URN_NBN_SI_DOC-JAMKU3NS
Bibliotekar. Beograd, Društvo bi bliotekam Srbije. God. XXIII/1971. Br. 1—6. 842 str. 8°. /cir./ Triindvajseti letnik Bibliotekarja obravnava v šestih številkah mno go splošnih bibliotekarskih proble mov, ki so zanimivi in pereči tudi pri nas, npr. stvarni katalog v srb skih knjižnicah, problem DK, jav ne knjižnice v Srbiji, težnje v raz voju bibliotekarstva v Srbiji, šola nje bibliotečnih kadrov, knjižnice za otroke in dr. Dobršen del član kov je tokrat posvečen znanstve nim knjižnicam in znanstvenemu delu v knjižnicah. Na tem področ ju sta sodelovala s svojima pri spevkoma tudi slovenska avtorja, oba Mariborčana, in sicer dr. Sta nislav Kos s člankom Naučne biblioteke u sistemu naučnih in formacija in Breda Filo s člankom Koncepcija razvoja naučnih biblio teka. Posebej bi se tokrat ustavila pri članku Draga Vidoviča Iskustva u primjeni kompjutorskog sistema MEDLARS in Mirjane Matarič Automatizovana kontrola cirkula cije knjige. Problem uvajanja elek tronskih računalnikov v knjižni čarsko službo sta namreč pri nas znova oživila nedavni seminar v Mariboru in izkušnje tistih knjižnic v Sloveniji, ki že uporabljajo elek tronski računalnik za bibliotekar ske informacije. Prvi avtor govori o delu Nacionalne biblioteke za medicino v ZDA (NLM) na področ ju avtomatizacije, in sicer o dolgo trajnih pripravah, o delu samem in o oceni dela. Pisec članka ugo tavlja, da postavitev sistema raču nalniške informacije ni lahka niti za zelo razvite države. Moramo se torej zavedati, kako težka in od govorna naloga je avtomatizacija. Avtorica Mirjana Matarič pa govo ri o pomenu avtomatizirane kon trole cirkulacije knjig. Potrebni so trije podatki: identifikacija knjige, identifikacija bralca in podatki o izposojanju knjig (število, datum, čas izposoje). Dobljeni podatki bi lahko mnogo koristili za izboljša nje bibliotekarske službe. Avtorica pa ugotavlja, da celo v največjih knjižnicah in tudi tam, kjer je to delo že steklo, ni ekonomično pri pravljati kontrolo za vse knjige, temveč samo za najbolj brane. Ob koncu poudarja, da je sistem zelo koristen, če je res potreben in če ima vse realne možnosti za uved bo. Torej kljub navdušenju spet svarilo k opreznosti in treznosti pri uvajanju elektronskih računal nikov pri nas! Revija Bibliotekar govori tudi o raznih problemih knjižničarstva na tujem, npr. na Poljskem, v ZDA, na Švedskem, v Romuniji, v NDR, v Veliki Britaniji in v Švici. Nekaj člankov je posvečenih kul turni zgodovini. Ob koncu naj omenim še članek dr. Branka Berčiča v spomin na šemu pokojnemu bibliotekarju Jo sipu Rijavcu, ki je bil zlasti zaradi društvenega dela dobro znan tudi bibliotekarjem drugih naših re publik. Boža Pleničar 176 Knjižnica 17/1973
RkJQdWJsaXNoZXIy