Na svitlobo
dane
od


krajnske kmetijske družbe
t
Tečaj
srédo 4. kozoperska Í848.
List 4«.
v
Cer v v krompirji.
Zraven navadne krompirjeve gnjilobe
5
je letas v nekterih kraji se je krompirja sèmtertj
pet hudo
ktera
ijala
še dru
k lotil
kteri mu zna, če se ne zatare, tudi močno skodlj
5 ?
biti
Ta
k
nek
m
terd červič

kteri je červi èu v m oki, ki ga naši bravci dobro poznajo, močno podoben, samo, de je enmalo drob
nejši in de ima plošnjato černo gla
šest kakor ta.
?
nog ima pa
Imenovani červ si naredi Iuknjice v kromp
in cele steže v
njem, v
kterih živí in veliko veliko
jaje zaleže. Drugo léto se iz červa kebričk
lijo, kterim
pravi
kôkci, Spring
izva
der Schnell
kàfer. Skozi te Iuknjice zahajata v kromp in mokrota, ktera sta krompiriu takó
111 UlU I\1 U lu , "^VIU	«» um^it j« V»
začne popolnarna bolehati in gnjiti
. -r'	■	1 • V .	V 1	VI
ir zrak
kodljiva, de
bolj
pokončati, je pa
pomoček te , če kmeto
kodljiviga červiča tišti krompir
uuauuvun , jv r 7	. » » v/v	"	1 , »
kterim najde več majhnih černili luknjic, odbere in
pokuha, ali pa kuhan i ga na gnoj
v • v
za pre
pomeče. Kdor pa taciga červiviga krompirja ne kuha
ampak ga
meče, ali pa na njivi ampak njegovo pleme le pomnožil
na gnoj ali pa kam drugam po
5
popusti, ne bo
cerva zaterl
Kovač
v
X • V
f
Siski
moč, mail in staro kožo (lupje) odpravii, za ktero debeloglavka jajčika, ktere z rumeno volno po kriva, pogostama leže, de mu ne bodo gosence
drugo léto nadlegovala in dreves do čistiga oskuble.
Ravno takó je drevju tudi gèr ba (Trostnacht Spanner) neizrečeno škodljiva ; ona začne precej spomladi, kader jame drevje cvesti, škodo delati in pokončá cvetje in perje do čistiga. Gosence tega metulja so zelene in majčkine, grozno požrešne,

in se mesca kozoperska in listopada izvalijo ; ba bica tega metulja nima perutnic, torej ne more le teti, temuć od tal na drevje la z i in na verhu dre vesa po 200 jajčic zleže, iz kterih se drugo spom
lad
kader jame berst pokati, majhne gosenčice zvalé in koj po drevji škodo delati začnó. Kdor hoče svoje drevje gerbe obvarovati, mora drevó
s slamo kakor na strehi oviti: to se takó storí:
?
iz slame se omela naredé in z njimi drevesa okoli debel takó ovežejo, de konci slame proti zemlji molé in slama kakor streha okrog debla stoji. To storí, de metuljke na drevó nemorejo: zató se lahko vsako jutro po slami poberó in pomorijo.
Kovač v JSiški.
Mratko razjašnjenje cez sklep der
žavniga zbora zavoljo kmetijskih reci.
Ijetasnje satine gosence
Ne morem se zderžati, de bi sadjorejce na
Novice so v 37. listu sklep deržavniga zbora zavoljo kmetijskih reči oznanile, in kér je ta sklep takó
obširen, de
v	's	'
je že marsiktero vprašanje zbudil, ga hočem
opomnil, kterih
po
gosenčno zalego ali gnjezda ne drevji kakor v pajčovno zavitih ni bilo kmalo toliko viditi kakor ravno létas, namrec zlato ritke (Goldafter) in pa beliga drevniga metulj a de bi bila ta (Baumweissling). Zató vam svetjem , de bi take namen je bil le ta, poglavitne
nekoliko razjasniti.
Pervič se mora opomniti, de ni bil namen s tem sklepam vse kmetijske zadeve natanjko takó razdrobiti,
reč za vsaciga kmeta že odsojena, ampak
drevesih vidite, pridno
postave ukoreniniti, po
gnjezda, kar jih po sadnih pridno otrebovali. Za to delo boste pozna jesen
•	•	•	• V » V	^.T • I	1 • i
kterih se bo ravnalo pri izdelovanji posamesnih zadev.
Izgovorjeno je, de vsa zaveza med
in zima nar pripravniši čas. Nikar ne pozabite sposkami
v •
ali grajsmami
gr un tni mi go-in med podložnikam ali kmetam
tega storiti.
Pa ne samogosenčna zalega, ampak tudi mah
je nehala. Nehale so tedej tudi vse postave , po kterih
osposkami in
so bile do zdaj pritožbe med gruntnimi
or
O
je sadnim drevesam hudo škodljiv; to vsak sadjo- med kmetam obravnovane. Zatorej so nehale vse kazni
rejic sam dobro vé
, in treba mu ni pripovedovati, de tište drevesa, ktere so z maham obrašene, žalostilo rastejo in pràv po redkama rodé ; zató naj
skerbni sadjorejic gleda, de bo od dreves, kar je
o* to
(strafin sposkini eksekucijon.
pri gruntnih gosposkah , nehal je tudi go
šono)
Iz tega izhaja, de je kmet s svojo osebo CPer~
de on ili vec podložnik, ampak
?
osvoboden, to je
?
168
on je od tihmal prost deželán (freier Staatsburger).	Ne bilo bi po mojih mislih nekoristno , v Novícah
Kmet bo za naprej le postávám podložen, ki jih bo der- poprositi, de bi vsi tišti svoje skušnje očitno naznaniti
žavni zbor z dovoljenjem Cesarja storil ; on bo tudi le	hotli, kteri so po svetovanji Novic pretečeniga léta lista
za deržavne potrebe (za potrebe cesarstva) davke dajal.	32. dozdaj domačo astramontano pri kačjim piku
Kér so pa grajšine, kakor na Krajnskim Mekinska,	rabili, de bi se tako zvedilo, če so tudi drugih skušnje
Višnjagorska, Žuženberska i. t. d. tudi komesij-	v ti reči mojim enake. Le ako več skušinj čudno moć
ske opravila in sodniške ravnave po sporočilu Cesarja
naše
astramontane poterdi
kar clo nic dvomiti ni
oskerbovale , torej se jim mora v ti zadevi tudi za na- se bodo potem vsi svoje domaće, neprecenljive astra
prej
^^Hi^Hfp	v mm
in tako dolgo pokoršina skazovati
dokler povsod montane (in u II a germa nic a
ktere povsod obilno
cesarske uradnije vpeljane ne bodo. Takó je tudi sploh imamo) raji poprijeli kakor ptuje (inulla bub o ni um
ktera se večkrat le težko dobi). Menim, de ste obé
na Št ajar ski m in na Kor oš kim v Celjovški kresii.
V teh zadevah take grajšine niso
gruntne
gosposke , enake zdravilne
moči
pri kacjim piku.
ampak gosposke, ki v Cesarjevim in za pravico skerbé.
imenu za mir in pokoj
Zasrurje
©
12. kimovca 1S4S.
A. Mlakar.
Upati moremo tedaj, de bodo nasi Slovenci, mozjé
serca , imejiitnost te zadobljene
glave
in
dobriga
bistre
prostosti spoznali, in z modrim obnašanjem pokazali, de so vredni te imenitne pridobitve. Ne mislite tedej, dra
O^uji na Hrajnskim.
(Zavoljo mnogih sostavkov zakasnjeno.)
gl
Mesec kim
prijatli! de je po tem polajsanji vaših dozdanjih tezav pot k razujsdanju nadelana, — ne mislite, de imate zdaj fari 4 hiše s prostor
je zastran ognja nesreće poln
7. dan tega mesca so pogorele v Mostah v Komenški
pravico
z bahaiijem se junačiti ali proti dozdanjim grunt
poslopji vred
tem pa ti v Naklii
hiše
s
nim gosposkam z napuham se šopiriti, — to bi bilo gerdó
in bi vas enake storilo živinčetu, ktero iz hleva izpušeno hišo strela vdarla in
poslopji, veliko
neke dni po
živine, sená, žita i. t. d
nad Krajnjam. V Naklim je v Žup
rita in berca in se vkrotiti ne da.
Kakó bi bilo to
nasprotno , ko bi pri ti priliki , ki ste sami svoji po
pa je po naznanilu gosp
inj naprav
Mostah
stali in visji stopnjo v
sredi ljudstva dosegli,
D. 7 lét star fantič v igrači z leseno žveplenko slamo zažgal, ki je bila v hiši v
nili
y
in tako omazali žlahtni lik vclovečenja.
se pozvi- pletenje kit za slamnike iz treh nasadov odbrana
vas z 71 hišami bi b
gotovo žalostno
• V
• v
pogorise
dena
Pa ne le sama oseba (persona) kmeta je osvobo- bi ne bila streha neke bližnje hajte podérta bila
y
Vsa ako ie bi
5
ampak tudi gr u n ti
ali zemljiša so vsih dolž
bila gospoda M
JanezStare iz Mengša z briz
nost odvezani, to je, de nehajo za naprej vse opravila glami prihitela in kmetov proti grajšinam , desetnikam ,
proti fogtijskim ,
neutrudno gasila. Starši
gorniškim in soseskinim gospodstvam. Vender je pa sklenjeno, de za delà, za davke v blagu in v denarjih se mora berž ko berž primerno odškodovanje odmeriti.
Odškodovanje se mora dati grajšinam, kar je po pravici. Ce se bo pa morebiti previdilo, de je ta ali
de otroci nikoli niso pre\
pa pomnite
y
f
una prejemsina krivična, ali de rejo spričati, se
grajšine
že
pravice nemo samo dobro vé, de za napčne pri
jemšine nihče odskodovanja ne bo obsodil.
Razsodba, ktere delà (tlake) in kteri davki so odškodvati in po kakošni ceni, je izročena odločenimu
smo za vsaki gubernijum po pet po-
v
kteriga
odboru,
slancov izvolili. Ti možjé bodo tukaj na Dunaji za
y
tako
dolgo
bo

vse dežele natanjko tarifo naredili
pa treba poterpijenja.
Za plačilo tistih tlak, gosposkinih davkov, desetin i. t. d. za ktere se bo odškodovanje dalo, se mora iz premoženja dežele denarnica (kasa) napraviti, iz ktere se bo za zadéto deželo prerajtano odškodovanje poplaćalo, in deržavno vladařstvo, ali kakor pravimo, Cesar bojo pri ti reči srednik.
Nektere dežele imajo svoje premoženje; kmetje
ali na Krajnskim je
Ne-
?
tacih dežela se bodo smejali, enmalo pusta, kér ni veliko kaj
deželniga premoženja
Sa-
borno pa le poiskali, in, kakor se mi zdí, se bo
V
Cast In livala mladosti Horjnlske
sole.
Podlipski so poslali Nov/cam ob
Častiti
v • •
sirni j ulsk
gosp
osp
popis poslednj
šolski

i soli
L u k i
y
za ktei J e r a n
imajo nas
izpraševanja v Hor dobro znani rodoljub
y
posebne zasluge. Zal nam je
y
nam prostor ne pripusti imamo silo veliko Novicí strani ; torej le naslednj
de
djati, kér
y
y)
ïeliga popisa v Novice m namenjenih sostavkov še na 3 verstice iz dopisa vzamemo: Hočem le to povedati, kar se nam je tukej po-
sebniga pokazalo. Otroč iz abecednika in iz buk
poslušavc
pravopisu
so brali v obojim pravopisu ; zoper terpinčenje živál;
y
in
smo vsi z radostj bolj gladko brali,
pazili, de so v novim
tudi tukej skušnjo, ki je bila našli. Kar se nam je to, de so otroci tudi iz
v
kakor v drugej
storj
im; tedej smo
se druziga dobr
ína, poterj eno zdelo, je bilo
natorniga zg
odovinstva, od žival
želiš, veliko vedili povedati, in de so se vec znali raz
ložiti, kako se zdravja telesniga varovati, kako člověku v naglim nevarnim napadu pomagati, ako se kdo najde
zadušen. vtonjen i. t. d
zmerznjen
y
y
u
tudi dobilo.
Drugo
pot se bomo enmalo od gojzdov, pašnikov, fi'odpor nik am praví eue liorvaske
od lovstva (ja
ar
in ribstva pomenili.
Na Dunaji 21. kimovca 184S.
Ambrož.
Prošnja zastran astramoiitane.
Akoravno létas pri nas ni bilo dosti átrup eníne *) viditi (tako v tih krajih kače in gade vkup imenujejo)
ste bile vender přetekli mesec dve deklici pičeni
?
ena
od kače
7
druga
od gada, kteri ste se z rabo izlečka
do mače astramontane (inulla germanica) kar kmalo ozdravile.
Gospod fajmošter so nam s tem spiskam za domovinski muzeum
1	Vf	«	lit	it	«	»	«	â v/ . .
deciga gada poslali, ki je eden nar bolj strupenih na Notranjskim
ed nar nevarniših in Vredništvo
v
reci»
Že blizo 1200
gold, je
v Ljubljani od
za brate Horvate. Pervič nabranih 500 goldinarjev
domorodcov mnogih
nabralo slovensko družtvo
slovenskih krajev
smo poslali 13. kimovca
v Zagreb
drugi
del pa pre
tečeno saboto. Prejém perve nabere je dal odbór denar-
Novínah in
ura d stva
niga banskiga v Slavenski m Jugu
v Zagrebških
s sledečimi besedami na znanje:
„ Na ska%ano to ljubezin posij emo milim slo venskim bratam v imenu gosp. nasiga Bana in cele domovine iskreno in ser eno zahvalo
169
Dopis iz Ivova
.	19. kimovca 1848.
Bratje domorodci, izročite blagovoljno junaškim
nadpisam „der Haussekr e t àr" obilno previđeni, ka-koršnih pa nam Slovencam se zlo pomanjkuje. Nadjamo
se
i
de bo
gosp
Ambroz tudi dobre slovenske iména
gold, srebra.
bratam Hervatam tù priloženih 10
V Lvovu (Lemberg) imamo kolero, pa do zdaj se še ni pokazala v pràv liudi postavi. Tù v glavnim městu se šteje okoli 150 mertvih , po deželi pa blizo 10,000.
vpeljal, zató kér je od ene straní kot kantonski komisar z ljudstvam veliko opraviti imel, je tedej marsiktero cisto slovensko besedo zvedil — od druge šíraní pa kér se
V ř
že davnej s slovenšino pečá
Predvčerejšnjim se nam je pokazal pervi sneg tega
popoldne se je že raztopil, pa zimno vřeme ne
léta prestane.
Mnogi časopisi vspominjajo marsikrat od politiškiga življenja v Galicíi, tode veliko krivih misel se v téh
popisih bére.
Naših slovenskih rodoljubov glavno delanje nej bode
Bog daj, de bi se zdej, ko nam je naša narodnost zagotovljena, vsi Slovenci, kteri so v stanu kaj pisati, pridniga pisanja poprijeli, kér nam na vsih stra-néh bukev pomanjkuje ! Kakošno polje se pred nami ne-obdelano leží! Lotímo se urno delà, vsak po svoji moci po svoji vednosti! To bo očitno kazalo, de nam je resnica za svojo milo domovino.
y
zdaj združenje vsih skropljenih Slovencov v eno deželo po doseženji tega vpeljanje našiga jezika v vse pisar nice ne bode imelo opór.
y
Slovstvo.
Ne vém zakaj nekteri domorodci hočejo odpravit
staro , v nar davnejsih casih castito imé
yy
Ilirija
u
k
bi vender prihodnjič vse južne Slovane obseči zamoglo Ne smemo nikdar zapomeniti (pozabiti), de združen bodemo močni in spoštovani, posamesni in razločeni slabi in v služenstvu lakomnih sosedov ptuje narodnosti
Kratka slovenska slovnica za pervénce. Na svitlo dal Dr. J. Mur še c učitelj veroznanstva pri st. st.
mesčanski soli v Gradci 1847.
(Dalje.)
V sklanjanji smo se Slovenci Ie malo odtegnili od staroslovanskiga jezika ; zlasti Dolenc se terdo derži starih oblik ali form. Štajarc in Gorenc sta v govorje-
Slovenske naukne
knjige bodo zdaj potrebne
y
ako
se hoče naš jezik v učiliša vpeljati, ali je že kak za- nje sèmtertje marsiktere preméne pripravila, ki jih Do
lenc in Znotrajnc večidel nimata. Take so postavim :
1. V množnim možkim druživniku (instr. pl.) mi
četek do tega storjen ?
Prihodnjič bodemo, kakor se sliši, na Lvovskim
vseucilisu učili v poljskim jeziku; meni to ne cini nobene težave, kér umem po poljsko in po malo-rusovsko. Vender svoje drage
y
omi
y
ami namesto goliga i postavim :
Z Bogam!
domovine nikdar ne pozabim.
v	v
Dr. Jaka Šoklic,
prof, na akadem. tehnic. in vseućilišu Lvovskim.
z gospodami (-mi, omi) z rakami (-mi, omi) z znancami
7 fr
ospodi
9
namesto
z raki
y
omi)
z znanci.
2. L^nimu nasproti pa v ženskim množ. druživniku
Br
v* v
Maveic
goli i namesto -mi ali
imz
y
N
davnej, kar smo v Dunajskih Novícah veliko
hvalo nasiga poslanca Dr. K včerej v popisu, ki poslan sopisu „0 es terr e ic hisch sodbo čez
v •
brali, in
smo
ce ojstro
er Cou
a brali,
svojim bravcam oznanimo : Takóle se
nasiga K
pretresu je , v ča-i e r" slavno raz-ktero z veseljem
s kreposti s strasti
s koristi
z niti i. t. d.
namesto :
postavim :
s krepostimi s strastimi s koristimi z nitimi
mi)
3.
ah v možkim ali pa srednjim množ. mestniku
y
glasi :
yy
K
E
tiichtiger,
fr
ielseiti
o
gebildeter,
denkender Staatsmann. Slave von Geburt ist er dennoch kein Sklave slavischer Nationalitât. Seine
y
namesto : -ih postavim : V létah
pri gospodah i. t. d.
namesto :
v letih
pri gospodih
Take menjave
ali mnogoteri skloni
imajo sicer to
Ansichten
sind gediegen ,
wie steierisches Erz , seine dobro, de je več svobodě, zlasti v pesništvu, in kteri-
Redeweise, an mancher Stelle etwas gezwángt
y
prâgnant
y
(lem Kerne
ist
durchdacht, frei von hohlen Phrasen, mehr als der Schale huldigend.
krat tudi blagoglasje in polnoglasje zvikšajo ; imajo pa
cr
y
Er geniesst die
bégajo
y
in od staroslovan
Achtung beider Partheien" u. s. w. To bi se prosto po
slovensko rêklo:
„Kavčič je svobodno misleč, mnogo
tudi to nevgodno, de edinost skiga jezika udaljujejo.
Ako staroslovanské in nove slovnice jezikoslovno primerimo, ne moremo tajiti, de rédno se mnozni mozki
goli i (z nekterimi iz
učen, previđen mož, vés pri praven za deržavne opravila, in srednji druživnik izhajata v Kojen Slován, vender ni rob slovanské narodnosti. Nje- jémkami, od kterih zdolej) ; ženski pa v go ve misii imajo veliko v sebi, kot štajarsko železo; postavim: s sloni, z angeli, z gospodi; z glavami
njesrova beseda
»
gotova,
^c^u«, ceravno vcasih enmalo zatisnjena , jo .........? -	,	«—----- ~ . -—...................
krepka in dobro premišljena; brez ovínkov in druživniku pa bi se težko dala opravičiti, in bo blezo
Pri možkih in srednjih, kakor
je bilo rečeno, množili druživnik v i izhaja, vender se pri tih sèmtertje v nar starejših bukvah tudi kterikrat
končnica mi najde.
je
nitimi, s klopmi ;
gola končnica i
ami, imi^mi,
V*
v ženskim množnim
praznih govoric se derži vedno bolj jedra, kot lupine. Obé zborni stranki ga spoštujete" i. t. d.
gola sprida (corruptio).
€«ospod Ambroz*
Metelkova slovnica
y
ki je z mnogo umetnostjo iz
Gosp. Ambroz, naš poslanec na Dunaji, ki je za delana, in se smé po pravici svetilnica slovenšine ime
svojo slovensko domovino že več dobriga storil, kakor
novati, le tištim možkiga spola iménam,
marsikteri drugi, malo ali clo nič za njo
ki od slovenšine veliko govoré, pa na koncnico vzamejo (postavim dar
y
ki naglas (ton)
v množnim
ú,)
ne storé, iz delj uje zdej
y
kolikor druživniku končnico
mi
y
namesto goliga
i rédno pri
Po
mu le od druzih opravil časa ostane, pràv potrebno lastuje ; srednjiga spola imenam pa nobenkrat ne. slovensko delo , ktero bo uradnikam v pisarnicah ravno sleduje se tudi v staroslovanskim jeziku nikoli v i ne tako dobro služilo, kakor vsacimu druzimu člověku, izhajajo.
y	y
namrec: Ogledalo za izđelovanje mnogoverst nih pišem, namreč:
Dobrovský možkiga spola iména v dvé sklanji deli
po
gódb
zagotovíl,
testamentov
y
(po terdih in mehkih končnih soglasnikih), in
gledé na
dolznih pisem in vsih enacih spiskov, ktere v vsakda- množili druživnik pravi na 470. in 47. na str. „Soc. in
njim življenji potrebujemo in s kterimi so Nemci pod prima proprie -i (kirilski jery)
y
non
Tm, neque
ami
y

etsi in libris recentioribus inflexiones -mi et -ami utpote poterj
barve krajnske dežele
Ta
razglas je pri
russicos, jam reperias
u
♦ #
In secunda plura sunt, quae
Ljubljancanih, ki se
edó
?
de jih je slovenska mati
mi pro i admittunt (tantum).
u
rodila in de jih slovenska zemlj
redi
tako neizrečeno
Iz receniga se razodeva, de v mnoz. mozkim dru-živniku (izjemši iména, ki naglas na končnico prenesu)
-i prav za prav pravna in rédovna ; v žen-
veliko veselje obudil
f
de je
bila koj drugi
dan
?
to je

je koncnica
v nedeljo zvečer veselica po celi Ljubljani Ze davnej ni Ljubljana tako slovesno noc imela, ko
mi po primerah imén , ali se v
naglas na kore
skim pa -ami, Ami0 -
glasnik, ali soglasnik izhajajo, in, ali niki obderžé, ali pa na končnico preselijo.
Ravno takó je koncnica -ih v množ. mestniku (lo
ta bila
Drugo
napravljena, pot bolj bomo natanjko popisali to ve-
selico, in svojim dragim bi
po deželi tudi pov
dali
?
kaj de nas je to poterjenje starih krajnskih
barv tako razveselilo. Danes le tôle rečemo: Národ cal. pl.) za možki in srednji spol, za ženski pa le per brez narodnosti je teló brez kostí: vsi pravi
tistih iménih , ki se
?
v soglasnik izhajajo
?
in naglas na
Krajnci pa hocejo celo teló imeti: Nemškutarji bi nam
koreniki obderžé; -all pa za ženske v a izhajajoče radi kosti vzéli, pa ne bo dal! Cesar so nam ustavo
, de se tudi našimu ljudstvu njegove pravice ne
iména, postavim:
Množni mestnik
dali,
bojo kratile več. In téh pravíc se bomo terdno deržali!
pri
cr to
ospodih
možkiga spola
ženskiga spola
?
(ne :
ah)
pri slon i h
?
(ne :
ah)
v létih
i
(ne:
Možkiga
ah) in
ženskiga
pri vod-ah pri nit-i h i. t. d. spola iména pa
Novi krajnski poslance za I^iinaj

na končnico preselijo, imajo v množ. mest. bi imele dobiti od klop
ih- postavim :
ki naglas
-èh, ktere v zob-éh, na klop-éh i. t. d.
je bil přetečeni četertek v Lok ver, župan v Vižmarjih. Cera bo veliko
olj
je gosp.S
v zbornici morebiti
reči
govoril
upamo, de se bo pri sklepu imenitnih
po modrih
?
za
J
deželo dob
misle čih
5
1
in zob
i
u
rá).
tovarših ravnal.
V teh rečéh se večkrat pisavci bégajo, torej smo jih nekoliko razložili, ne, de bi komú velévali, kakó naj
^"ovičar.
Po cesarskim razglasu imajo Ogri in Horvatje vojsko
pise, ali grajali, ce drugači
• v
pise
?
ampak, de se počasi ustaviti
?
to razodene , kar je prav, in k edinosti peljá.
(Dalje sledi.)
kér Cesar ne pripuste, de bi ljudstva ediniga cesarstva med seboj kri prelivale. Palatin nadvojvoda
Horvaška
Ogrih zapustil.
&ole v klasi h
v « v
cic dosihmal prisel, so ga
razglasu že t a
mesec
se bojo po poslednjim šolskim začele, ne pa, kakor je bilo poprej oznanjeno, mesca
listopada.	_
Opomiii krajnskim starsam ^
Štefan je svojo službo pri armada je že bližo Bude (OfeTf); kamor je ban Jela-
z ve-eljem sprejeli, v znamnje, de je še cio veliko O gr o v že sito prenapete ošabnosti svojih rojakov in sovražnikov pravične Horvaške reči. Komej pričakujemo, kakó se bo ta reč končala. Horva-tam se mora pravica dati. Pràv bi bilo, de bi se tudi tukaj kmalo vmirilo — zakaj vojska je huda reč. Kakor
ki bojo lćtas svoje otroke V Ljubljanske èoie se sliši, je rodovitni ban at, od koder toliko žita pride
'mm -mm	i	■	«	«	* m m	-m m m	• •	i	»	• 1	l	v f
perpeljali.
Cesar so zapovedali, de se ima v našili solah na Krajnskim in sploh na Slovenskim domaći, to je slovenski jezik učiti zató, kér se bo ta jezik prihodnji po Slovenskim mogel v kanclijah pisati, in tudi v
tako na slabim, de veliko veliko njiv neobsejanih lezi
?
y
tedej je prihodnje léto malo priclelka pričakovati.
Laškiga
ni bilo ta teden nič
posebniga
noviga.
Iz
y
i
V
šjih šolah učiti, in kér bo sploh svoje dol
terte pr dru
dosegel.
to
za
to
pi
nas
i
Potem bo tedej prihodnjič vsa kakor je dozdej bila, in kdor bo hotel
eno ali drugo služb
dobiti
i
bo mogel v svojim ma
t
ernim jeziku vse reči natanjko pisati. Tako so Cesar
zapovedali.
Zvcdili smo, de vas bojo tedej vprašali, kadar boste svoje otroke v Ljubljano perpeljali: v kterim jeziku
Frankfortu, kjer je bil unidan kervavi boj, je ropôt za nekoliko časa potihnil.-—Na Dunaji je mir, pa přetečeni teden so se zopet liudi oblaki vkupej vlekli. Strašna reč se je v Peštu zgodila: Cesar so po od stopu poprejšnjiga palatina
in vojniga komisarja na Ogerskim. Komej pride ta gospod v P e št. so neki Madžaroni čez-nj
zgodila : izvolili grofa Lamb erga
za
eesarskiga
deželniga
planili in
ga
s kosami in sekirami po tolovajsko umorili.
Slovenske pesmi.
lit
d
maj
v •
vasi ot
učeni bit

Krajnci! če za svoje otroke dobro mislite
ite ih

odg
d
nar poprej
v mat
k raj n s k i m v
h
y
potem pa še le v
kim
?
kér
Iz zbirke slovenskih p é s e m, pod naslovam SI o-
■m
venska gerlica", izdavana od slovenskiga družtva v Ljubljani, sta ravno perva dva že davnej pričakovana zvezka na svitlo prišla, in
se dobista, zvezek po!5kr.,
nam je tudi nemski jezik potreben; po nemškim pride latinski v latinskih šolah i. t. d.
Nar pervi naj bo pa v klasih materni jezih zató
kér otrok v tem jeziku vse reči lože zapopade in se
i
trn tort
tudi nar loze od mladih
v 9
nog popolnarna nauci.
Nekdaj
ni bilo veliko dobička z mat ernim jezikam, — po novi postavi bo pa dobiček in potreba. Se vé de, de se to le od nas domaćih ljudi zastopi ; Nemcam pa svojiga jezika ne smemo siliti, če ne mislijo v službe naše deželev stopiti.
Castitljivi gospodje duhovni so naprošeni, ta svèt svojim farmanam še bolj natanjko razložiti. Dr. B.
v pisarnici slovenskiga družtva in pri gosp. J. Blaznik u na prodaj.
Pervi zvezek obseže 11, drugi 10 v Ljubljanskim
°iedišu petih pesem; besede in note za petje in
ličnim tisku; zató bosta
ta dva zvezka vsim prijatlain in prijatlicam do mac i ga
to
glasovir (klavir) so v pràv
petja gotovo
zlo dopadla.
Ob enim so častiti udje slovenskiga dru
žtva naprošeni,de pla čila
gr e sta
bi po zvezka, ktera jim brez v pisarnico slovenskiga dru-
žtva priti ali pa poročiti blagovolili koš ni poti bi se jim poslati

po
ka
mo gla.
Od slovenskiga družtva v Ljubljani 26. kimovca 1848.
JSelo- modro -rmleče barve
Današnjimu listu je pridjana tretja pola
»
D i vice
so po sklepu ministra notranjih opráv od 23. tega mesca Orleanske" in pa posebna „dokládá."
Vrednik Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.