... Naenkrat zahrešči... Kaj je-hi-lo? Kaj se je zgodilo?... "Krmilo je odtrgalo," odgovori ves premočeni mornar, ki hiti skozi medkrov. Srečno pot!" zakriči ta presneti "brigadier", a nihče se mti ne zasmeje več. Na krovu je velik tumult Megla je taka, da eden ne vidi drugega. Mornarji begajo vsi prestrašeni sera ter tja. Krmila ni več! Nemogoče krmaritiSemillante", izročena usodi, čakor jo vetri pode ... Tedaj jo vidi carinar, kako švigne mirno njega, ob enajstih i pol. Zazdi se, kakor da bi na sprednjem dehi adje top sprožili... CerJ l čerfl .. Vse je končano, upanja nobenega, naravnost na obal drvi... iapitan gre v svojo kabino. Čez par trenutkov se pojavi spet na svojem mestu na mostiču — v paradni uniformi... Hotel je v njej umreti. " T m®ra tint K. K. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. la w po 98.00 na tat* , Feolopje, ▼ katerem m aaU aradi je laotoiaa te Niii je topontni urad ca oNt« JeHat, m Win, m drftavo niiaeie-ia m vlado Bdratadk drfar. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravniitvo! FARMA NA PRODAJ. Na prodaj je farma, obsegajoča 40 akrov, oddaljena pol milje od železniške postaje, šole, in trgovine. ravno na vogalu lepe ceste. Lepa prilika za Slovenca, ker so vsi sosedje Slovenci. Dovolj pitne vode, dobra poslopja, lep sad-Hi vrt, kjer bode letos drevje prvič obrodilo, 30 akrov je že izči-ščenih in zasejanih n travo in deteljo, ovsem, koruzo, krompirjem, fižolom ter vsakovrstno drugo po-vrtnino. 9 glav goveje živine; 10 prašičev, 18 kokoši ter raznovrstno pohištvo. Za natančna pojasnila pišite na: M. A. KLEMENČICH, Willard, Wis. (Adv. 22-23) Izučena slovenska babica se priporoča slovenskim ženam v L® Salle, 111., in okolici; pomagam tudi slabokrvnim ženam. KATARINA TRLEP, * 24 — 5th St. Telefon št. 452. rr Pozor gg, tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete novo društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite ■e na največjo slovansko unij sko tiskarno t Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 21415* Bine Island Ave., Chicago, III. Ta Vam bode isgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem iepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjle in posebno pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. 17 Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote". Zapomnite si rojaki, da Amerikanee ne more biti Kranjec, če se prav sedemkrat na glavo postavi; to je gola resnica. Vsak vesten in soliden trgovec se drži tudi resnice s tem, da ponuja in prodaja svojim odjemalcem to, kar v resnici importira. Tega gesla se drži Sirom Amerike znana in edina samostojna slovenska iniportna tvrdka A. Horwat, ker pi»e na svoje steklenice "Kranjski importiran brinjevec, Slivovec ali Tropinovec, katerega v resnici importira. Sedaj m t« pijače d« more dobiti is starega kraja, jas je imam pa ie obilo na rokah od preje. Vlada Zedinjenib drfcav vsacega strogo kaznuje, ki bi skuial prodajati navadno blago sa i m po rt i rano. In vendar je najti pri nas mnogo takih ljudi, ki ponujajo občinstvu razne likerje, ter piiejo na steklenice: Kranjski Brinjevee. samo da mečejo odjemalcem pesek v oči in da nate ljudi slepijo s takimi besedami. Jas prodajam tudi tak brinjevee, ki ni importiran po $6.60 zaboj, na galone pa po $1.75 Double Stamp 1000 katere vrste ga hočete. ANTON HORWAT, importer ia trgovec s žganjem na debelo. Telefon t Canal 2974. 1S27 W. 22nd St., Chicago. I1L r V Martin. Nemanich slovenska gostilna ln restavracija Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Telefon: Canal 80 1900 W. 22nd St. Chicago, DL VVV"VVX."VVWWXX V\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\V\\\\V\\1 v\\\v 1 Pm I 1 wv Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine. Prva In najstarejša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. zaboj najboljše pive I "OLD LAGER" katero izdala je | Citizens Brewing Co 4 v Joliet, 111. North Collinai Street. TA r Both PUn> 272. ^ ^iitiiiiuiiitinfiiiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiii........nun DOBRODOŠLI I mi cenjeni rojaki Slovenci iz Chicaga in okolice v mojo GOSTILNO kjer se toči vedno sveže izborno "Hoerberjevo" pivo, razno- H vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino. 5 Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače j: | kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojimi I John Zvezich | 22M Blue Iriand Ave. CHICAGO, ILL. \\ ' Telefon: Canal 2363. 1\\\\\VMw,\%\\umm mi i mu ui mm m m ii imimtt imm mi mm mi mi n i imii i iimiiiV DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja 1T80-82 E. 2Stir St., Lorain, OHIO CONKORD RDEČE VINO $25 00 barrel DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. CHARLES t' HUGHES FAIRBANKS SAMUCl W-M©CAlt "WILL'AM I- BORAH A B-CUMMINS »NOTE—14, JTHSTTJA 1916. Na milijone in milijone ameriškega ljudstva je imelo zadnje dni svoje misli- obrnjene proti Chicagu, kjer se je vršila narod na republikanska in progresivna konvencija. Ker je slednja polit, stranka v našem političnem življenju še danes bolj mlada in ne merodajna, hočemo za danes govoriti le o izidu in platformi republikanske narodne konvencije. V Ameriki je že star običaj, da izdajo v javnost večje politične stranke pri vsaki predsedniški vo-litvi svojo "platformo," ali glavne nove zakonske načrte, postavne premembe in uvedbe, katere misli ta ali ona politična stranka izpeljati v slučaju, da pride zopet na vladino krmilo s svojim predsednikom. Vsled tega je bilo zadnji teden na milijone in milijone ameriških državljanov in nedržav-ljanov zelo radovednih, kakšno "platformo" je sprejela in odobrila ena izmed naših prvih, ali vodilnih političnih strank na svoji narodni republikanski konvenciji v našem mestu, ki se je pričela danes teden tukaj. Ker bi nam vzelo za natančno in obširno poročilo te 'platforme' skoro celo stran lista, hočemo s tem podati cenj. čitateljem, ki se zanimajo za ameriško politično gibanje republikansko "platformo" bolj v kratkih besedah in stavkih. Platformo republikanske stranke se je odobrilo in sprejelo na narodni konvenciji v Coliseum dne 8. junija t. 1. in sicer v sledečih točkah ali s sledečim programom: 1.) Republikanska stranka se o-zira tudi sedaj na jednaka glavna načela, kakoršna je zavzemala že 1. 1861 in to je edinost Zedinjenih držav, ideali pravega amerikani-zma, vdanost naši ustavi, vladi in zastavi, zaščita vsacega Američana doma, ali v inozemstvu in končno izpeljava prelepega gesla: "Amerika prva." 2.) Mi zahtevamo, odobravamo in želimo mir v deželi in mir z vsemi svetovnimi državami. 'Ker je sedanja naša politična administracija v tem pogledu naš narod ni vpliv in ugled v inozemstvu nekoliko omajala, radi tega želimo, da bi v prihodnje republikanski predsednik vzdržaval vedno ugled naše zunanje politik^ na podlagi ameriške tradicije in ustave, da se ohrani čast dežele in ugled med drugimi narodi. Mi odobravamo ustanovitev svetovnega mirovnega razsodišča v prilog celokupnega miru. 3.) Republikanska stranka sim-patizira z nesrečnim prebivalstvom, broječim 15,000.600 duš, ki že tekom 3 let po nedolžnem preliva kri in pustoši svojo zemljo vsled nekaterih vstašev in bandi-tov. Mi obsojamo in grajamo početje teh morilcev in želimo, da bi zavladal v Mehiki zopet mir, za kar smo pripravljeni tej deželi vsestransko pomagati, samo da se bo ščitilo življenje in premoženje naših mehiških sosedov, osobito pa naših državljanov na mehiški meji. ^ 4.) Mi ponovno povdarjamo velik pomen "Monroe doctrine," ter želimo, da bi se na podlagi i-ste ohranilo mir in varnost vseh Američanov. 5.) Naša stranka želi, da bi se Zedinjene države politično in ko-mercijelno bolj skupaj združile z raznimi ljudovladami Južne in O-srednje Amerike. 6.) Mi odločno obsojamo početje in ravnanje sedanje administracije glede filipinskega otočja. Želimo iskreno, da bi ostalo to o-točje še v našem vladnem okrilju, kakor je bilo dosedaj. Glejmo le, da bode imelt) ljudstvo na Filipinih dovolj zajamčenih pravic, svobode, varnosti in prilike do nao-brazbe. 7.) Mi se strinjamo s tem, da naj naša vlada naredi z drugimi inozemskimi državami, osobito z Rusijo tako pogodbo in postavo, ki bo popolnoma ščitila tu rojenega ameriškega, ali naturalizi-ranega državljana neglede na njegovo narodnost, pleme, versko prepričanje in njegovo prejšnjo domovinsko pristojnost. 8.) Naša stranka se strinja z načeli storiti potrebne korake v svrho zaključka sedanje svetovne vojne, ako bi bila v to poklicana. Mi želimo, da bi vladal zanaprej trajni mir in bratstvo med vsemi narodi na zemlji in da bi se dalo vsem ustavne, civilne in verske pravice. , ZA PODPREDSEDNIKA TRETJE, ALI KONČNO GLASOVANJE ZA PREDSEDNIŠKEGA IN POD PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA NA REPUBLIKANSKI ________NARODNI KONVENCIJI V CHICAGU, ILL. ZA PREDSEDNIKA w E3TABROOK M - LA rOLLETTE M G BRUMBAUGH THEODORE E-BURTON -JOHN W-WEEKS SKUPINA RAZNIH PREDS. KANDIDATOV NA REPUBLIKANSKI KONVENCIJI. Alabama..... 16 Arizona...... 6 Arkansas ..... 15 California .... 26 12 Connecticut .. 14 Delaware..... 6 Florida ____ 8 Georgia...... 17 Idaho ..... "8 58 Indiana...... 30 Iowa ........ 26 20 26 Louisiana..... 12 12 Maryland____ 15 Massachusetts.. 32 30 Minnesota .... 24 Mississippi .... 84 34 7 16 Nevada ...... 6 New Hampshire 8 New Jersey ... 27 New Mexico... 5 New York .... 87 North Carolina. 14 North Dakota.. 10 Ohio......... 48 Oklahoma .... 19 10 Pennsylvania 72 Rhode Island .. 10 South Carolina. 6 South Dakota. . 10 Tennessee .... 18 26 Utah_________ 7 8 15 Washington ... 14 West Virginia.. 16 Wisconsin .... 23 6 2 2 Philippines ... 2 > a 09 S A o P. r* 4) © o OS 3 P C GO o aj X> C aS r - : Zemlje ni imel kdo ve kaj, pač pa trgovino. Kdor ni mogel najti kupca, zatekel se je k njemu* in 011 je kupil gotovo, bodisi že . tako ali tako blago, da je bilo le po ceni. • • • Sena je bilo več let po vrsti o-bihio in po ceni: Kar pa je bilo ce- neno, to je Senjak vselej rad kupil. Mnogo stotov sena si je na- vedi-ih lic^na postajo in v trgTVe v trgu, prigodrlo se mu je Se ne kaj neprijetnega. V svoji brezobzirnosti in navdušenosti se je spravil v gostilni nad nasprotnega volilca, trškega zdravnika, in ga je imenoval "sleparja." Ta beseda je prišla na uho gospoda doktorja, ki seveda ni,a prenesel žaljive besede Senjakove. Hudi časi so se začeli na Senjaka! -- Bilo je meseca tnajnika. Druga leta je bilo ob tem času že vse v cvetju in zelenju, letos pa je pritisnila huda suša. Od solnca po-smojeni travniki so kazali rjave plasti, in cvetje, kar ga je bilo, je hitro odpadlo. Ljudje niso že i-meli časa pokladati živini — seni-ce prazne, travniki osušeni. Seno je poskočilo znatno v ceni. A še hujše je bilo po drugih deželah. Ljudje so prosili dežja, a le ga ni bilo. Že se je oglasil ta ali drugi pri Senjaku, a dobil je odgovor : * Sedaj še ne! Po tri Tanjške mora biti, po tri ranjške!" Se«-njaku se je upanje pomnožilo — l?tos ali pa nikoli. Zopet je hodil mine tretji dan, a Senjaku le ni bolje. "To je že dobro, da rad,' tolaži žena sebe in druge. "Le žeja ga, da ni nikoli dosti vina. Sosedje in znanci so kmalu zvedeli, da je Senjak neyariio zbolel. Ta ali oni bi ga bit rad obiskal, a žena je vedno pravila, da je najrajši sani in da je samemu naj 1 »•'. ..........se pogajala, dokler se nista pogodila. Senjak bi se še ne bil udal, a rajši je vendar ob-ljubiV da postavi seno na postalo", da je le mogel reči: "Po tri rtnjške sem je prodal." "Odleglo mi je, odleglo," reče Senjak in hoče iz postelje. Vesel je bil, fcilno vesel/da je prodal send, bolje. Ženi je pravil, da g8 ne mm ^podleteti. zbadali ga, a on se zato ni me- Neke*a jutra jc sedei pri mi2i nil- lin računal. Nekdo potrka na vra- "No. Senjak, po čem daš se- ^ Senjak ^ jc poznal že po no?" dražili so ga prijatelji. . . su; se mu 2raram in krep. "Moja ura še ni prišla/ odgo ka kjetvicft prffrči iz njefr0vih val jal jim je zavetsno. • • "Kdaj pa pride T" - "Dobro jutro, gospod Senjak! "Kadar bo seno po tri ranjskt, xekaj imam za vas," pozdravi ga po in laiuške," ponavljal je InL^ in'položi listek na mizo. . . . i "Rubežen!" zakriči gospodar Toda scneiia cena le ni posko- u poskoC.i po koncUt čila. Senjak pa je bil vtaknil ze <aro4>rodnih družb. Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle. Se toplo priporeča, Slovencem v Wau-kegan in okolici. no, pristopi vsi k postelji. A takoj stopi za korak nazaj. "Ali ste vi Žukov Jože T" "Sem, sem. Tudi 'Senjak' mi pravijo ljudje." Zdravniku zastane sapa in trdo besedo izusti v ptujein jeziku. bo takoj vrnilo tek in zboljšalo prebavo, kroženje krvi bode hitreje, truplo bo zopet dobilo moč, zdravje in silo. Cena $1.00. Pri vseh drugistih. »los. Triner, iz-! delovalec in kemistr 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. parno, da Senjak ni imel mirnega besedice več! Beži!" spanja. Čim bolj se mu je seno ko In žeiia odide. Poznala je trmo pičilo, tem težja mu je bila gla- svojega moža. va. Vedno bolj potrt in zamišljen Senjak je zopet meril sobo gori je hodil na postajo in v trg. Vse in doli. Kar potrka nekdo na vra- bi se bilo še preneslo, ko bi mu ta. ne bilo treba plačevati visokih o- "Kdo je?" V brest i j in najemščine od sena. To "Gospod Senjak, to-le podpiši- ga je peklo huje kakor skeleča te!" rana. Jemal je pač rad obresti, a "Kaj me skrbi to?" plačevalti jih ni bil vajen. Prej jej "Ne morem za to, služba moja, imel vedno kake peneze pri rokah služba moja!" za male kupčije, a sedaj so mu o- Senjak podpiše. bresti pojedle^ vse denarce, in še "To-le je pa vaše," reče prišlec ni bilo dosti. Že mu je brodila mi- in mu pomoli listek. sel po glavi, da se je zaletel in "Kaj pa je zopet?" da ga seno utegne pokopati. Rad "Ne vem — z doktorjem ste bi bil potožil komu svoje grenke nekaj imela —." "Prodaj seno, pa je!" odgovo- kaj v roko. Solnčku se razjasni o-ri mu ona. , braz, ob jednem pa ustnice raz- "O tem pa kar tiho! Ne zini mijtegne sarkastično in reče: ' "Nič se ne boj, Žukov Jože, po- znava se. In Solnček gre zapregat kobilico. Senjak pa se skrije pod 6dejo in premišljuje, kako se bode zanj dan iztekel. Okrog osme ure m-idrdra voz v vas. Na njeni sedi neznan človek. "Dohtar se pelje," zaženo ljudje in vro vkupe. In res. Pred Senjakovo hišo u-stavi voznik. Ta pa se je potil v postelji in srce mu jie tolklo, kar se da. "Kje pa je Solnček?" popra-ša žena prišlcca na pragu. • Ta pa zmaje z ramama in po- skrbi —, a bilo ga je sram. Kako "Aha, toži me zaradi razžalje- praša po gospodarju bi se^ mu šele potlej ljudje smeja- nja časti. Naj me le!" li! Za družbo ni več tako maral, Sodniški sluga odide, pač pa je bolj pogostokrat pogle- "^Tsaj sem si mislil! No, le dal v kupico. Seno bi bil pač lah- počakaj! Tega se pa ne bojim tako prodal po tekoči ceni, — toda ko. Saj dolžan mu nisem nič." Senjak je bil sila svojeglaven. Zopet stopa po sobi hitreje in Rajši je plačeval obresti in na- hitreje in premišlja. Kar obstane, jemščino. Kar si je utepel v gla- prime se za čelo, ustnice se mu na-vo, tega mu ni pregnal'nihče — tegnejo na zaničljiv zasmeh in po-tudi, ko bi sam cesar prišel do časi izreče besede: "Ga že i-njega. mam!" Tisto pomlad je bila volitev po- "Tonica, pripravi mi posteljo, slanca za državni zbor v tistem o- grem ležat; bolan sem," reče Sekta ju. Senjak je bil znan kot hud njak svoji ženi nekaj dni j po ti-agitator. Vendar politično prepri- stem usodnem dnevu, čanje njegovo ni slovelo. Kazalo "Kaj pa ti je, Jože?" mu je nekaj zaslužka. Geslo nje- "Bo že bolje! Kuhanega vina govo je bilo.: "Gospodu Beli-č-unii pripravil" sem dolžan največ in zato bom de: "Kamelice so boljše, Jože!" lal zanj. Tisoč goldinarjev — to "Pojdi se solit s kamelicami! ni mala reč!' A ko ki bil Senjak;— Vina hočem in — nič druge-slutil, kake posledice bodo izvira- ga." le iz njegovega ajfitovanja, bi bil Žena pripravi posteljo in gre pač rajši sedel doma za pečjo. vino vret. Ko je bil Senjak na dan volitve Senjak se vleže. Mine ~drugi, Kar so ljudje že zvedeli po vozniku, tega Senjak še ni vedel. "Oh, oh, pomagajte," zakftče vstopivšemu prišleCu. "Kaj vam je, bolni ste?" "Oh pa kako? Brž, brž! po meni bo!" "Ubogi, jaz vam ne moreni pomagati. Zakaj ne pošljete po zdravnika?" Tedaj se zategne Senjaku obraz in zakliče: "I,kdo pa ste?" "Jaz sem agent tvrdke M. iz Trsta; slišal sem, da imate mnogo sena na prodaj." ' " » Hitro mine Senjaka ob teh besedah vsa vročnica in ves izpre-menjen govori: 1 "A tako? No, no! imam ga, i-mam. Po čem ga plačujete?" "Koliko ceno bodete nastavili?" f "Po tri ranjške, drugače ne." "Nič ceneje? Predrago bol" "Po kaj ste me klicali? Saj X*ui ni nič!!' v Ako te bolijo sklepi, ramena ali VP mi je, mi je. gospod dok- ,10Sp> ako te muči revmatizem ali tor! A odleglo"mi je pa še na ju-i nevralgija, vzemi vročo flanelo in trp, da se kar čudim." i« P°toži na mesto, ki te boli in Zdravniku šine druga misel v Vtem ga drgni s Trinerjevim Li- nimentom. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. — (Advertisement). Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "Hotel Flajnik", 3329 Parni Avenue, v kateri tooim vedno »vel« PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAX-NO VRSTNE DRUGE PIJAČI. Priporočam ae cenjenem* oMfe* »tru v najobilnejfii ofeiak. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodoilil NA SVIDENJE 1 OKO. FLAJNIK, LASTNIK. 3829 Penna Are. . Pittebd*, Pfc» LEPA PRILIKA. glavo. ih/'AH veste, kje imate vi danes biti t," ;j"0 vem, vem, gospod doktor! —> Počakajte, počakajte, gospod župnik!" zakliče brzo za župnikom, ki se je hotel umakniti. Zdravniku pa se vedno bolj zdi v*e to gola kotfiiedija. Preiskavši ga, pokliče ženo, pove. ji, kako mora ravnati ž njim in zapiše nedolžni receptek. Ker se mu je zdelo, da je Senja kova bolezen namišljena, hotel je že nekaj izustiti, toda j premislil se je. V jeziku, Senjaku neznanem, obrne se do pričujočega jupnika in mu reče:! "To je norec, ne?" Župnik pa se le pikro nasmeje. Senjak pa, ki je bil premeten, spozna takoj na obrazih, da je sedaj prilika, poravnati, kar še ni poravnanega. "Gospod doktor! Še jednor prošnjo i mani do vas. Saj me vidi- ^ GRILL'S DAIRY te, kakšen ubožec da sem, in go- W. 22nd St.* Chicago. III. spod župnik, vi me tudi poznate. Pozor gospodinj«! Ako rabit« pp t T jCZe: lZ — -Me ali okusno, doma nare|eno maslo, Stavbinsko in posojilno .društvo SLOVENSKI DOM' Chicago, 111. Službo dobi mlad fant, ali mož kteremu je vsaj nekoliko znano mesarsko delo; govoriti mora znati slovenski in angleški. Ravno tako dobi službo"pri me- Domače podjetje. Ustanovljeno in ni tudi mlad fant, za delo v gro-cerijski prodajalni. Dobra plača in lepa prihodnost za pravega moža. Pišite ali se pa osebno oglasite pri: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St. Joliet, 111. nost vsake delnice naraste v teku inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne uloge in po-sojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vred- (Advertis.) TEL.: CANAL «0t7. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev.. Rojaki! Poslužite se tega izbor-nega načina pri hrarijevanju! Rojaki izven Chicagal — Pišite za pojasnila! Louis Duller, predsednik. Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St. i Frank Banich, blagajnik. žal, da sem vas oni dan razžalil v gostilni v trgu in prosim, da mi odpustite." "Kaj? Ali menite, da bodete tako odnesli pete? Ne. nikakor ne! Danes sem vaš zdravnik, pri sodišču bodeni pa vaš tožnik." Senjak gleda jedno mer na u-ro. Ko je imela že kmalu biti deveta, tedaj vpraša Senjak odločneje: ^Gospod doktor! ali ste naznanili sodišču, da ste službeno zadržani?" Zdravnik se zgane. "Kontumacirana sta," poseže vjnes župnik. Do devetih ne pridete, gospod doktor, v trg in zato je najbolj pametno, da se tu poravnala." Zdravnik stopi parkrat gori in doli po sobi in naposled izprego-vori: , "Dobro! Samo Senjak mora preklic vati v časniku, kar mi je rdcel." "Oho, gospod doktor!" ojuna-či se Senjak, "tega pa ne bom. Rajši sem pa še zaprt." Zdravnik pograbi klobuk in hoče oditi. Toda župnik ga prime za ramo in mu zašepeče na uho: "Za vas je častne je, da vas s takim priimkom, kakor je 'slepar', Senjak ne vlači po časnikih. Tudi (Batter) oglasit« v moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far* merjev. Mleko je preje natančno pre skušeno in pregledano od Mestnegs zdravstvenega urada (Health Department) predno gre is mlekarne; torej garantiram ali jamCim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rcfenccm. Mleko razvaiam po hiiah točno vsak dan o pravem časa. Za obilna naročila s« toplo priporočam: /•HAJV1C. CHILL. ■Iw—IwhiiUki mUk* DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J.f ALLEGHENY, PA. Jaz sem že prodal našim slovenskim rojakom lote v Chicagu, zemljišča v Wisconsin, Minnesoti in Alabami in moram reči, da zemlja v Elberta, Alabama, je boljša za naše ljudi, kakor ktera druga, kar sem je še videl. Podnebje on-di je zdravo in ugodno. Ni preveč vroče po letu, ter so tam gorki in solnčnati dnevi po zimi. Tam je najbolj ugoden kraj za zadovoljno se preživeti in svojo družino vzgojiti. Jaz vam 'pošljem obširen opis te zemlje zastonj. MATH CESAR, Office 911 Hartford Bldg. Residence: 1900 W. 22nd St., Chicago, Tli. (Advertis. 20—23) Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki za leto 1916: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I, tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 572 Butler St., Etna, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa. Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tepa društva oglasiti pri II. tainiku Josip Kajin, 5104 Butler St., Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet do ozdravi.