---
V ITALIJI SE ZE KAŽEJO POSLEDICE BENUOVE ODREDBE
lusko-nemske trgovske pogodbe zaenkrat se ne bo
TEŽAVNO STALIŠČE HOFFMANA
Dr. Condon je "dovolil" Hoffmanu, da ga obišče na njegovem domu. — Preiskava se bo nadaljevala tudi po Haupt-man.novi smrti.
PODONAVSKA POGODBA JE _ OBJAVLJENA
Konferenca je pokazala velika nasprotja, — Pogodba more biti razširjena tudi na druge dežele.
TREXTON, X. J., 25. marca. — Governor Hoffman je na svoje brzojavno vprašanje* na dr. Con«Iona* ako bi se mo-gla kj<» sestati in ako bi mu hotel «lr. Condon odgovoriti na neka vprašanja ^I«»«le Haupt-manna, prej«kl o<l dr. Con« 1 ona brzojavni odgovor, v katerem za ta sestanek . t a vi pogoj, da mu morajo biti vprašanja pismeno predložena in da mora biti priea razgovora tudi generalni pravdnik Wileutz.
V	svoji brzojavki pa <lr. J. F. Condon tudi pravi. <la g«»-vernerja Hoffmana ne smatra za pristojno osebo, <ki bi mog«*i preiskavo nepristransko voditi ter da dvomi o njegovi iskrenosti.
Navzlic temu, «la st»> o-vrgli -odnrsko postopanje in (letovanje pravilno postavljenih preisikovah-ev," pravi «lr. Coinlon v svoji brzojavki, "in navzlic vaši nepravilnosti sem se vendar odločil, da s<* z vami razgovarjam v moji hiši."
V	tor«-k j«' i>omilostiliio sodi. šee razpravljalo o prošnji morilca Charlesa Zieda. Sr-dišee, kateremu je predse«l«>val governor Hoffman jo Ziodovo prošnjo zavrnile in bo moral umreti ist«'ga dne kot Ilaupt-mann. 31. niaro«.
Governor je včeraj rekel, da L'ondonovega "povabila" ne bo niti sprejel, niti zavrgel, pre-ilno >e o tem ne posvetuje z Wilentzom. Dodal pa je, da bo tudi v slueaju, da bo Haupt-nann umrl na električnem sto. In, nadaljeval s svojo preiskalo.
Po Trentonu je tudi razširjena govorica, da je Haupt-mannova žena Ana pred nekaj Inevi s svojim pismom na go-vernorja Hoffmana zagrozila, la bo usmrtila svojega triletnega sina Manfreda in samo sebe, a/ko bo njen mož umrl^na električnem stolu. Z oziron- 'i to je nek Hoffmanov urad. rekel: "Mrs. Hauptmann sm^ potolažili in ji -svetovali, da naj ne izgubi upanja."
Odvetnik Fislier je rekel, da je sicer izpolnil prošnjo za Hauptniannovo pomiloščenje la pa ni imel časa, da bi dobil Liauptmanjiov podpis pravočasno. da bi bil prošnjo pred-, ložil sodišču, da bi o tem razpravljalo že pretekli torek. — Rekel pa je, da bo prošnjo vlo-sil do petka in bo sodišče o ljej razpravljalo v soboto.
RIM. Italija. marca. — Trije dodatni zapiski, kateri izpojxdnujejo rimski pmtokol iz lota l*Xi4 in kat«>r«» >o podpisale Italija, Avstrija in Madžarska. -o bili objavljeni. Sedanji s|H>razum še bolj združuje medsebojno politično in g«>-spodarsko delovanje treh «lr-žav, kot pa je bilo določeno v prvotnem protokolu.
Vse tri držav«* izražajo žc-I Ijo, da bi bil njihov sporazum razširjen tudi na druge jkxhinavske države, toda vsi trije zapiski določajo, da morajo bi ti take jto^odbe sklenjene samo med dvema «Iržavama. ne ipa v obliki kolektivne pogodbo.
Xa podlagi novega sporazuma bo po-tavljen stalni odbor zunanjih ministr«»v treh držav.
RIM, Italija, 25. marca. — Xovi rimski protokoli nalagajo vsem trem državam še vrčje obveznosti. da s<» m«'dsebojiio obveščajo «» zunanjepolitičnih
NOVI ZEPPELIN IZ 129 NEKAJ __POSEBNEGA
Poskusna vožnja se je prav dobro obnesla. — 30. marca bo odletel v Rio Janeiro.
FRIKDDRICIISII A F K X,
Xemčija, 24. marca. — Xovi Zeppelin IZ 129. ali kakor se ho imenoval Hindenburg, bo prvič oflletel v Južno Ameriko 30. marca, ko bo * končal na vladno zahtevo 48-urno propagandno vožnjo. Zrakoplov bo letel naravnost v Rio de Janeiro, kjer j«» že vse pripravljeno za njegov sprejem.
V pomieljek je Zep)>olin izvedel prvi ]>oh»t s 50 potniki, med katerimi so bili večinoma časn lika rsk i poro«"e va lei.
Zrakoplov se je «l«>stojan-stveno dvignil nad Bcnlonsko jezero ter je nato šest ur h»tal nad jezerom in nad Ren«>. Tekom cele vožnje je prišla veli ka udohno-t do p«>pohie veljave. Poleg opazovalnih oken so udobni >toli in potniki vidijo eolo pokrajino p«xl seboj. Med v«>žnjo so bili vsi gostje p«>go-ščeni. Xavzlic temu, <la je zra-' koplov vozil po !H> vozlov na uro, so mize, stoli, krožniki in kozarci stali mirno, kot bi bilo
ZAPLETLJAJ!
V MEHIKI
Vse mirno, pravi vlada; časopisje poroča o izgredih. — V spopadih je bilo ubitih 35 ljudi. Protisovjetsko gibanje stopa na dan.
MEXICO CITY, Mehika, 24. marca. — Medt»*m ko naznanja vojno ministrstvo, da v celi deželi vlada mir, poročajo «"a-sopisi o novih izgredih, v katerih je proti koncu t«*dna bilo
DELNICE ITALIJAN. INDUSTRIJE SO TAKOJ PO OBJAVI NAJNOVEJŠIH MUSS0L1NIJEV1H ODREDB PADLE
Cena akcij je padla od 7 do 40 odstotkov. — Način, kako bo izvedeno podržavljen je industrije, še ni znan. — Italijanska zračna sila zadošča za obvladanje Sredozemskega morja. — Trgovska pogodba med Nemčijo in Rusijo bi morala biti letos sklenjena.
ubitih najmanj 35 ljudi.
Po poročilih iz Guadalajara so |k» mo-tnih zidovih nabiti o-klici, ki poživljajo prebivalce, da s<> pridružijo protisovjet-skemu gibanju, kat«*r«'niu stoji na čelu goneral Lauro Rocha.
General Riwha, eegar areta-«*ija v M«*xieo je bila označena kot zmota, je z«i|>«*t «d»novil svojo np«>rno delovanje v državi Jalisco, kj«*r se je že nad eno leto boril proti zveznemu vojaštvu.
POVODENJ SE SE VEDNO SIRI
Samo Cincinnati ima 20 tisoč ljudi brez strehe. Škoda katastrofe znata že p d! biljona dolarjev.
CHICAGO. III., 25. marca.— Ne ni dosjiela voda reke Ohio do Mississippija. a se vendar v Wisconsin!! že kaž«»jo znaki vsakoletno pomladanske povo-dnji, ki jo povzroča Mississippi (oče vo<la).
Reka Chippewa naglo narašča pri Durand. Wis., reka Tremp«»aleau je že poplavila svoje nažine in mesto Whitehall, Wis., je tr«kon«koč odreza-no od ostalotra sveta; rc-ka Tappen Creek pa je v Blair odnesla dva mostova.
Xa Mississippi ju so že «>dpi-li v jezu dve zatvornici v Alma in Fountain City, da more voda Chippcw«' neovirano od. teči.	j
Xa meji treh držav Missouri, Kentucky in Illinois, kjer >o Ohio izliva v Mississippi, jo povod«*nj že «losegla svoj vis«»k. M«*d t«'ina dvema mestoma leže planjave držav Illinois, Indiana, Ohio in Kentucky p«>d vo-j do, toda voda splošno že vpa- ' da.
Vzhodno od Mississippija proti državi Maine -*o«la vpa-da in prebivalci čistijo in sna-žijo >voj«» domove ter skušajo popraviti šk*xk>. ki znaša sko-ro |k>1 biljona <lolarjev.
Število mrtvih je doseglo ITS. fcicz strehe pa je okoli 400,(MH) ljudi.
ATENE NE BODO POČASTI- , LE VENIZELOSA I
ATENE, Grška, 24. marca.— \ oliki načrti za izkazanje zad-rtje ča-sti Eleutheriosu Venize-losu, ki je bil sedemkrat giški ministrski predsednik, so bili na prošnjo njegove vdove o-puščoni. Dva rušilen, ki staj bila poslana v Hrindisi v Ita-liji, da pripeljeta njegovo truplo v Atene, sta prejela naročilo, da naj peljeta v Caneo na Kreti, kjer bo V«'iiizolos pokopan.
Okoli 1000 Venizelosovih političnih nasprotnikov j«» v nedeljo priredilo po atenskih ulicah velike »lemonstracije. Demonstranti so kričali: " Ve nize-losovo truplo naj bo vrženo na «lno moria!" Hiš«*, ki so razobesile žalno zastave, so kamc-njnli.
Vsl«*d t«-h d»imonstracij je Veniz«»losova vdova prosila vla-d«>. «la opusti vsako proslavo Veniz«'losovega spomina.
Veliko razočaranj«4 je zavladalo po Atenah, ko je šla vest od irst do ust, da Venizelos ne oh v«'č deležen časti v mestu, k»er je nri-šel d«> svoje slave. Naročeni so bili posebni vlaki, ki bi pripeljali v Atene več tisoč l?u«li. Zaradi slabo zvezo « Kroto mnogo Venizelf>sovih prijateljev ne \yo moglo iti na njegov pogreto.
zadevali in namerah.
Pri vprašanju o razširjenju protokolov tudi na druge <lrža-ve so nastale težkoče, ker je avstrijski kancler «lr. S«-hus«'h-nigg })ri[»oročal, «la jo k temu sporazumu prit«*gnjena v prvi vrsti Ceho-lovaška in ž njo ostali dve države Male antaii-to, Jugoslavija in Romunska, madžarski ministrski predsednik Julius Go«*mboes pa je po-vdarjal večjo važnost Poljske in Nemčije.
Določba, da jo mogoče rimske prototkolo razširiti tudi na drugo države >am«) v obliki dvostranskih pogodb, odstranjuje vsako možnost, da bi se mogle temu sporazumu pridružiti države M:;le antante.
MELL0N0Y ROJSTNI DAN
PITTSBURGH, Pa.. 2 5. marca. — Andrew Wm. Mellon. ki ga prištevajo med najbogatejše može na svetu in "ki je bil 12 let zvezni zakladni-čar, je v torek obhajal svoj 81. rojstni dan.
Ta dan ni bil v" svojem ura-^ du» ker je imel važne trgovske konferenre. Vsak dan pa prihaja v urad ob 9. dopoldne in odide šele okoli 6 zvečer, toda predno gre domov, ima še pogosto važne konference.
Navzlic visoki starosti je njegov (korak trdem in zdravje kar najboljše.
Njegovo premoženje cenijo na $100.000,000. ne vštevši mi-Ijanska darila njegovim otrokom in izdane vsote za narodni umetniški muzej.
na trdili tleh.
Ves čas vožnje j«' bil zračni velikan v stalni zv«»zi z zemljo. Po radi.) .-o gostje poslušali radio program in s pomočjo brezžičnega brzojava so bili v zvezi s svojimi prijatelji na tleh.
Kadilci so bili nekoliko razočarani. ko jim je bilo naznanjeno, da zaradi nekaterih ne-dostatkov v kadilnici še ni dovoljeno kaditi. Zato 'pa jih je odškodoval glavni natakar, ki jim je zmešal LZ 129 cocktail.
Ko je zrakoplovr plaval nad vasmi in mesti, so ga gledalci po ulicah in cestah pozdravljali z mahanjem z robci.
DELAVCI ČISTIJO RUDNIKE
BERLIN, Nemčija, 25. marca. — Važna gospo-jdarska pogajanja med Nemčijo in Sovjetsko unijo so dospela na mrtvo točko. Povod temu je dala o-kupacija demilitariziranega Porenja.
Med Nemci in Rusi so se že več mesecev vršila pogajanja za sklenitev važne trgovinske pogodbe, od katere bi imeli obe državi velike dobičke. Nemčija je nameravala dati Rusiji veliko posoji!r, s katerim bi sovjeti kupovali nemško blago.
Ko je pa dne 7. marca nemški državni kancler Hitler ostro napadal francosko-ruski vojaški pakt ter ni imel pri tej priliki za Sovjetsko unijo nobene dobre besede, je izjavil ruski zastopnik David Kan-delaki, da morajo tudi žalitve iti le do gotove meje ter je prekinil pogajanja, ki jih je vodil v imenu Nemčije nemški gospodarski minister dr. Hjalmar .Schacht.
Danes je govoril Hitler v Ludwigshafen ter re--*el 200,000 navdušenim poslušalcem: — Vi, ki ste morali dolga leta trpeti pod francosko okupacijo, vi najbolje razumete važna vprašanja, ki daj na tehtnici.
Z ozirom na 14 Wilsonovih točk je vzkliknil Enkrat smo že verjeli obljubam, pa smo bili tlarani. Nobenega miru ni mogoče temeljiti na po-velje. Le stavim novo mirovno ponudbo, bom storil to s .podporo in odobren jem vsega nemškega naroda.
— Dnevi zmagalcev in premagancev so enkrat minili. Ce nam pravijo, da moramo pasti na kolena, predno bodo govorili z nami, jim rečem odločno: — Ne!
RIM, Italija, 25. marca. — Naglo padanje vrednosti akcij italijanske težke industrije je odgovor na Mussolinijevo naznanilo, da je težka industrija in še posebno municijska industrija podržavljena.
Vodilne delnice so na borzi v Runu in Milanu padla za 7 do 40 točk. Državni bondi pa kažejo le neznatno oslabelost.
Gotovi krogi so morali izvedeti o Mussolinijevi nameri, kajti že pred nekaj dnevi, še pred Mušsoli-nijevim naznanilo-m, so njihove akcije pričele iz-gubi jati na svoji vrednosti.
Tako "oproščeni" kapital pa je sedaj našel pot v posojilnice, ker lastniki tovarn in podjetniki mislijo, da se bodo vsled podržavljenja težke industrije pričela velika gradbena dela.
Do sedaj je še vedno velika tajnost, kako bo izvedeno podržavljen je. Uradni krogi o tem molče. Pravijo samo, da bo vse izvedeno "korakoma".
Z ozirom na predstoječi gospodarski preobrat je odprava parlament le male važnosti, kajti zadnji parlament je bil brez vsakega pomena. Parian ^Tf^ sam je z velikim navdušenjem sprejel svojo smrAr, p obsodbo.	»
Predno je bil parlament razpuščen, je še min/ ster za zrakoplovbo Giuseppe Valle zbornici naznanil, da bo Italija v najbližji bodočnosti svojo zračno silo še podvojila^ _______ ^
Njegovi agenti s«> s«» v t«'inni nori splazili v (vuadalajaro t«*r so na zidovj«\ kakor tudi na mestu«) hišo in na jtolifij-lvi flavni stan pribiti okli«-c na mestno prebivalstvo.
Tekom s]iopa«Iov jo bilo prejšnji te«len ubitih najmanj .'>5 oseh, še enkrat t«iliko pa ranjenih.
Najmanj 5 oseb jo bilo ubitih in 12 ranjenih v bojih v dveh vaseh blizu Labarco v državi .Jalisco, ko so se spopadli kmet j«'. Dva druga spopada kmetov v državi Puebla >ta zahtevala pet eloveških živ Ijenj. B«»j jo trajal dve uri, ko so na zvonenje cerkvenih zvo-
nov prihit«'li moški, ženske in otroci s puškam,i revolverji, dolgimi noži, kamenjem in koli ter so se nato spopadli.
PREDPISI ZA KADILCE
SCRANTON, Pa.. 25. mar ca. — Delavci so se lotili težavne naloge, da spravijo iz •rovov trdega premoga »vodo. ki je vanje vdrla ob poplavi reke Lackawanna.
Prvi dan se je delavcem ]k>-srečilo zamašiti veliko luknjo, skozi katero je voda tekla tri dni »v rov.
HE L SINGFORS. Finska, 25. marca. »— Po «laljšem pre-iakavanju posledic kajenja se | švedski zdravnik «lr. C. Wall-gren ne more odločiti, kakšnemu kajenju bi dal pre«lnost — cigaretam, cigaram ali pipam.
Sestavil pa je naivodUa za vse pravi:
Kadi tanke in majhne cigarete ali cigare, in ne kadi vlažnega tobaka.
Kadi pipo z dolgo cevjo in raTji dolge ustnike za cigarete.
Ne ikadi zadnje tretine tobaka, ker se <na dnu pipe nabere nikotin; tudi ne kadi zadnje tretine cigarete* in cigare.
Ne prižgi cigare, ki ti je enkrat ugasnila.
Pipe in ustnike imej vedno čiste in suhe.
Nikdar ne vdihavaj dima.
Advertise in "Glaa Narode" ,
so se-
razo-
NAROČILO VOJAŠKIH ČEVLJEV
BOSTON, Mass.. 25. marca. Vojni department je pri fcvrd-! kali v New Y«*rku in v St. Lo-iuis, Mo., naročil vojaških čevljev v vrednosti $510,000.
Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih driavaK
: m • a-r.-y II *
[i GLAS NARODA F^EZl
i Za iaoocnutvo celo leto »7.00 I	......	1	nmw r„„j '
• -i__List slovenskih delavcev v AmerikL	j 75,000	J
TBLKTOH: CHeliea S-3878	Entered « Second C1m« Matter September 21, 190», at the Part Offlo >t Mew York, H. Y_ nndw ArtVf Congrw« of March 3. 1879.	TELETOM; CHelwa 3-387»"
No. 71. -Stev. 71._NEW YORK, THURSDAY, MARCH 26, 1936—ČETRTEK, 26. MARCA, 1936	Volume XLIV. — Letnik XLIV.
* T? F.
T* **,-1
i
!f II R O D *
New York, Thursday, March 26, 1936
77/£ />j nr.Ksr Slovene daily in u. a. 'A.
NAŠIM DOLŽNIKOM
Pričujoči članek je namenjen tistim našim ljudem, ki so ■uili aia -ist naročeni, pa smo jim morali ustaviti, ker navzlic ■svoji obljubi niso mo^li ali hoteli obnoviti naročnine.
Poskrbeli smo, da jim bo prišla današnja številka v roko. ■IJpaxno. da jo l>odo prečitali, in smo skoro prepričani, da bodo ■vpoštevali nase resne in iskrene besede.
Ko so pritisnili pred petimi leti hudi časi, so prizadeli ■vse-sloje ameriškega prebivalstva. Razlika je bila le, da so ■ndkateri lažje, drugi pa dosti težje prenašali obupne gospodarji -ke razmere, v katere je — kdove po čigavi krivdi — zašla de-Kela.
Vse je bilo udarjeno, najbolj pa preprost delavec Ln tisti, ki je od delavca neposredno odvisan. *
V	ta razred spada tudi tuje jezično časopisje.
Ko nas je leta 1932, torej v najhujši krizi, osem delavcev — starih uslužbencev — prevzelo 4'Glas Naroda", smo založili v finančno šibko podjetje vse svoje prihranke ter se zanašajoč se na 'naklonjenost naših naročnikov in čitateljev iu dolgoletne iikunnje v časnikarstvu, lotili tvegane in težke naloge, da list vzdržimo ter mu ohranimo sloves najboljšega slovenskega dnevnika v Združenih državah. Z listom vred smo prevzeli tudi vse njegove obveznosti in terjatve.
Zanesli smo se na svojo vztrajnost, požrtvovalnost in svoje zmožnosti, neomajno smo verovali v neštetokrat preizkušeno poštenost naših rojakov, trdo smo delali in uspeli.
Težko je bilo nam, in težko je bilo pretežni večini naših naročnikov.
Ljudje so malo služili ali pa sploh nič. Pičli prihranki so naglo kopneli, družina je hotela jesti, stanovanje oziroma davke je bilo treba plačati. Marsikdo se je moral omejiti na najpotrebnejši.	» **»'i;fYlM
V	naših arhivih so pa pisma, ki jasno pričajo, kaj je nekaterim * 'Glas Naroda".
4'Se bom pa pri tobaku (prikrajšal," so nam pisali, — "samo da bo za naročnino, kajti list mi je postal takšna vsakdanja potreba kakor Ikruh ali sol."
Lepo .število je bilo takih, ki so nas prosili, naj nekoliko potrpimo, češ, da bodo poravnali svoj dolg kakorliitro se razmere količikaj izboljšajo.
Verjeli smo njihovi odkritosrčni besedi in obljubi ter jim pošiljali list na upanje.
Nekateri so se po n«kaj mesecih oglasili in pošteno plačali svoj dolg, od drugih smo pa dobivali jiekaj časa le obljube, naposled pa ni bilo od njih nolbenega glasu.
Uprava je poskrbela, da bo baš tem prišel ,pred oči ta članek, ki jim je obenem tudi naša zadnja beseda.
— Ne dvomimo, da ste tako pošteni, kalkor ste v svojih pismih zatrjevali svojo poštenost, i<a zato bi ne bilo nič vee kot prav oziroma "fair" — kot bi rdkol Američan —, da nam že vsaj deloma povrnete ogromne stroške, ki smo jih imeli s pošiljanjem lista na upanje.
Tega bi ne delali toliko časa, če t>i ne imeli vase prošnje oziroma pisane ali ustmene obljube, da se lahko zanesemo na vas.
In zanesli smo se na Vas, ker je slovenska poštenost tako kremenita, da je legendarna in že stoletja v ljudskem pregovoru.
Meseci so potekali, leta so potekla, dolg na naročnini je pa narasel v tisočake.
Kaj pomena to za samostojno -slovensko Časopisno podjetje v Združenih državah, vedo le tisti, ki delajo z možgani in rokami« list izdajajo, pokrivajo stroške m plačujejo račune.
VsaMcošček papirja mora biti plačan, vsaka kaplja črnila. Lastniki - delavci so zadnji.
ALI NAM ZAMERITE, ČE VAS PONOVNO OPOZAR JAMO NA VAŠO DOLŽNOST!
Svojega prijatelja "Glas Naroda", ki vam je toliko temnih ur prevedrfi, Uri vam je bil vedno dober svetovalec, menda boste pustili na cedilu zafradi pen- dolarjev, ki -se posamezniku na poznajo toliko, kakor se poznajo nam tisočaki dolga na naročnini.
" * EMU NE BI POSLALI NEKAJ NA RAČUN STARE-
JLQA, NEKAJ PA ZA NADALJNO NAROČNINO ter t i zopet stopili v krog velike družine naročnikov "Glasa »da"T Talko se bodo med vami in nami zopet utrdile stare 5prijateljske vezi, ki so jih zrahljali trije mogočni faktorji: splo-iŠna gospodarska kriza, naša trdnsf vera v vašo poštenost in na-■n&sM vaša brezbrižnost* ali kot se že pač imenuje ta—za SIo-s&gga skrajno poniževalna lastnost ,,t: ; ■
Pod vaško lipo
Piše k&kor misli FRANK iciERffE
Težava z našo Ameriko — m bi i m seveda naše države — je ta, da je prevelika. .Meni se adi, da spada po svoji obliki mod dinosaure, to so tiste velikanske živali iz davne preteklosti, katerih okostja se dobe tu pa tam. Narava sama je poizkušala najprvo z velikim, pa ni uspela. Zato je v nadalj-nem razvoju vse zmanjšala.
Talko pomanjšan je hi ral>ili tudi v naši Ameriki. Je ta"ko: ee jo ona stvar primerna, pri-ličnn, je pripravna in so porablja z veliko lahkoto in spretnostjo in doseže se ž njo veliko vee dela brez posebne utrujenosti.
. Polog- velikosti imamo še tako eudno porazdelitev v posamezne državo, kakor menda na vsem svetu ne. Imamo 4K držav, nekatere tako veliko, da bi jih bilo dovolj kar za samo-J stojno državo. Druse zopet tako majhne, da nimajo nohonosra pomena. In vsaka izmed teh držav ima svojesra guvernerja, svojo postavodajo, svojo zakone. svojo upravo.
To jo poglavitni vzrok, da so v Ainorrki tako težko spravi v tek nekaj novega, nekaj" nenavadnega.
Vzemimo sedanjo krizo. Že šest let jo premetavamo po javnosti kakor žogo in pp šestih letih smo nrimeroma tam, koder smo bili. Ne roeem, da nimamo neka«] zdravih in dobrih načrtov. ampak po splošnem a-meriškem naoinu jih bodo našli strokovnjaki enkrat v bodoei generaciji.
Malo jo glasov med nami, ki bi so slišali ml onega konea do drucrega. In 5o kolikor jih je, so talko odini mod sabo kakor tisto zelnate glave, ki jih io Bibniean nrevmil po klancu in so so valile vsaka k sebi.
Kadar je elovek delj rasa bolan, išec nehote nekega čudodelnega sredstva, ki bi nm pomagalo takoj. Enako je s elo-veško družbo. Bolno razmero imamo, pa mislimo, da jih 1m» narava sama ozdravila. Ali pa, da mogoee vstane kak eudodol-nik, ki bo mahnil na desno in levo, pa bo zopet vse v rodu.
Gotovo ste slišali o pokojnem senatorju l^ongu in njegovem načrtu, da se bogastvo |>orazde-li tako, da bo vsak elovek kakor kralj. Imel je precej pri-i^tašev, posebno na jugu, in na-rrt je bil tak, da ga je vsak ra*d poslušal.
Kdo bi ne bil rad zraven, ce se bo delilo? Vprašanje, odkod bo denar, je bilo rešeno s tem. da ga bodo morale dati velike kompanije v obliki davkov. To je pa že manj vabljivo. Zakaj davka se človek boji, ker je tak, kakor kužna bolezen. Nekje se zaene, potem se pa širi in širi ter ga ni navadno nikdar konec.
Večje strokovno podlage ni imel Longov načrt nikdar in tudi obljuboval ni nekaj defi-nitivnega, gotovega. Bil je bolj podoben govoru navadnega politika, ki vpije: mene volite, pa bo vsem dobro. Da ni imel večjega jedra, pričuje najbolj to, da je z Longom legel v grob tudi njegov načrt.
Drugi človek, ki se je povzpel do površja, je znani detroitski župnik Coughlin. Prišel je v širšo javnost v začetku sedanje krize in sicer največ radi srditih bojev, ki jih je imel v Det-roitu z velikim, organizovanim kapitalom, pred^em z bankami in listi.
Nejogovo hne je šlo kakor prerijski ogenj in v čudno kratkem času je postal ena izmed ifejbolj znanih oseb v A-meriki. Njej^ovo ime je uspešno konkuriralo celo z Boose veltovim in je bil v letih 1933 in 1934 skoro bolj uvaževan in poslušan, kakor predsednik
sam z vsem svojim štabom 4 4 možganskega trusta."
Mož je imel velikanske prilike, da uveljavi sel H' in svoje načrte. Milijoni so čakali »lan za dnom, da prinese župnik Coughlin rešitev iz sedanje krize — so čakali, pravim, in še čakajo, zakaj rešitve do danes še ni. Svetla repa tie a detroit-ska, ki je prišla na obzorji* velike Amerike, odhaja proti zatonu, kriza pa drži iu drži.
Večkrat som preiskoval, kaj je bilo tisto ki je župnikn Coughlma takorek«č čez noč dvignilo nad vse drugo in ga pokazalo nam vsem v Ameriki. Do danes sem prišel do enega siimega zaključka in ta je: Oouglilinova moč je v frazeo-logiji, to se pravi: on zna izredno porabljati razne "šla-gerje", ali kakor jim pravimo v Ameriki "catch phrase", torej : vade. Njegov govor je vselej premišljen, jako skrbno sestavljen in rabi izredno veliko število '4močnih*' besed.
Tako jo začel pred loti, nadaljeval in tako gre še danes. Njegova nekdanja svežost postaja vsakdanja prav kakor njegova oseba.
Iz vsega njegovega dosedanjega dola so vidi to, da mu manjka velikih, temeljnih pr.-gojev. da bi postili in ostal velik. Dasi je vse našo veliko telo bolno, ne preiskuje nikdar vzrokov, zakaj je obolelo, ne išče nikdar takih zdravil, ki bi preuredilo sistem in odnravile pogreške iz protoklosti. Največ, kar dobimo od župnika Cough-lina, so majhni "flajstri", ki ne izpremene v bistvu ničesar.
Da ni človek svetovnega obzorja, mi priča najbolj dogodek, ko je bilo pred našo zbornico v Washingtonu vprašanje, ali naj postanejo naše države članiee svetovnega mirovnega razsodišča ali ne. Župnik Coughlin jo zavzel namreč v tem pogledu jako ozko stališče in naročil svojim tisočim, naj protestirajo proti nainerova-nom sklopu, da gremo tudi mi v svetovno razsodišče. Iu u-spel jo. Največ po njegovi zaslugi je propadel predlog, da bi tudi mi pomagali po možnosti ustvariti boljše razmerje na svetu.
Vsiljuje se mi vprašanje: kako je mogel 011, katoliški župnik. delati proti tisti veliki ideji, ki je vendar bistvo njejrovo vero, njegovega nauka? Ali ni eden izmed glavnih stebrov katoliške vere baš v tem, da je vesoljna, to jo za vso? Ali ni
<xlen izmed temeljev baš nauk o bližnjemu t
Princip^ je vselej en sam in ne več. Ce je naš bližnji vsak človek, pa naj bo kakoršne barve hoče in naj živi, kjer hoče, potf-ui je, milo rečeno, delo župnika Couglilina v zadevo svetovnega razsodišča, neiskreno.
Po Ameriki je več ali manj razširjena liga, ustanovljena «1 župnika Coughlina, za "so-cijalno pravico." Ime samo ne pomenlja veliko, zakaj pravic je na svetu jako dosti. I/iga za socijnlno pravico bi bila, jm»-stavim, jako umestna za naše zamorce na jngn, kateri so sicer po ustavi našjh držav v vsem enaki z belini plemenom, v resnici pa povsod strogo ločeni in smatrani za manj vr«il-no.
Kar rabimo danes v Ameriki, bi bila lijja za ekonomsko pravico, čo bi namreč naslov sam res kaj ponienjal. Kakor manjka župnikn Ooujrhlinn vsakega pozitivnega načrta za rešitev v sedanji krizi, tako manijka njegovim organizacijam pravegy ■jedra. Govoril sem nedavno z nekim |K»znancem, irskim A-meričanom, ki vodi eno izmed tukajšnjih podružnic Coughli-novo lige.
"Kaj je pravzaprav jedro tiste ligo?" ga vprašam.
11 To, kar oznanja župnik Cousrhlin," mi odgovori.
"Tn kaj oznanja?"
"Da mora biti drugače, da bomo vsi bolj deležni vsega, kar je na svetu."
"Dobro. Ampak kar me zanima, je fundament, načrt, kateri bo dajal vsakemu članu gotovo nalogo, kaj naj dela in kako naij izkuša vse to doseči."
".Ta, tako daleč nimamo. Mi smo samo zbrani, da naredimo tako, kakor dobimo naročeno. Podpirali bomo ti^to, kar bo priporočeno od župnika Coughlina in podirati zopet ono, kar bo on rekol, da ni dobro."
"Hm, če jo vso odvisno od tega, kar in kakor lx> prišlo, kaj bi pa vi, člani storili z vašo ligo, če vam župnik Coughlin nanagloma umre!"
Zmajal je z ramo in mi ni vedo! povedati več.
(V hočemo zdaj vedeti, ali ima kdo kak pozitiven načrt ali ne. ni treba drugega, kakor vzeti človeka proč. Kar ostani to je jedro, načrt, princip in če nič ne f vstane. 111 bilo nobenoga. T11 bojim si* da bi bilo z Cough-linovimi klubi — če izgine on sam — tisto, kar z T;ongovimi. Mogoče je bilo baš to nehote vzro'k, da sta bila s pokojnim Tjongom t«1-'o dobra prijatelja.
Da mož ne pozna temeljev narodno ekonomije, se vidi najbolj po tem, da bi se po njegovem nimenljn kar tiskalo denar, pa bi bilo baje vse rešemo. Župnik Coughlin je imel velike priliko, tako, da jih nima niti
DENARNE POSiLJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
t JUGOSLAVIJO
Za $ 2.75__________Din. 1M
$ 5.15 ______Din. 200
$ 7JB0_____Din. 30«
$11.75______Din. 500
t23J0________Din. 1000
UlM__Din. 2000
▼ (TALIJO
Za $ 9.25___________Ur 100
$ 18.20__________Lir 200
$ 44.00 _____Lir 500
$ 87.50 ____Lir 1000
$174.00 ________Ur
1260.00 _________Ur
KEB BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO BO NATEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
eden izmed milijona, a ko je prišla ura preizkušnje, ji ni bil kos. Zakaj njegova moč je v frazah, te pa zagrabijo samo za trenutek, potem je zopet vse po starem.
Zanimiv je bil nadaljni poizkus znamega pisatelja Uptona Sinclaira. Po vseli listih smo eitali o njegovi "Epic", kar j«« pomeifjalo da se odpravi revščina v Kaliforniji. Kako ? Z davki, seveda. In baš to je Sinclaira pokopalo. Da ni sicer veliki mož postavil širšega principa, ki bi bil dolwr tudi za drugih 47 držav in ne samo za Kalifornijo, toga ne razumem. Zdi so mi v<*s njegov program bolj za šalo. kakor za kaj drugega. Zaniimivo jo, da jo bil Sinclair vse svoje življenje socijalitrt, z zadnjim "Rpi-eom"' na je kandidiral na demokratki listi. K«*r ji- prišel vsak dan v stik z ljudmi, ki so vpraševali, kakor je 7. njegovo vero. ali vorjo sploh v Bo.ija ali 110. je napisal za neki magaein tri elanko o njegovem "'bogu." Ves ebinek je podoben tistim slo]K*em, ki so tipali slona in |H>toin vsak po svoje razlagali, kakšen j«'. Da bi bil s tem zadovoljil kakega vornega elana, o tem dvomim, zakaj takega "boga", kakoršnega ima on. ne najdem v nobeni religiji.
Ko jo mož pogorel pri volitvah. je zaspal tudi njegov "opic."
Iz Kalifornije je prišel nov glas dr. Towmsenda z jako pozitivnim naertom. m»j se reši vsa stvar s tem, da bodo začeli dobivati vsi nad 60 stari ljudje po dvesto dolarjev na mesec. Pogoj: da jih mora jo zapraviti vsak mosec s]>roti. Odkod se bo dobil denar? S par procenti naklade na vso trgovino. Ker jo izpustil previdno "da-, vek*', posebno 11a veliko in premožne. slišimo še danes dnevno o tem naertu.
Tzmed vivli do zdaj navedenih se mi zdi ta naert najbolj poziftiven, pove namree, kaj je njegov namen in kako bi se ga doseglo. To je pa tndi vse. naert nima zdrave podlage, ne premimja dosti in 110 reši problema, ki ga imamo med nami.
Priznam, da so nad šestdeset let stare osebe problem, nni]tak na vee ji, kakor jo, j>ostavim, naša mladina, ki ima laf-no oei za vse, kar nudi življenje, a nolienih srellstov, ker ni dela. In kaj naj reeomo e družinah, ki so v dnevnem boju, kaj in kako bi.
Ideja, da bodo šestdeset letniki toliko naku|K>vali, da bodo tovarne bolj delalo in ve«' ljudi zaposlile, je nekaj meglena. Or-ganizovan kapital si zna i>omn gati v takem -slučaju in edini prevrat bi bil v tovarni ta, da bi našli več novih strojev mesto delavcev. Mod vsemi temi sa-morastlimi "padarji'* seda»nje krize nI torej nikogar, ki bi bil prijel vzroke, temelje, ter začel graditi od sfxxlaj navzgor. V vseh skupaj ne najdem niti ene večje ideje, ki bi začela list var jat: novo telo človeške drualie. Vsi so v svojih principih edini v tem, da so ohrani dosedanji rod in koder kaže Itako večjo luknjo, pa krpo gori. Ti ne razumejo, da ima vse na svetu svoj konec, kar je imelo svorj začetek. Oslabljeno, osta-rano in izdelamo telo lahko po
Peter Zgaga
barvamo zunaj z mladostno barvo, toda mladosti same mu s tem nismo dali.
Je res škoda časa, zakaj s takim "reševanjem" samo podaljšujemo krizo in odvračamo ljudske mfeli od tistega •prepričanja, ki mora priti prej ali slej: da je konec starega in da je nujno potreba začeti z novim.
In čim prej, toliko bolje.

Ali ste že naročili Slo-v ens ko - Amerikanskt Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov.
MOŠKI SMO PA RES TIČI!
Oil raznih strani dobivam pritožile (pošilja mi jih i»ovo-, čini aiei'ni spol), da se vedno ■ le ob ženske ohregam, moške pa skoro dosledno pri miru pustim. Mogoče je res, mogoče iii, toda pri najbolji volji ne
•	morem pomagati.
i Moški smo namreč krona ve-i soljstva. Smo neustrašeni in ' ]h>guinni, močni in junaški — z eno be-odo — moški smo nekakšna smetana vsega božjega 1 stvarstva.
1 — Kisla smetana,*— boš dor stavila, draga čitateljioa in jezno zav'haia nosek (vse ženske j imajo namreč noiike, edrnole moški imamo nosove) — kisla
smetana, — boš rekla in odlo-> 7
j žila kolono, češ, Zgaga jih zo-j pet zagovarja — dedce prasnete, — ki niso vredni, da l»i jih i pes iutakodaljo.
Oh, kako s«' motiš, draga moja. ("emu bi se znašal nad ino-; škilili, ko vendar ni večjih jn-, uakov na svetu. Občudovanja . so vredni.
) I ii pa še nekaj, — moški ve-. do, kaj govore.
Navedel bom le nekaj pri-
-	inerov njihovega junaštva, ki sem si jih mimogrede zapomnil
,* in so takorekoč na dnevnemu
-	reflu.
i Skoro sleherni moški takole i govori:
'> — Ah, kaj bo takle operejšn, . če človeku na trebuhu malo ko-
-	žo prerežejo in v želodec po-' gledajo. Ti-to ni vse skupaj
-	nič. Ko so mene operirali in so mi hoteli dati poduhati, sem
" jim rekel:—Xak, tistega smra-" du pa ne! Kar začnite v božjem " imenu. Nekoliko so se obotavljali, nato so pa vseeno začeli.
-	Jaz sem ]*a malo zobe stUnil iu j sem jih gldal, kako so me me-«• šarili.
a — Ko je v vojski sovražnik s napadel naš bataljon, so letali šarži kakor brez glave okoli. 1 Oficirji »niso vedeli kaj poč«*ti.
Pa stopim k majorju in pra-»t vim: — Z love strani >e mora-1< uio hudičev lotiti, če ne smo iz-i. gubljeni. Malo čudno me je •i pogledal, potem pa rokel: — a No, pa naj bo po tvojem. In hil i. je že res zadnji čas. Zmagali i, smo. Major je dobil medaljo, a pa tudi meni so jo ponu jali, pa sem zamahnil z roko: Ali, kaj i mi b^ medalja! Majorju sem
0	se pa ta-ko priljubil, da mi jo li njegova kuharica še par let po r- tistem vsak teden enkrat pi.-a-
1	J a.
•	i — Nak, tistega pa ne, da hi »i imela ženska pri hiši kakšno ° besedo. O začne kaj sitnariti,
samo grdo pogledam, pa da '' mir. Bog varuj, če bi me kdaj '' vprašala, koliko denarja zaslu-l" žim, koliko ga zapravim in r; kod hodim 'ponoči.
—	Ej ko sem bil mlajši, so ^ dekleta kar drle za menoj. Pa
-	tudi poročene žensko. Komaj sem se jih otepal. Xa vsak prst
J sem jih f>ot imel. Tri so se lio-j tie zastrupiti, ker jih nisem a maral, koliko jih je pa v vodo 0 skočilo, se pa niti no spomnim več. To, ki jo imam sedaj, sem v pa 1k>1 j iz usmiljenja vzel kot o zaradi lepote. In še sedaj, ko u sem že star, bi jih lahko imel. kolikor bi jih hotel, pa se mi res ne ljubi več.
—	Nak strah me pa ni. Ko sem bil še fant in sem hodil v sosednjo vas vasovat, me je večkrat dež zalotil. Do kože bi me zmočilo, predno bi prišel do doma. V takem slučaju sem jo kar v mrtvašnico ubral in legel na mizo, ikjer mrliče 4 * gori deva jo". Ce je bil že kakšen mrtvec na mizi, sem ga malo v kraj poBia&cnil in legel ]>olog njega. Še dobro se mi je želelo, sem že vsaj kom pan i jo imel.
To je le par primerov, kak-šni smo moški. Mar nismo junaški - Ce nam kdo verjame* se-ve...
|r m
i "Glas Naroda" |
(A Corporation) Owned and Published by 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY Bi o* Bakaer, President	_ L. Benedik, Treaa.
Place of ttwlnw of the corporation end addresses of above officers: p«	Bonm* of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" I__(Veico of the People)_
J	Issoed Every Day Except Sundays and Holidays
Ka celo leto relja za Ameriko In	Za New York za celo leto......$7.00
i	..................... 16.00	Za pol leta....................$3.50
P® P04 ....................$3.00	Za inozemstro za celo leto......$7.00
tea	leta ..................$1JS0	Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
M___Advertisement on Agreement_
I Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobCujejo. Denar naj se blagovoli I poSilisti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ie nam tndi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izrzem&i nedelj in praznikov
-GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New York,' N. Y. Telephone: CHelsem 3—3878
En tspla£Ilo vt£)lh sneakov kot scorn] navedeno. bodU v Osar)lb nil ltrnta doroljojflno ie bolje poco]«.
UETUClLA f AMKKlStflB DOUKJII ■n Iglami J^J— m,r,te PmM ••*••*•••• |tJ][
IIA— - * - ..........IU-
Mi- - -	lim
—t na
Prejemnik dobi v sUreaa kraju izpUBk. v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZTK^UJEHO PO CABLE LBTTES ZA PEt-
8TOJBINO
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY -Gimm Naroda"

New York, Thursday, March 26, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. X
Italija bo morala popustiti.
Nevarnost nave vojne na obzorju.
Za "Glas Naroda" napisal N. N.
Anglija ogrožena
Lalii ogrožajo angleško pot v Indijo in zato bodo morali popustiti ali pa bodo šiloma ponižani. Angleška zveza z Indijo ]K>tom Gibraltarja, Malte, tStieza, Adena in Indijskega morja jc brezpogojno življen-skcga ]>omena za angleški imperij. Tukaj Angleži ne smejo in ne morejo odnehati, ako ne marajo nazadovati na silo drugega ali celo tretjega reda, ako n ore jo staviti na kocko vse, kar so si tekom stoletij pridobili.
Tega pa Angleži ne bodo storili, prav gotovo ne. Toda Lahi, kakor do sedaj izgleda, ne bodo popustili. Vgnezditi se hočejo v Eritreji in Somaliji tako, da jim nobena sila ne bo mogla do živega. Abcsinija jim bo nudila vse surovine, živež in najboljši človeški materijal. Samo organizacije bo treba in za njo so l,ahi dovolj s|w>sobni.
Xilice naj se ne tolaži, Angleži se prav gotovo ne, češ, da bo Italija izšla iz vojne finančno tako izčrpana, da ne bo mogla Abesinije industrijsko izkoristiti. Za take stvari se kaj lahko dobi denar, jiosebno v fašistični državi, ki je po potrebi samo za las daleč ml komunizma, kjer je država lastnik vse-
Ce se Lahom j »osreči načrt v Abesiniji, to je, ako jim bo dovoljeno obdržati, kar so že zavzeli in kar bodo še zasedli, bo Rdeče morje. Suez in Malta v njih rokah; ogrožen bo Egipt in Sudan. Napočil bi k<mec angleškega imperija.
Zato gre torej Angležem. Aii je kaj čudnega, da hočejo v kratkem času potrošiti tisoč pet sto milijonov dolarjev za oboroževanje? Tudi več ko to bodo Angleži radi potrošili za svoj obstanek. Angleški bulldog ne izpusti zlopa, kar je zagrabil. Angleži se tudi druge svetovne vojne ne bodo ustrašili, kadar jkm lx> šlo za biti in ne-biti.
Zaključek: Lahi morajo odnehati, ali pa si bodo vrat zlomili.
Angleška zveza z Daljnim vzhodom bo pretrgana, če Lahi dobe abe?insko zaledje.
Zavzetje Abesinije bi ojačilo Lahe
Kdo bo mogel premagati Lahe,
ce se i ud us trijal no in vojaško organizirajo v Abesiniji? Nobena sila na svetu! V Abesimjo so morali poslati tri-stotisoč vojakov z najmodernejšim orožjem, da so premagali prav slabo oborožene domačine.
Tri stoti s« h- domačinov, dobro izvežhanih in discipliniranih pod laško zastavo, bo laška Abesinija lahko vzdrževala in tako vladala nad Rdečim morjem.
Kaj bo )>otc<m Angležem koristil sicer začasno dobro oborožen Aden, ki bo pa v kratkem času izstradan, ker ye bo imel dovoza preko Rdečega morja? Suez je prav neprikladen za obrambo; že zemljepisno ni u-stvarjen za to. Ali naj potem Angleži branijo Suez iz Egipta, ki bo zopet ogrožen s strani laške Libije in Abesinije? Ali naj Angleži potisnejo Lahe nazaj potom južne Afrike in Kenya kolonije? Predaleč je, prevroče in preodročno.
Ne, Lahi morajo popustiti pri sedanjih načrtih. Konec abe-sinsko-latške vojne bo obogatil zgodovino z enim vzirledom več. kako zmagovalec lahko izgubi vojno.
Bgiipt in Sudan bosta slednjič v nevarnosti. Če se Lahi vojaško in indnutri ja>no organi-

zirajo v Abesiniji, morda pa tudi že v kratki bodočnosti.
Ako Lahi to store — vzelo bi jih morila kakšnih deset let — bodo postali v Abesiniji vojaško samostojni, to se pravi, da ne bodo potrebovali nobenega uvoza iz Italije, vsaj najpotrebnejših stvari ne, kajti Abesinija jim bo nudila vsega v izobilju, vojaštva, in hrane, medtem ko jih bo nova industrija zalagala z orožjem.
Ni nemogoče zgraditi tukih tovarn, saj so jih tudi Rusi v Si-biriii, in Lahi razpolagajo z boljšimi tehničnimi mor mi, kakor so jih pa Rusi pred nekaj leti imeli. Abesinija je pa tudi dovolj bogata na potrebnih surovinah.
Ali bo kaj čudnega, če s«* lio l»o vsem tem Lahom in samim Abesineetn zahotelo po cvetočem Sudanu in rodovitnim Egiptu, ki ima ]m> laškem načrtu vezati Abesinijo z "materjo zemljo?*'
To je načrt, vreden največjega cezarja!
Ali pa bo tako zavzetje Sudana in Egipta mogoče? Razmeroma jako lahko. Sudanci se ne bodo branili. Egipčani so pa jako slabi in tudi uboiri. Tako bodo morali braniti Sudan in Egipt večjim dolom Angleži sami. Toda Angleži morajo ves provijnnt dovažati preko velikih daljin, Lahi so pa v tem delu sveta doma.
Laho-Abesinci bodo maršira-li ob Nilu proti Aleksandri ji, libijske laške armade bodo pa iz severozapada pritisiyle na Anir-leže. Na ta način bodo Angleži prišli med dva ognja. Bežati ne l>odo mogli ne na vzhod ne na zapad, ker tam so puščave. Zato se bodo morali podati. Kakor hitro pa imajo T .ali i Egij>t. bo dokončm»veljavno tu-tli Sueški prekop v njih rokah, in — Angležem je odzvonilo.
Sicer se pa kaj lahko zgodi, pelo verjetno je, da bodo Lahi marširali dalje na Sudan in Egipt, kakor liitro dosežejo za-padne meje Abesinije. Angleži =?o tam doli do sedaj še malo pripravljeni, malo vojaštva in potrebščin imajo tam.
Kdo naj pa zadrži številne laike armade, utrjene v abesin skih bojih in zmagoslavnega razpoloženja, da ne bi korakale 3b Nilu doli proti svoji domovi-ai?
To se kaj lahko zgodi že v ^nem mesecu, ali še prej. Kaj liso že v neposrednji bližini Ta-
Ienja Kerenskega, in nekaj takega se pojavlja v šc manjši meri sedaj v Španiji.
Ljudje bi izgubili vsak smisel civilizacije. Trgovine in delo bi bilo uničeno. Nastala bi splošna anarhija, ki bi bila toliko strašnejša za rail i splošnega pomanjkanja in gladu. Polja bi ostala neobdelana. Začele bi razsajati epidemične bolezni, ki bi izkorenilile rele |iokra«jine. Ljudje bi odrekli posluh vsaki avtoriteti. Večje in manjše roparski* bande bi uničile, kar bi Še preostalo. Človeško življenj«* bi postalo brez vsake cene. Ljudska družba bi se vrnila v najprimitivnejše meje.
Vsled zadnje svetovne vojne je svet nazadoval vsaj za petdeset let, nova svetovna vojna bi pa povzročila najmanj petsto-letno nazadovanje.
Seveda imamo znanost in literaturo, umetnost in organizacijo. toda poglejmo, kako stojimo z ozirom na blagostanje, ki je navsezadnje vendar podlaga naše sreče na sveti.
Anarhija bi po novi svetovni vojni trajala sorazmerno dolgo časa. pet — deset let, nakar bi seveda zavladal svetu oni, ki si je znal svoje sile najbolj pri-štediti: v našem slučaju bi bila to Azija. Azija ne zaradi svoji" sedaiuje moči. ampak vslitl tega, ker bi vojna belo pleme neizmerno oslabila.
Ce tako gledamo na posledice morebitne svetovne vojne, kaj hitro u videvamo, kakšna pritlikavca sta Hitler in Mussolini, kako smešna bi postala voči-gled svetovnega poloma.
Mussolini in Hitler sedaj delata. kar hočeta, kar se zavedata. da druge sile ne morejo začeti z njima vojne, ki bi pokončala ne le Nemčijo in Italijo, ampak tudi zmagovalec
Ta in oni bo rekel, da setu predaleč prišel z opisom posledic d mire svetovne vojne, toda pomisli naj tole:
Ako je zadnja svetovna vojna toliko škodovala svetu, dasi
na jezera, ki je mati Nila!
Vse to zveni fantastično, toda pomisliti moramo, da imajo Lahi velikanske rezerve v Libiji, armade, ki so napram sedanjim angleškim silam v silni premoči v vseh panogah orožja.
In, ali j<» tako nemogoče, da je Marconi izumil kakšen tak električni stroj, ki bo mogel paralizirati angleško pomorskn moč, ki ga pa Lahi do sedaj niso hoteli pokazati ampak ga IhikIo šele v skrajni sili uporabili? Tudi brez Marconija so Lalii dovolj močni za izpeljavo svojega načrta. Zato pa Angleži ne smejo in ne bodo dovoli-i li, da s<* Lahi po svoji dragi |volji \'domačijo v Abesiniji.
I Položaj v Evropi
i Po okupaciji Sudana in Egipta bodo morali Angleži Lahe direktno napasti, v sami Italiji, kar bi bilo zvezano z velikimi težkočami, razven če si pridobe zaveznike med laškimi sosedi, in tja spada tudi Jugoslavija.
V	slučaja angleško-laške vojne bo nastopila tudi Jugoslavija. Kadar nastopi .Jugoslavija, kar se bo zgodilo edino na angleški strani, se bode vmešala Madžarska in, mogoče Bolgarija na laški strani. Nato bo vpadla Romunska in Celioslo-vaška. Priskočila bo Nemčija v zvezi z Italijo ali pa na svojo iies't. Nato bo prišla na vrsto Francija v obrambo Male nn-tante. Naskočila bo Rusija. i,ti tako bomo imeli drugo svetovno vojno.
In tega se Anglija in Francija bojita. Angleži in Francozi niso v strahu pred Mussolini-jem, kakor mislijo nekateri, mod njimi tudi Rev. Jager, boje se svetovne vojne, ki bi prinesla Škodo celemu svetu in prav gotovo nikomur nobenega dobička.
Posledice druge svetovne voine
Angleži se boje svetovne vojne, zato ker so nadvse trezni jxilitiki. Oni vedo, kaj bi prišlo za drugo svetovno vojno. Posledice take vojne bi bile katastrofalne, vseuničujoče. Ves svet bi se pretresel do temeljev. Dvignili* bi se sestradane ljudske mase in uničile vse, kar bi še ostalo izza vojne.
V	mali meri smo to opazovali v Rusinji za ra-a stmioglav-
se je svet pripravljal na njo stoletja. koliko bolj mora zadeti svet druga, brezprimerno stra--nejši p »kol j. na katerem se je svet pripravljal gospodarsko komaj deset let, medtem ko računi za bivšo vojno še niso plačani.
Gospodarske sankciji", da, ali vojna se ne sme u]x>rahiti za dosego namena proti Hitlerju, in Mussoliniju.
Lige narodov v resnici ni več
Liga Na rod« »v obstoji samo še formalno, v kolikor je Angliji in Franciji potrebna. To pa ni več Liga Narodov, ampak zveza Anglije, Francije in Rusije. Niti se moremo pri tem ozirati na manjše države, ki nimajo besede v svetovni politiki, pač pa
Jijgo Slovanska Kat. Jednota
Je najboljša in najpopularnejša »lovcraka podporna organizacija v Ameriki. Računa nizke aimmi nte in platoje liberalne podpore za slutaj bolezni, nezgode ali smrt i. Ima 185 podrejenih društev in Meje nad 20,000 tlanov v obeh oddelkih.
Za vfitanoTitev novega društva zadostuje 8 oseb.
Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev
Pišite za pojasnila na OI-WM URAD J. S. K. J-	ELY. MINNESOTA
so le priveski, nekaki feudl velesil. Saj Liga Narodov nikdar ni bila društvo enakopravnih
članov.
V kratkem času. mogoče že v »nem mesecu, se bomo vrnili k sistemu starega predvojnega ravnovesja evropskih sil. Hitler in Mussolini delujeta na tem, do sedaj brez uspeha, ker drug drugemu ne zaupata, in, ker manjše sile niti enemu niti drugemu ne verujejo, zraven te-ira so pa preveč povezane na Francijo in Anglijo.
Mussolini j»» v Ligi samo po imenu. Kaj nima razprtije z njo!
Japonska je že prej zapustila Ženevo, vendar je pa napadala Kitajsko, ki je tudi članiea, še za časa svoje včlanitve pri Ligi.
Liga ji* storila svojo dolžnost samo v slučaju bolgarsko-grs-keira spora, toraj napram majhnim narodom.
Liga? Ne one idealne Lige, kakoršno so zamišljali njeni u-stanovitelji ni več. Tu imamo torej Franenjo, Anglijo, Rasi jo. in pa državice, ki so pri "Ligi" identične z eno ali drugo od teli treh velesil. To vendar ni Liga narodov!
Skoda, preskoda je, da je Društvo narodov izgubilo svoj značaj in se prelevilo v enostavno politično zvezo.
Temni izgledi
Japonska, Nemčija, Italija se ne bodo mogle opravičiti
se bo ugonobil svet, skupaj s fuererji in dučeji in mikadi.
Pravijo, da se zgodovina ponavlja, kar pa ni res, pač se pa državniki včasi vračajo za par stoletij ali več.
Tako hoče biti Mussolini super-cezar, Hitler pa v enaki meri super-kajzer. Zavedena in zaslepljena masa pa občuduje "velika dela" svojih "vel-mož*\ od lViterili ista masa ne bo imela ne jela ne pila. Eviva
Duce! rieil Hitler!
Samo slavi in narodni časti naj bo zadoščeno, saj bomo lahko o<l slove in narodne časti živeli. Jed in pijačo, zdravje in roribrnsko srečo skupaj s civilizaciji) naj pa vrag vzame!
Ligi je torej odzvonilo. Pa bo tudi dučeju. fuererju in mi-k;wlu enkrat odklenkalo. samo škoda ji«, da toča pobija tudi po nasadih pravičnikov, ne pa samo krivičnikov.
Dopisu
Centrr, Pa.
Dne IT), marca je umrl trnka.; i rojak Peter Yerain v starosti 65 let. Bolehal je celih 1- let. Spadal je k društvu sv. Barbare št. 33 JSK J. na Center, ki
pred svetovno zgodovino, prod bodočimi rodovi sveta. Imele so priliko sodelovati za miren razvoj človeškega blagostanja, pa so pahnile svet na rob propada. kjer je treba sedaj samo m-znatnega pritiska, da se zako-tali in ."azbije v globoeini.
To so pridobitve, kaj! Osvojiti si kos Kitajske. Abe<in*je. in zasesti gorenje, kjer bo eden in d miri gospodaril nekaj let za eeno končnega lastnega in tu-jeira razsula, za ceno uničenja lastne in tuje civilizacije.
Lige ni več. ustvarja se staro ravnotežji*. Anglija, Franeija, Rusija, skupaj s svojimi tra-bailti. bodo stale na en? strani, Italija, Nemčija. Japonska. >ku-pa»j s svojimi klijenti. na drugi strani.
Tukaj fašizem, tam več ali manj demokrat izma. Fašizem, ki zahteva: demokrat izem, ki brani.
Fašizem, ki ima na razpolago zadnjo osebo v državi in zadnji kos kruha v dosego svojega na-mena; demokrat izem. kjer večja in manjša politična svoboda dovol juje večne prepire in graft do skrajne meje sebičnosti.
Svetovna vojna bo seveda uvedla fašizem tudi v demokratične države, kakor hitro se bo začela, pa bodo razni fuererji in dučeji popeljali svoji* backe v klavnico. Zakmj? Z-ito, da
mu je priredilo lep pogreb. — Omenjeni je bil doma iz Pod-pleča pri Cerknem. V Ameriki je bival okoli 40 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, štiri sinove in pet hčera. Vsi »o že odraščeni.
Ko že ravno pišem, lw>m malo opisal, kako se kaj imamo tukaj v Allegheny dolini in o-koli Pitsburglia.
Dne IS. m area popoldan reka Allegheny dosegla tako neverjetno višino, da menda nobeden ne pomni kaj takega. Se razume, tla je škoda ogromna. Dosti ljudi je brez strehe. Pohišvo in imetje je uničeno. Voda je odnesla tudi več hiš. Pomoč je hitro potrebna. Go tovo je tudi dosti naših rojakov prizadetih.
Začasno je bil ves promet u--1 avl jen. Vlaki niso vozili, poulične kare so stare po ulicah. Električne luči nimajo. Radio in telefon ne delujeta. Premo-go rovi ne delajo, tovarne ve-
Kerže oglašati v njem. Tudi T roba, Rupnik, Pogorele in o-stali so vsi* pohvale vredni. Zanimajo me poučni članki, novice iz stare domovine, povesti in kolona Petra Zgage.
Ker sta v tukajšnjem kralju poleg mene samo dva naša rojaka. mi ni bilo mogoče dobiti n«*benega novega naročnika. Zatorej mi pošljite za priloženi dolar knjigo, ki predstavlja najlepši« kraji« Slovenije. Jaz sem j h > rodu Gorenjec in se zelo rad spominjam krajev, kjer sem preživel svojo mladost, posebno okolice Kranja in Bleda.
Pozdrav!
Frank Grašič.
NARAVNE UTRLJBE — VISOKE GORE — OVIRAJO ITALIJANE
VELIK PROTESTNI SHOD V NEW Y0RKC
ZA OBRAMBO PRAVIC NA ŠII1 ZASUŽNJENIH BRATOV V ITALIJI
Prizor iz Abesinije, ikjer se od ločuje tudi u«ada Evrope.
činoma vse stoje. Pošta ne pride, časopisov ne dobimo.
Prodajalne pravijo, da bodo kmalu izčnpanc, tako smo čisto odrezani od ostalega sveta. Seveda, to bo le en čas.
Železniške kare so ^tale po tračnicah do strehe v vodi. — Tudi dosti hiš je bilo do strelic v vodi po Pittsburghu in o-kolici. Vojaštvo pomaga policiji vzdrževati red. Pozneje se bode zvedele podrobnosti o katastrofi.
Pozdrav!
Frank Schifrar, zastopnis.
Forest C itn, Pa.
Ker zadnje poročilo v "Glas Naroda" z dne 21. marca gle-de. smrti Antona Gerčmana ni bilo popolno, naj omenim, da je IKjkojm zaipustil poleg 4 sinčkov in hčerke tudi soprogo Angelo, i>olbrata Louisa v Miners Mill, Pa., in enega v starem kraju. Bil je večletni stalni naročnik Glas Naroda.
Povodenj nas tukaj drugače ni prizadela, kot da »nam je j skoraj vse majne zalila.
Pozdrav!
M. Kamin.
Martins Ferry, O.
Po mojem mnenju in tudi po mnenju drugih rojakov je Glas Naroda najboljši slovenski list v Združenih državah. Zelo me veseli, ker se je začel Franki
V nedeljo ob poltreh popold. ilne 2!). marca, se bo v Arlington Hall (Polj.-kem Narodnem Domu), 1!) St. Marks Place (8. cesta) v New Yorku vršil veliki protestni shod, kakršnega nismo že dolgo imeli v New Yorku. Shod prireja Udruže-nje za Obrambo Jugoslovanov v Italiji, katero udruženje je stvorjeno od delegatov vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih društev v newyorskem mctropolitau^kcni okraju brez kake verske, politične ali smo-trene razlike. Takega gibanja, v katerem bi navdušeno sodelovali vsi Jugoslovani — naj spadajo k tej ali oni stranki ali k temu ali onemu verskemu, političnemu in soeijalne-mu naziranju, še nikoli ni bilo, in gibanje je že radi tega samega dejstva veleponiembno. To pač pomenja, da vsakdo izmeti na- obsoja strašno zatiranje naših bratov ]>od Italijo, simpatizira ž njimi in hoče storiti vse, da se njihova usoda zholjša: Shod je največjega pomena, ker se bližajo dogodki, ki bodo imeli velik vpliv na usodo naših zasužnjenih bratov, in dolžnost vsakega zavednega rojaka je, da se u-deleži.
Govorili bodo govornikih znili tendenc. Predložila se ostra resolucija, 'ki bo prio\ čena v ameriški javnosti.
'Vstop je brezplačen.
Naročite se na " Glas Naroda'' največji slovenski dnevnik v Združenih državah. '

O t AS NARO D A »
New York, Thursday, March 26, 1936
1 ' ' THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A.
OBUPEN POLOŽAJ MAJNERJEV IN POVODEN J
Napisal MARKO RUPNIK, Coveixlale, Pa.
N© dolgo tega, ko sem poro-■eal, kako so na spreten način »pravili ob delo v tem rovu o-prof? 70 majnerjev s tem, da so sekcijo rova oddali oil Št. 8. k lro>vu «t. 3. Vsi ti majnerji so ■vrženi na cesto in prepuščeni nami sebi, prav kakor bi ni-rad&r ne bili člani kake organi-Kacije in ne člani človeške draž-
Upal sem jaz, kakor tudi vsi ■prizadeti, da z močjo naše unije Spreprečimo krivico, ki se j«' ftsgodila starejšim majnerjem. B)anes vidimo, da smo maijner-pi žoga v rokah kompanije in naše hi« t ne unij«'.
Naši protesti, izrethio 1<>k;dne seje, klic na pomoč 5. <li»trikt:i. irse ni zaleglo nič.
Drugo nismo na boljšem, kot la smo dobro zdaj poučeni o na sem 45. paragrafu v pogodbi Tied operatorji in majnerji, kateri ee doslovno glasi:
"The management of the [nine, the direction, of tin-working force, and the right to lire and discharge are vested exclusively in the operator, and :lic United Mine "Workers of iAmerica shall not abridge these tights.?
Nikdo izmed nas bi se preveč lie jezil, če bi s<» z nami vsi j Jako ravnalo, kakor vedno rav-najo v večini vse neunijske companije v slučaju, ko ne ra-iijo tolikšnega števila d«*!av-jev — odšlo ve navadno naj prvo one, katere so niajzadnie sprejeli v delo.
Pri nas srno organizirani — Eato je pa drugače!
Zadnjo mesece so tu sprejeli v delo več ljudi — ponajveč mladih fantov, ki bi sploh spadali še v šolo — stare manjrr j" pa, ki so pustili svoje moči t«*r od 25 do 40 let svojegii življenja garali po rovih, zdaj j postavljajo na cesto!
Kje bo dandanes nad -H) let star človek — posebno še inaj-ner — dobil <l<*lo v drugi industriji, kjer bi si pošteno služil kruh š<> za preostale dni svojega življenja!
Pri vsem tem pa bi Št* marsikdo lažje prenašal in trpel krivice, T-e bi sploh nikdar ne bil organiziran v uniji, kamor j" stavil vse svoje upanje za pomoč v dneh, ko bodo pojemale mladotsne moči — to, to, človeka boli.
S krvavimi žulji zasluženimi centi podpiramo unijo, v takih dneh pa dobiš kot pritepvn pes. Idi in pogini kjer ii drago 1
O, gospodje že vedo kaj delajo!
denj, ki nima para v zgodovini Pittsburgha.
O tem ste morda v New Yor-ku bolje poročeni ko jaz, ki sem tu v bližini.
O tej povodnji zato omenim, ker je prava in resnična slika ameriške krize. Ves Pittsburgh in velika okoliea nima vode zato, ker je povoden j.
Ko smo IS. marca prišli iz majne, se nihče ni mogel pošteno umiti. Kakšni pridemo premoga rji z dela, ve samo tisti, ki je nas kdaj videl.
Sreča, da je dan prej (17. marca), padlo skoro 6 palcev snega, .da smo si s snegom vsaj nosove oribali.
Ker smo tu vsi navezani na mestno vodo, je bil čuden di-rindaj po Coverdalu. Vsa vodna zveza je potrgana ali zaprta in bo morala še za teden dni vsaj tako nas radio obvešča. — Grozne so ure, ki jih zdaj narod preživlja od Johnstown a — Pittsburgh—Wheeling in dalje.
Hudobneži pravijo, da v prestopnem letu. kot je letos, babe dedce jemljejo, jaz pa dostavim :hi kar niso babe do zdaj dedcev pobrale — jih bo pa zda»j povoden j vzela!
Pozdrav!
PAR SPOMINOV NA MINNESOTO
Napisal MATIJA P<>(«<>RK1X*.
Leta ISIKJ so bili časi, ki se jih si« herni spominja, ki je bil takrat v Minnesoti.
Mooca maja onega leta sem pričel delati v železnem rudniku na KI v. Po enem mesecu in pol je pa delo pom-halo. Jaz liajdi na tovorni vlak — s trebuhom za kruhom. Tskal sem dela po Clevelandu in po Ohio. Na zimo sem zopet vrnil v Minnesoto. Delal sem Še nekaj mesecev, nato pa obolel. Odpravil sem se proti Tower, Minn, Imel sem štirideset dolarje v v žepu. Skrbeli sta me bolezen in prihodnjost. Blizu Kly me je siečal mož, ki je 1>31 v tamkajšnji okolici na zelo dobrem glasu. Pis:il se je Bni-ccho ter je bil doma nekje iz severne Italije. Ogovoril me je in vprašal, če bi hotel iti na njegovo farmo blizu Tower. Potoži! sem mil. <la -e-.n bolehen, ee-. d:; .-em nakopal bolezen v vn;l*nku. Potolažil me je reko-: "Tin;.m pfvsestvo in pri meni ie v.č doven-kih fantov. f'e boš kaj delal, ti boni plačal.'
Sprejel sem ponudbo. Mož je bil res dober z menoj. (V sem le pni ure delal, mi je plačal. Potem sem y:a še mnogokrat obi>Val, in sva bila do njegove smrt« prijatelju
To zapišem za stran tega, ker je ba> dni umrla nj''^ova s o-proua, >tara S.'J let. Tiste čase je bil Tower večji in bolj poln življenja In »t danes.
Pokojni Hull ni deloval le na verskem polju, pač je bil pa tudi vnet za splošno narodno stvar. Vsako nesoglasje znal milnim i Hitom in v oliojestran-
nem polju. To mi pa med Kitajci seveda ni mogoče." *
Ko sem prišel pred dolgimi leti v Minnesoto, smo se zbirali le pri društv ih. Takrat še ni bilo slovenskih Jednot aii Zvez. In pri'šel bo čas, ko jih ne bo več. Njihove vloge bodo prevzele ameriške za varovalu i nske družbe. Slovenci v Ameriki polagoma izmiramo. Prišel bo čas, ko nas ne bo več.
V takih in sličnih pomenkih •sva bila s staro naseljen ko na E velet h. Minn., ki je dne 22. februaitja praznovala svoj 75. rojstni dan. To je rojakinja Marija Brine. Od leta 1800 do leta 1W8 je živela na Tower, naito se je pa družina preselila na K velet h.
Kmalu po preselitvi je leta 190G zavedno zatisnil oči njen soprog. Kot skrbna mati je sama skrbela za svoje otroke in jih dobro vzirojila. I bVrka Marija je postala učiteljica, en sin je učitelj, drugi pa inžinir. V Ameriko je privedla le enega sina, eden je pa umrl v starem kraju. Žive še štiri sinovi in hči. V Ameriki ji je on sin
Prvi Slovenski Dom v Tower, Minn.
Po neznansko hudi zimi, ka-korstte ne pomnijo najstarejši ljudje tu okrog, smo zdaj dobili grozno poplavo in povo-
Prvo Slovensko dvorano, zidano iz opeke, je kmalu potem oijenj uničil. Slovensko dvorano je upravljala delničarska družba, ter je bila v oskrbi po-kojnega Buha. Baš letošnjo zimo sem urejeval njegov arhiv ter našel več delnic omenljene dvorane. Po nesreči je vsem povrnil oziroma izplačal delnice. ker je bilo poslofpjo proti požaru zavarovano.
sko zadovoljstvo uravnati. Poznan je bil njegov izrek: "C'e vi ne molite, saj smo mi zato tukaj, da molimo." Nikogar ni pehal od sebe, nikogar ni zmerjal z odpadnikom.
V njegovi zbirki (kolikor je ni uničene) so prvi iztisi vseh slovenskih listov in razne druge zanimivosti.
Pokojnik je bil splošno spoštovan od vseh. Ko smo lani kot obleajno praznovali prvi naseljenci svoj dan na Ely, Minn., je v svojem govoru tudi meto-distični pridigar dr. Grays iz Cliisholm, Minn., poveličeval pokojnika in njegove zasluge.
Poln hvale o pokojniku je bil tudi slovenski misijonar Vesel-ko Kovač, ki se je pred leti, na po vrat ku na Kitajsko, izrazil v New Yorku: "Moje zasluge za narod niso velike. Par člankov sem spisal za Mohorjevo družbo, to je pa tudi vse. Ze-1"1 bi tako delovati, kot pokojni Buii; na verskem in na narod-
umrl v avtomobilski nezgodi.
Ob 75. letnici so ji člani Hrvatske Zajednice priredili lepo in pomembno slavje. Pri Za-jednici je že od pričetka, pa ni bila nikdar bolna in ni nikdar sprejela nobene bolniške podpore. Doma je iz vasi Bez-jakovo pri Metliki, 'kjer so je leta 1881 poročila. Poročne obrede je opravil župnik Mihael Terček. Rojakinji kličem: Še mnoga leta!
Zima se bliža koncu, dasi jo tukaj v Minnesoti še občutimo. V kratkem se zojiet kaj oglasim. Pozdrav vsem prijateljem in znancem!
SREČNA SEDMICA
"Jaz sem sedmi otrok od sedmega otroka, ki je imel spet sedmega otroka za mater — in ?z toga izvira vsa moja sreča," pravi minister W. A. Fovle, največji knjigotržec na Angleškem. (Je ga pa vprašaš, katero stvari smatra za svojo največjo srečo v življenju, ti odgovori :
"Največja .sreča je bila zame, da sem pri sprejemni skušnji za državno službo padel. Moj brat, ki je isto tako padel, je začel potem v moji družbi trgovati s starimi knjigami. Kaj je postalo iz tega, itak veste."
Brata prodata danes vsako leto okrog 3 miljone knjig. Na Angleškem in Irskem je sploh zelo razširjena vera, da je sedmemu otroku nafrienjena posebna sreča. Irci dajejo svoje sedmero jen ce študirati medicino, ker so prepričani, da imajo po-sdbno sposobnost za zdravljenje. Na Hebridih pa še trdne-i je verjanfejo, da je sedmi otrok < sedmega sina sposoben ozdravi-i ti, sploh vsako bolezen, pa naj ' bo njegova zdravilna metoda kakršna koli. Nu, in zdravilne metoda takšnih sedmorojencev so včasih zelo čudne. Protin zdravijo na Hebridih n. pr. tako, da pleše sedmorojeni otrok bolniku po hrbtu.
V letošnjem Koledarju je per lepih kredah povesti, ki bodo ljubitelje leposlovje^
KNJIGARNA
216 WEST 18th STREET
"GLAS NARODA"
NEW YORK, N. Y.
AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 27U strani. Cena ..............1.40
Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni.
AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J.
M. Trunk. 6<»S strani. Trda vez. Cena......5.—
Opis iNisameztiih držav; priseljevanje Slovencev; njihova društva in dru^: rv.rodne ustanove. Kopito ilustrirano.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
F. J. Kern. Vezano. Cena ................2._
BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........10
BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 181 str. Cena .80
RONTON. 280 strani. Cena ........................
Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem življenja.
RODOfl DRŽAVLJANI naj narofe knjižico — "How to become a citizen of the United States".
STATES. V tej knjigi n. vs» pojasnila !n zakoni za naseljence. Ona ..................
NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
308 strani. Cena ..........................130
To je najiM>i»olnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami.
VELIKA SANJSKA KNJIGA. S
strani. Cena ................
SANJSKA KNJIGA. S slikami. 1<<U
slik..uii.
.............'JO
strani. <"ena .fill

BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena .... .35
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......ljjl)
\ knjigi je 21 slik in en zemljevid. I'—idovi-na in pripovedke o naravnem čudu, kakršnih je lc malo na svetu.
DENAR Spisal dr. Kari Engliš.
strani. Cena ........................ jjo
penami problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodno-gospodar-skl strokovnjak, je razširil svoje delo tako, da bo služilo slehernemu kot orientačni spis
o denarju.
DOMAČI VRT. Spisal M. Ilamek. Z"A Str. Cena 1.2i splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za Sobne rastline. 102 sliki.
HO ORHIDA DO BITOLJA. I™ -ranL Cena M Zanimiv potopis s slikami tistln krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo
znanf.
govedoreja. Spisal r. Lenart 1« strani.
S slikami. Cena .......................
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. g'slikami. 2M strani. Cena ... Knjiga se odlikuje po svoji Obrani vsehVnVin velik, koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva.
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena ....................... M
Po«iroben opis starih Ijublinskili" grwtHn, s katerimi je v got.ivi meri zvezana zgodovina slovenske prestolice
GRČiKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ......L_
Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. KI strani. Cena .... JU Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-
BtVU.
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc
Levstik. 220 strani. Cena ................ 39
Levstik. strani. C^na broš. ,.J| vez. 1.10
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi ln drugi del obsegata 321 strani.
Cena: I. Del____ J9....II. Del M
Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu.
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... .30
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........ .3«
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1-25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. 3«
KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena .75 Navodila za izrafunanje okroglega, rezanega in tesanepi lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. M6 str.
Cena...... .70
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslovca.
IABERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 120 str. Politična Študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke.
MISTERU DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. —
275 strani. Cena ........*...............1«—
Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja.
MATERIJA In ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer-
melj. S slikami. 190 strani. Cena..........L25
Nauk o atomih, molekulih ln elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pere. S slikami.
168 strani. Cena ........................L—
Knjiga za mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh.
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati t raznih vprašanjih ln neprilikah, Id se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja ln gospodinje ln Je torej vest svef^ilee t vsakem domu.
NAROD; KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... M Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove Šege ln navade.
NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.... M Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih ln ienitnib pisen.
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere M
strani. Trda ves. Cena .................. .78
To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen po marca amerUOdh učnih knjig. S sllkamL Primerno as otroke, katere hočete naučiti pravopisa.
OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
U4 strani. Cena ..........................
Napisano v s|M»min možu. ki je prvi mol nami uspešno propagiral veliko Idejo Jugoslovan stvn.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 1SS strani. Vez...2^0 Knjiga je namenjena v prvi vr.-li vu. >tavbuo, umetno in strojno ključavničarstvo ter 2rle-zoli varstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal II. MAJA It. Trije
deli: 1W2, 141. l.i'I strani. <Vi,a m-bko v«e. S,0 '
Cena vezane .60 Poljuden in natančen opis odkritja nov.-ga sveta. Spis se čila kakor zanimiva invest ter je sestavljen th> najboljših virih. ' PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Knnnver 1J»7 strani. Cena ............................
V	knjigi so opisnue leiuite naC.. -Jovi-n.-ke domovine. Krase jo krasne slike nasm najlepših krajev.
1'RAKTIČM RAČINAR. Trda vez. J7.1 «tr... .75 I'rir«M"iia knjižiea. ki vsebuje v-*-, kar je pri nakupil in prodaji iw.trel.no
PRAVILA ZA OLIKO. 141* strani. Tr n,.......nr,
Nasveti in navodila, kako se je trvl.a obnašati v družbi.
PROBLEMI SODOBNE FH.OZifMJF,
Spiss.1 »lr. F. V.lK-r. ::il sfr;.i»f. f-,-na.......
Knjigo toplo priimročamo vsak.mmr ki hoče seznaniti 7. glavnimi črtami sodobne
filoznfljr«.
RLSKI REALIZEM. Spisal ,lr. Jvan Prijatelj
41-1 strani. Cena ..................... ' tJU>
v knjitri so opisani predhodniki Yn iVIi-jni ute-mffjitelji te svojevrstne ruske strti j p.
RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75
Kdf»r se zanima za radio aparate, no more te knjige pogrešati. Spisal j„ j,- strokovnjak,
profesor An«lree. S slik:imi.
RAČUNAR. 1166 strani. Vezano. Cona .........75
S pomočjo te knjige vaiu je mogoče naglo izračunati obresti o<l j«>l fK|st«rfka 'i« «lvanaj-stih f>dst«»tkov. Vsebuje tmli <lo<latek o meri ln ti ž i.
S I.O VENSKA KUHARICA. S V. T. Kalinšr>k.
OSMA POMNOŽILA IZHAJA. stn-rsi, lejK, tr«l«> vezana. <"«-aa ..................C.._
STANLEY V AFRIKI. V~2 strani. Cena.......30
Poživlja jI slavnega razisknvalra, ki je j»rvi raziskal "Črni kontinent**.
SPOMINI. (Kj'isal Jože I-avtiŽar. 1 J t:: strani.
Cena......l„V|
V	tej knj"i	naš znani jtofopispe ztirmik T*nvtižar sj m.nji ne na svoja brezštevilna „k»-tovanja.
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 7W In rr; strani. Tr»!a vez. Cena slov.-ax«ijSki in an«;le.šhosi.(ivkn
SLOVAR. MS strani. * "ena -------....... .9(1
SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. MS str fVna .10
Druga jKilovica knjigi> VM'lmje u"m«ko-slo. venski slovar in kratko slovnic-o slovenskega in nemškega jezika. SPRETNA KUHARICA. IMS strani. V.-zana. Cena 1.15
V	kniigi je na<l Seststu najvažnejših kuharskih na vrnili.
SPOL, Ml BEŽEN. MATERINSTVO. Cena ... -70 Knjižieo je spisal prof. »lr. Zahor ter j«' namenjena ilekli«-mn v starosti štirinajstih let.
SPOLNA NEVARNOST. Ona ................ -25
Na šestnajstih straneh je dr. Fran«- In-rgane nakratko pf»jasnil nalezljive sfM»ln»- I«Jezni.
UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. <*ena M
Knji"a vsi-bnje tndi slovni.-o in kratek slovar.
UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. - Sloviti
nii-a in slovar. 'JIG strani. Cena broš.......
Vezano......
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Frane Velier.
ltT/2 strani. Cena ........................1.51
VGŠCILNA KNJIŽICA. OC; strani. Cena ...... -5(1
Zbirka vošt-ilnih listov in pesmi«* k endovom, novemu leto in drugim i>rilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena.......50
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. —
100 stranL Cena ........................ 30
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 strani. Cena ...........................25
V	prvi knjigi so pesmi In basni, doeim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govc"nika, ? glasbenika in časnikarja.
VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 12S str.
Cena.........50
Zbfrka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena.
VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena.....60
Knjiga je izšla v založbi Vodnikove dražbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. .35 Zanimivosti Iz ruske zgodovine in natančen opis vojaSke republike zaporofikih kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠC.A. 62 strani. Cena ...... .40
V	knjižici najdeS v lepem redu omenjeno vse. kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviš svoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH.
SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Cena____1.30
Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 67 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.23
Higijena doma in v Soli. Opis bolezni pri mladini.
ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal
dr. Jnst Bačar. Cena......................L25
Sestav, delovanje ln nega Človeškega telesa.
.50
Znanstveni in ... . . . . . Poučni Spisi
Prizor Iz poplavljenega ozemlja.

GLAS NARODA"
New York, Thursday, March 26, 1936
TUB LARGEST SLOVENE DAILY IN U. B. 7L
| KRATKA DNEVNA ZGO^B^j gj
\\\ WELDIN:
C GOVORI POSLEDNJIKRAT
"Ne mislim morskih kač,"ji kol kapitan Raxvlev, "mis n . .
Pri besedi "morske kače" so Jgovori utihnili in ko na da » znamenje so se vsi radoved-> ozrli v ameriškega pomor-aka. Bili .smn mojima druz. i iz vseh delov sveta; sedeli no krog mize v kadil nem sami vzhodnoazi jskega parnika. oparna nor Rdečega morja as j<» tiščala k tlom in samo. * ^i pomislil na spanje in po-it«»k, ti je bilo mučno pri srcu. "Mislite na morske velika-e, morske pošasti sploh," je pregovoril profesor Grenier. ivnatelj nekega slavnega inž iocvropsk<"ga, oceanografske-a zavoda. "Razumem. Misli-e na bitja morja, ki so večja o vso ribo, kar jih doslej po namo. Znanstvo ne pozna ta-ih bitij in zato tudi ne pri-a, da bi živela." "Seveda, znanost!" se je na-nMmil kapitan Rawley. "A iz, vidite, imam prav lep in recej grozoten dokaz za bivajo teb pošasti: poslednje spo-oČib; "C 11." "Kaj na je to?" je dvomiji-o vprašal profesor Grenier. 'Opozarjani vas, če nimate fo-ografij ali prrč, da . . ." in irofVsnr je smehljaje skomignil rameni.
"Povejte, povejte," je klical es naš zbor radovednežev.
Kapitan Rawley se je nekoliko ozlovoljen premaknil na stolu in si prižgal cigareto.
"Zgodba je precej dolga," je > o ras i začel. "Stvar se je zgodila na posle.injili manevrih Atlantskega brodovja v Tihem oceanu. Tedaj sem bil poveljnik podmornice "H 44". Tre-jega dne manevrov naj bi bili reizk«'usili »"'ko novo napravo, ki je bila že dolgo tajnost, neki aparat za sporočil:;* ki deluje tudi p<«d vod in omogoča potapljajoči ni se podmornicam,' da se morejo v neke določene daljave sporazumevati na ra-dio-brzojaven način. Naša podmornica in na podmornica "O 11", ki jo bil na njen nslužben moj mlajši brat, sta bili izbrani za preizkušnjo, a nadzorstvo naj bi vrnlila admiralska ladja "Connecticut", kjer je bila postal ju.
* Neprijetna naloga. Torej, kakor je že navadno v življenju, je tako, da kaka že stokrat preizkušena reč prav tedaj brezhibno ne deluje, ko bi se človek rad izkazal. Kakor je povelje določalo, smo se ob da-' nem času postavili na zapovedano mesto. Morje je bilo mir iro. Stoječ na odprtem delu poveljniškega stolpniča, sem z daljnogledom še pravkar zasledil obrise podmornice "C 11". Že čez dve minuti sta se obe I podmornice oddaljili v dve na-

1
■protni smeri, dokler ni bilo ned obema trideset milj vode.
Z uro v roki sem odšel v zatrti del stolpiča in sem ukazal seinu moštvu, da gre v spod m j i hi. Natančno ob določeni se-:undi s:> se šumeče zgrnili va-ovi nad nami. Komaj smo bi-i v pravšni globini, ko smo do-»ili radijsko s|>oročilo; bilo jo s rxfonornice "C 11."
"C 11 podmornici TI 44. Nuj-io sporočamo opazovanje po-norskega potresa."
Dvakrat sem prebral te bese-le, pa še nisem vedel, kaj naj >i pomenile. T^e kaj je to? Ka-'vo je mogla OMl opaziti morski potres, ki ga mi niti naj-nanj nismo občutili? Poklical eni poročnika Wirrstona in mu nolče pomolil poročilo.
"Pijani so," je snbo deja-1. 1 To jo edina razlaga za tako ibcutenje."
Vendar — nekalj smo le morali ukreniti. Sporočili smo oodmorniei 0-11. Cez nekaj mi-mt je dospel odgovor, ki je bil leiasen in zmeden:
"0-11 podmomici 11 -44. Sporočilo dobili. Ne moremo razumeti svojega položaja. Bržkone smo v globini 00 metrov zadeli na neki gibajoči se predmet. f'udimo da ni nobenega potresa."
Vznemirjen in ozlovoljen sem bil. Kaj se pravi to "gibajoči se predmet ?" Kako je moči oddajati tnko vznemirjajoče vesti in se zaeno tako smešno izražati? Tihi ocean'je ondi, kjer so bili manevri, časih tudi do osem trsoč globok. V takih globinah pač ni "predmetov" pod vodo — niti gibljivih niti negibljivih. Pokazal sem novo vest poročniku T7in«tonu in molče sva strmela drug v dru-irojrn. Preden sva se mogla odločiti za vprašanje, so se začela nova poročila kar prehitevati.
"C 11 podmornici II 44. S-s polno paro ne moremo več držati smeri. Kompas nori o-krog čeprav krmilo enako vodimo.
"C-ll podmornici II 44. Vrtimo se ko v hudem viharju. Skušan-,» se čim najhitreje potopiti. Je težko doseči, ker moštvo žara I i butanja in pehanja in vrtinčenja podmornice ne more več stati na svojih mestih. Ne razumemo teira močnega suvanja in premetavanja v teh globinah, ki so mirne, čeprav je zgoraj najhujši vihar. Sporočite lastna opazovanja.
."C-ll podmornici 11-44. Podnrornica se ne more dvigniti. Globinsko merilo neznansko pada.
"C-ll podmomici TT-44. Morilo kaže globinsko tsartje čez 200."
Srce mi je zastalo, ko sem prebral posletlnje -besede in mr-
zel j>ot mi je oznojil čelo. C-ll je dosegla ono globino, kjer je vod i rji pritisk večji kakor pa prostor v vodi, ki ga more ladja te velikosti odriniti. C-ll je bila izgubljena. Ni bilo rešitve. Dal sem to vest Winstonu, da jo je prebral iu sem ga videl, kako je pobledel. Pomisliti je treba, v kakšno težavo smo za šli. Stali smo ondi in nismo mogli drugega, ko roke držati v naročju, zaeno pa smo bili obsojeni, da smo morali sprejemali poslednjo znake življenja ljudi, ki so bili na vsak način izgubljeni. Reveži so že prekoračili mejo smrti. Hitreje in hitreje so se jxigrezali v tiste strahotne globine, ki jih bodo na neki določeni točki z niate-i matično natančnostjo velikan--ske stiskalnice štrli ko orehovo; 'upino. Ali naj jim sploh še kaj sporočimo? Ali naj jih mučimo z brezpomembnimi pozdravi, a sporočili, ki jim bodo povedali, kako smo mi leno na varnem? K ij bi naj storili?
Težko sopor s;'m slonel na jekleni steni poveljniškega sto-; jišča, ko je prišla spet nova | vest. Kar nisem se unnl. da bi' jo prebral, a od začn lenja sem i kriknil. ko s_-m videl, kaj spo-j roča C-ll.
"C-ll podmornici TT-44. Blis-' kovito smo se vzdignili in ob-1 stali v globini 30 metrov. Vr-t'neimo se in meče nn« naprej in nazaj. Porftčnika Rawleva smo poslali v potapljaški kabini, da ugotovi z ločio. kje ti-
v •	« «
eimo."
Čudovito! Še nikoli se kaki podmornici ni posrečilo, da bi se iz tako globine mogla dvigniti. Primer s C-ll je bil zmeraj ho) j zagoneten. Potrdili smo obvestilo in smo vsi iz sebe pričakovali drugih sporočil, ki bi mogoče pojasnila zamotano skrivnost podmornice C-ll. Povedati vam pa moram, kaj je potapljaška kabna! To je ka-1 na z dvema izhodoma, kakršne so v nekatere moderne podmornice vdelali, da bi se moglo rešiti moštvo v potapljaških oblekah, Če bi se podmornica prenairlo pogrezala.
Zo čez nekaj minut je spet priš<l :rlas, a zdaj ne od C-ll, marveč «m1 admiralske ladje:
"Connecticut j»odmriorniei 11-44. Brž proti C-ll! Deset ru-šilcev iu dvv pomožni križark« sh^lijo."
Torej so na admiralski ladji' prav tako n-sno presojali vso zadevo, kakor smo jo mi. Zapo-vedal sem, da se dvignemo na površje in kmalu smo s silo vseli mototfiev krenili tja. kier smo si mislili, da je C-ll. Ce-
tfadaljcvanje na 6. strani.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike aM prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane |7. — V Italijo lista ne pošiljamo. - - ~ •
STRAH IMA VELKE OČI
Pota Ljubezni
R
o m a n'
21
Londonski listi priobčujejo obširne članke o čudni usodi dveh starih devic Miss Clare in Marv Wes oinder, ki sta imeli v AVhitechapelu skromno trgovinico & šivalnimi potrebščinami. Zaslužili sta precej, da sta lahko srečno živeli. Toda naenkrat je posegel v njuno mirno življenje protirm strah in sreče je bilo k oner, fv je bila ena sestra v trgovini, je morata ostati druga v sosedni sobici in stražiti na dvorišče vodeča vrata. fv je ena odšla po. opravkih, je druga zaklenila trgovino in za orla c-'lo lesene oknico na okrtrh. Nikoli nista hodili skupaj z doma, kajti e?ia je vedno stražila stanovanje a zvečer, predno sta leirli spat, sin s svečo v roki pre.gle-dali vse temne kotičke svojega doma. r°lo ponoči sta se najmanj štirikrat prebudili in ZTir-va pregledali vp« stanovanje preizkusili vse ključavnice in nrededali vse Votičke.
Tako stn živeli v večnem strahu celih 50 let. Oni dan se ie mudila Clara v trgovini, ko je naenkrat vstopil mlad gospod. V 'rgovino s šivalnimi potrebščinami so redko priha-iali moški in zato se je pričela Clara <><1 strahu vsa trr»sti. Pri-Šlee ie miriK segel v žep, seveda brez vsakega slabega namena. stara devica >" pa omedlela, ker ie bila prepričana, da ie segel tio revolver. O ost »od je začel ki i eat i na pomoč in takoj je prihitela iz sosedne sobe njena se-+ra. ''irn je zagledala onesvečeno sestro na tleh, se je tudi ona onosvetila. Obe sta se tako prestrašili, da sta še istega dne umrli. Tz-kaz:jlo <e je tudi v tem pniw-'Mi. da ima strah velike oči.
"Milostiva gospodična, dovolite, da se poizkusim za hip še stoje privaditi močnega vonja v sobi."
"Upam, da se vaša Svetlost tega kmalu na \ adi."
"Kaj mi preostaja drugega," — se je zasmejal — "smela želja, da odprem okno, mi je že itak enkrat donesla hud pogled iz najlepših oči. Ako se človek drzne stopiti v domovan j" rarobnice, tedaj se mora vdati na milost in nemilost."
Povabil jo je, naj sede; in mm Ha je na zofo, on pa na stol ob ozki strani mize.
"Ta soba ni videti bas čarobna, moii princ."
Ogledal se je.
"Cdoben prostor, ali za gospodično ni primeren. Vaše nož ice se morajo vdirati v mehkih preprogah* svilene blazine bi vas morale vabit: k odpor itku in visoka zrcala odražati od vseh -trani vašo postavo."
Vere se ;e polotilo veselo razpoloženje; oči
Smehljal se je.
"Morda imate prav, lepa čarobnica. 1'bogi suženj lega premagan k vašim nogam in obeta, da hoče vdihavati ta strup do zadnje kapljice."
"Izvrstno, a sddaj prosim, da blagovolil" nekoliko prevajati iz te ruske knjige."
"Ali res mislite, milostiva gospodična, da bi bil sposoben resneje študirati v tej okolici.'" Njegov pogled jo govoril še več! "Mislim, knez. da morajo biti te ure re^ne, ker sicer bi vaše Svetlosti ne smela v bodoče sprejemati več sama."
Začuden se je dvignil, a se potem nasmehnil u se jej gloljoko zazrl v oči: "A kaj bi potem mislili vi."' "Jako bi mi bilo žal—" "Mademoiselle —" "Dovolj, knez, začniva sedaj!" Pokorno je začel prevajati... "Oh, to je -trašno dologčasno" — listal je dalje — "to je že bolje: * Ljubim te, ljubiš me, ljubimo se.' in tukaj: 'Ali me ljubiš; Vedno te boni ljubiIV
so jej koketno zažarele. Danes je bil pristopne.!-;i, hvala Bogu, sedaj je lahko pokazala svoj pra vi temperament. Odprla je torej knjige in je pri tem svojo glavo jako opasno približala njegovi. Vonj njenih las. njenega pudra, njenih obldk je zavel okoli njega, ga je omamljal ter hkratu dražil njegove občutljive živce. Potegnil je svoj svilen robec iz globoko izreze nega smokinga ter ga pritisnil na usta.
"Milo.-tiva, kako morete dan na dan prenašati ta močni parfum?!"
"O, to je navada. Vaša Svetlost se kmalu o tem sama prepriča; parfum je tako lep, vzbuja toli prijetno razpoložen je, ob njegovem veaijn, je možno tako sladko sanjariti ! Ko bi vas vendar smela izpreobrniti, knez" — odpela je stekleničieo s svojega zlatega pasu — "samo par kapljic — dovolite!"
Se preden se je zavedel, mu je vlila precejšno množino tekočine na njegov robec.
"Kaj delateNjegov ton je bil prestrašen, skoraj malo strog.
Z divnim, odpuščanja prosečim pogledom je vzkliknila:
"Pardon, tisočkrat pardon! Neka prislovi-ca pravi: 'Strup proti strupu' — menim, ako >e vaša Svetlost navadi tega vonja, ako bi vas obdajal tudi izven moje sobe, potem bi ga njegova Svetlost drugi pot tukaj lažje prenašala."
Obrnil je še par li-tov: "Sedaj boste takoj videli, kako napredujem. Ruski stavek; 'Začarani n ' je prosil lepo vilo, naj se ga ljubeznivo u-mili.' he pazite kako znam to samostojno predelali: 'Začaran princ je prosil lepo vilo, naj Sv' ga s svojo ljubeznijo ir-mili'!"
Vera je že doluo s težavo zadrževala -meh. sedaj je privrel na dan kakor izpuščen niz biserov.
Knez si je pokril lahno z roko oči — o ta smeh! — zasledoval ga je dan in noč — zdelo se mu je, kakor da ga nežna roka milu joče boža-po njegovih živcih.
"Kaj moj smeh tako deluje na njegove nerve?" se je vprašala Rusinja. "Že zadnjič je bilo tako čudno." Vzela mu je knjigo in rekla z njej lastnim gracijoznini glasom: "I čencii ni dovoljeno svojevoljno obračati -tavke — govoriva!"
Pustil jo je govoriti ruski in franco-ki. vsevprek, naposled je ostala pri svoji elegantni fraiK-oščini. Sanjivrsko, opojno razpoloženje se ga je jnilastilo — želel ni drugega, kakor da more tu sedeti, jo gledati, poslušati, čutiti.
Mahoma pa sta so pojavili kakor iz pogreza dve postavi: Njegov stric veliki vojvoda in princesa Margareta... Vztrepetal je, a se zopet zbral — ikako dolgo je pač sedel tako, ne da bi govoril!
(Dalje prihodnjič.)
KJE JEST ANKO BABUDER? Išče ga njegov stric Rudolf Novak iz Vremskega Britofa pri Divači na Krasu. 'skai sem ga že enkrat v časopisu, zdaj ga iščem drugič, da se mi oglasi, linam mu dosti važnih stvaii naznaniti. Ce ne bo sam čil al tega oglasa, prosim rojake, da ga opozore, naj se zglasi stricu Rudolfu Novak na naslov: JOHN LIPEC, P. O. Box 153, Hastings, Colo.	(3)
m Za piruhe!
Najlepše Velikonočno Darilo,
ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev.
Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila.
SL0VENIC PUBLISHING C°-
216 West 18th Street New York
■
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
ff Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki rnu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
K.do bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o p'emenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! I !
IZ RAG:MDA V STAMBUL.
4 knjige, s slikami, 627 si rani Vsebina :
Smrt ftlohamnl Kuiina; Karavana smrti; Na bogu t Guro|*a; lJru/.lm Ku Nacr
Cena ______________________13«
KRIŽEM PO 4LTROVKM
4 knjige, 598 ntrani, s slikami
VscUna:
Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu: Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Šamarlh; Meri Jczhli
Cena .......................1.50
ro DIVJfcM SIIRD1STANV
4 knjige. 5P4 strani, s slikami
Vsebina:
Amadlja ; Bee iz Ječe; Krona sveta; Med drema ognjema	Ona ....................1 J>4
PO DEŽELI SKIPETAMET
4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina:
Brata AbtdZija; Roča. v soteski; Miridlt; nfr*fu*A <tO	Cen ________________1JS9
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig. » sUkami. 1704 straal
Vsebina:
Izseljenci; Yuma Betar; Na sledu; Nerai^ nosti nasproti; Alraaden; V treh delih rreta;
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 West I8th Street
Izdajale«*; N:« lovu; S|tf»t n« divjem zaiiadu; Kešeni milijoni; lH*dir*i
Cena ........................
V <-OKAH KAI.KANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovnf Šliui-ii; Zaroka z zapn-lutnil; V Koinb-ujaku; Moliatnedanskl svetnik
Cena ......................1J«
WIM.TOV
12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na dl t zapadli; /.m življenje; Nšo-či. Iei«i	; 1'roklestvo zbila;
Za detektiva; Mc-./^^inanči In Apači; Nu nevarnih i>otib; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančib; Wionetova smrt; Win-netova ojKjroka
Cena --------------
2 U T 1
4 knjige, s slikami, 597 strani
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Hib, in njegova poslednja pot
Cena --------------LN
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
ivi. JI
-i. .,
____
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO za Greater New York in okolico, ink.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljiee ali pa enega izmed odbornikov sa natančna pojasnila. T nesreči se šele spozna, kaj pomeni biti član dobrega društva.
To društvo je sker najmlajše, toda najmočnejše bodisi t premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo ie ukore 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro S17.00tt.00
----ODBOB ZA LETO 1H3G-
JPrt-dardnik: FRANK HOTKO	Bla^ajniK: ANTON KOSIUN1K
MT K. 7»rd St.,	101-21 — SSth Rosrt
New Tork City	IUcbmond HiU. L. I.
Podpredsednik: FRANK MRK INC T>|||i,m„
1065 Gre«ne Avenue	ANTON CVETKOVIICH
Brook.yn, N. T.	Seneca Avenue
Tajnik: J08EPH POGACIINIK	Ridc^vood. L. I.
»tO Liberty Avenue
Willlston Park. L. I.	Arhivar: JOSEPH POCACHNIK
Nadzorniki:
I. FRED VELEPEC.	II. VINCENT ZALOKAR
7TXS — (7th Place,	71-09 — C»th Street,
GtondaJe. L. I.	Glendale-. L L
III. ANTHONY CVEYTKOV1CH »S3 Seneca. Avenue. Ridcewood. L. I. Omfttv« sbarwjs vsak* tetrta asOfto v svojih društvenih prostorih v AMriM« PwmI— AiKMMriwi, au, Irvina A v*.. Brwkhm, N. V.
"•til W A nv D 1 *
New York, Thursday, March 26, 1936
rwr LUnarnr nrjurwrp mm.T twtt 9 *
Kje je Eva?
roman iz življenja 20	ZA "GLAS NARODAT priredil: i. h.
44 Da, prav dvomljivo bi bilo, gospa Komer, toda to službo seru morala sprejeti in win bila se vesela, da sem jo dobila, drugače bi morala lakote umreti," pravi trpko.
44 Moj življenje ženske, je sama, je tejško, to vem sama." pravi gospa Komer. Seveda sedaj je prepozno, ker je doktor najbrže že dobil drugo tajnico, -drugače bi se mogli še vedno pri njeni zgla-siti. Saj mu ni treba povedati, tla »»te tukaj igrali, kaj?**
ne, tega mu ne bi smela zamoleati, je o'ljse tako; jax pa imam kiuli. četudi ga težko služim/'
"No da, mi je žal. Pa me pridite kdaj kau obiskat, takole kak popoldne."
"Mi je žal, gospa Komer, saj popoldne nisem nikdar prosta, ker vsak dan od dveh pa do polnoči tukaj igram."
"Ti ljubi Br»g, tako pozno ? Potem seveda nt* gre; dopoldne pa nimam rasa, to veste."
"L)a, to vem; sedaj pa moram zopet igrati, gospa Komer." "Xo, dobro, potem pa vse najboljše! Mogoee še kdaj pridem, ee si l>eni mogla privoščiti skodelico čokolade. Torej , na svidenje!**
Eva je že nastavila lok in ji pokima. "Xa svidenje, jrorpa Korner!"
Gospa Komer gre nazaj na svuj prostor in sedi še eno uro pri svoji čokoladi. Izkoristiti je hotela veliki -ro.lck, da je poslušala Evo igrati na gosli.
In pri tc«m misli na lt pega, mladega doktorja, ki jo ji* v»prašal glide Eve. Sicer mu je obljubila, tla mu bo sporočila, ako kila j izve za njen naslov. In to more se volno storiti, četudi ji več ne more dati službe. Pisati tako visokemu gospodu, je vendar čast iu se ji bo moral zahvaliti, da mu je sporočila. Sicer pa jc tudi obljubo trtba držati. Zavzame so, da piše Olde-nu.
K sreči Eva o tem ni ničesar vedela, drugače bi gospo
Komer prosila, da tega nikakor ne stori.
• • •
Ludvik Otden je pri svojem podjetju imel dovolj dela, da bi mogel odvrniti svoje misli od Eve. Toda bilo je čudno: čimbolj se trudi, da bi jo pozabil, tem živalineje se je pečal ž njo. In če je pomislil na to, tla je oni večer stala preti hotelom in je gletlala v njegovo okno, tedaj mu je bilo pri srcu, kot da moia vse pustiti, da se pelje v Curih in jo išče.
2 Dolly ni več govoril o Evi in sam sebi si je prigovarjal, da naj bo pomaten in naj dekle pozabi. Včasih je bil popolnima brezbrižen in ljubimkoval je z drugimi ženami in dekleti in se je prod hrepenenjem po E\ i zatekal k drugim nagnjenjem. Tenia vedno se mu je posrečilo samo za malo časa, da je s takimi ljubimkovanji odvrnil svoje misli od nje, kajti vse to mu ni prinašalo zadovoljstva.
Gert Toring je že davno našel lepo stanovanje in se je nastanil v Berlinu. Zdoma je bil premožen in je tudi v Afriki dobro zaslužil. Ker j » bil na glasu kot zelo zmožen in žinir, mu je šel posel zelo dobro. Prejel je mnogo zelo do-biokanosnih naročil, ki so ga pogosto vodila tudi iz Berlina. Tedaj se je Dolly vedno počutila zapuščeno in nezadovoljno. Gert je mnogo občeval v Oldenovi vili in četudi si je Dollv saima sebi zanikala, jo bil Toi ing navzlic temu za njo oživljajoča osebnost.
"2 njim se je saj mogoče prepirati,** si misli, da si j« mogla razložiti nepoznano hrepenenje po njem, "drugače b" bilo pre.lolgočasno.'y
Gert Toring je bil proti Dolly vedno na straži; svojega bojnega načrta še ni premenil. In vedel je, tla bo dosegel svoj cilj. Nekega dne Dolly kar yialomarno vpraša svojega brata.
"Ali veš, katera je ona žena, ki ji je Toring tako dolgt ohranil zvestobo!"
Ludvik ji ničesar ne iz.Ia, kajti s Toringom je bil v zvozi. Vedel je, tla je imelo to Dollvnt) vprašanje izvor samo v nje ni ljubosumnosti. ln od Toringa je imel naročilo, kako st mora zadržati nasproti takim vprašanjem. Zat? » *avi na videano brezbrižno:
44Da, Dolly poznam • no žensko — ali pravzaprav dflkle, ki ga je zapredla v svoje mreže in katere r.c l*» zapustil pa če bi mu šlo za življenje in smrt.*'
Dolly zopet prebledi, in Ludvik so sam sobi zdi krut, toda ni smol drugače odgovoriti.
Dollv navidezno broabrižno skomigne z r-imeni. "O, Bog, kako so to visoke besede!** 44Je pa tudi v:sck občutek, Dolly."
44E, Toringa ne smatram zmožnega za visoke občutke." "Potom pa se zelo motiš; popolnoma napačno ga poznaš.'* "Hm, povej mi vendar, ali mi ne moreš povedati, katera je ta žena?"
"Toda Dt llv, kako te more to zanimati v tvojem zadržanju proti Toringu!"
4 4 Kot ženska sem pač radovedna. Rada bi vedela ** 4 4 Žal mi jo, tla ti ne smem povedati, toda Toring ima mojo b«sedo, tla boni njegovo skrivnost skrbno prikrival."
"Sladka skrivnost!" se norčuje Dolly, toda njen glas se trese.
"Seveda, zanj bo že sladka.** 4'Ali pa tudi veš, zakaj se ž i>jo ne zaroči!" 44Od rije še nima prave besede." V njenih očeh se nekaj zabliska kot olajšanje. 44O, ali ga mogoče ne mara?** ,
"O. ga že mara, toda Toring se še ni mogel odločiti, da bi izrekel od loč i hi o besedo. Najprej hoče svoje stvari biti popolnoma gotov.**
44 W kaj, veselilo bi me, ako bi dobil košarico,"' pravi trdo. "O. košarice že ne l>o dobil, o tem moreš biti prepričana -.Toda zakaj bi te veselilo, ako bi dobil košarico? Naravnost - kruto je, Dolly, ce mu to želiš, in kot tako te ne poznam.**
Njeae -»či *e bliskajo, toda v njih je bil vlažen sija i! ki mv je bil dokaz, da je mora premagovati, da se ji ne vlijo solze.
"Ker bi f Hit eni bil že enkrat konec njegovega nadkrilje-vania. Sovražim ga in želim, da bi se enkrat pošteno osra-nurtil, potem hi ga enkrat jaz nadkriljevala in se mu po-8 mehova 1 a."
(Dalj« prihodnjič.)
Copyright. 1996. The American Tobacco Company
LAHKA KAJA
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA
Vrhni listi vseh tobačnih rastlin utegnejo dati končni rezek, alkalijski okus. Spodnji listi povzročijo kislobnost v kaji. Samo srednji listi so, ki se približujejo v naravi najbolj okusnemu kislobno-alkalij^kemu razmerju. V Lucky Strike Cigaretah so rabljeni srednji listi.
Luckies so manj kislobne
Zadnje kemične preizkušnje kažejo* da imajo druge znane vrste preobilico kislobe nad Lucky Strike od 53% do 100%.
Preobilica Ktslobe Drugih Znanih Vrst Nad Ltichy Strike Cigaretami
•ALANCC			■J—T
i LUCKY STRIKE	ZJ		! ■
r brand b	1 ......	, .. .	
			: t
f BRANO č	1 -		
			
| e r a n o d	f		m
* Izidi Potrjeni Od Neodvisnih Kemičnih Laboratorijev Is Preiskovalnih Skupim.
- IT'S TOASTED''
Zaščita vašega grla —proti draženju
—proti kašlju
Naši v Ameriki
StUJAlUL ritUM3lU, .NAJ A.1.U NAKKAIKU N A DUflaMci SPOKOCt SLOVENSKE NOVI CE IZ NASELBINE.
| vasi Pod.-traža, IV.m Pn-čn;. ! pri Xovem mestu, kjer zapušč; | cm '-.a brata in mnogo sorodni j kov*. V Ameriki je bivala okoL | I t.
★
i
rim la .;<• v (»levelandti Franco Zaje, rojena Ti*m>ič, stara '1 lot. V Ameriki >«> je nahaja I lit *12 let. I)oma je bila iz I .oži [ Pred s. 1« ti je um* i nj mi s -»pro«?. Zapušča dva sina i:i dve hčeri Zadnje a 1 ii i ie iiinrl v Cbicair« Frank Merlak, star T.'I let in do j irm iz Dola pri Borovnici in
N"« ti-:(ii.i-ikeni. V Ameriki je ži
i v;-l 4*» let in	štiri sin»>
ve. hčer. brila in sestro. *
V soboto zjutraj j<* po iiol.^1 in mučni bolezni umrla v ('! velandu dobro pi-.znana A*ia Oberstar, rojena Berus, j»o . niače Kočevarjeva. Zapušča tri otroke, brata in mnoso sorodnikov. Ranjka je bila rojena v

*
1 £
■h
siavEMr rrm.isiiiNf;
COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18lh St.. New York
PiSlle nam xu «fiw voznih II-rtnr. nwrradjn kaUn in pojasnila za potovanje.
fll< rojaka Mihaela S m> barvi, ki j:> -»adnie dni umrl *
nbo/nici v CJirardu, še tole: V
Ameriki je 1 ii 4."j let in bil ,i< veteran ameriško-šTvi:n»ke voj-
ne iz leta 1 S«)S. Kakor ni m:i val relifa *nko ni nikoli vz"1 tudi vet^rsmske pokojnine od vb1 de. V« lik čudak ie bil. V pre-
tekli zimi so jra n«*li v nekem blevu vse ara premrznjeneija in izstradanega ter ga poslali v
VELIK IZLET V JUGOSLAVIJO
m slavnem rkspmnrm pamiku
BERENGARI A 8. Maja
MANJ KOT 6 DNI NA MORJI
r<M»m- kabine prfj>nj«*Ka turi sti>v.skt~^a Rizn-tla ui |n>liiik»* ir«--tjpea razn«la. Kh-uantna »»Intlni-ra in javiif «lT«>ram>. Sla rok ni jsk i nat'-iii kulianja in l»n-z|»la»-ii«» vi»»-» |».^4.-1m«ii »rkntltT. kitu« glfla IhV,
plesi.
IkRlHOI>NJI OSKBNO yoiikni izlet
GEORGIC 16. maja
Nizkr rfnf za povratno po t o vsnjr 3. razreda iz New \urk* do IJubljane $I9K.0(».
Tedrnska o«lplulja na ek prr»;iih ladjah.
Z:i nadaljuj*' Infonua« ij«' se ol»r-ti i t *• na
LEO ŽAEKAJSEK
liemra* Travel Servlrr. Inr. :«I2 E. <?ml fSt^ New Yor'.i
Cunard White Star
"C 11" GOVORI PO-SLEDNJIKRAT
SHIPPING NEWS
Na parnikih. Id m drkeU UAanl, nSe v domovino izleti pod vadstv« izkušcnrtft »pi fljmki.
Aad aljc cnt!jc s 7). struni
okrajno ubožnico, v kateri je umrl.
*
\* Burir«'ttstown, Pa., je nedavno družini John Saj«* umrla hčerka Frances. Stani je bila <4 let. Zapu><"a starše, brata in sestro.
lil. marca zjutraj j«* po dol^i in murni bolezni umrla v Cle-velamlu Anna Olierstar. roj. iJernš, po domače Koeevarjeva. stanunjoea na E. 67 St. -♦ara <»:» let. Pokojna je bila dotna lx vasi Straža ]>ri Novem mestu na Dolenj-kem in je bL-vala v Ameriki okoli 4.> let.
KLOBASE, SUNKE
IN ŽEI.OIM i PO	funt
DOMA St ŠKNO MESO VSAKE YR STE on :*» — 3« CENTOV n*NT
T!. 7.' i'š;'j.:ni t šir<-m Amerike pluti po8'-rif m t»"v»-'ju »!i <Ienar nap^i.
KRAMER'S MEAT MARKET
r>mi ST. n.AiR ..VENUE CLEVELAND. OHIO
Advertise in
"GW Naroda**
rav je v takib slueajib kaj ma lo upan ja na rešitev, me je ven daile prilika, da sem mo^e! kaj ukreniti, vse.^a poživila.
Z daljnogledom v roki sem -1;«I na odprtem delu poveljni> stoljuea, ko je rez kaki!' lvaisit minut prišlo poroeib 'I C 11. Porornik Winston m* *ra je izroeil:
podmornici II 44. filo-bina HM). (Jloliin»ki manometer najrlo juida. Skoraj sled* '»bvestilo f»orornika R:uv!e>*a.
•SjM-t si» se vesti kar prebite-vale:
"C-11 podmornici TI 44. filo bi na 140. Premetavanj - «sunki sem in tja. Nespremenjeni«
resno stanje."'
"C-11 podmornici H 44. (\\n bina IGO."
"C-11 p.Mtniornici 11 14. filo-bina 1 SO. Manometer >e r;«' pada.
Krrevilo s"tn oUlt-nil o«ri'a-je, da so me kar prsti za--skeleli. Zakaj niso snoroeili izvida? Al-ie bil tako brezupen* Ali aru pa morda sploh ni-o dobili iu mi lioeejo zamoleati. da se j" moj brat |iri potapljanju ponesrečil .'
Slednjič. kr» je minulo še d<---rt minut, ki so se mi dozdevale ko nre, ie dospelo rsreločuciše in daljše obvestilo. T res »čili rok sem ira prijel in bral:
"C-11 pedinornici II 44. (Ilo-bina 220. filobinski manometer strahovito pada. Poročnik Rawlev obvešča: S težavo se tihi >e ix -rečiln iti v irloljini .'»0 'metrov na izvid. Podniorni"a tiči s tretjino svoje dolžine do za^rozda v iribl'jivem trupu, ki -e z zmerno nairlico. a v neena-komernili črtah premika dal.ie. V medli luči žarometa je bile videti, da ima premikajoče « truplo obliko neznance rib« strahotne velikosti. Brez dvo ma smo se zadrli v živo morski pošast in se ne moremo izm . Tu se je besedilo presekale .Bilo ie poslednje sporočilo poil mornice C-11. Nikoli več ni tnn dobdi niti p:hrsn o podmornici ali njenem moštvu.
Pomorski v-'ščaki so dejali •'Bencinovi plini so omamil7 moštvo, da se mu je zmešalo.'' Takšno je bilo tudi uradno ob vestilo. Čeprav bi jaz dodal da so plini te vrste prav take neznani, kakor morske pošasti. Toda strokovnjaki so mojrli izbirati le rj'd plini in nestvo-
ri in so se odločili za pline.
Kapitan Ravlev i»» lunolkn' in se zazrl v praznino
"To je moja zirodba. jritspof1 profesor," je deial čez čas > bihnim poroarljivim m>snieš kom. "Žal. nimam ne prič n< rotocrrafi.i. Da bi dobili foto rrafije, ni teda-j na C-11 nibč« ne nteamil. niti se mn mu nr zljnbilo.- niti ni imel prilike za to. Moje priče pa ležijo osem fisoč metrov globoko na dnu Ti bega ocoana."	1
'Si. marin :
riiauiplaiD t Havre Aguilaiiia v Clu rb-iurg
28 uian-a :
Con le »II Sav«la t Cent«
'i nprila : BREMEN v Brnom
:t. aprila :
ItereiiKaria r Clierbonr«
4.	aprila:
I le de IraiMf v Havre
8. aprila : Washington v Ha »t«
11.	aprila:
Uex v <ienoa Pa i is v Havre
14.	aprila : Kuroita v IIr:-nien
15.	aprila :
Aijnitanid v Cberbour«
18. aprila:
I^afayclte t Havr«
n. aprila:
ItereiiKaria v Clierhourg
'HI. aprila:
Itremen v Bremen lic de France v Havre
'J5. aprila:
Coute di Savoia v (icnoa
2. maja:
Cliamplnin v Havre Kuro)« v Itremeu Vul<-ania v Trat
0.	maja : Washington v Havre
8. maja : Ilerengarla v Cherbotir*
maja: Itremen v Itremen Paris v Havre !t»»x v fieooa
12.	maja: Normamiie v Havre
UK maja :
Kiiropa v Itremen
20.	maja : .Manhattan v Havre
21.	maja:
Aiiuiiania v Cherbourg 'Si. maja:
Cliamplain v Havre Conte «11 Savoia v Oenrta
Lfi. maja:
Noriuaiidle v Havre 28. majn :
BERENGARIA v Cherbourg
2!>. maja:
t»vx v Uenoa Itremen v Bremen
.1. Junija: Washington ▼ Havre
5.	junija:
«jueen Mary v Cherbourg Kuropa v Bremen
6.	junija: Paris v Havre Saturnia v Trat
11. junija: j I le de Franee v Ha tre \<|iiitaiiia v Cherbourg
13.	junija: Itremen v Bremen Conte ili Savoia v Cenoa
H\ junija :
Normamiie v Havre 17. junija:
BERENGARIA v Cherbourg Manhattan t Havre 20. Junija:
Kuropa v Bremen Vulcania ▼ Trat Champlain v Havre
24.	junija:
Queen Mary t Cherbourg 27. junija:
I^fayette v Havre Rex ▼ Genoa Aqultania v Cherbourg M. junija:
Norniandie v Havre
1.	julija: Washington t Havre
2.	julija:
Berengaria ▼ Cherbourg
3.	julija:
lie de France ▼ Havre Conte di Savoia ▼ Genna a julija:
Queen Mary v Cherbourg 11. julija:
Saturnia t Trat Champlain v Havre
14.	julija: Normandie v Havre
15.	julij«: Manhattan ▼ Havre
16.	Julija:
Aquitanla v Cherbourg Bremen t Bremen 1& julija:
Rex ▼ Genoa 23. julija: 23. julija:
P.nro|M t Bremen lie de France t Havre Berengaria v Cherbourg
25.	JnilJa: Vulcania v Trst
■J». julija:
Queen Mary t Cherbourg
Wmiagtoa ? Hiti«
7
Vsak Potegljaj
Manj Kisloben