GLASILO Lit. 15.— BENEŠKIH SLOVENCEV Sped. in abb poet. II gruppo Poštnina plačana v gotovini List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti. 11 giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine. UREDNIŠTVO in UPRAVA v. Mazzini, 10, Videm-Udine Naročnina: letna 350.— lir, 6 mesečna 180,— lir VIDEM, 17. APRILA 1951. Leto II. — Štev. 15 "ONAIRin naš preporod TAJPANA rarnjeva puot 19 družin V zadnjem času so italijanske oblasti znatno pospešile potuj-čevalno akcijo med prebivalstvom Beneške Slovenije. Predvsem skušajo umoriti slovenski duh že pri otrocih še preden začnejo ti obiskovati osnovno šolo. V ta namen so skoro po vseh vaseh ustanovili otroške vrtce, kamor sprejemajo otroke v starosti od treh let dalje. Razumljivo, da to množično ustanavljanje otroških vrtcev nima namena odpraviti veliko kulturno zaostalost, v kateri se nahaja naše ljudstvo, ampak je bilo plod nenadnega nacionalšovi-nističnega besa. Pravimo besa in s tem prav nič ne pretiravamo, ker ta beseda točno opredeljuje dejanski položaj. Verjetno so hoteli s tem popolnoma udušiti slovensko zavest, predno bi se mogla ta v celoti prebuditi. Toda lahko rečemo, da je ta bitka za uničenje našega naroda, ki so jo začele demokrščanske oblasti, žalostno propadla. Otroški vrtci so začeli nenadoma poganjati kakor gobe po jesenskem dežju. Toda če je bilo lahko poslati v neko vas učiteljico, je bilo mnogo težje sezidati primerne prostore za te vrtce. Zato so začeli uporabljati vsa poslopja, ki so si jih lahko v ta namen prisvojili in ki jih je v prejšnjih časih zgradilo ljudstvo samo z lastnim delom in na svoje stroške. Pri svojem šovinističnem besu pa organizatorji teh. ustanov niso nikoli gledali, če so ta poslopja ali prostori primerni za sprejem otrok, zlasti kar se tiče zdravstvenih predpisov. Tako se je zgodilo, da je pred kratkim napravil pokrajinski zdravnik nenaden pregled v Prostorih otroškega vrtca v Brdu. Ob tej priliki je moral ugotoviti, da so prostori v vsakem oziru neprimerni za otroški vrtec. Ne samo, da je bila vlaga v njih neznosna, ampak je moral ugotoviti tudi, da je ob slabem vremenu pronicala na vseh krajih voda v prostore, ker je bila streha za nič. Morda je ta človek v tistem trenutku ravnal samo kot pokrajinski zdravnik, ki mu je zaupano zdravje prebivalstva in ne kot Italijan, ter je ukazal, da morajo takoj zapreti Emigracija za Anglijo omejena samo na šest tisoč rudarjev Precejšnje število delavcev, ki so po na-vadij odhajali na pomlad na sezonska dela v Belgijo in Francijo, je letos ostalo doma, ker so mislili, da se jim bo preko zime odprla kakšna druga nova pot. Zaslužek v teh državah je bil namreč tako majhen, da s tem mi bilo mogoče prež vljati družine, ki je ostala doma brez dohodkcv. Že par mesecev pa se govori v v.-eh na-®'h vaselli, da bo v kratkem odprta emigracija za Anglijo, kjer se v rudnikih dokaj dobro zasluži to da se ves prihranek lahko pošlje domov. Ta govorica je marsikaterega razveselila im zato s0 naš’ delavci kar trumoma hodili na pokrajinski Urad za delo in vlagali prošnje, da se tako IHmpreje prerijejo do dela. Pretekli teden ha smo izvedelii, da je emigracija za Anglijo omejena lei na Sest tisoč italijanskih fidar jev; koliko bo med temi uslišanimi beneških Slovencev, še ne vemo. Vendar bodo zopet mnogi zapustili rodno grudo tel' Šli s trebuhom za kruhom v tuje kraje ler de pridružili onim petnajstim tisočem, ki že životarijo v inozemstvu. to šolo in ni poprej obvestil o tem svojem ukrepu niti vodstva ONAIR. To je bil vsekakor hud udarec za nekatere šoviniste, ki so reagirali kakor so pač vedeli in znali v svoji onemogli jezi. Vaški župnik je dvignil s tem v zvezi veliko prahu in pri tem je imel tudi deloma prav. Višjim oblastem je namreč pisal, da bi bilo treba, še preden so zaprli otroški vrtec, ki je užival njegovo visoko pokroviteljstvo, zapreti iz prav istih zdravstvenih razlogov druge šole, počenši pri ljudskih šolah v Brdu samem, ki so nameščene v še mnogo slabših prostorih od otroškega vrtca. To je res in mu v tem damo tudi prav. Da pa vkljub vsem potujčeval-nicam in vsemu šovinističnemu besu prihaja vedno bolj do izraza preporod narodne zavesti beneških Slovencev, nam priča dogodek, ki se je v zadnjem času izvršil v isti Terski dolini in ki jasno dokazuje, kako so vse po- ■ * " >*: Šola nam je zelo pri srcu ker je že tipično za značaj Slovencev, da se zelo brigamo za vzgojo svojih otrok. V tem oziru čutimo, da smo precej različni od Italijanov, ker je Italija pred fašizmom, za ča. sa fašizma im po njem stalno kazala zelo malo zanimanja za šolo in se je br:gala v njej samo za propagando svojih načel in sc oje ideologije. Na didaktičnem m vzgojnem področju smo zato ostali zelo odzadaj. skoraj na prvih početkih. V novejših generacijah učiteljstva se vedno bolj nagibajo od naravnega in tradicionalnega načina pouka otrok pri čitanju in pisanju k glob.ilui metodi. Ta način pouka ima velike prednosti v primeri s prejšnjim. Kakor vsaka druga človeška stvar, pa ima tudi ta način svoje napake in zato ga je 1reba uvajati s preudarkom in razumevanjem, upoštevajoč njegove dobre in slabe strani. Ta način omogočal, da se otroci lahko v najkrajšem času nauč jo citati in pisati abe. c d), ker pomagajo otrokom z glasovnimi in pisanimi znaki, da si jih laže vtisnejo v spomin. Pri tem 9e poslužujejo vehkjh tabel s slikami, otroku znanih ž'vali. Poleg je začetna črka imena te živali ;n tako ni strahu, da bi otrok to črko zamenjal s kakšno drugo. Ta način pouka pa ima to slabo lastnosti, da pusti otroke, katerih razum deluje bolj počasi in ne morejo takoj dojeti pomena, od zadaj- To se zgodi zelo pogosto prav v Beneški Sloveniji in sicer ne morda zato, ker so naši otroci bolj počasni pri svojem razumevanju, ampak zato, ker zlasti v prvem šolskem letu zaradi nepoznavanja italijanskega jezika, naletijo na velike težave. Ti otroci namreč še ne poznajo italijanskih imen raznih predmetov, katerih slike jim kaže učitelj pri globalnem načinu pouka. Kadar vidijo na siki mačko takoj mislijo na besedo »mačak« ln na začetno črko M, medtem ko bi hotela učiteljica s sliko prikazati črko G, ki je začetnica za italijansko besedo »gatto«. Na to razliko naletimo tudi pri vseh drugih podobah in tako nastanejo težave, na katere šolske oblasti niso še nikoli resne pomislile. To je prvi vzrok zakaj otroci po ljudskih šolah v Beneški Sloveniji tako često ponavljajo prvj razred, šolske oblasti, ki imajo na razpolago vse statistične podatke, bodo brez divoma lahko ugotovile, da je odstotek učencev, ki ponavljajo prvi razred osnovne šole v slovenskih vaseh nmogo večji, kot pa je povprečno šte- tujčevaine spletke zapisane končnemu neuspehu. Vojaški naborniki, ki se morajo predstaviti pred vojaškimi nabornimi komisijami, so po svoji stari navadi proslavili ta dogodek, ki pomeni zanje prehod iz mladeniške v moško dobo, z organiziranjem svečanosti in z lepaki, ki so jih lepili po zidovih in v njih slavili svoj letnik 1931. Prvič v zgodovini Terske doline pa smo videli letos te lepake pisane v materinskem jeziku domačinov. To nam pove, da ne postajajo zreli samo mladeniči, ki gredo k vojakom, ampak, da je vedno bolj zrelo tudi vse beneško ljudstvo, pri katerem se je vzbudila narodna zavest in zavest njegovih pravic. Ljudstvo, ki je bilo toliko časa odtrgano od drugih slovenskih bratov, ki ni imelo nikoli niti ene slovenske šole v svojih krajih, je samo od sebe prišlo na to, da je začelo pisati kot govori. y>W tri anu dan« so napisali naborniki letnika 1931 in mi popolnoma soglašamo z njimi, ker so bili oni prvi, ki so dali viden znak preporoda našega zapostavljenega ljudstva. vik» ponavljajočih v italijanskih ln furlanskih krajih. Odstotek ponavljajočih otrok bi bil še mnogo večji;, kot je, če bi se po teh šolan v resnici zahtevalo od njih da znajo tista kar zahteva ob koncu leta od njih učni načrt. V praksi pa se po teh šolah zahteva mnogo manj, kakor pa po šolah, kjer se poučuje v italijanščini italijanske otroke. Te s težavo lahko piimerjamo peti razred v Beneški Sloveniji, kar se tiče pouka v italijanščini; tretjemu razredu normalnih šol po drugih krajih. To dokazujejo tudi neuspehi, ki jih pokažejo tisti otroci, iz Beneške Slovenije, kateri gredo iz teh šol na srednje in trgovske šole v ravnini. 2e stokrat smo pisali, da je gospodarstvo v Beneški Sloveniji rvi krizi. V pričakovanju, da se bodo lotile tudi oblasti nekega dne proučevanja teh problemov in da bodo prišle ljudem na pomoč, hočemo tokrat obravnavati poseben problem našega gospodarstva, da bi tako še bolj prikazali njegove potrebe in poskusili nakazati nek izhod, ker naše kritike niso kakšne demagoške obtožnice, ampak samo konstruktivne kritike, ki hočejo seznaniti pristojne kroge z našimi potre’oami in nakazati možnost njihovih rešitev. Glavni dohodek beneških Slovencev, zlasti v Reziji, Terski in Kamahtski dol.i-nii tvori živinoreja in z njo zvezana proizvodnja in prodaja mlečnih izdelkov. V zadnjih desetletjih pa so ee izvršile na tem področju številne spremembe, ki so zelo vplivale na ustroj italijanskega trga- Od domače proizvodnje smo v vedno večji meri prešli na industrijsko proizvodnjo. Nastali so industrijski kompleksi, ki se vedno bolj večajo kot n. pr. Galbani, Locateli, Polenghi e Lombardo itd., kj so postavili na, trg sire s posebnimi značilnostmi in ki jih proizvajajo v državnem merilu ter so z obsežno propagando navadili občinstvo na razne že znane tipe svojih izdelkov, kakor so siri; Pastorella, Belpaese, Belmondo, Astro, Robiolina Invernimi; Mio in Bebé. Takn je vedno manjše povpraševanje po 9;iu, ki je znan pod imenom mlekarski sir, ker ga proizvajajo vaške mlekarne. Tudi sprememba značaja prebivalstva je pripomogla k tej preusmeritvi, ker je de- Tri ljeta je pasalo, odkar je deštin spravil 19 familji tajpanskega kamuna na strašno tarnjevo pot. Marca mjesca 1948 ljeta so se namreč tisti ljudi trašferUi tu Brazilijo, de na te drugi kraj morja pt> ds'jo do kruha, kam jih je stuoru priti ple-štiški misjonar, don Moderjano. Ta človek, ki on je tu Brazilju žej več ku 20 ljet, ima tam veliko svjeta. Kar mu je dobro poznano živenje svojih pajizamou u tajpanskim komunu, je vjiedou, de muore velika part judi emigruat u druge kraje, de pridejo do kruha; an zatuó jih je začeu klicat, naj pridejo tah njemu!, ker trna pošibilitat za dat djelo dostirn djelou-cam. Pisou je o dobrih uodanjih an o lje-pim živenju u Brazilju, če bodo njehrt po-slušAli, kar je seveda preslepilo naše judi, de so vjeruali temu »dobremu pastirju duš«. Prodaii ali pa impemjali so suojo malo roubu, de so s tjem morii plačat vo-žčnje an dokumente an takuó so 17 marca pred tremi ljieti zapustili suojo domačo zemjo. Po dougim voženj u so na konac paršli u to »terra promessa«, a tu so na veliko začudenje obrjetli le zapuščeno ze. mjo an nekej lopat za, jo začeti djelat. Kle na tjem svjetu e se začeu zanje te juš-ti kalviarjo; djelati so muorli od zguodne-ga jutra pa do tarde nuoči, spati u močno slabih barakah, ki so jih muorli sami po-slrojiti an potjém še lakot tarpjeti. Živenje te bo usaki dan boj slabo an kar so te bohi judje polamentali par suojemu ospodarju don Moderjanu, jih je ta »holmu servitor« še minačju, de jih bo dau arešlat, zaki se ribeluajo. Kar njeso morii več prenašati te šklavi-tude, so protestali par taljanskemu kon. zulju an je pótem sam vidou ta na puošte njihovo slabo situacjon an jih uzeu pod suojo proteejon. Obrjetou jim je novo okupacjon u nekim fornažu, par kelere-mu to nje blo neč buojše, zatuó ki te ee itako malo uodinjalo, ne njeso morii kupiti še za polente skuhati. Za vuj slabeha an tud ne regolarnega plačuanja, so spet lovski sloj v stalnem poraščali ju, medtem ko je že skoraj izginila tista vrsta prebivalstva!, ki je živela po mestih, pa je bila še vedno navezana na vaške tradicije in na podeželske proizvode. Ta sir iz mlekarne, za katerega je bilo nekdaj na trgu veliko povpraševanje v njegovih treh vrstah; polnomasten, pol-masten in navaden, ne najde več tistega tižisča kot včasih in potrošniki povprašujejo samo ša za masten tip, medten», ko sta ostali dve vrsti skoraj izločeni iz trgovine. Na področju starega sira za ribanje, je bilo včasih precejšnje povpraševanje po mastnem mlekarskem siru, ki je po osmih mesecih ležanja dobil prijeten pikanten okus, podoben ovčjemu sirul, ki pa je bil zaradi polnomastnosti še bolj okusen. Tur di nai tem področju so mlekarski sir izpodrinili trdi siri industrijske proizvodnje. Te vrste sir izdelujejo sedaj mnoge vep. ke sirarne, zlasti v Emiliji s središčem v Parmi, po kateri je dobil tudi svoje ime. Tudi pri maslu opažamo močno konkurenco industrijske proizvodnje velikih lombardskih sirarni, ki so vrgle trg maslo v zapečatenih zavojčkih po 100 in 200 gr v cinastem ali oljnatem papirju, tako, da ga gospodinje lahko ohranijo svežega brez ledene shrambe, ki je potrebna za navadno maslo. Podoben položaj na področju mlečnih izdelkov je tudi drugod, tako da so n. pr. v Sardiniji začeli delati tipične sire n« industrijski pcdlagi, da bj tako premagali težave, ki so v zvezi z napredkom. Ta po- zatekli tah konzulju a ta jih je tele krat zavarnou an jim djau, de tle nje Talja. 7. nim kupam domand so končno paršli do tehn, de so se morii liberati lega paklà, kam jih je spravou Moderjano, an se uar-liili na suoj duom. U malih grupah so se do danas uarnili že usi na suoje duome, ta ki ga je mou. težje pa, ki so pruodali še hiše so se sistemali par suojih znancih ali pnranladj an se itakó z veliko 'težavo preživljajo- Tu njehova križeva pot na nje šnje fin la. Takrat so se uarnili na suoje vasi s sfollo de rimpatrijo«, zaki njeso mjeli soude za se plačati vožčnje, a pru u tele dni so jeli nekateri dan; velik račun od videmske kuesiure, lej bi ga muorli plačat za F-sto voženje, zaki don Moderjano an niti autoritadi nejčejo tiste špeže plačat. Komur je kaj še ostalo od suoje roube, je sada u perikulju, de mo jo prodajo, zaki don Moderjam e paršou do take visoke nasràmnosti, de če te bohe judi uničiti do konca, zatuó, ki ni paršou do suojega ško-pa, kar bi djali z drugo besjedo, zatuó ki to mu nje se posrečilo še t>c j obokat j‘>-1i na špeže suojih paezanou, Usi tisti povratniki so sé scblo ko so peršli u suojo domovino obamili do auto-ritade, de bi jim te pomagale od velike stiske, a te se njeso niti zganile na upra-šanja tjeh narsečnih, pa če pru pravi njih djelouni kontrat, ki e biu napraujen za dvje Ijeti, med drugimi punti, še de bodo mjeli usi kape familji an njikevi otroci, ki pomagajo par djelu, po 500 krozirjeti na mjesac, hišo ab uso pomuoč če ji bodo mjeli potrjebo; de to se bo djelalo koj u djelunikih, itakó tej pravi braziljeske regule, an de se impenjà dator od djela, to je don Moderjan, na plačilo useh špe-Žah če se bojo uarnili nazat tu T. ljo. Takih puntou te bo use pouno napisanih u kontratu, a so ostalj le na karti pisanj, zaki don Moderjano nje' oservou neč tegk kar je firmiou, ampa naspruoti, s suoj imi djelouci e se komportou močno sjerouo, (Nadaljevanje na 2. strani.) ložaj je še posebno težak v naši pokrajini, ker imamo tukaj samo en velik po-trošni trg, ki ga tvori mesto Videm, kjer je približno desetina prebivalstva cele pokrajine. Ker v tej pokrajini, ki je pretežno kmečkega značaja, ne obstojajo velika mlekarska podjetja, kot v Lombardiji ta Emiliji, kj pokupijo mleko od kmetov, je logično, da morajo vse svoje mleko predelovati v zadružnih izmeničnih mlekarnah po vaseh. Iz tega izvira, da je proizvodnja mnogo večja kot pa je povpraševanje na trgu. Proizvodnje Beneške Slovenije pa morajo poleg industrijske konkurence prenašati še konkurenco proizvodov v ravnini, ki imajo svoje prednosti. V ravninj namreč obstojajo večja kmečka naselja kakor pa po naših gorah in zato dobijo vaške mlekarne večjo količino mleka za predelavo. Iz tega sledi, da se mlekarne v ravnini lahko opremijo s posnemalniki in drugimi stroji, ki olajšajo delo in ga napravijo bolj dobičkanosno, ter si lahko privoščijo tudi vzdrževanje diplomiranih mlekarjev, ki znajo izdelovati dobre Vrste sira. Mlekarne v gorah pa, ki prejemajo le manjše količine mleka in še to ne redno, ker je dotok mleka odvisen od tega če so kmetje v vasi ali na pLn inskih pašnikih poleti, s težavo premorejo posne-malnik, diplomiranega mlekarja ali modera mlekarski kotel. Kot vidimo je položaj piecej resen in zahteva nujnih ukrepov za pomoč, o katerih bomo govorili prihodnjič. Zakaj se težko učijo Kriza mlečnih izòelkov Stran 2 »MATAJUR« Štev. 15 IZ VZHODNE BENEČIJE SV. PETER SLOVENOV Zvjedali smo, da je ministrstvo za trainu sporte destinalo več novih, autobusnih linji za poljetni cajt. Adnà taka linja bo uo-zila tud iz Špjetra - Oedad na morje u Li-gnano. To je adnà ljepa rejec, ker buó in-teresirala ta linja usé naše ljudi, ki buodo tjeli jeti u Lignano, donàs najbujši an najlepši kraj par morju u naši provincji. * * # Usak tjedan takuó imenovani »Centro pedagogico« razpraulja par nas o raznih sistemih o pedagogije. Sevjeda. te konference se djelaju samuó po taljansku, kn de bi tu u Spjatre bli saimuo tak{, ki zna-ju taljansko. Al na vjedó, de naša uas je slovejska, de par nas usi domači houori-jó le slovejski jezik an de bi bluo sigurno dosti več ljudi, ki bi poslušali konfe-rencjerje, če bi houorili u našim slovej-skjm maternim jeziku? Houoriti naš jezik na pomeni, de s tjem se djela pulUi-ku pruot Talji, ker je usjem znano, da usi Spjetarski ljudi so Slovjenjt, de taljansku si ga naučiju le u šuol, druhač ne bi znali Dantjeveha jezika. Tuo valja tud za našega šindaka, usve domače inteletualce, ker tudi oni so znali le slovanski jezik, ku so začelj u šuolo taljansko hodit. Če bi bluo rjes, de ta ki če houoriti slovensko je pruot Tatiji, bi bli usi ljudi od Beneške Slovenije, ker na houorijó druhega doma ku slovejsko. Pa to nje resničnu, kjer so usi dobri državljanj, tud če houo-rjó slovejsko. DREJAN Preteklu sobotu so par nas nauguralj kabinu letriku, od kat j ere bo preča napeljana luč za svetljavu celi naši uasi, ki po dugih Ijetah je čakala. De bi mjeli par nas luč, 9c muorli ljudi sami use djelo napraviti, dati palje an jih popičit. Kamuu nam je paršu pruotim samuó z tekniku po-muoč an z materjaljem za narditi kabinu. GRMEK Naši miništratorji na kamune na vedo, de ljudi jih u cjeli harmeški okuolici nej-čeju več, zaki njeso pravični an ne deli-ju dirite za use enako. Oni, kjer majó komunske bruzdu u pest, misliju djelat tuo, ki čejo an ki jim je useč. Dobru, de ji-mamo adàn žornal Za, jih odkrit, druhače bi use blo zakrito, ker taljan-ki žomali krivice), ki jih djelaju naši demokrštauski »moderjani«, jih mejčefo pisàt an se uzgubljaju samuo za jih hualit, de so dobri Taljanj. U Ilermeku smo usi dobri ta-ljanski citadjnji, pa čepni smo Slovjenji an zatuo na vemo, zaki bi ne smjeli odkrit tuo kar kej krivega napraviju na kamune. Usi vedol, de je paršlo u naš kamun, takuó ku u ta druhe u Benečiji, neka mala pomuoč za susidjo dat tistim družinam, ki majó pravico do nje, saj je bla tud ura po tulkim duhim čakanju. Mislili smo, de tisti sudi bojo pravično razdeljeni med zarjes potrjebnimi ljudi, ,a na žalost smo Culi pravt, de med tjem, ku so bli von puščene družine z dostimi otroci an siromaki doma, so dobili namjesto njeh druhi, ki majó veljku manj potrjebe. Take rječi se ne bojo več gajale, če bomo preča votali dobre ljudi za kamun. ČEDAD Za ušafali par nas nu hišo za pod strje-hu nu družino spraviti, je trjeba mjeti veliko srečjo. U Čedadu usjem je znano kako sje povječalo ljudstvo, zatuo ker je naš kraj blizu kunfina, an takuo kle sje nastalo an kup funcjonarjeu. Za tiste ljudi ula-da njé poskarbela za jim zgraditi tudi hiše, a oni, lei so dobró plačani su usé adnó sp ušafali kam jeti an sevjeda, na škodo domačinou, posebnu djeloucu, ki se muo-rajo stiskati po kletih, zaki uimajo druhjó kara jiti; denar jim pa manjka dih mogli plačjuvati visoke fite, kjer jih uprašajo hospodarji kakšne prazne hiše. Ljela 1948, ku so ble votacjoni za parlament, demokracija kristjana je obečjala, de buo n ardila dosti hiš za djeluce an mi smo upal;, de bodo rjes daržali besjedo ku so zn ir hali A n«, žalost nje blo takuo, nardili su samuc. par hiš an aadà, ki smo malo caj-ta prod miništrativne votaojonj, so še ani-krat oblečjal, de je ulnda deštjnala 30 mi-ljonu lir za hiše djelucam. S tjem bi tjeli napravit pet hiš, sevjeda djelo nje še za-čelo an mi ne vjerjamemo jim, ker z obešanjem so nam že amkrat ogoljufali. Se motijo domači demokristjani, če upajo, de bodo s takimi obečauanjem pridobili naše vote. DREKA Majhan je naš kamun, a velik bi bluo za pisat o problemih, ki do donàs jih nje nobedan rešiu. Lje^ 1946, ku smo šli na votacjoni za poslat na kamun ljudi, da buodo zarjés napravili dobru za naše majhane an raztresane vasi, mi smo se zmotili. Kaj so nardili tisti? Pru malo. Su-de, ki so jih potegnili za taše, ki mi smo muorli plačjat, jih je an ljep kup, saj če računamo kulku je plaču dreški kamun u skoraj petih ljetih njesmo delčč od 25 miljonu lir, ki so paršli u kamuusku kasu. S tistimi sudi, če b; bli ljepuó Spenda ni. bi zlu buojši bluo z nami donas. Mi uprašamu, kam so dali use tiste mi-ljone od tas, ki mi smo muorli plačjat? Naj nam poveju kamunski poglavarji, ki se n ima r troštaju, de kam tinska bilanca nje gl h an de je pasiuna. Tam kjer su demokratične miništracjoni, povejo ljudstvu kakuó je s kamumskimi opravili; par nas pa je usé tihu, ku dab ne mjeli mi pravice v jedi za use, predusem kam su šli naši sudi, ki mi smo jih tulku fežkuo zaslužil an ki za morjeti ežatorju ga dat, smo muorli iz ust se pokrajšati kos polente. Njemamo mi potrjebe takih šindi-ku, de se ne ganeju od Dreke, če jih ne vozi automobil. Ta, velik košta an sevjeda, če muore tuo kamun pla5jat, pride na konac am kup sudu špendanih samuo za miništratorje peljat na Laškim. U ca j, tu, ki marnò na Immune tjsiu mtništra-cjon, naši jvoglavarji so napravili punu voženj z automobilom, ki use kupe dane, bi paršlš koštait vič ku pou miljona lir, U dreškim kamunu nas je n ih 1250 ljudi, torej na konac vidimo, če je muoru kamun plačjat tisto voženje, de je paršlu za usakega človjeka nih 500 lir. Al bi ne biu ošparan tist denar, če tisti gospodje bi se vozili na bicikletu ku mi? Zatuo glodajmo lepuó par drugih vota-cjonah, de pošljemo na kamun ljudi, ki bojo zarjés znali djelat naše interese, de bojo nam manj tas storli plačjat an takih mi vemo, de ne mankaju u Dreki. SREDNJE Strah, ki ga je muoralo preživjeti naše ljudstvo, ku su bile votacjoni pred (remi an petimi ljeti, ga inismo še pozabili. Tri-koloristični banditi, su takrat gospodaril; z puškami an mitrami u pesti po useh naših vaseh an teror sjalj med dobrini slovenskim prebivalstvu Srednjega kamu-na, za ga parsili! de muoi'a votàt samuo lištu demokracije kristjane. S takum svo-bodum smo takrat šli na volišča! Zatuo nimaju kaj za se pohualit videmski poglavarji, de u Sredinjah smo usi zanje, saj takuo je pravu an tist band t, ki je tu, de so usi 45 miljonu Taljanu fašisti, čepru su bli mu pruot. Iz tistega kotla, kam smo mi dali našu škedu, je paršlo uon tuo kar so oni tjeli, saj njesmo mjeli svobode za drugače napravit. Na kamun so bli poslani 15 moških na katere mi njesmo mjeli nobedno upanje, de bojo dobru napravili za naše vasi. An tuo kar smo mislili sje tud dogodilo. Saj je biu šindik kličen na Tribunal u Uidam za odgouorit kaj je napravu s tietum robum, ki je poslala UNRRA an tam smo mjelj usi možnost za videt kakšni miništrator je biu izvoljen. Donàs nam se prikazuje še enkrat oka-žjon za našo miništracjon komunal obnoviti. Saj; če guverno ne buo nazaj besedo uzeu, nove votacjoni bodo čez dva mjesca. Takrat bomo muorli nove može poslat na kamun an u tistim cajtu votat an za konsi-ljerja u provinčiji. Zatuó muormo ljepu pomislit, kle se gre za naše kamunske reči na dobru peljat. Ne smemo vič poslušat tiste, ki so nae u slabu pot pejal, am-pa muormo dati našu škedu za tiste pravične mozé1, ki nia kamun bojo djelaT tuo, kar mi čemo, ne tuo, ki njem bo vič useč. ZA NASE DELO Na mlada zenà -na pravi od košd Zjutra kar ustanim o koš me žej iaka; od njed se ne ubranim fin zvédar do mraka. Za par nas morjéti živili s polenlu an nu mar skute, ja koš muoram nositi an spali u senu brez plahule. — Cjeu dan o koš me meška, al pai dnó brjeme. At je tuó le vita žeška? Hudič nesi koš nu njed sjeme! Dnà Vizuojščioa. BENEČIJE BRDO Druj tjedan so use naše otroko so šli dou mjedihu, za vidart se nu majó bizu-nju iti dan tek na morje, Mjedih e obrje-tu ke nu maju so usj bjzunju iti kam za se loSté Ijepo. E obrjetu ke nu maju -so usi kej, kuj ke nu boju morii iti kuj malo njeh. Mi evjmó ke naše otroke nu ne raató ti dan bot. E nun ne pridejo te-kàj močni. To se vje zakuó to e itàko : nu njémajo vitamin in kalčjo za storté močne koste. To e maso mizerje ta na naši uasi, e muremo djelate maso za mjeti malo nu ardo za jeste. Dan bot 9mo mjele šče pouno fruske, nu jabuke, nu razdou-je za jeste e za mjete šče vino. Injele od ta, to e malu nu neč več. Burje su be sako zvččer za jeste, nu šče onó su mjele pouno vitamin. Zakej to pride spekat ti dan bot le ma governo naš prositi manico denar, nu nam pomati za bonifikat zemjo o li obrjesti sjen djelo po svetu. BRDO. — Su zaprli naš ozilo zujtà ke ne teklà voda edu ke su mjele state naši otroki. Ma ìtako su be mjeli zaprjete še druze skuole, ke njesu lujšo ložene kuj ke e bj azilo. Za reci rjes mi marnò ne ljepe skuole, storjene zej pouno ljet na-zat, kuj ke su se ložli nuotre karabiner-ji, e naše otroke sn muorli iti eto ke te hudo. Nu e moremo vjedat zakuó: bal e zabolou dan karabinjer, governo e be muoru mu plečati ospitau nu solokor še dati mu nu pensioni, ma bài e zaboljeu kak od naši otroki, e ne be štoru neč. Itako karabrinjerji Ice su velici, nu stoj ti ta na ljepu, e naše kamaje ke su inale ta na molerò. Naš Sind'k u ne protestà neč, no u mérka za stortč kej za našu uaa, zujtà ke mi njemamo injele jed;«n konsiljer kaniunal. Borno vidali injele kako to če biti. TER. — 31. marča su se oženili Lenda-ro Ubald nu Culetto Katerjna. Pouno au-gurjeu. PODBRDO. — Su se oženilj sabotu 31. marča Del Medico Valentin 0d Kuje nu naša Pez Marija. FLAJPANA — BREG. — Par nas so usi konsjljeri dali dimisjoni. Komun umà zej dan debit storjen od tri milijone, nu inje-lé u ne more jti več naprej. E be mjeu Se razdeliti, nu ta na nove elecjone to ma vidàt od storté cuti šče naše besjede. VISKORŠA Približno 50 famej tu našim te Dolenjim borlcu no muorejo pit' uo-dó, ki na nje zdraua. Ljeta nazat te se verifikalo več lcaže tifa zavuj teà, a nič to nje vejalo do današnjih dnj za zvejàti autoritadii, ki nu uzomita provedimehte. Obečjali so nam pred petimi ljeti, lcar smo votali novo miništracjon komunal, kj to če heti nareto uae, ki prožet o je žej n a ret an soudje so po ptfti. To je rjes, ki Roma na é delé9, a tu petih ljetih te soudje so morii priti, če so be zarjes stan-cjani. A tuo so be kuj besjede za nas jeti tu špičjone, za odtarhati naše vóte tu maio besjed, ma akuedot obečjan o je Sujé za narditi an Buoh vjé kaj marnò Čakati nanj: da« druhi governo, zaki od De Ga-sperjovega ne moremo mjeti sperano, saj e za norca jeu cjelo Taljo. Ve ljepo poznamo, ki to e De Gasperi, šnje ljeuie njehà podrepnike tu V;škorš', ki so gp ta na komun kuj za interese «uoje hiše dje-lati. Saj smo je vidali z našimi očmi, kar so djelali ta na cjestot voženja, ki so nardili tu Romu an Buoh vje kam druham. Oni so jali, kj voženje čjeu Romu so sami plačjali.,. Mtt judje no ne vjerjeju. No moreju tikaj, k{ nu če 9e nas skuzuati za Bolezne oò vinjike Mislimu, de kar donàs povemo, bo zlu nucalu našimi kumetam, ki vinjiku reguln-jo. Vjedit kuo ju branit od bolezni, al kuo j|h odgnat, jiride rejč punu an lepuo pardjélu tu jesen. Tle zdol vam nardmo lištu od usjeh bolezni, ki moreju škodvat vinjikam an kuo se jih prežene. Precéjanje Rata, de preča potlé ki vinjlka oevedé se na parkažeju te majhame žarnice od grozdà. Grozd na nišku raste pres zamja an pieca raita zlu duh ku edna nit. Morta vjedit kuo je tuo škodljivu, okou vinjike sta punu cajta djelal an pardjela ga na bo. Kuo se obran vinjiku od tele bolezni? Na dvje viže: 1) .mjesca maja prjet, ku vinjlka začne cvasti, ju muorta pretargat, otargat use varšičje kj je spognala an ki na nič nucaju. 2) Prjet ku vtnjlka začne evast, ah kadar žej evade, verježita ta na traku nu malu olubja ku adan parstan an šarok kajšan milimetru. Tel parstan ga verježita ta pod ti zadnjim grozdičjam, kj ima trak dol pruot par deble. Gniluost od korenin Kadar lcornine začnjo gnit an duh od gob imaju, nje vič cajta vinjiko branjt. Za de tala bolezan na najme naše vinjike, muoremo prjet skarbjet. 1) Či tla su umedne, muormu uadó tod kornin spejat Jki kajšnu vižu. 2) Kadar edna pjanta o-boleje, kar subit ju uon verit an vebràt do zadnje nje kornine an deleč jih nest, de bolezan ne prime še tih druzih. 3) Tuk sta veril dnu bouno p j ant u, na sadita subit novo vinjiko al pa či tuole čjeta nar-d;t. dižinfetajta jamu s »solfuro di carbonio«. 50 gramu na metru qualar bo za-dcst. Liscje armenu Rata de leu da uón liscje, poarmenéje an tàku ostane do jeseni al pa prjet odleti Za uventat teli bolezni, muereta mje-sca otuberja, kadar liscje začne odletat, še dan bot spraviti ta na slabo pot viškuor-šone, mi ve jih žej poznamo ljepo, an ve vjemó davuj kehà njemamo nas akue-dota tu našim borku. Te bo bizunju še prej malin narditi, to nje importalo če judje no muorejo že uauoe piti, ki čje u Su-šče to se jih bondanto natoči. Odprimo oči, ne se mahàjmo več brusiti od tjeh, ki za Boha no majó njeh personalni interes. Ne stuojmo več takih j,udi votuati, zaki druhačej bomo muorli uence točiti več kuj kako ljeto šnje PLATIŠČE Ce bi tudi nam governo tu Rime dau tuo kar nam špjeti, naša uas bi se ne nahajala u taki veliki mižerij.i. Usjem je znano kaj sena se pardjela u Pletiščah, s keterjem bi lahkuó ridili že duakrat tikaj krau ku jih marnò. A žalostno je, de ne moremo ob živini prhi, zaki nam manlcaju soudi za ju kupit. Prei smo ju m j el, an še ljepuó nam je rodila, saj je usjem znano kulku nam je bluo dobni u tistih cajtah. A taljamskim guver-naintoni tuo nje blo useč, oni so tjeli nas spraviti na nu pot an do tehà so paršli. Žvinu smo muorli dat u amaso, ki su ha fašisti tjel; u času Njemcu so tud nam nesli an na konac so nam zažgal tud našo mlekarno. Paršla je liberacjon, od nje je pasalu že šest ljet, a zvina nam nimar mamka an governo nejče stame jat ku je u drugih krajah napravu za obredit krave, ki smo zgubili. An mlekarna ne muore še djelat, saj je samuó pokrita, zaki so jo ljudi sami pokril, notre je še use prazno, manjka to narbuj potrjebno, an sicer imprestarla ejela. Use protešte, ki kmo jih napravli, njesu nič Vejale. Governo ta-Ijanski nas ima za norce an nejče nam dat posibUitat; de bi mi buohi ljudi živ. jeli ku ostali u drugih krajah Italije. PODRATA Pred časom su začeli našje judje djela-ti ejesto, ki našo malo uas bo vezala z Òanebolu. Za to djelo so bli štanejani pou miljona lir 9 katennj se muore napraviti ne več kuj pou kilometra ejeste, med tjem, ki od Podrat do Čanebole to je de-lčč več kuj dua kilometra, Interesn-ani ju-dJe naj se hitro brihaju naj se Stancjà še obrjeaat bouno vinjiku an use deblu na-mazat s »solfato di ferro« (4 ete tu ada.n litru uodé). * * * Še bi vam mogli praut gor mez bolezne od vinjike, pa mislimiu, de solfer am sol-fat ga zaiata dajat. An zatuo pa povemo tolu voltu kjek an našim ženskam, ki žej zdaunu časa smu jih pozabil. Kuo preženete murje Rata, de u primaver an poljéte murje prideju u kambru, al u hišu an naša gospodinja na vje kuo pregnal jih. Mj vam povemo kuo se tuole nardi. Uzamite adnu špunju, al pa mah, Če ujemate ie parve an omočite tu slatko uodó. Tuole denfte tuk su murje an kadar se napun od njih ju neste an oblite z urje-lo uodó. Potlé nazaj takuo, dokjer njeste pregnala usjeh murje. Reja zejcu Obnov: Se denju kup zejka an zejac kadar ona ima 6 mjescu an on 8. Zejka nos 31 dni an kadar stor, muore sama ostat pet tjednu. More stuort an 15 tih mladih, pa je dost jih pustit 6 al 8. Tu dni ljete more stuort 6 krat. Zejac more živjet 9 ljet, pa se ga na pusti vič ku 4. Gor na edam mjesac ga moremu skopit aU takuo se bo bui pitu. Rej