Poštnina plačana t gotovini«
Leto LXIV., št. 176 Ljubljana, četrtek 6. avgusta 1931 Cena Din tr
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike.  —  InseraU do 30 petit UREDNIŠTVO IN UPRAVNIftTVO PODRUŽNICE:
a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—» večji inseraU petit ,          WA1kJA   ir««fn-™.   —    *♦ k MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« UUBUAJNA, luiaiijeva unca mu o NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE.  Ob kolodvoru 101. _ _
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
POLOVIČARSKI UKREPI
AVSTRIJSKE VLADE
Avstrijska vlada je na intervencijo naše železniške uprave sicer odredila strožjo kontrolo vlakov in vagonov, toda leglo zločincev bo še nadalje uživalo avstrijsko gostoljubnost in zaščito
Dunaj, 6. novembra. Generalna direkcija avstrijskih zveznih železnic objavlja:
Generalna direkcija jugoslovenskih državnih železnic je obvestil avstrijske zvezne železnice, da je glede na ponavljajoče se eksplozije bomb in peklenskih strojev v takozvanih Pulman-novih vagonih, ki prihajajo z avstrijskega ozemlja, odredila, da se ti vagoni na obmejnih postajah odklopijo. Zaradi tega so do nadaljnega direktni vozovi za Jugoslavijo ukinjeni in morajo potniki na obmejnih postajah prestopiti. Jugoslovenske državne železnice so pri upravnem odboru za mednarodni osebni in tovorni promet zaprosile, naj se skliče čim prej seja, ki naj razpravlja o teh atentatih. Obenem je zaprosila, naj se odpošljejo strokovnjaki, da pregledajo razbite vagone na Jesenicah in pri Zemunu. Švicarske zvezne železnice so tej zahtevi jugoslovenskih železnic ugodile in sklicale konference za 11. avgust
! v Curih. Obenem bodo odposlani stro-i kovnjaki, da pregledajo razbite vagone. Generalna direkcija avstrijskih zveznih železnic je v zvezi s tem izdala strog nalog vsem svojim podrejenim organom, naj vagone, ki gredo v Jugoslavijo, bodisi, da prihajajo od drugod preko avstrijskega ozemlja, bodisi, da gredo šele iz Avstrije, temeljito preiščejo in zlasti pazijo na to, da se ne bi med vožnjo vršile kake nedovoljene manipulacije. Na avstrijskih obmejnih postajah se mora pred prihodom vlaka preko meje še enkrat izvršiti zelo natančen in temeljit pregled vseh notranjih in zunajih naprav in to skupno po železniških organih vlakospremnem osobju ter organih žandarmerije in policije. Uprava avstrijskih zveznih železnic je o teh odlokih obvestila generalno direkcijo jugoslovenskih državnih železnic v Beogradu in železniško direkcijo v Ljubljani.
Ta odlok uprave avstrijskih železnic je sicer   vse hvalevreden, vendar
pa predstavlja samo polovičarsko rešitev vse zadeve in prihaja mnogo prepozno. Atentat na Jesenicah in pri Zemunu ni bil prvi m avstrijska vlada je že dober mesec dni vedela, kaj se dogaja in ni mogla biti v dvomu, odkod ti atentati izvirajo. S tem, da je sedaj poostrila kontrolo, bo morda dosegla, da se atentati na življenje in imetje naših ljudi v tej obliki ne bodo več ponavljali, toda leglo zločincev, ki neprestano rovari proti naši državi, bo ostalo. Ce torej hoče avstrijska vlada pokazati, da ji je res do dobrih prijateljskih sosednih odnošajev. potem ne sme ostati na pol poti, marveč mora raz-gnati gnezdo najetih in plačanih zločincev, ki takorekoč pred očmi avstrijskih oblasti kujejo svoje peklenske naklepe. Tako dolgo, dokler bodo razni Paveli-či. Perčeci in Sarkotiči še vedno imeli na Dunaru svoje najvarnejše zavetje, ne bo miru in avstriislfa vlada bo soodgovorna za vse, kar se bo še zgodilo.
Zakaj je odstopil praški
nadškof
Briining o potu v Rim
Nemški državni kancelar izjavlja, da imata Nemčija in Italija popolnoma iste interese
Berhn, 6. avgusta. AA. Nemški kancelar Briining in zunanji minister Cur-tius sta snoči odpotovala v Rim. Na postaji so ju med drugim pozdravili tudi funkcionarji italijanskega berlinskega poslaništva. Pred odhodom je Briining izjavil, da se veseli, da bo skupno z zunanjim ministrom lahko v Rimu osebno spoznal italijanskega ministrskega predsednika, čegar politika stremi za tem, da se Evropa gospodarsko umiri. Nadalje je kancelar izrazil nado, da bodo prijateljski razgovori med zastopniki Italije in Nemčije obrodili sadove.
Berlin, 6. avgusta. Snočfi ob 22. sta državni kancelar dr. Briining in zunanji minister dr. Gurtius odpotovala z Anhalterbanhofa v Rim. Pred odhodom
je dal državni kancelar ot. Brun ing dopisniku VVolfavega urada naslednjo izjavo:
Z dr. Gurtiu-som sva posebno zadovoljna da nama bo dana prilika osebno spoznati odličnega š^fa italijanske vlade g. Mussolinija. V Nemčiji se popolnoma zavedamo, da so bili vsi ukrepi, ki jih je storila italijanska vlada v letošnjem letu, narekovani od želje in dolžnosti za sodelovanje pri pomirjen ju in gospodarski obnovi Evrope. To sta dva cflja, pri katerih imata Nemčija in Italija popomoma iste in skupne interese. Odhajamo v nadi, da bodo naši razgovori z italijanskimi državniki potekli harmonično m prijateljsko ter da bo ta neprisiljeni razgovor o vseh perečih problemih rodil kat najlepše rezultate.
Komunistično vohunstvo v
Avstriji
Komunisti so pripravljali prevrat tudi v Avstriji —
Tatvina važnih zaupnih spisov
Dunaj, 6. avgusta. Dunajska policija je prišla na sled velikopotezni komunistični špijonaži. Izvršena je bila ardta-ctija mnogih komunističnih voditeljev in našli so rudi veliko zalogo orožja in municpje.
Podrobnejša preiskava je ugotovila, da se je špijonaža nanašala predvsem na varnostne ukrepe avstrijske zvezne armade, in obstoja upravičen sum, da so komunisti pripravljali v zvezi z dogodki v Nemčiji državni prevrat tudi v Avstriji.
Iz zaplenjenih spisov je razvidno, da
imajo komunisti svoje zaupnike na najvažnejših mestih tako, da so prišli v posest vseh važnih rezervatnih aktov. Preiskava se intenzivno nadaljuje in oblasti upajo, da bodo vso stvar razčistile.
Izkazalo pa se je tudi to, da glavni voditeldi vsa akcije niso v Avstriji, marveč v inozemstvu, dočim imajo v Avstriji samo podrejene onrane. Zato bo mogoče ujeti glavne voditelje samo ob sodelovanju z raznimi drugimi državami.
Carigrad v plamenih
V Carigradu je uničil silen
Mesto še
Pariz, 6. avgusta. »Journal« poroča iz Carigrada o katastrofalnem požaru, ki je uničil doslej ves stari del mesta, predmestje Matska in Bera. Pogorelo je že nad 50 hiš, a požar divja še z nezmanjšano silo dalje. Ker so hiše v starem delu mesta večinoma iz lesa, požara skoro ni mogoče omejiti. Vsa gar-nizija in vse prebivalstvo je na delu, da
požar ves stari del mesta — vedno gori
ogenj lokalizira. Po celodnevnem brezuspešnem prizadevanju* so se morali naposled odločiti, da se poruši okrog ognjišča mnogo hiš, tako da so ustvarili širok pas, preko katerega se ogenj ne bo mogel širiti. Ogenj je nastal oči vidno po neprevidnosti prebivalcev, večinoma revnejših slojev. Ni še znano, aH je katastrofa zahtevala tudi človeške žrtve..
Iz filmskega sveta
New Tork, 6. avgusta. AA. Iz Los Angel eea poročajo, da se Je včeraj končal ločitveni proces med filmskima igralcema Ino Claire in Johnom Gilbertom. Sodnik je proglasil igralca za ločena.
Katastrofa »St. Phllfnert*"
Pariz. 6. avgusta Včeraj so dvignili potopljeni izletniški parnik »St PhiHbertc. V parnikn so našli samo 6 trupel utopljencev, dočim Jih nad 200 še pogrešajo.
Fašisti proti tujcem
Rim, 6. avgusta. V zelo temperamentnem članku se bavi »Lavoro Fasci-sta- s španskim prizadevanjem v smislu gtsia »Španije Spancem* ter meni, da bi morala tudi Italija izvesti sHono čiščenje v lastni hiši ne glede na nevarnost, da bi s tem izzvala neprijateljstvo gotovih krogov. Najlepše vile ob Gard-skern jezeru, pravi list, so zasedene od tujcev, k: in.«ajo tudi svo0s. posestva v Italiji V histu enih palacati v neposredni soseščini Kapitola vzdolž rimske via F.aminia so se vgnezd'M tujci. Fašizem pa živ« da bo Italija posta-a italijanska, ter bo, ako bo potrebno, izgnal to zalego. Zlasti se mora preprečiti udeležba tujcev pri italijanskih delniških družbah.
Madžarska
gospodarska kriza
Budimpešta, 6. avgusta. V ministrskem predsedništvu in finančnem ministrstvu so se včeraj ves dan vršila posvetovanja z zastopnik1 finančnega in gospodarskega sveta, na kateri so razpravljati o raznih sanacijskih ukrepih za ojačenje finančnega položaja na Madžarskem. Posebno se je govorilo v velikopotezni kreditni transakciji v obliki blagovnega kredita, ki bi omogočal madžarski izvoz, do definitivenih sklepov pa ni prišlo.
Poostritev položaja v Palestini
London, 6. avgusta. Reuterjev urad poroča iz Jeruzalema o bojazni, da bi ne prišlo do novih izgredov med Arabci in Židi 00 vsej Palestini, ker so se odnosa j i med njimi ponovno poostrili. Več židovskih rodbin je zaprosilo za policijsko zaščito. Uredniki arabskih in židovskih Kstov so trtli posamezno pozvana na poset vladnih uradnikov. Kakor se doznava, so bHi ob tej priliki opozorjeni, naj se vzdrže vsakega hujskanja prebivalstva k uporabi sile. Angleški visoki komisar za Palestino ie zagotovili židovski delegaciji, ki ga je posetila, da bo palestinska vlada pazno zasledovala položaj in da je že podvzela vse potrebne ukrepe v svrho ohranitve miru in reda.
Zatvoritev nad 3000 petrolejskih izvirov
London. 6. avgusta. Reuterjev urad poroča iz mesta Okla home, da je guverner države Ofrlafoome izdal naredbo, po kateri se ima zatvoriti 3106 petrolejskih vrelcev v Oklahomš in s katero se proglasa obsedno stanje, na zemljišču 50 čevljev okoli vsakega vrelca. Ta ukrep je posledica vladnega opomina, naj petrolejski industrija znižajo do 1. avgusta cene petroleju na en dolar, ker se bodo v nasprotnem primeru vsi petrolejski izvori v Oklahomi. Vojaštvo države Oklahoma nadzira sedaj izvrševanje te guvernerjeve odredbe.
Papežev nuncij pravi, da je duhovščine z nuncijaturo
Praga, 6. avgusta. Afera s predčasno in neprostovoljno upokojitvijo praškega nadškofa dr. Kordača dviga v češkoslovaški javnosti še vedno mnogo prahu. Sivolasi starček je užival v praški in sploh češki javnosti veliko spoštovanje in zato vsa javnost s tem večjim zanimanjem zasleduje razvoj te afere.
Veliko pozornost so vzbudile najnovejše izjave papeškega nuncija v Pragi Ci-riacia. ki ga dolže, da je odstranil nadškofa dr. Kordača. Včeraj so se zbrali v nunciaturi zastopniki praškega metropoli-tanskega kapitla in pri tej priliki je pa-peški nuncij Ciriaci orisal konflikt z nadškofom dr. Kordačem. V svoji izjavi se je zelo zaničljivo izražal o sivolasem nadškofu ter je označil izjave, ki jih je podal nadškof dr. Kordač novinarjem, za nezaslišane. Dostavil pa je, da se je dr. Kordač bržkone ni zavedal, kaj dela in da mu zato vse odpušča. Do konflikta pa je
Katastrofalne popla ve na
London, 6. avsrusta > Times« javljajo iz šanghaja, da je poplavna katastrofa, ki je zadela v zadnjih dneh Kitajske, največja elementarna katastrofa človeštva. 16 pokrajin je popolnoma pod vodo. 50 milijonov prebivalstva je zaradi poplav ogroženih. Že sedaj je več milijonov brez strehe. Število utopljenih in pogrešanih se ne da niti približno preceniti, vendar pa je zelo veliko. V nekaterih pokrajinah je voda visoke nad 3 metre. Letina riža ob spodnji reki Tangcekiang je popolnoma uničena.
Hankau, 6. avgusta, pri poplavah v dolini Yagcckianga je utonilo nad tisoč oseb.
Hankau, 6. avgusta. AA. Petdeset tisoč ljudi je brez strehe in izpostavljeno lakoti in boleznim. Kuliji, ki so utrjevali nasip ob Yangcekiangu, so pobegnili, Xn nasip se je zrušil, preden je prišla pomoč.
Švedska posest v Gdinyji
Varšava, 6. avgusta. AA. Švedski konzul v Gdinyji ie vzel v pristanišču v zakup kompleks zemlje, kjer bodo zgradili hiše za švedske mornarje in protestantsko cerkev.
Borba za stratosfero
Ne^vork, 6. avgusta. Po vesteh >Cbi-cago Tribune« se je pričelo med Nemčijo in Francijo neke vrste tekmi za osvojitev stratosfere. Neka nunifca in francoska tvrdka si istočasno prizadevata, da bi zgradili letalo za polet v stratosfero. Obe tovarni sta se obrnili *a posredovanje hi nasvete do prof. Piccarda, ki je dal obe* ma tovarnama navodila po svojih izkušnjah. Sedaj je samo še vprašanje, katero letalo bo zmagalo v tekmovanju v poletu v vsemirje.
Turistični uspeh
Berlin, 6. avgusta. AA. Monakovska turista Franz in Toni Schmid sta se pospete čez severno steno na Marterhorn, kar se pred njima še ni nobenemu turistu posrečilo. Zato jima je na čast priredil zer-mattski hotelski ravnatelj dr. Seiller banket, na katerem iima je delegacija alpskih vodnikov izročila sliko Matterhoma v znamenje priznanja za njuno veliko turistično delo.
Polet iz Avstralije v Anglijo
Rim, 6. avgusta. AA. Škotski letalec Mollison, ki leti iz Avstralije v Anglijo, da doseže nov rekord, je prispel semkaj iz Aten in odletel dalje proti Londonu. Ce pristane na letališču v Croydonu danes zjutraj, bo potolkel Seottov rekord za ve5 ko 2 dni.
Letalske nesreče v Eeiptu
London, 6. avgusta Pri Heliopolisu t Egiptu je angleško vojaško letalo tre*člk> na tla Oba letalca sta bila ubita V letošnjem letu je to 27. letalska nesreča Ubitih je bik) doslej 49 oseb L. 1930 je postalo žrtev letalskih katastrof 65, L 1929 42 oseb.
Velika tatvina znamk
Varšava, 6. avgusta. V torek so pri belem dnevu vlomili neznani zločinci v shrambo poštnih znamk poŠte v Varšavi ter odnesli znamk v vrednosti pol milijona zlotih.
Spominjajte se slepih!
hotel omogočiti občevanje brez kontrole nadškofa
prišlo zaradi tega, ker se je nunciatura, ki je bila poprej nastanjena v nadškofijski palači, preselila drugam. Ciriaci je naglasu, da je hotel na ta način omogočiti direktno občevanje med duhovščino in nuncijaturo, ne da bi to vršilo pod kontrolo nadškofa. (Praški listi dostavljajo k temu, da je Ciriaci s tem sam priznal, da je rovaril proti dr. Kordaču in dajal po-tuho raznim denuncijantom in klevetnikom). V ostalem pa je izjavil Ciriaci, da je za nadškofa dr. Kordača dobro preskrbljeno. Na razpolago ima cel grad in bo razen tega dobival še 240.000 Kč pokojnine na leto.
Klerikalni organ >čeh« objavlja danes še drugo izjavo papeškega nuncija Ciria-cija. v kateri naglasa, da je Sv. stolici dobro znano, kako je prišlo do resignacije nadškofa dr. Kordača. Kordačove žaljive izjave pa mu Ciriaci iz vsega srca odpušča.
Jekleni otok
Pariz, 6. avgusta AA. Monte Carlo je dobil novo atrakcijo v obliki jeklenega otoka 100 m od obale eo ustvarili umetni otok Iz jekla. V to svrho so porabili 18.000 kg jekla Površina otoka meri 18 krat 12 m, na njem bodo vprlzarjali gledal lake igro pod milim nebom. Otok so z velikim žerjavom posadili na salo v morju, tako da leži na trdnem. Prav tako kakor so otok umetno postavili v morje, ga lahko vsak čas tudi odnesejo drugam.
Pogreb Janka
Lesničarja v Celju
Pogreb tragično preminulega direktorja oblastne zadruge za poljedelski kredit v Ćupriji g. Janka Lesničarja se bo vršil v Celju v petek, 7. t m. ob 17. iz Zvezne tiskarne na okoliško pokopališče v Celju.
Iz konzularne službe
Ljubljana, 6. avgusta. AA. Ministrstvo za gradbe je prejelo od zunanjega ministrstva pod K. R. št. 5873 z dne 4. julija t. L to-le obvestilo:
>Tukajšnje poslaništvo Velike Britanije je s svojo noto št. 67 z dne 24. junija 1931 sporočilo zunanjemu ministrstvu, da je postavljen v Zagrebu za konzula Velike Britanije g. Robert Townsend Smalbones na mestu g. Henrija Buloka, ki je premeščen iz Zagreba«.
Kr. banska uprava dravske banovine obvešča na podlagi obvestila ministrstva za gradnje vse podrejene organe, da provizorno priznajo g. Roberta Townsenda Smalbone3a za konzula Velike Britanije v Zagrebu. Eksekvatura se naknadno dostavi.
Ljubljana, 6. avgusta. AA. Ministrstvo za gradbe je prejelo od zunanjega ministrstva pod št. 5226 z dne 7. julija t. 1. to-le obvestilo:
>Tukajšnje nemško poslaništvo je obvestilo zunanje ministrstvo, da je namesto dosedanjega šefa konzularnega oddelka nemškega poslaništva svetnika g. Winde-ckerja postavljen tajnik tukajšnjega nemškega poslaništva dr. Martin v. Janson kot konzul nemške države na področju mesta Beograda, Zemuna in Pančeva, za banovine dunavsko, moravsko in vardarsko«.
Kr. banaka uprava dravske banovine obvešča na podlagi obvestila ministrstva za gradbe vse podrejene organe, da provizorno priznajo g. dr. Jansona za nemškega konzula na omenjenem področju. Eksekvatura se mu izda.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2270.90—2377.74, Bruselj 785.57 — 787.93. Curih 1100.25 — 110335, Dunaj 792.16 — 794.56, London 273.47—274.23. Newyork 5624.93-^5641.98, Pariz 220.93 — 221.59, Praga 167.01 — 16731, Trst 294.86 — 295.75.
INOZEMSKE BORZE.
Curih. Beograd 9.0850. Pariz 20.08, London 24.83, Newyork 512.25, Bruselj 7130, Milan 26.78, MadTid 45.—, Amsterdam 206.36. Dunaj 72.05, Sofija 3.7150, Pia-za 15.18, Varšava 57.40, Budimpešta 90.0350, Bukarešta 3.0460.
>S Lr O V E N S KI NARO De, dne 6. avgusta 1931
Stev. 176
Pri žrtvah peklenskega
stroja
Kaj pripoveduje o strašni eksploziji beograjski prof e'
sor d*. Braneti
Beograd, 5. avgusta.
Največje sočutje ima javnost z nedolžnimi žrtvami zločinskega atentata v vlaku pri Zemunu. V bolnico, kjer leže ranjenci, prihajajo cele trume Beograjčanov ter prinašajo ranjencem cvetja in okrepčil. Ranjenci se počutijo vsi dobro in so že skoraj vsi izven nevarnosti.
Posebno sočustvuje ves Beograd s težko usodo, ki je zadela družino untv. prof. dr. Brunetija. Oče in hčerka ležita v eni sobi beograjske bolnice, dočim je starejša hčerka Miroslava, ki k sreči ni dobila hujših poškodb, že zapustila posteljo In skrbno streže očetu in svoji mlajši sestrici. Zdravniki so omejili posete, da bi se hudo prizadeti družinski oče in njegova mala hčerkica, ki trna na glavi zelo težke rane, po nepotrebnem ne razburjala. Le najožji sorodniki in prijatelji smejo k njima.
Pred eksplozijo
Prof. Bruneti si je včeraj že toliko opomogel, da je sprejel urednika »Politike« in mu opisal katastrofo, ki ga je zadela. Pravil je med drugim:
— Kakor mnogi drugI, ki jih pa usoda ni posadila baš v nesrečni monakovski vagon, smo se bili tudi mi namenili na morje na počitnice. Ko pa smo pred dnevi čitali, -da je bil izdan nov zakon o srednjih šolah, sva z ženo sklenila prekiniti počitnice na morju in vrniti se v Beograd, da bi ukrenila vse potrebno za sprejemni izpit najinega nesrečnega sinka, ki je dovršil osnovno šolo In sva ga nameravala vpisati v gimnazijo. Sam ne vem, ali nam je bilo res tako usojeno. Najprej smo se njdaHB vrniti preko Splita, toda v zadnjem trenutku smo se odločili potovati preko Sušaka. Spotoma smo se ustavili še v Ljubljani, kjer smo ostali dva dni, da sem opravil še nekatere svoje posle. Na ljubljanskem kolodvoru smo vstopili v nesrečni brzovlak, ki nam je prinesel tako strašen udarec. Nesreča je hotela, da smo vstopili baš v monakovski vagon, v katerega je neznani zločinec očividno že v inozemstvu skril peklenski stroj. Kadar človek potuje, navadno ne izbira mnogo, temveč vstopi v prvi najpripravnejšl kupe. Tako smo storili tudi mi. Nosač je strpal našo prtljago v kupe II. razreda in tam smo se udobno namestili.
Ko smo se vrnili iz restavracijskega voza, je nadaljeval prof. Bruneti, — je bila moja žena Danica nekam potrta. Molčala je in bila je menda zelo utrujena; a zdelo se ml je, kakor da jo tezi neka zla slutnja moreča skrb. Saj veste, če človek doživi kaj takega, kakor smo mi, vidi marsikaj v drugačni luči.
Nekaj časa smo potovali prav prijetno. Otroci so peli šolske pesmi, se igrali po hodniku in vse je bilo veselo in dobre volje, dokler nismo prispeli pred Zemun. £kn bolj smo se bližali cilju svojega potovanja, tem bolj smo postajali utrujeni in polaščal se nas je spanec Udobno smo se namestili v kupejn in začeli drug za drugim dremati. Poleg mene je sedel moj sinko Miroslav, njemu nasproti pa moja žena Danica, Emilija m Miroslava sta se stiskali k mamici in Emilija ji je celo položila glavico na krilo.
Strašne posledice eksplozije
Tako nas je presenetila eksplozija. Slišal rita*™ ničesar. Naenkrat se je v kupe ju stemnilo. Nekaj me je davilo in zadavilo. Čutil sem samo se, kako od vseh strani sika jo plini in plameni. Dišalo je po žveplu in dušiku, potem pa ne vem ničesar več. V ušesih mi je šumelo in le neka čudna notranja sila me je gnala proti izhodu. Napenjal sem vse sile, da bi se O tresel strašne omotice. Prišel sem do vrat, pa so bila zaprta. Naglo sem jih odprl, da bi se nadih al svežega zraka in šele tedaj sem opazil, da vlak stoji. Iz vagona se je začel valiti črn dušljiv dim. V blaznem strahu sem začel klicati svojo ženo. Toda nihče se ni odzval, šele tedaj sem opazil nekaj strašnega. Na tleh med obema ku-pejema je ležala vsa moja družina, drug na drugem,
Ko sem odprl vrata, je najstarejša hčerka skočila iz vagona, še vedno nisem ničesar slišal, niti vedel, niti se zavedal, kaj se je zgodilo. Le slutil sem nekaj strašnega. V tem pa so tudi že začeli si-kati plameni in razsvetljevati notranjost vagona. Ves kupe je bil v ognju. V blaznem strahu sem planil k svojcem in prožil najprej roko mali Emiliji. Ponesel sem jo na prosto skozi plamen in šele tedaj sem opazil, da je vsa krvava. Ves obupan sem stekel nazaj, da rešim še druge.
Toda joj meni! žena mi je samo podala roko, ne da bi spregovorila le besedico. Dvignil sem jo in jo skušal odnesti iz tega pekla. Toda bil sem preslab. Oba sva padla nazaj v ogenj, še enkrat sem se osvestil, zopet pograbil svojo ženo, jo dvignil na hrbet in bežal z njo na prosto, Toda Toda bila je že vsa v krvi in čutil sem, kako je na mojem hrbtu omahnila. Nisem imel časa, da bi natančneje pogledal, kaj je z njo. Le mimogrede sem videl, da nima več oči, da so lasje obžgani in da je vsa krvava. Nisem smel izgubljati Časa. Bliskoma mi je šinila v glavo strašna misel, da je moj sin Miroslav še vedno v plamenih in kakor blazen sem planil nazaj v goreči vagon. Upal sem. da rešim Še njega. Toda kaj sem našel! V kupe ju, ki je bil kakor razbeljena peč, sem videl samo Se njegovo truplo, že vse obžgano,
glavo pa mu je bila odtrgala bomba. Tudi noge je imel strašno razmesarjene. V nepopisni grozi sem pobegnil, da bi ne
videl več tega strahotnega prizora. Niti trupla nisem utegnil več resiti, kajti v tem trenutku je bil že ves vagon en sam plamen in kakor brez uma sem se zgrudil čez stopnice. Okrog sebe sem slišal samo krik m stok. Moja žena je stokala in mi v agoniji prožila
vso razmesarjeno in krvavo roko. Nato so prišli drugi ljudje, ki so dvignili mojo ženo v drugi vagon, dočim je neki prijazni gospod prepeljal mene in moji dve hčerki v zemunsko bolnico. Prosil sem ga, naj prepeljejo še ženo in res mi je ustregel. 2al pa ni mogla preboleti strašnih poškodb in je kmalu izdihnila.
Samo toliko ve prof. Bruneti povedati o strašni tragediji svoje rodbine. Ve samo še to, da je v sosednem kupejn našel smrt še neki drugi gospod, od katerega pa so našli samo še
strašno ožgane kosti, ki so bile prenesene v prosekturo beograjske bolnice. Kakor se je pozneje izkazalo, je bil to Janko Lešničar.
Izredno srečo je imela čistilka vagonov, šla je baš proti usodnemu kupeju prof. Brunetija, ko je nastala eksplozija. Naglo je pobegnila na drugi konec vagona in se tako rešila.
Prof. Bruneti ni hude ranjen, četudi je dobil mnogo ran po vsem telesu ter po glavi in rokah. Lasje so mu skoro popolnoma zgoreli in po vsem telesu ima nešteto opeklin, ki jih je dobil, ko je reševal svojce.
Dr. Vladimir Bruneti je izredni profesor poljedelskošumarske fakultete beograjske univerze, po stroki kemik. Njegov predmet je agrikul turna kemija. L. 1907 je napravil doktorat filozofije v Berlinu. Rodom je iz Bele Crkve ter je star 50 let. Svoječasno je bil načelnik ministrstva za narodno zdravje in je bil 1. 1923 kot tak izvoljen za izrednega profesorja beograjske univerze.
Matični park v
Vegovi ulici
Ljubljana, 6. avgusta.
Tudi ta park bodo regulirali. Vegovo ulico s prejšnjim Valvasorje\im tr^cm so regulirali prvo izmed starejših ulic po Plečnikovah načrtih. Takrat so tu znižali cesto, uredili trotoar je, zasadili mlada drevesa in restavrirali emonski zid ter na» pravili na mjem lepo teraso. Ko je bila Vegova ulica tako pomlajena, je ostal edino še nedotaknjen nekakšen naraven park ob Glasbeni Matici in njenih sosednih hisuh. Ob cesti je ta park ograjen z živo ograjo, vzporedno s trotoarjem je za ograjo pot, ob nji pa do hiš trava.
Zdaj je prišel na vrsto tudi ta park, da ga urede. Včeraj so mestni delavci že pričeli kopati in betonirati temelje za ograijo ob tem parku. Park je dolg ob Vegovi ulici približno 90 m, širok pa 13 m, to je razdalja od trotoar j a do hiš, ki so tod toliko umaknjene od stavbne črte. Ob parku so 4 hiše, 2 imata vhod iz Vegove ulice, Glasbena Marica in sosedna hiša. Park je od trotoarj višje z 3 stopnice. Te stopnice bodo položene pred vhodom Gl. Matice, 10 m dolge. Na levi teh stopnic bo ograja ob Vegovi ulici, dolga 28 m, na desni pa 52 m, ker Gl. Matica ni sredi dolžine parka. Ograja bo kamenita, to je 60 cm visok kamenit podstavek, prekrit z betonsko ploščo na podstavku bodo na vsaki strani stopnic ali vhoda v park po-stavLjeni 3 pravokotni kamniti ali umetno-kameniti 2 m visoki stebri v medsebojni razdalji 6 m. na njih bodo pa nekakšna oprsja ali glave, tako, da bodo ti stebri prav za prav nekakšni podstavki za spomenike, kakršna sta pred opernim gleda* 1 iščem. Sredi poti med stopnicami in Gl. Matico bo pa stal veojii spomenik. Seveda Prešeren ne, ker je zanj pred Gl. Matico vseeno premalo prostora. Najbrž dobi spomenik eden naših skladateljev, saj jih imamo dovolj — Jenko, Ipavec, Hajdrih itd in še noben nima v Ljubljani sporne« nika. Na okrajnem podstavku bodo še postavljeni v medsebojni razdalji 3 m nizki betonski etožčasti sebrici, kakršne vidi« mo na Napoleonovem trgu na trotoar ju, a manjši. Ograja s takšnima atebriči n« kamenitom podstavku bo tudi ob straneh parka, ob Petemelovi m Turjaški ulici, kjer bo rudi vhod v park s stopnicami, kJ pa bodo samo po 2 m dolge. Kako bo urejen park sam na sebi, s« pa Se ne more ugotoviti.
Radio v MS.
Oče prinese domov radioaparat. Vsa rodbina se zbere, da si ogleda zanimivo novost. Najbolj se pa zanima za njo mali Mihec
— Papa, kaj dobim, če zasučem tole kolesce?
— Osdo.
— Kaj pa, če potisnem tala giifrib na drugo stran?
— Rim.
— Kaj pa, če pottanem tate gumb ira
nasprotno stran?
— Zaušnico.
Očetovo veselje. »Oče je vesel, da si se sedaj zaročila s pesnikom«. »Zares?«
»Seveda, dejal je, da je imel velike sitnosti s tvojim prejšnjim zaročencem, ki je bil rokoborec. Prepričan je, da pesnika ne bo tako težko postavil pod kap«.
Naša gospodarska moč
NadMalno prcmožeafe Slovenije znala okroglo 50, vse Jugoslavije pa 500 milijard Din
In tako je poročevalec nazadnje povzdignil, iz posebne naklonjenosti, muho, ne med slone, nego v tramvaj.
6. avgusta Ekonomska moč naroda m države, ki je — kakor znano — odločilna v mednarodnih odnosa j in, se meri po vrednosti nacionalnega premoženja sJi pa po visini vseh dohodkov, ki Jih ima prebivalstvo od vseh treh produkcijska! faktorjev, namreč od dela, kapitala in zemljišča.
Pri iskanju večjih inozemskih kreditov, pri konvertiranju državnih dolgov, določanju viime reparacij itd. se vedno ugotovi znesek vseh dohodkov od vseh treh produkcijskih faktorjev. Višina anuitet, repa-raci jskih kvot itd. mora biti vedno v skladu s temi momenti, ako kreditor ne želi povzročiti splošnega obubožanja in insol-vence prezadottene države, iz katere ni mogoče več izsiliti povrnitve posojil.
Ekonomska moč se da ugotoviti samo statistično. Letošnja publikacija statističnih podatkov O UZD v Ljubljani nudi sliko celotne nase ekonomske moči, kolikor je mogoče napraviti tozadevne račune in zaključke na podlagi statistike zavarovanih delavcev.
Vsak delavec, ki je zavarovan pri OUZD, se uvrsti glede na visino svojega taktičnega zaslužka v gotovini in naravi v odgovarjajoči mezdni razred, ki služi kot osnova za odmero prispevkov in podpor. Celokupna zavarovana mezda OUZD predstavlja torej dohodek, ki ga imajo zavarovani delavci od svojega dela.
Celokupna zavarovana mezda OUZD kaže isti potek kot število zavarovancev, t. j. naraščanje v dobi inflacije od 1919 do sredine 1923, padanje v dobi deflacije od sredine 1923 do konca 1925. Nato sledi zopet naraščanje do sredine 1930, potem pa zopet padanje zaradi sedanje gospodarske krize. Na celokupni zavarovani mezdi OUZD je opažati istotako konjunkturno in sezonsko valovanje itd. kot pri članstvu OUZD. (Primerjaj s člankom OUZD kot gospodarski barometer v St. 171 z dne 31. julija.)
Celokupna letna zavarovana mezda je znašala v letu 1930. že več ko tri četrtine milijarde dinarjev. Mimogrede bodi omenjeno, da spada torej OUZD ne samo po številu svojih zavarovancev (ca 100 tisoč) in sistem« poslovanja, ampak tudi po svoji finančni moči med največje in najmočnejše zavarovalnice.
Ker je faktičen delavski zaslužek za blizu 30 odstotkov višji od zavarovane mezde, moramo ceniti faktičen dohodek od najemnega dela vseh zavarovancev OUZD letno na
ENO MILIJARDO DINARJEV.
Ako upoštevamo nadalje še zaslužek delavcev, ki niso zavarovani pri OUZD (rudarji, železničarji, državni, javni in privatni uradniki ter poljedelski delavci) ter vrednost dela samostojnih poklicev (indu-štrijcev, trgovcev, obrtnikov in kmetov), moramo ceniti letni dohodek od dela v Sloveniji najmanj na
DVE MILIJARDI DINARJEV.
Z veliko približnost jo smemo ceniti do-
hodek od kapitala kakor tudi dohodek od zemljišča z istim zneskom kakor dohodek od dela. Vsi dohodki Slovenije znašajo torej letno blizu
SEST MILIJARD DINARJEV. Nacionalno premoženje Slovenije pri sedanji 8-odstotni obrestni meri moramo ceniti na
50 MILUARD DINARJEV.
da dobimo dohodek 4 milijarde, ki odpadejo na kapital in zemljišče. Odgovarjajoče zneske, ki se nanašajo na vso Jugoslavijo, dobimo, ako pomnožimo gornje podatke s številom banovin. Nacionalno premoženje cele Jugoslavije moremo ceniti torej približno na
500 MILIJARD DINARJEV.
Te številke .akoravno se zde zelo visoke, so naravnost malenkostne v primeri s premoženjem peščice ameriških milijarderjev. Premoženje petrolejskega kralja Roc-kefellerja, avtomobilskega kralja Forda itd. znaša po časopisnih vesteh po več sto milijard dinarjev. Maharadža iz Haidera-bada pa je baje še bogatejši od ameriških milijarderjev. Kljub temu pavperizmu pa moramo gledati optimistično v bodočnost. Pri naši S-odstotni rentabilnosti se premoženje v 100 letih poveča na 2200-kratno visino, dočim se v Ameriki pri tam vladajoči 4-odstotni rentabilnosti v tem času premoženje samo 50-krat pomnoži. Premoženje indijskih maharadž pa leži mrtvo v zakladnicah. Končno ne smemo pozabiti, da teče kapital iz Amerike tudi v Jugoslavijo bodisi v obliki posojil, bodisi v obliki delavskih prihrankov, ki nam jih pošiljajo naši emigranti.
Zaradi aktualne stabilizacije dinarja na zlati podlagi je v publikaciji OUZD prikazana celokupna dnevna zavarovana mezda tudi v zlati valuti, in sicer v švicarskih frankih. Zanimivo je dejstvo, da je v času deflacijske gospodarske krize od sredine 1923 do konca 1925 zavarovana mezda v dinarjih padala, dočim je zavarovana mezda v švicarskih frankih v tem času zaradi trajne krepitve dinarskega tečaja prav tako naraščala kot v času gospodarskega poleta 1926 do sredine 1930. Deflacijska gospodarska kriza pomeni kljub temu, da so podjetniki kakor tudi delavci zelo težko občutili sanacijo našega narodnega gospodarstva, V sedanji gospodarski krizi od sredine 1930 dalje pa pada zavarovana mezda tako v dinarjih kakor v švicarskih frankih.
Zaradi analogije bi bilo želeti, da bi publikacija OUZD imela tudi grafično sliko povprečne dnevne zavarovane mezde, ki karakterizira povprečen delavski zaslužek. Povprečno zavarovano mezdo bi bik) dobro preračunati ne samo na zlato podlago, temveč tudi glede na realno nadnico. Tozadevni elaborat bi bil seveda težji, ker nimamo sistematično urejenih realnih nadnlc za daljšo dobo, kot imamo n. pr. urejene dinarske tečaje na najrazličnejših borzah.
Zopet ga Je doletelo • s s
Nezgoda nesrečnega tramvaja št. 13, ki mu je skočil pri
iz tira
ti voz
Ljubljana, 6. avgusta.
— Halo, fotografiraj, pa bo senzacija! so ustavili včeraj popoldne ljudje pred pošto fotografa.
— Eh, bežite no, to je v Ljubljani vsak dan vsaj enkrat, če ne večkrat.
Ker torej ni bilo nič s fotografom, je stopil na plan poročevalec, da potiplje muho ter jo povzdigne med slone. Saj se končno o vsakdanjih senzacijah piše najmanj ter so že zaradi tega senzacije.
Stopil je najprej k prvi skupini, ki je stala sredi ceste pred poŠto ter rese tala dogodke.
— Kaj se je zgodilo? je vpraševalo hkrati več radovednežev. Buljili so drug V drugega. Neka ženska je skrivnostno pripovedovala tramvajskemu sprevodniku o nezgodi. Ko se je pa zbralo okrog nje vse polno radovednežev, jo je popihala s svežo novico k svojim tovarišicam, da bi je kdo ne prehitel. Poročevalec je ujel samo zadnje besede:
....umaknil se je, pa ne dovolj, pa se je zaletel, deska se je zlomila in je zavo-zil...
— Gospod stražnik, prosim, kako je bilo, vi ste gotovo videli?! je vpraševal poročevalec.
— Jaz pa ne dajem takšnih informacij, vprašajte tiste delavce!
Delavci so tlakovali cesto med Urom.
— Jas ne vem, ta ve! so se izgovarjali druy na drugega. Tlakovalec, ki bi moral vse vedeti, ker je baje pri vsej zadevščini najbolj prizadet, je dejal po nemško, da sploh ničesar ni videl.
Pred knjigarno se je zabavalo vse polno ljudi. SIcer je Ljubljana skoraj povsem Izumrla, ko pa se kaj dogodi se nabere ob prizorišču takoj kar Amo zadovoljnega meščanstva. Rahljanja m vsemogočih opat* ob taksnih prilikah ni konca ae kraja.
— Ali se je zopet spuntal? Daass je soparno, pa so brenči ji hodi kot gadi!
— Rje ga je pičil? Koga ga je prav sa prav prijelo?
— Ali je te zopet sbezljal? Ali je zdaj Sastav, ne more naprej?
— Pojdite no raje po frakeljček zelenega, da mu bo odleglo, nikar ne vihajte rokavov, ko mu ne morete drugače pomagati! sf js obrnil neki možak na postre-ščke, ki hi bili radi pomagali.
— sčitna deska sa kolesa je zlomljena, .sicer je pa cel, druge bolezni ni videti.
Po Dunajski cesti je privozil proti po-
šti tramvajski voz št. 13. Ker je stal na desnem tiru pred posto, po katerem bi morala voziti nesrečna tramvajska številka naprej, predmet splošne pozornosti, se je tramvaj ustavil na Dunajski cesti. Kam, naprej ali nazaj? Najbolje je res kar stati in Čakati. Nesrečni potniki so se pa hoteli peljati na vsak način naprej. Končno se je nesrečna številka vseeno odločila, da krene naprej, za kar je bil tudi že zadnji čas, ker se je bližal tramvajski voz za Vič. Tramvajski vozniki so iznadljivi. Nesrečna številka je krenila naprej v Se-lenburgovo ulico, kjer je pri prehodu obeh tirov v enega prepeljala z desnega na levi tir, se vrnila po tem tiru nazaj na Dunajsko cesto in končno od tam krenila v Prešernovo ulico po prostem levem tiru.
Pred knjigarno se je množica krohotala kar v zboru.
Ljudje se radi prevažajo in menda tudi iz potrebe. Natrpali so se pred pošto v priklopni tramvajski voz. Ko so sedeli nekaj časa v njem ter so se prepričali, da so še vedno pred pošto In ker se jim je zdelo nekoliko čudno, zakaj se jim purgarjt tako krohotajo, so vendar Izstopili.
Končno je pa vstopil v ta voz tudi neki starejši možlček z veliko košaro. Udobno se je razkoračil na pločniku ter nekaj časa gledal debelo, čemu se mu krohotajo, I preden je prav razkačen Izstopil.
Nazadnje so se pripeljali še gospodje z delavci, da pokrenejo >reševalno akcijo«. Seveda se jim n! zdelo prav. ker so se ljudje posmeh ovali rvsakdanjic nezgodi ter so hoteli vso zadevščino spraviti kar najhitreje in tiho z dnevnega reda. Delavci so se Čvrsto uprli v nesrečni priklopni voz, ga porinili enkrat naprej, drugič nazaj, vendar brez posebnega uspeha. Medtem je pripeljala Št. 18 nazaj iz Vodmata Priklopni voz so pripeli z verigo k Št. 13, ki ga je potem zvlekla lepo na tir. Ta tramvajski voz se Je vrnil s pohabljencem v remizo.
Inženjerju Je pripovedoval neki očividec nezgode, ds je peljal tramvaj s priklopnim vozom po Dunajski cesti mimo tlakovalca proti pošti. Tlakovalec «e Je umaknil tramvaju, pustil pa Je baje kos lesa ali stolček na katerem sedi pri delu, preblizu tira ter Je priklopni voz zadel s ščttno desko vanj s takšno silo. da se je prelomila, voz je pa ikočll Iz tira ter ga je vlekel pogonski voz no cesti zunaj tira še do pošte, kjer so ga potem odklopili ter prepustili nemili usodi.
KOLEDAR.
Danes, Četrtek, 6. avgusta, katoličani: Vlastica, Gospodovo spremen]enje; pravoslavni, 24. julija: Kristina.
D A iN A ŠE JE PRIREDITVE.
Kino Matica: Vihar na Mnnt Blancu.
Kino Ideal: Zaprto.
»Danem«« v hotelu Tivoli.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Sušnik, Marijin trg 5; Kuralt, Gcsposvetska cesta 10.
SOKOL
lOletnica Sokola
Štepanja vas
Ljubljana, 6. avgusta.
[>ft je bila Štepanja vas že pred 20 leti V resnici predstraža Ljubljane, nam priča dejstvo, da se je že L 1911 jeseni ustanovilo v nji sokolsko društvo. Štepanjci so pa bili vedno skromni ter se o njihovem delu ni slišalo mnogo izven Štepanje vasi. Štepanjci nočejo hvale ter gledajo na svoje delo kot na nekaj samo po sebi umevnega. Zato bi skoraij prezrli njihov pomembni jubilej, saj praznujemo dan za dnem toliko jubilojejv, da ostanejo če$*«i med njimi važnejši skoraj neopaženi
Možato delo naših Štepanjcev, njih vztrajnost ter značajnost pa zasluži vsekakor več pozornosti in priznanja. Koliko pomeni že to, da so ostali v vrstah žte-panjjskega Sokola mnogi člani vseh 20 let! Ne glede na levo in desno so ostali zvesti začrtani poti ter vztrajaj i tudd v najtežjih trenutkih. Biti Sokol je pomenilo prxl vojno resnično žrtev.
Kamen vogelnik štepanjskega Sokola Je njegov ustanovnik, prvi in še sedanji starosta Iv. B r i c e 1 j. Vseh 20 let je stati društvu zvesto in čvrsto na čelu. Krepko je pa društvo podprl in mu nudil ves čas obstoja vsestransko gmotno pomoč, soustanovitelj Sokola, štepanjski gostilničar g. J. Anžič, Društvo ni imelo društvenih prostorov, ne telovadnice. Anžič ije dal na razpolago svoj vrtni salon, ki ga je društvo preuredilo ter si v njem krepilo duba in telo do 1. 1°29. Prirejalo je v njem igre, predavanja in goji-lo telovadbo. Vendar je postal ta prostor za razvijatjoče se društvo km a hi premajhen. L. 1918 se je društvo odločilo, da si postavi dom. Kupilo je ob cesti pod Golovcem stavb išče ter čvrsto popri j elo za delo. Pr+hodnjj«e leto je bil že I>>m toliko dograjen, da so otvorili dvorano, kjer marljivo telovadijo, kar so pokazali tudi letni društveni telovadni nastopi. Telovadbo goje smotreno, telovadec« članstvo je vedno pod stalnim nadzorstvom požr-rvovttkiegaj zdravnika dr. M. Ahčina.
2al pa še dvorani ni priključen gleda-HSki oder, ker še dom ni dograjen. Društvo se mora boriti z gmotnimi težkočami ter gradi dom v potu svojega obraz-n, v pravem pomenu besede. Kar si je doslej ustvsrftcs j» bHo odkupljeno z žrtvami, vendar se pa Štepanjci zanalšak) le na svo-SO moč in delo. in počasi bo dograjen rudi dom. Zel ga društvo ne more otvoriti ob tvoji 20 letnici. Kar je pa storilo do* slej, je mnogo tod! za talko dolgo dobo dvajsetih let
V novi dvorani so letošnjo zimo rudi prireja/H kino predstavo vzgojnega, kulturnega značaj«, združene s primernimi predavanji.
Društvo je takoj v začetku začelo skrbeti tudi za duševno izobrazbo članstva, ustanovilo je knjižnico, za katero sta zbrala prve knjige dr. Janko L o k a r in br. Iv. S e 1 a n. Knjižnica šteje zdaj nad 600 izbranih knjig, posluje redno ter tako opravlja lepo kulturno delo.
Gotovo vedo bratska društva in so» kolstvu naflelonjeno občinstvo coni tri požrtvovalnost štoepanjskega Sokola ter se bodo polnoštevilno udeležili proslave njegovega, jubileja, ki bo v nedeljo popoldne od 15. naprej na letnem telovadišču v 5te-panji vasi poleg gostilne Kregar.
Zdravo!
Iz Celja
Pevci! Vaja za vse celjske pevce za petje oh pogrebu g. Jarka Lesničarja bo danes ob 20. m Jutri popoJdn« ob 16. v pevski sobi Narodnega doma. Vsi in točno!
—c Licitacija sadia ob državni cesti. Na prošnjo sreskejja načelstva v Celju razglaša mestno načelstvo v Celju: »Letošnja žetev sadja ob državni oesti St. 50 v območja tehničnega razdelka sreske^a načelstva v Celju se bo oddala potom ustmene licitacije, k! se bo vrSila na progi elie, Vr-holje v ponedeljek 10. t. m. z začetkom ob 8. zjutraj pri km 77.420 (razpotje okrajne ceste na Ljirbečno) in na progi C^He -Vransko v torek 11. avgusta t. 1., z začetkom ob 8. zfutraj pri mostu oreko Lcžnce km 73 drž. ceste It. 50. Dražba se bo vr-5fla ustmeno za vsak kilometer posebej v smeri od Celja proti Vrholj am oziroma od Ct!ja proti *'ranskem. oadje se bo viđalo na drevesih najv^Sjemu ponudniku, k! mora plačati takoj ponujeno vsoto in takso po tarifni postavki 81., točki 3 a (to Je 1^ od ponujene vsote taksnega zakona ter se mora s podpisom dražbenih pogojev zavezati, da bo ti pogoji za njega obvezni.« — Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Celju.
Čitaite ilastrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Stev. 176
I    Dr. Danilo Maj
aron
Lfl obijana, 6. avgusta. Z Bleda je prispela davi pretresljiva vest, da je preminili predsednik odvetniške zbornice in prvi častni doktor ljubljanske univerze dr. Danilo Majaron. že prejšnji teden ga je ponovno zadela kap in njegovo že itak močno zrahljano zdravstveno stanje se je s tem tako poslabšalo, je bilo bati najhujšega. Zadnje dni se je pa precej zboljšalo in včeraj se je bolnik počutil dobro. Davi ob 9. je pa v vili »Iris« nenadoma izdihniL Zemske ostanke pokojnega prepeljejo danes ali jutri z mestnim pogrebnim avtom v Ljubljano, kjer bodo na njegovem domu položeni na mrtvaški oder.
Dr. Danilo Majaron je bil rojen 12. decembra 1859 v Borovnici. Njegovi starši niso bili premožni, vendar so pa hoteli nuditi svojemu prvorojencu čim večjo izobrazbo. Leta 1869 so ga spravili v Idrijo v IH- razred c kr. normalke, ki je slovela zlasti radi pouka v nemščini. Prišel je na stanovanje skupno z dr. Gustavom Grego-rinom m A. Rebekom, sedaj vpokojemm namestniškim svetnikom v Trstu, njih so-učenec je bri pokoju* dr. Frančišek Lampe. Fantov se pa nemščina Idrije ni nič kaj prijela. OetaH so zvesti svojemu materinemu jeziku.
Gimnazijo je dovršil pokojni L 1878 z odliko. Bil je gojenec Alojzijevišča in pripravljal se je na duhovniški poklic. Res se je posvetil v LJubljani bogoslovju, toda samo za eno leto. Potem je študiral na Dunaju pravo in že takrat je bil v večjih stikih s slovanskimi publicisti. Že je kazalo, da postane novinar, pa je vendar položil izpite in stopil najprej kot odvetniški kandidat v sodno prakso na Dunaju, potem pa leta 1887 na ponudbo pokojnega dr. Ivana Tavčarja v njegovo prakso v Ljubljani, kjer je bival do konca 1, 1892, ko se je začasno preselil na Dunaj. Tam je položil odvetniški izpit in L 1894 je otvoril v Ljubljani odvetniško pisarno.
Ze kot gimnazija!ec je bil stalen dopisnik > Vrtca«, >Novic<, »Slovenskega Naroda-- in »Slovenca«. Med svojim bivanjem na Dunaju je posebno marljivo dopisoval v »Slovenski Narod« z dopisi, listki in uvodnimi članki, od leta 1884 do 1886 je bil pa njegov glavni sotrudnik in je napisal zanj pod raznimi psevdonimi in šiframi nešteto poirtačnih člankov, poročil in listkov. Dopisoval je pa tudi še v razne druge naše perijodične publikacije. Sploh je bil kot publicist že v zgodnji mladosti zelo produktiven.
Ko je prišel L I887. v Ljubljano, je bik) njemu in dr. Josipu Vošnjaku poverjeno glavno uredništvo »Slovenskega Naroda<, ki ga je vodil do srede L 1888. Potem je bil soustanovitelj društva »Pravnike v letih 1889, do 1892. njegov tajnik in urednik »Slovenskega Pravnika«. Leta 1892. je bil pa po smrti Ivana Zoteznikarja od pomladi do jeseni glavni urednik »Slovenskega Naroda«. To mesto je znova prevzel poleti 1894. in ostal urednik do začetka 1897. V teh letih je uspešno organiziral narodno stranko. Leta 1896. je bil izvoljen v kranjski deželni zbor in L 1898. je v zasedanju utemeljeval predlog glede ustanovitve vseučilišča v Ljubljana. Sestavil je o tem obširno spomenico, ki jo je pozneje izdal pod zaclavjem: Za vseučilišče v Ljubljani v slovenskem in nemškem jeziku. V deželnem zboru je zastopal najprej Idrijo, potem pa Trgovsko in obrtniško zbornico. Vso svojo pozornost je pa ves ca s posvečal slovenskemu  vseučdtiškeniu vprašanju.
Pokojni je bil tudi v občinskem svetu ljubljanskem m sicer od leta 1890 do 1894, potem pa od 1896 do 1910, ko je ponovno izvolitev odklonil. Njegovo delovanje se je kazata največ v finančnem in pravnem odseku ter mestnem šolskem sveto, obenem pa v vseudiliškem odboru mestne občane. Opetovano je bil na Dunaju v deputacijah zaradi občinskih zadev in vseučilišča. Med septemberskimi dogodki je bil predsednik združenega narodnega odbora in si je s svojimi intervencijami pri deželni m cen-te-ami vladi nakopal veliko sovraštvo Nemcev in vojaštva, ki mu zlasti med vojno ni bilo pozabljeno. Po njegovi energični intervencija je dobila dotlej nemškutarska Ljubljana slovenske ulične napise.
Z vso vnemo in velikim uspehom se je pokojni boril neprestano za enakopravnost slovenskega jezika v uradih V »Slovenskem Pravniku« je pa skrbel za izoblikovanje slovenskega jezika v pravo- in drža-voznahstveni stroki, posebno v terminologiji. Po prevratu je prevzel predsedstvo vseučiliške komisije, ki vodi priprave za ustanovitev ljubljanske uoi verze tako vztrajno m smotreno, da je bila univerza že poleti 1919 uzakonjena. Pri vseučilišču je deloval že od začetka kot predsednik iz-prasevalne komisije za pravno-zgodo vinski državni izpit.
Neprecenljive so tudi pokojnikove zasluge za naš odvetniški stan. Že leta 1901. ga je odvetniška zbornica izvolila za svojega pknionosnega delovanja na tem odgoje zbornica razširila na vso Slovenijo. Tako je praznoval že leta 19*36- 251etnico svojega plodonsonega delovanja na tem odgovornem mestu hi ob tej priliki je bil odlikovan z redom Sv. Save IL stopnje. Na kongresu jugoelovenskih pravnikov v Beogradu 1925 je bil izvoljen za predsednika kongresa, ki se je vršil naslednjega leta v Ljubljano. 11. marca 1928 je bil izvoljen za predsednika Društva za nabiranje univerzitetnega zaklada.
Najsvetlejši pa ostane slovenski javnosti gotovo spomin na dr. Majarona kot moža, ki rnn gre največ zaslug, da smo dobili Slovenci po tolikih letih brezuspešne borbe in prizadevanj svojo univerzo. Naš najvišji kulturni zavod se je tudi dobro zavedal, koliko ljubezni in truda mu je podelil pokojni v
zalo mu je podelil 22. junija 1929. najvišje odlikovanje, ko je bil ob proslavi lOletnice naše univerze promoviran za njenega čast' nega doktorja tehničnih ved.
Zdaj, ko ga ni več med nami, se bo šele pokazalo, kako velika vrzel je nastala z njegovo smrtjo v vsem našem javnem življenju. Možu, ki je prehodil vso svojo dolgo življenjsko pot z visoko dvignjenim praporom pravice, resnice in ljubezni do svoje rodne grude, je določila zgodovina
med nami naj odličnejše mesto. Njegov spomin bo živel trajno med nami, saj si je postavil s svojim delom ko granit trdne spomenike. Slava dr. Majaronovemu spominu, lahka domača zemlja njegovim zem-skim ostankom!
V slovo g. dr. Danilu Majaronu
Vest o smrti g. dr. Majarona nas je vse, ki smo ga pobliže poznali, presumla, saj je zatisnii trudne oči mož, ki nam je bil vzor-tovariš. plemenit svetovalec in nesebičen borec za vse dobro in pravo. Odvetnik je postal v časih, ko je bil narod slovenski preganjan in žaljen ter poniževan na vseh koncih in krajih. Gr dr. Majaron je zastavil svoje čvrste sile, bistro pero in bleščečo zgovornost, da je branil narodne interese, sam od sebe, iz lastne inicijative. Zahvale ni iskal, tudi vsi-kdar ne našel — ni mu bilo zanjo mar. Zadoščenje mu je bilo v odličnih uspehih, ki jih je s svojimi napori dosegel; materijel-na stran poklica mu je bila postranskega pomena
Kot odvetnik nam je bil vzor v izvrševanju svojega poklica in stanovskih dolžnosti; kot tovariš nadvse ljubezniv in dober svetovalec. Vrste starejše generacije odvetnikov se redčijo. Odšel je v večnost tudi g. dr. Majaron — svetal in hvaležen spomin mu ohranimo njegovi tovariši, njemu, dolgoletnemu predsedniku odvetniške zbornice .nesebičnemu zaščitniku preganjanih. Dobra dela, ki jih je obilo napravil, spremljajo ga do in preko groba.
Dr. Fran Novak.
Nedelja v znamenju
športnih prireditev
Plavalne tekme
Esperanto
Društveni vestniik »Comercista Esperan; to — Lnio« v Draždanih izhaja pod našlo* vom »La Comerco« v 6000 izvodih ter priobcuje poročila in oglase tvrdk in tr* govsknh družb iz vseh delov sveta, ki rabijo v korespondenci esperanto. — Znani novinar Dillon omenja v svojem delu »Ru* siga včeraj im danes« velik razmah espe» ranta, ki omogoča najrazličnejšim narodom Rusije čitanje Tolstega, Turgenjeva in drugih pisateljev v esperantskom prevodu.
V vseh ruskih šolah poučujejo tudi espe* ramto in sicer kot četrti jeziik. — Društvo holendsikih učiteljev »Het Genootschap« se je obrnilo na vodstvo mednarodne uči* teljeke zveze 6 predlogom, naj bi začelo izdajati v esperantu revijo za dojaštvo vse* ga sveta. — Ukrajinska pedagoška revije »Pot k izobrazbi« priobcuje v vsaki številki v esperantu kratek pregled vsebine dotič* ne štveiflke. To publikacijo dobivajo brezplačno naročniki esperantskega mesečnika »Intemacia Pedagogia Revuo«. — Tokijski »Pedagoški zavod proletarcev« rabi espe* ran t o v svojih stikih z inozemstvom. — Saško učiteljsko društvo je predlagalo na letošnjem občnem zboru, naj bi se pouče* val esperanto v vseh srednjih šolah po trt ure v tednu. Kot najvažnejše tuje jezike pa priporoča angleščino, latinščino ali espe* rnto. — Vegetarijanci-esperantisti izdajajo že od leta 1914 esperantsko revijo kot gla* silo vegetarijanske esperantske lige. Ureju* je jo O. Bunemann. — Zadnji angleški ro» man Charlotte Brontejeve »Jane Evre« je izšel v espereTrtskem prevodu H. j. Buit* huisa. Prevodi iz angleške literature v esperantu so že zelo pogosti. — Dela mno* gih strokovnjakov, pripadnikov najrazličnejših narodov, 6e pripravljajo za tisk v esperantu in obravala bodo matemati* ko, trgovske/ vede, radiotehnako. letalstvo, tisk, poštne in železniške termine, naravo* slovje, astronomijo, fiziko kd. To je naj* boljši dokaz, kako potreben je esperanto. Leta 1887 je bfla na svetu edin« broeurica, prvi učbenik esperanta, in sicer v ruščini, zdaj se pa prevodna in originalna literatura v esperantu vedno bolj množi, pa tudi esperantskih  Hteratov  je vedno več. —
V kratkem razdobju je izšla letos že druga izdaja »Katalonske antologije« v esperantu, zelo   pomembno   deio,   obsegajoče 416
za državno seniorsko Gradjanski v Ljubljani
Ljubljana, 6. avgusta. Nedelja nam obeta več zanimivih športnih prireditev. Vršile se bodo plavalne tekme za seniorsko državno prvenstvo v kopališču Ilirije, na igrišču Primorja se spoprimeta zagrebški Grad janski in Primorje, dočfrm bo mornla Ilirija tretjič na vroča zagrebška tla, kjer >*c pomeri «= Ha»-škom. .
Glavno zanimanje je osredotočeno na plavalne tekme. Su«j so se prijavili najboljši klubi države, ki goje ta sport, na startu bo elita jM goslovenskih plava če v*. Najmočnejšo ekipo postavi splitski J<ah dran, ki je prišel z 42 tekmovalci v Ljubljano. Sami znanci so med njimi, Senja* novac. Roje, Marović, Gazzari in drugi. Vestno in temeljito se pripravljajo na težko borbo, dobro zavedajoč se, da bo konkurenca huda in da so jam drugi klub* za petami. Splitski Jadran namreč hrami ponosni naslov državnega seniorske ga prvaka.
Spfttoafti so prispeli pod vodstvom svojega predsednika g. dr. Culiča, dam-sko ekipo pa nadzoruje sestra Milena Ivančeviceva, načelnica splitskega Sokola. V razgovoru z našim urednikom je dr. Č>ufic dejal, da je s prehrano in nastanitvijo v Ljubljani zelo zadovoljen in da bo na vseh bodočih skupščinah plediral za to. da se v bodoče vrše plavalna tekmovanja m državno prvenstvo samo v Ljubljani. To bo storil iz dveh razlogov?
I ker je v Ljubljani poceni in ker se priznajo samo rekordi, doseženi v zaprtih bazenih. Sicer je pa to res, kajti na Sušaku so morah i naši i SpMtčani za vsakega tekmovalca plačati dnevno najmanj 95 Din, dočim stane v Ljubljani hroma s nočnino vred jedva 30 Don.
Splitčani v kopališču Ilirije pridno trenirajo, pridružili so se jim pa tudi Jugaši iz Dubrovnika, ki so prispeK v poned>> Ijek. Jug je tudi letos faivorit za water polo. Simpatično moštvo vsako popoldne pridno trenira. Včeraj so prispeK tuol Karlovčani, danes prispe Bob iz Beograda, dočim sušaške Viktorije še ni. V plavamo tekmo bodo posegli tudi Ilirija in Primorje iz Lj*ubljane. Tekme se bodo vršile ▼ soboto in nedeljo.
Druga znamenita prireditev bo v nedeljo, ko nastopijo zagrebški purgerji Gradjanski proti Primorju. Gradjanski je na čelu prvenstvene tabele I lige in se bo moralo Primorje pošteno potruditi, če mu bo hotelo iztrgati obe ofii LTpati pa je, da bo moštvo vse storilo, da se rehamli-tira po zadnjih neuspehih.
Ilirija kot rečeno potuje v Zagreb, kjer igra proti Hašku. Zato je organizirala poseben vlak kibicev, ki naj bi jo v težki borbi moralno podprli. Istočasno se bo iz Zagreba pripeljal poseben vlak kibicev na tekmo Primorje — Gradjansk: Torej izmenjava kibicev med Zagrebom in Ljubljano.
Marie Hiibnerjeva
Lep večer angleško - jugoslavenske vzajemnosti
Prisrčen sprejem 35 angleških učiteljev in učiteljic v Ljubljani — Pomembni govori na častnem večeru
Ljubljana, 6. avgusta. Le redki so dogodki, da prispe k nan; večja skupina izletnikov z one strani Do-verskega preliva, v zadnjem času pa be'e žimo d.mes že drugi primer, da prihajij-j v Jugoslavijo sinovi in hčerke prvega n-i-roda  na svetu.    Zanimanje  Britancev za naše krad« pa je v glavnem zasluga lektorice angleškega   jezika   na ljubljansk univerzi ge.    Copeland,    ki s svojim velikim osebnim vplivom in potom tista v  svoji   domovini  budi   zanimanje svojih rojakov za našo državo.
Včeraj je dospela na Jesenice družba 35 angleških učiteljev in učiteljic — ne« kateri so še učiteljski kandidatje — ki so bili prisrčno sprejeti od domačega preb -valstva in zastopnikov raznih korporao;-, učiteljstva in šolske dece, v imenu ljubljanskega društva prijateljev angleškega naroda pa sta jih sprejela ga. Copeland in g. Kermavner.
Prav    tako    iskren je bil sprejem n«* ljubljanskem  kolodvoru.    S pozdravnnnl klici jih je sprejelo tuk. učiteljstvo člani angleškega  društva  ter zastopniki uraiov in organizacij.
Po prisrčnem sprejemu je odšla dra>ba v hotel Miklič, ki je sprejel drag-, ang: > ške goste pod svoj krov, direkcij hote^ pa je prevzela vso brigo. da Ho bivanje izletnikov v Ljubljani čim prijetnejše.
Ko so si gostje malo odpočili po iygp vožnji iz svoje domovine preko Kolna m Miinchena. so se sestali v spodnji dvorani hotela Miklič s številnimi Lju'0'..ančani. kjer  jim  je  bila prirejena
svečana večerja, ki so se je udeležili gdč. Edith Bitchci z 18 sopotnicami, g. K. Edv.rds s 13 tovariši, vsi iz Anglije, nadalje ga. Cc-peland, g. Kermavner in g. Kuna ver z mnogimi člani tuk. angleškega društva dr. Kotnik za bansko uprazo predsednik Dimnik, glavni tajnik Ko-bal in urednik Skulj za JUU z mnogimi tovariši, zlasti učitelji iz merkan-tilnega in zadružnega tečaja, dr. Pretnar za SPD, inspektor Gabršćek z* SSM. dr. § u b i c za ljubljansko občiro. nadzornik G r u m za prosvetno upravo — in mnogi drugi. Dvorana je biif nab:to polna, pač dokaz, kako cenimo pri nas tovariše in mile goste iz Anglije.
Po svečani večerji, po angHšk. Kuhinji prirejenih jedilih, se je otvonla vr*ta na-pitnic, prvi je izrekel dobrodošlico inspektor dr. Kotnik v imenu baiske uprave. Omizju je predsedoval 1 Kermavner, ki je tako v slovenjem* kakor tudi v angleščini napovedoval govornike in deloma tudi tolmačil vsebino govorov. Za ljubljansko občino je sprego" ,ri* Jr § u b i c, za stanovsko organizu-ci jo JUU pa predsednik Janez Dmnik ki je spregovoril naslednje:
»Predragi gostje, mile tovariiice !0 bratski  tovariši!
»Že drugič imamo 'zredili čast, da imamo v svoji sredi prijatelje n tovariše iz Anglije. Ni davno za nami *as, <o smo sprejemali angleške učiteljice, v radost* se spominjamo tega sestanka, fcc srnr> pr vič navezali stike s tovarišicam iz dali« ne Anglije Danes pa nam *e zope* čast. de sprejemamo člani JUU posel naš*h angleških stanovskih tovarišev m tovarišu, Kot predsednik JUU sekcije za dravsko banovino sprejmite moj in našb Članov iskrene pozdrave, prvič 'tot urili gostje, dragic kot pripadniki ?neg» naroda, ki nem je na bojnih poljani1, piferftvr*«! našo svobodo; v tretje pa vprc'm'*e po-kot faovaki tovanai, ki de'ajeft*
na torišču šolstva in prosvete.
Ko boste potovali po naši mili domovini, boste občudovali nje lepote. Med po» t jo boste često opazili bele d trnove, obdane z zelenjem in cvetnim vrtovi; — to so naše jugoslovenske š"»ie. "4/ teb belih domovih deluje 20.000 vaših tovarišev in tovarišic. ki so zvesto udam trojemu narodu in državi. Vsi ti streme 73 povzdigo kulture svojega naroda. Vseh t^h 20 000 učiteljev pa stremi tudi za napredkom v vseh drugih državah. V imen i teh *jči-teljev vas naijriskrenejše pozdravljam in vas prosim, da utise, ki j n odnesete iz naše domovine, vsadite » «rca angleške mladine da bi tudi ona vzljubi-a liso državo. Želim pa tudi,, da bi b*'.I >i£ki, doseženi s tem sestankom, »cakor lud' poznejši stiki s tem bolj poglobljeni da s^ rudi v stanovskem oziru Soijše spoznamo in navežemo ter utrdimo prjaieljstva S tem vas naj iskren ejše pozdravljam in vam kličem Živeli!« — Napitnino g Dim" nika je ga. Copeland sproli preva^aJa v angleški jezik, ob zaključku pa je vsa dvorana odjeknila od »£ivs«;» klicev n ploskanja Angležev.
Sledil je še zanimiv govor predsednika SPD dr. Pretnarja, ki jim je pričaral lepoto naših planin, vabii je še večkrat Angleže v raj naiih gori ter jim je stavil za zgled njih rojj'jTi!j> go *^ope-landovo, ki je zdaj že ena uš'fa najbolj podjetnih turistinj, ki se w • strašila niti severne triglarvske stene
Zastopnik S&M inspektor G a b r š č ek je omenil prizadevanje >lo 'ensk b učiteljev v želji, da spoznajo ang eške pedagoge in je omenil, da je SSM izdala v prevodu več angleških vzfcotn'h pisateljev, med njimi Jon Lockeje»o knj'gc »C raz» umu«.
Ko je oorta'a v aaig esčin: gp Copeland rojakom nekatere z*mm»vosti iz naše zgodovine, tako n. or st^re Valvazor-jeve zgodovinske spise, omenila je filološko zamimivost, da >c slovenski jezrik eden najbolj zanimivih, k** iina tudi dvojino itd., je spregovoril še § Kermavner, ki je nazdravil duš- v društvu prija«
teljev angl. nairoda ge. Copeland. je bil njegov govor nagrajen < iogim aplavzom v počast priljubljeni ge ettorici.
Zaključno besedo je ;h>vze' še vjdja angleških izletnikov g. Eiwi;ds. ki je izrekel prisrčno zahvalo nepričakovane sprejeme tako na Jeseni an k, kor tud: v Ljubljani. Vesel je bil *»j šfcvimimi organizacijami in oficijeln mi uradi V* so pohiteli k sprejemu, poobno zahvalo je izrekel stanovskim tovarišem v Jugoslaviji. Mladi ki simpatični gDV<>ioik ic obljubil, da bodo o vsem, kar so doživeli in bodo še za časa tritedenskega boravka, na Gorenjskem, sporočili svojim domačim in potom tiska vsej angleški i »vnesti Končal pa je: »AngKja je staira dežda. Jugoslavija je mlada država, v bodoče bosta Sti posestrimsko skupaj!« Nov v*t navdušenja je izzvala izjava g. Ed^artfea, Mgar govor je sproti prestavljala v slovenščino gdč. Pehanijeva, učiteljica z V*jjj
Zatem je bil sestanek, ki je navezal iskrene stike med Jugoslavijo in Anglijo, zaključen. Vsa družba je šs pohitela, da vidi del nočnega življenja v Ljubljani, n* idilični vrt KTapseve kavarne
Davi ob 9. so si ogledal: mili gostje v sprematvu svojih smočnjih znancev in prijateljev razne ljubljanske zanimivosti povzpeli pa so se tudi na Grad. Z današnjim večernim vlakom se odpeljejo v Bohinj, kjer prežive v skrijem gorenjskem kotičku m na naših planinskih velikanih 3 tedne svojega dopust*.
Ljubljana, 6. avgusta.
Iz Prage prihaja pretresljiva vest, da je ugrabila smrt slavno češko dramsko igralko Marijo Hubnerjevo, ki je snoči po težki smrtni borbi podlegla srčni slabosti. Marija Hiibnerjeva je slava, ponos in radost čefike scene, je zapisal o pokojni J. Novffle.
Letos 20. marca smo občudovali umetnost Htlbnerjeve v nađem dramskem gledališču. >Bilo je umetniško doživetje, ki ga človek nikoli ne poaabic, je zapisal o njenem gostovanju naš giedaHški krftSc g. Fr. Govekar. >Doživetje, ki nas je mogočno pretreslo s svojo lepoto, a nas tocH bolelo, da je 0C0 tako pozno. Z resno togo je zrla velika umetnica ob zadrrjem svojem pojavu pred zastorom na nas, kakor bi si mishla: Morda vas ne vkPm nikdar več. .. Videfi. smo snoci Hubnerjevo, eno največjih stare garde dedke drame; a vzhc temu, da Je že TOletrm, upajmo, da Je vendar nismo te videli posfcecmjičt.
žal so imele prav oči velike češke umetnice, ko Je zrla z našega odra na nas, kakor da se od nas poslavlja. PrvR m zadnjič je bfla letos v Jugoslaviji. Z njo leže v grob ena največjm čeških dramskih umetnic, ki Je bila med orrtrrd velikimi igralci, o katerih tahfeo po pravici rečemo, da so genijalni. Kakor skoraj vsi največji češki igralci, je tudi ona začela igrati na odrih siromašnih potujočm čeških gledališč. Prestala je hrabro m vztrajno mnogo težkih let, dokler ni prišla kot izredno samorasla mlada umetnica na Češko, takrat še sftno skromno gledališče v Brnu. Ko Je leta 1895 igrala svojo Barn-ško v Stroupežm^ckega >Skaženl krvH, Je bila že priznana umetnica. Sam ravnaterj gledališča, duhovito borbeni novinar tn tudi zunanje krasen mož Vaciarv HfHmer, se je zaljubil v Jedro, bistro in vedno ponižno svojo igralko tn se oženil a njo.
Potem sta se preselila v Prago, kjer Je bil Vaclav HuTaner mnogo Det oto svoje smrti glavni urednik »Narodne PoUtSkec Marija je seveda ostala pri gledahšeu, žela Je tudi pri praški publiki skoraj soglasno priznanje in hrepenela Je po odru Narodnega divadla. Toda njena želja Je zadevala ob neskončne ovire, naposled so Jo pa vendar le sprejeli. In tu Je postala s pokojnim E. Vojanom to, kar pravi o njej g. Noville — slava, ponos in radost češke scene. Njen repertoar Je bfl vsestranski, moderno realistični, narodno romantični in klasično tragični. Hubnea^eva Je bila pa tudi nedosegljiva dramatska pedagoginja. Imela Je najuglednejšo šako in vzgojila je dolgo vrsto oo^Čnm češkoslovaških igTaJk tn prvaktoj draone, Tom" naši igralci Wintrova m ftut«kwa sta bfll njeni učenki.
Vest o smrti slavne freske igralke Js bolestno odjeknila tudi v našem kuflomem svetu. Njen spomni bo večno živet twfi med nami. Bodi Ji lahka zemlja*
Tramvaj v št. Vid
Ljubljana, 6. sagasta.
Banska uprava v Ljcbjani >e prejela včeraj od ininAsliistva javnih del odlok, s katerim ministrstvo dovo^»>e gcadnio nove tramvajske proge v Št. Vid, osipom«, podaljšanje tramvajskega tira od romffse v Zg. Šiški do St Vida.
Kakor znano, je hoteia MwsoabejteacreišlDa družba takoj, ko Je začela graditi tramvaj na Vič in v ŠSško, podaljšati tir tucfi do St. Vida. Temu so se pa upa* nekateri šentviški posestniki, češ da tajammaj ni v njihovem interesu, pritožbo na bansko upravo, oziroma na ministrstva, tje pa v#o* žilo tudi arvtobusoo podjetje Miaf»ister. Zadeva se je zavlekla, končno Je pa ministrstvo odobrilo zgradbo nove proge ter obenem predpisalo pogoje glede uporabe ceste, kjer bo tekel tramvaj.
Tramvajsko progo v Št V*d so trasirali že pomladi in sklenjeno Je bfto, da bo tramvaj vozil do Kremžarje*pe briše. Z deli prično že čez nekaj drri ki Je upa-fi, da bo proga do jeseni dograjena. V zvezi s podaljšanjem proge je vodstvo Malože-lezniške družbe naročHo še pet novih voz v Broda.
Gradnja remize v Šiški je v surovem stanju skoraj že končana in bodo lahko stali novi vozovi že prihodnja teden čez noč v remizi. Delo se Je nekoliko zavleklo, ker družba ni mogla dobrtS dVrrolj na-sipafaega materijala.
Ded In vnukinja.
— čaj, draga vnukinja, meni se zdi, da umetnost ne more popraviti narave.
— Misliš menda moje barvane ustnice. Toda pomlBfi, kakšen bi bfl ti brez
Dnevne vesti
— Uporaba pravega naziva nase kra-IievfiM na poštnih tiskovinah.    Na mnogih
poštnih, telegrafskih in telefonskih tiskovinah in obrazcih je še prejšnje ime naše države »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev*. Ker je pa v zmisln § 1 zakona o nazivu rn razdelitvi kraljevine na upravna področja tejja imena pravi naziv »Kraljevina Jugoslavijac, zato naroča poštna direkcija dravske banovine vsem podrejenim uradom, da morajo na vsakem obrazcu oziroma tiskovini vz stare naloge prečrtati prejšnji naziv naše države in zapisati pravega: »-Kraljevina Jugoslavija«.
— Sprejem prtpravnfkov v policijsko službo. Kr. banska uprava primorske banovine v Splitu razpisuje natečaj za sprejem 24 pripravnikov, ki postanejo po določenem roku policijski stražniki.
— Vedno več brezposelnih. Ne samo v dravski banovin*, kjer je po podatkih borze dela zdaj 2496 breposekiih, temveč tudi po drugih krajih naše države je zavladala občutna brezposelnost. Na področju splitske delavske zbornice je 4000 brezposelnih Toiiko jih še nikofc ni bilo. Največ je brezposelnih zada rje v in delavcev po tovarnah cementa.
— Pomanjkanja vode na dalmatinskih otokih. Na otokih srednje Dalmacije je nastalo občutno pomanjkanje pitne vode. V mnogih krajih so se posuši H celo studenci, kar se zgodi zelo redko.
— Velike investicije za zdravstvene naprave v savski banovini. Načelnik oddelka za narodno zdravje m socialno politiko v banski upravi savske banovine dr. Josip Hribar je dal zagrebškim novinarjem daljšo izjavo o velikih investicijah za zdravstvene naprave. Investicije bodo znašale okrog ?oo milijonov dinarjev. Zgrajenih bo več novih bolnic, zdravrlišč in okrevališč, ž« obstoieče bodo pa razširjene in modernizirane.
— Vecfe ruski promet na Jadranu. Zadnje dni se je tujski promet na Jadranu povečal. V ponedeliek je prispelo iz Češkoslovaške, Nemčije in Avstrije v Split nad sto gostov. Večina je nadaljevala pot v Dubrovnik, nekaj jih je pa odšlo v Makarsko. Hvar. Selce in druge manjše kraje. V Sntftn ni ostal nihče, ker tujci vedo, da so cene previsoke. V Split je prispela tudi skupina avstriiskih Nemcev, ki so se mudili nekaj dni na Bledu, o katerem so se izražali zelo pohvalno. Pravili so, da so cene po kavarnah za 50% nižie kakor v Splitu in da imajo tujci na razpolago po zmernih cenah vse udobnosti. Za avgust so napovedane štiri skupine Angležev. Prva, ki bo štela 400 letoviščariev. ostane na naši rivijeri samo štiri dni. Na Sušaku se je mudilo od 13. do 31. junija 1184 tujcev, od teh 769 naših državljanov. V Kotor so prispele tri elegantne jahte, dve angleški in ena ameriška. Z njimi se je pripeljalo 25 ameriških in angleških bogatašev.
~ Pokornega Slavka Masterla, ki ie umrl rani 26. julija v Spfohi. prepeljejo v nedeljo 9. t m. v njegov roj stri kraj Stra-žisce pri Kranju in se bo vršil njegov pogreb isrtega dne iz domače hiše oh 17. na farno pokopališče v Šmartnem. K pogrebu se vabijo vsi njegovi prijatelj, oosebno pa Se vojni tovariši *z oficirske šole leta 1938-29 v Sarajevu.
— Zastopnik pogodbenih poštarjev v novi upravi drav&e sekcije UPU. Po skie-pn 1. odborove seje ob ustanovi dravske sekcije je odbor soglasno imenoval za člana uprave kot zastopnika pogodbenih poštarjev dosedanjega zastopnika Franceta Pangreta. pogodbenega poštarja v Dobu pri Domzahh. Tov. Pangre bo torej polno-močno zastopal interese pogodbenih poštarjev v Sloveniji, dokler se končno veljavno ne razčisti položaj glede poštnih organizacij po uradniškem zakonu.
— Medno. Idilična Je ravnica na desnem bregu bistre Save, kjer tabori po odhodu dečkov 48 dekHc v snažnih in zračnih šotorih. Spričo neprestano lepih soln-čnih dni ie kopande v Savi prav prijetno. Kakor dečki, ostanejo todi deklice tu na počitnicah mesec dni. da se okrepi?«^ na duhu in telesu. Zabave in razvedrila imajo dosti tako v vodi kakor tudi pred šotori na ravnem travniku. — Letina je dobra, pogrešamo pa dežja za jesenske poljske pridelke. Navz'ic precejšnji suši je pa proso tako leoo kakor le kaj.
_ Prostovoljno gasilno društvo v Semiču priredi v nedeljo 9. t. m. izlet na Smuk ob žegnanju na Smuk. Gora Smuk je kaj priljubljena izletna točka turistov in ijub'teljev narave ter staroznana romarska pot, katero posečajo bližnji in daljni izletniki ob Žegnanju. Popotniku se odpre z vrh gore celotna panorama Bele Krajine in velik del Hrvaške, opasane s srebrnim pasom reke Kolpe. Na drugi strani se odpre razgled po Dolenjski. Poleg starodavne romarske cerkve so na Smuku tudi razvaline gradu Smuka. Pod košatimi lipama in starim grajskim drevjem bo nudilo društvo dobro kapljico ki topel prigrizek po zmernih cenah. Za izletnike Dolenjske prihaja v pošte v izhodna postaja Rožni dol -Pribišje, od koder je dobre pol ure hoda do vrha. Ker le isto popoldne v vinorodnem Semiču zlet Sokola, je vsem izletnikom omogočeno po dopoldanski gasilski prireditvi na Smuku udeležfrfei se popoldne tudi sokolske prireditve, tako da je izletniški program vsega dne lepo izpolnjen.
— 30 vagonov neprodanega vina. V trgovini z vinom ni vladala v Dalmaciji Še nikoli tako občutna kriza kot letos. Kriza je objela vso DalmaoHo. V mnogih krajih niso prodali za izvoz ie nobenega vina, temveč so ga nekaj porabili samo doma. Najbolj so prizadeti KašteH, v katerih je rferog 300 vagonov neprodanega vina. Ljudje so obupan«, ker ne morejo spraviti
v don/M
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo v spiošnem vroče m lepo ter da se obetajo krajevne nevihte. Tudi včeraj ie bito po večini krajev naše države lepo. Vročina še vedno neusmUjeno pritiska. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skoplju 36.8. Sarajevu j 36.5, Beogradu 34.8, v Splitu 34.7, v Zagrebu 33.6, v LjubHam 30.2, v Maribora 25. — Davi je kazal barometer v Ljubi a ni 760.8 mm, temperatura je znaša hi 19.8.
— Pocenitev sadja v Zagrebu. Čeprav
je letos izredno dobra sadna letina, je sadje razmeroma zelo drago. V Zagrebu pa hočejo jesti sadje po zmernejših cenah in zato ga bo tržno nadzorstvo samo prodajalo na lastnih stojnicah. Cene bodo tako nizke, da bodo sadje lahko jedli tudi siromašne jši sloji, kar je pač vredno posnemanja tudi pri nas.
— Smrtna kosa. Včeraj popoldne je umrl na Dovjem posestnik in trgovec ter bivši župan občine Dovje g. Jurij P e z -d i mik v visoki starosti 79 let. Pokojni je bil znan širom Gorenjske kot izredno simpatičen, značajen in agilen mož. Težko ga bodo pogrešal« vsi, ki so ga poznali. K večnemu počitku ga polože jutri ob 16. na pokopališču na Dovjem. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno so-žalje!
— Pozabil je, da je oženjen. Zagrebška policija je prijela 281etnega mehanika Evgena Kovačiča, ki so ga cerkvene oblasti ovadile, da se je hotel poročiti, čeprav je že oženjen. Na policiji je mož izpovedal, da mu je žena ušla k drugemu, pa se noče vrniti, žena je pa policiji povedala, da jo je mož pred 6 meseci zapustil, ko je bil zapravil vse njene prihranke. Neka služkinja je izpovedala, da se ji je Ko-vačič predstavljal za samca in jo pregovoril, da sta šla na župnijski urad, kjer sta se prijavila kot ženin in nevesta. Policija je izročila Kovačiča sodišču.
— Avtomobil povozil dečka. V Našica h je povozil včeraj neki avtamobilist Olet-nega sinčka gostilničarja Antona. Deček je obležal na cesti mrtev, šofer ja pa od-dirjal naprej in oblasti ne vedo. čigav je avtomobil.
• Tovarna Jos. Reich sprejema mehk» In škrobljeno nerllo v  natlenšn |7vrŠite\
Zdravnik
MUDr. Albert Trtnik
se je preselil v palačo „Dunav"
ALEKSANDROVA 6, vhod iz Beethovnove 14, I. nadstropje. ORD. OD i o 10.—12. IN OD 4.-5. URE
"TELEFON 3462
Iz Ljubljane
—Ji   Velik   tramvajski promet v juliju.
Tramvajski promet v juliju je- v I .ju trljani zelo živahen. Ljubliansk traniva? je prepeljal 666.000 pntnlkov. lani v istem času pa samo 320.000. Iz tega ie razvidno, da so bili rentabilitetni račun: Maloželez-niške dmižbe reelni. Zato bo družba nada lievala svoje delo točno po programu. Prihodnje leto bodo obnovljeni vsi tiri v mestu na starih progah, ponekod bo proga preurejena v dvotirno. Seveda ye razumljivo, da pojdejo vsi stari vozovi v pokoj m bodo na vseh progah vozili samo novi vozovi.
~4j Organizacijsko gibanje. Udruženje poštnih uslužbencev lUPU) je za boljše delovanje dravske sekcije ustanrwi'o pet odsekov in sicer: osebnopravni odsek (na čelnik Josip Stukelj). tiskovni odsek (načelnik Tiien Enih), socialni odsek (načelnik Franc Salehar), kulturno propagandni odsek (načelnik Josip Sflabina) ter računsko ekonomski odsek (načelnik Franc Jereb). Odseki bodo poslovali po svojem poslovniku, ki ga je izdelalo predsedstvo dravske sekcije UPU.
—Ij Popravila tlaka v tramvajskem pasa na Dunajski cesti se vrtijo te dni. Ko so se lani pozno v jesen polagale nova tramvajske tirnice na tej cesti. Je *e zmr-zovalo in se vsled rasnih prekopov cestni temelji niso povsod uravnotežili. Zato se je takrat kocke položilo le provizorno. Sedaj se polaga tlak definitivno in ae pri tem izrabljene kocke odstranjujejo in uporablja nov tlakovalni materijal.
—H Odsek sttavbfaskfti delavcev Narodno - strokovne Zveze skfcuje za v ne deli o 9. t. m. ob 9. v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti ©lanski sestanek vsega članstva. Važni dogodki zadnjega časa, kakor tudi važnost letoSnjega kongresa, ki se ho vršil v nedeljo 16. t. m. v Trbovljah, narekujejo vsemu narodno zavednemu delavstvu dolžnost, da se o vsem pogovorimo. Prosimo, da vse članstvo smatra ta ostanek kot izredno ' f Žen in da *e za zaradi tega poInosHcvilno udeleži.
—4j Ravnateljstvo dri. konservntorlia m sole Glasbene Matice v LSobtlanl javlja vsem gojencem in nflh starš"em, da bo vpisovanje gojencev za Šolsko leto 1931-32 v dneh 1., 2., in 3. septembra vsakokrat od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne v pisarni drž. konservatorija oziroma Glasbene Matice. Dne 4. septembra bodo sprejemni izpHi na drž. konserva torti n. Dne 5. septembra bo dodeljevanje učencev posameznim učiteljem in popoldne istega dne običajno razdeljevanje učnih or za vsa predmete potem pa se začne redni pouk. Nadaljnji tozadevni razglasi bodo pravočasno nabiti na uradnih deskah dri. konservatorija in Glasbene Matice.
—H Pevsko drairvo »LfetMlaoSkl Zvoa«. Redne pevske vase prieno s prihodnjim tednom po sledečem redu: v ponedeljek zvečer ženski, v sredo mešani, v petak moški zbor. —
Prvi Edisonov! izumi
Najprej je Izumil električni stol za pokončavanje pod gan, potem pa napravo za pobijanje ščurkov
—H Na III. drž. reska* gimnaziji v Beethovnovi ulici bo vpisovanje v I. razred l septembra od 8. do 1Ž v ravnateljevi pisarni, za vse lanske učence ostalih razredov dne 2. septembra od 10. do 12. v lanskih razredih, vpisovanje učencev s tajib zavodov pa 2. septembra od 10. do 12. v ravnateljevi pisarni. Lanski učenci zavoda, ki stanujejo izven Ljubljane, se lahko prijavijo za vpis pismeno tn prtfože zadnje izpričevalo, vpisnino pa vplačajo prvi dan potrka FV>pravni izpiti bodo 24. avgusta ob 15. po razporedu, ki bo 23. avgusta objavljen na šolski deski v avii. Prošnje za sprejemni izpit v I. razred (kolek za 5 Din), ki se prične 2S. avgusta, je treba oddati v ravnateljevi pisarni od 24. do 26. avgusta in priložiti zadnje izpričevalo in krstni list. Pismeni nižji tečajni izpit bo L septembra od 8. do 10., ustni izpit pa od 2. do 5. septembra. Višji tečajni izpit ob dne 7. in 9. septembra. — Otvoritvena služba božja bo 12. septembra ob 8. v Križe v n:šk: cerkvi. Po maš; naj se zbero učeno v učilnicah Natančna navodila na šolski deski.
— Izletniški vlak v Zagreb in nazaj aranžira Športni klub Ilirija zopet v nedeljo 9. t. m., ako se prijavi primarno število udeležencev. Ilirija iera ta dan zop^t nogometno prvenstveno t^kmo v Zasrrebu in sicer s Hrv. akad. SK Vlak bo odhajal iz Ljubljane ob 9.45. prihod v Z,i£reb ob 13., odhod iz Zacreba ob 21.. prihod v Ljubljano ob 24. Vožnja bo polovična, t. j. Din 48-50 tja in nazaj. Prijave se sprejemajo v trgovinah Goreč na Dunajski cesti. Kane v Židovski ulici, pri blagajni kopališča SK Ilirije in pri blagajni kavarne Evropa*. Pri prijavi ni treba plačati voz-nine.
—lj Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Drevi ob ?o. mošk.t pevska vaja.
—Ij Gospodje industrilcl in trgovci z usnjeni ter čevljj vliudno vabljen; na važen sestanek, ki se bo vršil v nedelio 9. avgusta t 1. ob 9. dopoldne v salonu hotela *L1oyd* na Sv. Petra cesti. Dnevni red: Protest proti Bat'ovirn popravljalni-cam ''n slučajnosti. — Zadruga čevljarjev v Ljubljani. £*>n
—H »Dancfnz« v hotelu »Tivoli« vsak večer! — Res. mednarodni artisti! — Cene običajne! 389n
Slavni izumitelj Tomaž Alva Edison je bil tedni težko bolan in ker je star že 85 let, so se bali za njegovo življenje. Toda kljub visoki starosti je -nož premagal bolezen tako, da je lahko že zapustil posteljo in odšel v sosedno sobo, ki so mu jo električnim potom ohladili, ker pritiska tudi v Ameriki huda vročina. Tam je sedel za svojo pisalno mizo in čital novine.
Iz New Torka poročajo, da je morala Edisonova rodbina takoj v začetku
izumiteljeve bolezni napeti vse sile, da zavaruje bolnika pred ameriškimi novinarji, ki so hoteli spraviti v javnost vse, tudi najmanjše podrobnosti bolezni. Blizu Edisonove vile v West Oran-ge se je utaborila takoj prvi dan cela armada poročevalcev, ki so razpeli šotore in ostali na svojem mestu tudi čez noč. Edison sam ni vzoren bolnik. Njegovi svojci pravijo, da kaže tako žilavost in tako vročo željo nadaljevati svoje poskuse nepretrgoma, da takoj sede na rob postelje in prižge pipo, čim mu nekoliko odleže. Seveda ga lečijo najboljši ameriški zdravniki, ki se jih krčevito otresa in si pomaga pri tem s slabim sluhom, če mu zdravniki naro-če, naj ostane v postelji ali če mu predpišejo dijeto, jih ne uboga in se izgovarja, da ni dobro slišal, kaj so mu naročili.
Zanimivi so spomini na prve Edisonove izume. Nekaj časa je Edison prodajal novine, potem je bil pa železniški telegrafist in naenkrat ga je začelo mikati popotovanje. Vozil se je iz kraja v kraj in se preživljal, kakor je pač vedel in znal, glavno mu je pa bilo spoznavanje ljudi in tehničnih naprav. Da bi si zaslužil vsaj toliko denarja, da bi se nekaj dni preživljal, je napravil v nekem kraju električni stol za pokončavanje podgan. To je bil prvi njegov praktični izum. Pri trgovcu, kjer je mladi Edison napravil električni stol, je bilo podgan k sreči v izobilju in tako se je mlademu izumitelju trud bogato po-
plačal, kajti od vsake podgane je dobil določeno nagrado.
Ko je pa podgan zmanjkalo, se je ponudil sosednemu krčmarju, da mu prežene iz kuhinje vse ščurke. Ščurke je pokončaval tako, da je polagal na tla ozke trakove staniola. V en trak stanio-la je napeljal pozitivni električni tok, v drugega pa negativni. Čim je ščurev zlezel na oba traka, je nastal stik in ščurka je doslovno razneslo. To je bil drugi Edisonov izum. In tudi z njim je zaslužil toliko, da se je sproti preživljal.
S tretjim izumom, avtomatičnim števcem glasov pri volitvah pa ni imel sreče. Pač se mu je pa izplačala izpopolnitev stock tickera, stroja, ki lieleži borzna poročila in se zdaj splošno rabi. Neki bankir se je ponudil, da bi kupil izum in je dal Edisonu zanj celih 40 tisoč dolarjev, čeprav je zahteval izumitelj samo 5000 dolarjev. S tem je prišel Edison do denarja, da je lahko ustanovil svoj laboratorij, iz katerega so izšli vsi njegovi epohalni izumi.
Epidemija samomorov na Dunaju
Samomorfhia epidemija je zahtevala v noči od torka na sredo na Dunaju kaT 9 žrtev, 6 juh je umrlo, 3 so pa rešili. 55 letna žena zavarovalnega zastopnika Amtonija Wirrrmer se je doma zastrupila iti je med prevozom v bolnico umrla. 2ena je brla s svojima otrokoma, 6 letnim Peterokoni m 3 letnim Karlom, sama doma, ker se rrmdi mož v Parrzu. Peterček je opazil, da leži mati onesveščena na davanu in hitel je po sosede, ki so obvestili rešilno postajo. Nesrečni ženi so sicer tafkod nudili zdravniško pomoč, pa je nJso mog* reš&ti.
V nekem mestnem parku so nas>i na ograji obešenega 28 letnega Hermana Zogelmarana. 38 letnega trgovca WaJ-terja Scbrencka so našh' doma s prestreljeno glavo. 44 letni rx>možni delavec Kari VVirtel je skočil te 5. rradstrop-ja na dvorišče in obležal mrtev. Dočim v prvih treh primerih prav4 vzrok samomora ni znan, js v tem dognano, da je bila kriva beda. 36 letna zasebnica Ana VVembacheT se je ponoči doma za-srrupHa s prsnom in zjutraj so jo naSM mrtvo. 45 letni ofoČfoski uskržbenec Em-merich Vasco se je ofoesiL Kad ga je gnalo v smrt, ni znano. Poleg šest* samomorov v eni noči so MH tevrŠMri še trije poskušena samomori, pa so vse tri kandidate smrti pravočasno rešfH.
Med prijatelji cami.
> Prihodnji teden bom praznovala tridesetletnico rojstva«.
»To je pa res čudno naključje, _
tudi jaz jo bom praznovala«.
»Da, toda jaz jo bom prvt6«.
Postopač pri zaslišanja. »Kakšen je vaš poktte?<
»Izumitelj seme. »Kaj ste pa izumili?« »Doslej še nič, ker sem Še vedno brez službe«.
Advokatska komora v Ljubljani javlja pretniao vest, da je preminul njen prezasluini predsednik, gospod
dr. Danilo Majaron
advokat v LJubljani
Pokojnik je na£eloval polnih trideset let naši komori
Bil je vzoren borec za Čast In ugled advokatskega stanu, njega dika in ponos.
Ohranili bomo dragega hvaležnem spominu« ,
nam predsednika v častnem in
-tev. 176
»SLOVENSKI NAROD«, dne«, avgusta 1031
Sira 5
Rusija je postala nevarna
Nekaj konkretnih podatkov, ki pričajo, da se o gospodarski moči Rusije ne da več dvomiti
V »Jugoslovenskem Llovdu« je objavil dr. Caslav Nikitović obširen 61anek pod naslovom: »Opa-snost iz Rusije«, vz katerega posnemamo,  nekaj   zanimivih ugotovitev  in podatkov, nanašajočih se na gospodarsko obnovo Rusije. Zadnji tri leta se peča ves svetovni tisk z vprašanjem petletnega gospodarskega načrta — piše dr. Nikitović — ki je bil dekretiran v sovjetski Rusiji m ki mu posvečajo boljševiki vso svojo pozornost. O sovjetskem petletnem načrtu (njatiljetki) se je pisalo mnogo, posebno se pa zadnje čase pečajo s tem vprašanjem povsod in članki o njem polnijo stolpce časnikov in revij. Problem je zares dovolj važen, da obrne nase splošno pozornost.
V začetku petletke ni na zapadu nihče resno računal z njo. Ves svet je verjel, da je že vnaprej obsojena na neuspeh in nihče ni niti mislil, da bodo potrebni načrti za paraliziranje njenega vpliva. Tri leta pozneje se je pa izkazalo,
da bodo posledice sovjetske petletke na zapadu strašne.
Vsi pametni in dalekovidni ljudje v Franciji, Angliji m Ameriki si prizadevajo najti pota in sredstva, da bi se preprečile posledice petletke, ki bodo neizogibno nastopile, če doseže take uspehe, kakršne si obetajo od nje boljševiki. Po tem, kar je doslej dala, ima izglede na uspeh in prizadevanje zapada ubraniti se je ni brez podlage.
Neverjetno nizke cene, po katerih je Rusija prodajala in prodaja svoje blaga v inozemstvo, so gospodarski položaj i v Evropi i v Ameriki še bolj poslabšale. Francoski gospodarski strokovnjaki trdijo, da je eden glavnih vzrokov padec cen na tržiščih ta, ker so Rusi vrgli blago na tržišča
v velikih množinah in po nizkih cenah.
Stalin je zavrnil vsako misel na izzivanje svetovne socijalne revolucije na način, kakor se je to delak> pred njim. Toda če je zavrgel načine, po katerih so mislili boljševiki izzvati socijalno revolucijo po svetu,
ni zavrnil ideje revolucije same. On in njegovi pomočniki menijo, da bodo pogoji za svetovno socijalno revolucijo ugodni tedaj, ko se posreči uničiti proizvodnjo kapitalističnih držav. To se bo pa zgodilo, ko izgubi proizvodnja tržišča. A tržišča ji lahko vzamejo, če lahko vržejo na nje cenejše blago, nego ga nudijo producenti — kapitalisti.
Pod vplivom teh idej hočejo Rusi spraviti v svojo deželo čkn več denarja ter pripraviti tla za upore in revolucije v drugih državah. Lotili so se z vsemi silami povzdige poljedelstva in razvoja industrije. Kako skrbe za napredek poljedelstva, naj priča samo en primer. V Moskvi je centralni odbor, čigar naloga je skrbeti za pokonča vanje poljskih škodljivcev s pomočjo avi-jonov. Lani je bilo v službi pokonča va-nja poljskih škodlijvcev
že sto a vi Jono v.
Ruski petletni načrt so snovali tri leta, od 1925 do 1928. Ena glavnih njegovih idej je proizvodnjo organizirati in produkcijske stroške znižati. Za vsako leto določa izvesten odstotek znižanja produkcijskih stroškov v industriji in poljedelstvu. To se je boljševikom v glavnem posrečilo. Treba je pa bilo tudi več proizvajati.
Rusija je bila že od nekdaj žitnica Evrope. Prva povojna leta pa ni mogla pridelati niti toJiko žita, da bi mogla prehraniti svojih 160 milijonov prebivalcev. Predlanskim je pridelala Rusija 250 milijonov kvintalov pšenice, lani 280 milijonov, za prihodnje leto pa določa petletka
že 400 milijonov kvintalov. S pšenico zasajena polja so merila 1. 1925. 25 milijonov ha, predlanskim 30 milijonov 600.000, lani 34,800.000, letos 41,(100.000, za prihodnje leto pa določa petletka
celo 45,500.000 ha.
V donski oblasti imajo tako zvano tvornico žita »Gigant«, ki meri 250.000 ha. Tu se obdeluje zemlja in vodi kmetijstvo na strogo vojaški način, zemlja se obdeluje z najmodernejšimi kmetijskimi stroji. Na tem ogromnem državnem veleposestvu
dela 634 traktorjev.
Zemlja je tu komaj dobro razorana in prvo leto je znašal pridelek 15 kvintalov na hektar. V letu 1929-30 so kupili Rusi v Ameriki za 121 milijonov dolarjev kmetijskih in industrijskih strojev.
Poleg pšenice pa posvečajo Rusi vso pozornost tudi drugim pridelkom. Rusija je bila že pred vojno za Evropo glavni dobavitelj lanu. Po vojni je začelo pridelovanje lanu nazadovati, od leta 1925 pa zopet narašča. V začetku ni hotel nihče tega verjeti, ko so ga pa začeli izvažati najprej v surovem stanju, pozneje kot predivo in končno še kot platno, so se francoski producenti
ustrašili. V pičlih treh letih so preplavili Rusi s svojim lanenim platnom skoraj vsa zapadna tržišča. Isto velja za druge pridelke. Glede pridelovanja nafte je bila Rusija do leta 1928 na šestem mestu, predlanskim je pa že zavzela tretje mesto za Zedinjenimi državami in Venezuelo. Tudi papirja, umetnih gnojil konzerv, sladkorja, usnja, živine, mleka, lesa, premoga, parnikov, avtomobilov itd. proizvaja Rusija vsak dan več. Tehnično steklo je morala Rusija pred vojno uvažati, lani je pa že sklenila s Fordom pogodbo, da mu dobavlja velike količine stekla za
avtomobile. Neavrnost je v tem, da mečejo Rusi na svetovna tržišča sistematično velike količine blaga po nizkih cenah. A pro-ducenti-kapitalisti imajo večje produkcijske stroške, ker morajo dražje plačevati delavce in surovine; zato ne morejo konkurirati Rusom in so primorani ustavljati delo ter zapirati tovarne. Tudi to je vzrok, da je v Evropi toliko brezposelnih. Rusi so prodajali na italijanskih tržiščih premog cenejše od Angležev, v Turčiji prodajajo traktorje cenejše od Nemcev in Američanov, po velikih mestih na zapadu se dobi njihovo konzervirano meso cenejše od domačega, ruska jajca so povsod cenejša od naših, bolgarske kemične izdelke ruski povsod izpodrivajo po ceni in v Angliji so Rusi prodajali celo grško suho grozdje cenejše od Grkov. Ce bodo Rusi tudi letos nemoteno nadaljevali svoje delo, bo nevarnost za Evropo in Ameriko še večja. Število brezposelnih delavcev bo še naraslo, kriza se bo poostrila in
gospodarski polom je neizogiben.
Po teh ugotovitvah, povzetih večinoma iz raznih strokovnih razprav o sovjetski Rusiji, prehaja dr. Nikitović na vprašanje, kako preprečiti nevarnost, ki preti Evropi in Ameriki od strani Rusije. Omenja glasove, ki zahtevajo zbližanje Francije in Rusije in pravi, da Rusija ogroža francosko tekstilno industrijo in poljedelstvo, čez leto ali dve bo pa rusko vino s Kavkaza preplavilo vsa tržišča. Lani v prvem polletju so uvozili Rusi v Francijo za 441 milijonov frankov blaga, izvolili so pa iz Francije samo za 119 milijonov tako, da je bila bilanca njihove zunanje trgovine samo napram Franciji
aktivna za 322 milijonov frankov.
Narodni poslanec in bivši finančni minister Anatole de Monsie pravi, da bi bit velik uspeh približati Rusijo čim bolj Franciji zdaj, ko je tudi z Nemčijo v gospodarskih in političnih zvezah in da bi bili tega uspeha veseli vsi Francozi.
Rusija je zdaj privlačna sila vseh državnikov na zapadu. Ona je dober konzument, pa tudi nevaren konkurent.
Resni ljudje ue dvomijo več o njeni gospodarski moči. Predlagata se dva načina rešitve. Da se sklene z Rusijo pravi sporazum ali da se izdela načrt obrambe. Sporazum katerekoli zapadne države z Rusijo bi ne pomenil, da je dosežen zaželjeni cilj — rešitev kapitalistične proizvodnje vobče. Sporazum vseh držav z Rusijo pa ni nemogoč samo zato, ker bi bilo težko najti primerno obKko, temveč tudi zato, ker bi Rusi z njim gotovo mnogo izgubili, saj l,: splaval po vodi njihov glavni cilj — iz-podkopati kapitalistični družabni red. Takega sporazuma bi pa Rusi gotovo ne hoteli z nobeno državo skleniti.
Načrt obrambe pred rusko gospodarsko ofenzivo, ki postaja za kapitalistične države prava nevarnost, se da težko uveljaviti. Ta načrt mora biti skupen, ker je tudi nevarnost skupna. Kapitalistične države bi morale kolektivno nastopiti. Na dnevni red prihaja Briandova formula o Panevropi. Pristaši te ideje pravijo, da se more edina postaviti v bran ruski ofenzivi. Vojna Evrope proti Rusiji se mora tudi kot ideja zavrniti.
Zdaj so na čelu držav pacifisti. Zato se je treba odločiti za sporazum ali za načrt obrambe. Za vse narode, posebno pa za Francoze, je boljši prvi predlog. Sporazum bi se pa dal skleniti samo v tem primeru, če bi bili Rusi pripravljeni izpolnjevati ga iskreno in lojalno.
Tako torej presoja problem sovjetske Rusije dr. Nikitović. Praktično ni mogoč s sovjetsko Rusijo niti sporazum, niti se ni mogoče uspešno upirati njeni gospodarski invaziji. Na plan stopa vprašanje družabnega reda in dokler to kardinalno vprašanje ne bo končnoveijavno rešeno, so vsi predlogi in vse meditacije o razmerju kapitalističnega sveta do boljševiške Rusije brezplodne.
Pilot „zavozil" v avtomobil
Francoski vojaški pilot Herve Martin se je 29. julija vežbal v letalstvu. Nad cesto, ki vodi iz Vatana proti Chataurou-xu, se je spustil tako nizko, da je zadel v avtomobil veleposestnika Andre Ger-bauda iz Paude. V avtomobilu sta se peljala veleposestnik in kmet Vincent s svojima ženama in Gerbaudovim sinom. Kolesca aeroplana so zadela ob karoserijo avtomobila s tako silo, da so doslovno odrezala glavo veleposestnikovi ženi in sinu. Žena kmeta Vincenta je odnesla zdravo kožo, njen mož je bil pa težko ranjen v glavo in še sedaj ni okreval.
Pilot Herve Martin je prišel pred sodišče. Njegov predstojnik je izpovedal, da je letel Martin kot vodja mladega
pilota, ki mu je sledil. Držati bi se bil moral v višini 1000—1500 m ter menjati višino in hitrost, da bi se mogel mladi pilot Mizon vežbati. Že na povratku s prvega poleta se je pa Martin naenkrat spustil iz višine 1500 m skoraj na cesto. Mizon se je ustrašil te neprevidnosti in je ostal s svojim aeroplanom 100 m nad poljem. Tako naglo se piloti sicer jo spuščati, toda samo nad poljem, kjer ni nevarnosti, da bi se zgodila neare« -t.
Pilot pred sodiščem ni obžaloval, da je zakrivil tragičnu s^ii. i avvru ijucu.. ^trojen je bil na 18 mesečev ječe.
Harbinske FUssšnje se selijo v Avstralije?
V Harbin je pognala ruska oocijuma revolucija tisoče ruskih deklet in vdov, ki se hočejo zdaj preseliti v Avstralijo. Tja jih pa ne vleče zanimanje za tUjO deželo, temveč hrepenenje po možeh, ki se jim kar truraoma ponujajo. V Avstraliji, kjer je žensk mnogo manj, kakor moških, prebiva namreč iroogo ruskih emigrantov, ki se ne morejo oženiti, ker ni dovolj nevest.. Zato so se obrnili na ruska dekleta in vdove v Harbinu, češ, naj se preselijo v Avstralijo, kjer bo vsaka dobila meža po svojem okusu.
Vprašanje je seveda, ali bo s tem pomagano Rusom v Avstraliji in Rusinjam v Harbinu. Moški, ki jih zanese usoda v tuje dežele, navadno v ^rise-ljenkah ne najdejo dobrih žen, a Rusinje niso mogle najti sreče v Harbinu, ker je tam mnogo več žensk, kakor n o-ških. V Avstralijo jih pa silijo tudi *ež-ke gospodarske razmere. Odkar so se poslabšale razmere na tržišču soje, od katerega je odvisna večina harbinske trgovine, se je gospodarski položaj har-binskega prebivalstva zelo poslabšal in zlasti ženske težko dobe delo.
Raje obratno.
»Popijte to medicino in mislite si, da pijete pivo«.
»Gospod doktor, ali bi ne mogla obrniti tako, da bi pil pivo in si mislil, da pijem medicino?«
Pri zdravniku.
— Gospod doktor, noga me strašno boli.
— Kako dolgo pa že čutite bolečine?
— 2e štirinajst dni.
— Zakaj pa niste prišli it prej? Saj vidite, da imate zlomljeno kost.
— Ker mi žena pravi, kadar me kaj boli, da moram nehati kaditi.
Doma Ima vojno.
— Vasi otroci so nekam preveč razboriti. Vaš mož je pisatelj — ali ga to ne moti pri delu?
— Ne, nasprotno, to mu še pomaga, ker piše same vojne romane.
S
Rektor in profesorski kolegij univerze kralja Aleksandra T. v Ljubljani sporočata žalostno vest, da je danes preminul na Bledu gospod
dr. Danilo Majaran
pral nfen Častni doktor.
Pokojnik si je kot predsednik vseučiliške komisije, ki je vodila priprave za ustanovitev naše univerze, pridobil za našo almo mater nevenljivih zaslug; njegovo ime je z njeno zgodovino najtesneje združeno in bo ostalo v njenih analih zapisano na najodličnejšem mestu.
Njegovim zaslugam za našo univerzo neminljivo priznanje, njegovemu spominu čast in najgloblje spoštovanje!
V Ljubljani, dne 6. avgusta 1931.
Rektor:
Dr. H. Šerko
Emile Gaboriau:
velemesta
Roman
— Potem... Bomo že videli. Razmišljal bom, potrudim se dobiti službo. Za kaj mi pa gre? Samo za to, da pridobim na Času. Na konca koncev bom pa le zlomil usodni obroč, ki me stiska. Pride uspeh, z njim pa denar. Toda znati morava čakati.
Ta čas so se odprla vrata podstrešne sobice in na pragu se je pojavil mož, zroč na Rozo in Paula z očetovskim smehljajem.
Bil je visok in nekoliko upognjen . Od njegovega obraza se je videla samo rdečkasta lična kost in rdeč nos, vse drugo so zakrivale dolge, deloma že sive in zanemarjene kocine. Nosil je temna očala.
Roza in Paul sta dobro poznala tega starca. Srečavala sta ga večkrat na stopnicah in vedela sta, da stanuje v sosedni sobici in da mu pravijo oce Tantaine.
Njegov prihod je Paula opozoril, da se sliši v podstrešni sobici najmanjši ropot iz sosednih sobic in misel, da je oče Tantaine prisluškoval njunemu pogovoru ga je hudo razjezila.
— Kaj bi pa radi, gospod? — je vprašal osorno-, — in kdo je vam dovolil vstopiti, ne da bi potrkali?
To vprašanje, izgovorjeno skoraj s pretečim glasom, starca oči vi dno ni spravilo rz navnotežja.
— Lagal bi, če bi ne priznal, da sem bil slučajno doma in da sem nastavil uho, čim sem začul vajin pogovor, — je odgovoril smeje.
— Gospod!
— Počakajte malo, kam se vam pa tako mudi! — je nadaljeval starec — Da sem prišel tako nepričakovano, je krivo moje mnenje, da si morajo sosedje medsebojno pomagati, zlasti sosedje, stanujoči v istem hotelu. Ko sem zvedel, da sta v stiski, sem takoj po-
39.-
Vrsta 4232-37
Otrokom so za igranje, skakanje in tekanje ti čeveljčki neobhodno potrebni. Izdelani so tz čvrstega sivega platna in se priegaijo nogi, se lahko častijo ki so trpežni.
mislil: Tema ljubkima otrokoma pa že moram pomagati iz stiske.
Ta izjava, ta obljuba pomoči v ustih tako siromašno oblečenega in zanemarjenega starca je izzvenela tako komično, da se Roza ni mogla ubraniti ironičnega smehljaja- Mislila je, da privleče starec iz žepa mošnjo in jima ponudi polovico svojega premoženja, vsega skupaj dva tri franke.
Tudi Paul je mislil tako, vendar ga je pa starčeva plemenitost globoko ganila; vedel je dobro, da dobi denar pod gotovimi pogoji čudodelno moč.
— Ah, kaj bi mogli storiti za naju? — je vprašal z mehkim glasom.
— Kdo ve?
In oče Tantaine si je po teh besedah odpel suknjo, privlekel iz notranjega žepa umazan papir? ga odvil in položil na mizo.
— Bankovec za pet sto frankov! — je vzkliknila Roza presenečeno.
— Seveda, gospodična, — je odgovoril starec zmagoslavno.
Paul je molčal. Če bi bili na naslanjaču, v katerem je sedel, pognali popki in se razvili v liste, bi ne bil bolj presenečen. Kdo bi mogel slutiti pod capami tega starca toliko denarja? Od kod neki ima ta bankovec?
Misel na nekaj kaznjivega, v najboljšem primeru na tatvino, je takoj šinila v glavo Rozi in Paulu. Pomembno sta se spogledala in Paul je do ušes zardel.
Starec je takoj vedel, kakšne misli roje fantu in dekletu po glavi
— Oh! — je pripomnil smeje, — kaj vama pride na misel! Res je, da bankovci po pet sto frankov nič kaj radi ne čepe v žepih, kakršni so moji, toda tale je po vsej pravici moj.
Roza ga ni poslušala. Kaj jo je brigalo starčevo pojasnilo! Bankovec je tu in to ji je zadostovalo. Vzela ga je v roko in ga obračala med prsti, kot da ji je to največji užitek.
— Moram vama povedati, — je nadaljeval oče Tantaine, — da sem sodni eksekutor.
— Ah!
— Da, in to vaju mora veseliti. Biti dolžan sodnemu eksekutor ju, to še nekaj pomeni! Toda to še ni vse. Mnogi ljudje mi poverijo izterjavo dvomljivih terjatev in tako se zgodi, da imam pri sebi mnogo denarja. Posoditi vama petsto frankov me torej prav nič ne po-mudi.
Paul pa ni hotel sprejeti denarja.
— Ah, prijatelj! — se je oglasila Roza, — v tem primeru pa ne ravnaš prav. Kaj ne vidiš, da je gospodu hudo, ker nočeš sprejeti denarja?
— Prav pravite, gospodična. Velja torej. Vi, dražestno dete, pa skočite v, bližnjo trgovino in prinesite kaj pod zobe— Ura je odbila štiri.
—Že štiri! — je vzkliknila Roza in se zdrznila, kajti spomnila se je na pismo.
V zadregi se je ozrla na starca, peter je pa stopila pred staro zrcalo, si popravila lase in odhitela z bankovcem v roki v trgovino.
— Lepo dekle, — je dejal Tantaine in glas ga je izdajal, da je vajen ocenjevati žensko lepoto. — Da, prav čedno dekle— In kako inteligentna je! Da, vse kaše, da jo čaka sijajna bodočnost.
Paul ga ni poslušal. Zbiral je raztresene misli, Zdaj, ko ni bil pod vplivom Rozinih oči, ga je obhajala groza. V osebi tako zvanega sodnega ekseku-torja je videl nekaj čudnega, vznemirljivega. Kdo je še kdaj videl, da bi ljudje njegove vrste metali v zrak petsto frankov? Za to plemenitostjo se gotovo skriva nekaj skrivnostnega in bi jo utegnil pošteno zavoziti. Zato je izjavil odločno:
— Vse sem dobro premislil in prišel sem do spoznanja, da bi ne bilo prav, če bi sprejel od vas toliko denarja. Kdo ve, ali ga bom mogel kdaj vrniti.
— Dobro. Zdaj dvomite o sebi in to ni dobro, kajti tako ne boste nikoli dosegli uspehov, če ste že kdaj imeli smolo, je krivo to, da niste dovolj izkušeni. Odslej bo pa drugače. Zaupam vam. Teh petsto frankov mi boste vrnili kadar boste mogli, saj se ne mudi; pač mi boste pa plačevali del obresti in izpolnite mi menico. Pišite, — je nadaljeval:
Numizmatična zbirka italijanskega kralja
Znana strokovna revija »Rassegna numismarica« objavlja v svoji zadnji številki članek o numismatičnem zbiranju italijanskega kralja. Članek je jubilejni, ker je minilo baš 50 let, odkar je začel italijanski kralj zbirati novčiče in kolajne. Svojo zbirko je ustanovfl, ko je bil Še mladi podpoveljnik torpedo vke »Caracciolo«. Takrat je dobil v Neaplu papežev krajcer — baiocco papeža FSja IX. Novčič mu je tako ugajal, da je prosa starše, naj mu pomagajo zbirati stare novčiče. Sladrl je tradiciji savovskega rodu, kajti že Karel III„ Emanuel Filibert, Karel Emanuel in Karel Albert Piemontskn so zbirali staje novčiče.
Leta 1883 je napisal takratni neapolj-ski prestolonaslednik, sedanji kralj, članek, v katerem je splošno opisal 3000 novčičev, kolajn in legitimacij, ki jih je bil do takrat zbral. Takrat je sklenil podvreči zbirko kritičnemu historičnemu proučevanju in omejiti jo samo na srednjeveške in moderna rtafijanske novčiče. Leta 1900 je začel pisati veliko delo pod naslovom »Conpus Nurnmorum Italicorum«, v katerem opisuje novčiče poediflih italijanskih krajev. Doslej je izšlo 12 vsHkih zvezkov tega dela, v katerih je opisanih 63.706 novčičev, 9962 je pa tudi fotografiranih. Doslej so izšli opisi savoyskih, pijemontskrh, sar-dinskih, korziških, rigurskih, lombard-skin, beneških in toskanskih novčičev. Štirje zvezki bodo posvečena samo pa-peškim novSičem.
Kralj žrtvuje vsako dopoldne nekaj ur svoji zbirki, nazvaini Migaliere in nameščeni v drugem nadstropju Quiri-nala. Kralj je imel izborno pomočnico v osebi svoje matere kraljice Marghe-rite, zdaj mu pa pomaga kraljica Helena, ki ji je baie izročil kot prvo darfflo dragocen črnogorski novčič. Leta 1896, ko j3 bil kralj drvtrzfjski general v Flo-renci, je štela njegova zbirka 12.000 komadov, leta 1900 pa že 22.000. Ko je postal kralj, je kupil največjo italijansko zbirko Marignolija, ki bi morala bM prodana v inozemstvo. S tem se je šte-
vilo novčičev podvojilo. Leta 1924 je štela kraljeva zbirka 75.000 komadov, zdaj jih pa šteje že 95.000.
Nova igralnica v
Monte Carin
V Monte Carlu so otvorili v torek novo, naj razkošnejšo hazardno igralnico na svetu. Igralnica se pa ne odlikuje samo po razkošni opremi, temveč tudi po tem, da ne bo odklonjena v nji nobena stava, pa naj bo Še tako visoka. To $e pravi, da bo odstranjena gornja meja stav, ki v vseh drugih igralnicah omejuje stave. Podjetniki upajo, da bodo s tem privabili mnogo hazardistov iz vseh delov sveta.
Še pred šestimi meseci je bil del rivijere v teh krajih brez gostov, pust in prazen. Zdaj stoji tu kazino, poleg njega pa petnadstropni hotel. Pričakuje se tako velik naval hazardistov, da so najeli še dva prekooceanska parrrika, da se bodo lahko nastanili v teh plavajočih hotelih oni, za katere ne bo na kopnem prostora. Ta naprava je tem bob" praktična, ker bosta »hotela« lahko odrinila od obale, če se pokaže, da so se podjetniki v svojih računih zmotili.
Poleg neomejene višine stav je poskrbelo ravnateljstvo igralnice še za drugo atrakcijo. Povabilo je filmsko igralko Jeannerto Macdonaldovo, o kateri se je nedavno govorilo, da je postala žrtev ljubosumnosti in da sta bila v tragedijo zapletena tudi neki prrnc in princesa. Ko se je pa pokazalo, da so te vesti gladko izmišljene, so v poučenih krogih zatrjevali, da je Jeannerto, ki je že mrtva, nadomestila njena sestra. Vodstvo igralnice je povabilo igralko k otvoritvi in jo pokazalo gostom kot p-sebno atrakciflo, okrog katere se plete tako tajna afera.
Proforjeva pozabljivost
»Možiček, v tvojem žepu sem našla pismo, pisano z žensko roko«.
»To je pa res Čudno. O tem nimam pojma«.
»Jaz ga pa imam. Pismo sem pisala jaz in pred dobrim tednom sem ti ga izročila, da bi ga vrgel v nabiralnik.«
NOSITE PRAKTIČNO OBUTEV!
V toplih dneh obuvajte lahko, udobno in zračno obutev. Da Vam noge ne bodo zatekale in se ne potile, Vam bode najbolje služila platnena obutev in lahke, zračne sandale« Imamo bogato izbiro različnih vzorcev in kombinacij.
ODPOĆ1JTE SI NOGE V NAftI UDOBNI POLETNI OBUTVI!
Vrsta 45-42-03
Te smo za vaše otroke uašiexfiE z gumastim podplatom ki podpetrrikom. Docela so lahki. Zlasti lepo pttetojatfo bel in lahki poletni obleki.
Vrsta 2941-00
Otroške sandale iz mehkega usnja s trpežnim gumastim podplatom m peto. Vašim ljubljenčkom nepogojno potrebne. — Otroške 39.—, ženske 49.—, moške 69.—.
Čevlji za tenis, iz belega platna, s podplatom iz krepa ali z vuikanizira-niim podplatom. Radi Jih nosijo za vsak dan v to-pKh krajih.
Lahki in jako udobni čevlji iz platna srve barve s trpežnim gumastim podplatom. So jako praktični za nošenje čez ves dan
Pta4n*3ai čeveljčki za vezovanje z nizko peto. So Iz belega ali rjavega ripsa, so lepi in udobni in vas bodo popolnoma zadovoljite.
Zračni srvi platneni čeveljčki z gumastim podplatom in nizkim podpet-nikom. Zeto praktična poletna obutev za vsakega.
Udoben ženski platneni polčeviljček z gumastim podplatom in nizkim pod-petnikom. Nosfjo se čez ves dan, za tzprehod in za delo.
Vrsta 2947-00
Udobna m zračna obutev za vtroč* dni. Z nizkim podpetnikom in z gumastim podplatom. Jako so praktični.
H. V. Pečenko
je danes otvoril trgovino z vsakovrstnim kurivom
Celovška 37, pri gostimi KerSlč, tfic tramvajske postaje. Cene konkurenčne — se razorne — Amerikanska postrežba.
JUOOGRAD
izvršuje solidno in najceneje vse zgradbe ter tozadevne načrte. — Inž. Srečko Inž.  srn. Bogomir
Strelska 33, tet 2026.
MALINE sveže m zrele, garantirano Ciste, po Din S kg postaja Kočevje, v vsaki množini razpošilja F. Tschinkel, Kočevje.
2306
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem to
trgovskim prijateljem, da je naš oče, ded, praded, brat, tast itd-, gospod
JURIJ PEZDIRNIK
posestnik in trgovec na Dovjem in v Mojstrani in bivši župan občine Dovje
dne 5. avgusta 1931 popoldne ob 6., previden s sv. zakramenti, v starosti 79 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 7. avgusta popoldne ob štirih iz hiše žalosti na Dovjem št. 21.
Priporočamo ga v pobožno molitev! Dovje — Mojstrana, dne 5. avgusta 1931.
Žalujoče obitelji Pezdirnik, Rabič, Abrnč
4 SODARSKE POMOČNIKE
za veliko delo sprejme takoj sodarski mojster Štefan Koser-rrfk, Vodnikova 17, LJubljana VIL
ČEVLJAR. POMOČNIKA dobro izvežbanega tudi t lavi gornjih delov, sprejme takoj v stalno složno Marenk Benjamin, Radomlje. 2307
HRASTOVIH PLOHOV prima, suhih, debelih 7 cm in dolgih 2ft m, 6—10 m«, kupi sodar Ivan Pire, Dravi je pri Ljubljani. 2209
pod
J. HLEM
s o, s.
Klavirji!
planini
Kupujte na obrok«
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate:
Petrof, Hdbd, Stmgi original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, predana mehanika.) Predaja jih Izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mesto! trg S. Najcenejša posojevamiea.
Vino postaja ceneje!
V restavraciji hotela Miklič se toči jboljši »cviček" došle] po 14, sedaj » 12 Din liter.
Sloviti Mikficev „pikercan" doslej po i, sedaj po 18 Din liter.
Lovske puške
floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISEB nuSkar. Ljubljana. Ronctretml      *tev. o
MODROCE
vrhne Ia afrik, močno blago S
Din 340.—
sioaajlve postelje, posteljne odaje, tirno in blago aa preobleko pohištva najceneje kupite pri
Rudolf Sever
LJUBLJANA, Marijin trg M. S
Malinovec
Strokovno in solidno delo 2
Telefon it. 2003.
za hlano razsvetljavo in sa pogon motorjev ter instalacije telefonskih central, hišnih in signalnih naprav, i — Elektro-
IVAN BOGATAJ
oblastveno koncesijonirano elektrotehnično podjetje
Ljubljana
KONGRESNI TRG ST. 19, poleg nunske cerkve.
cene!
tm it. 12.619.
Trgovina in tovarniška zaloga
instalacijskega materijala, motorjev, ventilatorjev, medicinskih aparatov, žarnic, li-kalnikov, kuhalnikov, modernih lestencev in svetiljk ter telefonskih aparatov in varovalk.
Oton ChristoC. — Vsi v Ljubljani.