133. številka, _Ljubljana, nedeljo 11. junija, IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzumši ponedeljke in dneve po prnznicih, ter velja po poŠti prtjeinan za a v str o - oge rs k e dežele za celo leto W gld., za pol leta 8 gld., za cul.., leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 *!<,., /a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šohiliin za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do ćetiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmasovej hiši št. 25—iJG poleg gledališča v „zvo/di".
Oprav nifitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Premirje v Turčiji.
Struna, ki je bila uže tako napeta, da je imela vsak čas počiti je zopet malo odjonjala; vojna, ki je bila uže prav blizu, odložena je še.
Novi turški sultan s svojo vlado je vstajni-kom bal svoje popolno „pomiloščenje" in je odločil šest tednov premirja, v katerem času naj se dogovore s turškimi oblastmi ter vrno v svoja domovja. Od strani vstašev nij Se odgovora, a najbrž da se ne bodo zmenili za vse to nič.
Ob istem času se tudi iz Belgrada poroča, da je tja prišel ruski konzul Kvarzov od carja iz Emsa in je šrbskej vladi v imenu Gorča-kovem rekel naj ne začne vojske in sicer v tako določnej obliki, da bode srbska vlada prisiljena poslušati. Iz Peterburga pa naj eden-krat oficyozen listič svetu izpove, da je ravnanje generala Černajeva mislim Rusije protivno. Tudi to se smatra nasproti vojnim pripravljanjem Anglije kot demonstracija za ohranjenje mini.
Vstajniki, kakor uže rečeno, ne bodo za to premirje niti ca pomiloščenjo nič marali. Hercegovine! uže ^povedajo, da Murata ne priznajo za sultana. Bošnjaki so razkropljeni v male čete, premirje izvesti pri njih je nemogoče. Bulgari isto tako, in vsi vkup do Turčina nemajo nobenega zaupanja. Tako je vsa osoda premirja odvisna le od vstašev. Če se ti vzdržo, in vse kaže da se bodo, ker jih je čedalje več, morala bode Rusija naposled izpustiti Srbijo in Črno-goro, kateri sedaj še zarad Anglije zadržuje in morda tudi zavoljo tega, ker ona sama nij dovolj pripravljena. Kajti Rusija gotovo tudi na to misli, kaj bi bilo, ko bi Srbija v oso-dnej borbi s Turčijo vendar ne zmagala. Po-
En dan ženin.
(Siuešljivk.i iz narodnega življe'ja, spisal J. Ogrinec.) III.
(Da!)'.'.)
Ženska se ozre. Poskcček vidi: mlada je, kroglolična, belo-rudeča, kakor binkoštiia črešnja, pa pripravna in ljuba, kakor ovčica. Nič jej nij reči.   Kar za vzeti bi bila!
Poskoček dohitovaje opazi, da je no pozna. Mulo težo mu je tedaj nagovarjati jo; vendar, saj nič hudega ne misli; kaj bi so in dolgo ongavilV Sladko na smeh se kremžeč obraz vpraša:
„Kam pa, kam, dekle! tako naglo, tako naglo?"
„Y mesto, malo na trg," odgovori dekle voljno.
»Aha, malo na trg. BoS pa kupovala kaj; kakšne rute, kakšne trakove, ali   dru- j
tem je ne more smrti prepustiti, nego zasesti mora Belgrad in Turke zavrniti. Tudi se v vsem kaže, da Itusya ravno tako hladno, počasi in preračunljivo vsak korak naprej premeri, kakor Anglija strastno in febrozno počenja postopati. Vse premirje in zadržavanje popolnem oborožene in . na skok pripravljene Srbije ima tedaj le namen — časa pridobiti.
To se ve, mi Slovanje smo preverjeni, da je pravi čas za odtočno delanje uže prišel. Mi bi radi brez odloga udarec. Mi zaupamo y pravičnost osode, da bi dejanje imelo srečen vspeh. Mi smo nestrpljivi in dolžimo diplomacijo krivde, da zadržuje ono, kar Slovanstvu pomagati more.
Ali ne smemo se prenagliti v sodbi. Gotovo ruski diplomati dobro mislijo in več vidijo nego mi, bolj morda poznajo notranjo moč in vse možnosti vspeha. Zato potrpimo in zaupajmo, da bode velika stvar povoljen vspeh imela. Stvari so enkrat v svoj tek prišle, iz malega je naraslo velikansko in nobena moč ne zadrži končnega rešen j a slovanskega orijentaluega vprašanja. Sicer so pa vse razmere m mw in za visoko diplomacijo nepre-računljive. Uže pojutranjem utegne nov faktor pokazati se, ki bode celo situvacijo zopet pre-naredil.
Jugoslovansko bojišče.
Iz Dubrovnika se poroča da, so Mušičevi vstaši blizo Trebinja v beg zapodili Turke in vzeli več streliva.
V Hercegovini se vstajniki na nove napade napravljajo. Iz Rusije so dobili 100.000 goldinarjev podpore. Bulgarski vstanek jih je osrčil in obodril.
V Bulgariji je vstajnikov v Balkanu uže 20.000 mož.   Zadnjih deset dni je bilo več
bojev, ki so srečno izpali. Turška poročila so vsa lažnjiva.
Iz Bulgarskega se piše „Nar. listomw, da so na mnozih krajih tudi ženske oborožene in se bore proti Turkom za svobodo domovino.
Grški konzuli iz Tesal ij o K pira in driuih krajev poročajo, da mej vsem grškim prebivalstvom, ki je pod Turčijo, močno vre, ter je revolucije pričakovati vsak čas. Vsled tega so tudi grška vlada na boj pripravlja.
Iz Iluščuka se „N. Fr. Pr.u poroča 7. jun.: Včeraj sta se vzdignili dve bulgarski vasi Hamer in Ovča, štiri uro od Sistova zoper Turke. Ker je bilo tam premalo turške voj? ske, odšel je denes Faxly-paša z vojsko tja.
Politični razgled.
UTotrtuiJe dežele.
V Ljubljani 10. junija. Vlada je uže tudi na #iunnji začela nekoliko one policajske ostrine kazati, katero izkušamo mi „po provincijali" obilo. „\Viener Zeitung" priobčuje ukaz c. kr. namestništva doljene-avstrijskega, s katerim je razpuščeno dunajsko demokratsko društvo, ker je agitiralo zoper nagodbo z Ogersko. „N. Fr. Pr.B od 9. junija ta vladin korak si upa najostreje („auf das schiirfste") grajati. — Mi v provinciji smo konfiscirani, če grajamo kacega c. kr. učitelja, nikar pa, da bi vlado grajati smeli. Tega uže dolgo več ne sinemo.
Viituije clrAtive.
Iz Londona se „N. Fr. Pr,u poroča, da je fitjrhi poslanik Ignatiev nasvetoval carju naj v orijentalnoj politiki doseza sledeče: Na razvalinah turškega gospodstva naj se ustanove sledeče kraljevine: I. Kraljevina Bul-garska, katera bi imela kacega ruskega princa za kralja in 61/a milijona prebivalcev;
II. kraljevina Albanija z Epirom, katerej bi vladal princ iz avstrijske cesarke hiše.
III. kraljevina Srbija s Bosno, Prizrenskim
zega kaj, kar imajo rade tako-le mlade dekleta. No, če hočeš, pa pojdiva skupaj! Imam tudi jaz nekaj opravka gori v mestu, pri gospodski toda kar sam iz svoje volje: nobeden me ne priganja, o nobeden!1' poudarja 1'oskoček, da bi dekle ne mislila o njeni, kar pravi stari slovenski pregovor: „Kdor so veliko okoli gospodsko klati, kmalu nema kaj orati."
Dekle nekaj na smeh-so muzeč molče ubira pot, kar Poskoček le sebi in svojim skrivnim nameram na dobro obrača. Brž bi tedaj ha dalje rad razvijal pogovor, da bi počasi zasukal besedo, kje prav za prav da ga Srevelj tišči; pa kar ne ve, kako bi 1)«>1 j B pridom priče! V V tej Stiski se kakor nalašč neko^ko Bpbdtakne, da dobi časa pokregati cestno kamenje. Potlej, kakor bi iskal kaj, poglobavsa po žepih, da mu denar pozvoni, in pri tem mu na jedenkrat sine v glavo, da taisto, kar se mu je poprej zdelo, da je bil še pozabil doma, da ima zdajle najdeno tu-Ie — tu-le — to dekle namreč zraven sebe!
Kaj pak, ženi se — pa dozdaj niti vedel nij za žensko kakšno tako!
Kljubu tej veseli uajdbi je Poskočeku jezik pa še zmirom kakor zavezan. Kar prideta mimo krompirjeve njive. Poskočeku je sicer v tem trenotji vse bolj na mari njegova zala in brhka sopotnica, kakor smrdljivi krompirjevee tam po polji, ali v hudej sili za pogovor pak vendar le tega vzame v misel, rekoč:
„Loj si, lej krompirja! kako lepo raste letos, pa kako cvete, cveto!"
„l'a res ta-le je lep; pri nas nij ta-cega nobenega!" pritegne prijazno dekle.
„Jaz imam pa se (epš< ga na svojem domu, 0 Še precej lepšega! Presneto, moj ti jo večji za pedenj, pa jeseni bode tudi debeleji, kakor ta-le! Samo plevel mi hoče zdaj malo topiti ga, plevel!"
., Takisto se dela pa škoda. Moral bi se opleti!" meni deklo.
„To je  res,  dobro  bi bilo dobro; pa
okrajem, Hercegovino in Črnogoro, pod črnogorskim Nikolajem. Poleg tega Rum unija in Grška z dozdanjimi knezi. Carigrad bi bil ruski in prvo mesto jugoslovanske federacije pod ruskim vodstvom. Carjevič je baje ves za ta irtež. „N. Fr. Pr." uže vpije o slovanskem gospodoželjstvu.
#*;</#/»# se misli, kakor francoski listi poročajo, izjaviti kot država neodvisna od Turčije. — Potrjuje se, da je bila egiptovska vojska, ki je imela Abesinijo osvojiti popolnem tepena. Komaj polovica raztrganih in na pol nazih vojakov je nazaj prišlo.
M t tuli j unski poslanik Nigra se je v Emsu ruskemu carju predstavil. Iz Rima se poroča, da ga je car izredno čestilno za Italijo sprejel in veselje izrazil nad prijateljsko razmero Italije z Rusijo.
Dopisi.
Iz II»tko na Dolenjskem 7. junija [Izv. dopis.] Našemu občinskemu zastopu je delalo veliko preglavico in ugibalo se je sem ter tija, kdo bi nam narodno pa zmožno taj-nikoval. Res je, naši odborniki so še precej zmožni možje, a sedanje kolo časa zahteva vedno več omike, pa tudi nij tako lehko sedeti na županskem stolu, če se hoče vso stransko občini na korist in našemu omike potrebajočemu ljudstvu, vspešno delovati. Zraven tega pa nam diktirajo neki gospodje na višjih mestih vedno nove zakone, katere razumeti nij vsacemu dano, ki je le par let hlače trgal v domačej Šoli, kajti tedaj, ko smo mi v šolo zahajali, pela je nemška palica in če smo mej soboj slovensko besedo spregovorili, obesili so nam — namalanega osla na hrbet. In baš to so nasledki, iz katerih izvirajo sedanji nemčurji, pa hvala bogu onim časom je odklenkalo.
Tudi so po naših občinah večinoma županje posestniki, ki se ne morejo veliko 8 postavami ukvarjati — drugi se tudi ne brigajo, dovolj jim je, da jih zovemo „oče župan 1"
Znano pa je, da mej nami kmeti je duhovščina zraven učitelja jedina sedanjemu času primerno narodno omikana osoba. Zato je naša Raka dobila narodnega tajnika, gospoda kaplana Žgurja. Tako imamo zraven narodnega občinskega zastopa tudi narodnega ter slovenski uradujočega tajnika. On nam je porok, da bode naše županstvo izključljivo narodno. Gospodje duhovniki, prijatelji našega ljudstva, posnemajte ta hvalevredni čin našega g. kaplana, kajti faktum je. da mi kmetje vam zaupamo, in to le ker ste narodni.
človeka nemam nobenega tacega!u potožil Poskoček. j
„ Tisto je pa sitno!" sodi preudarljiva sopotnica.
„Sitno, sitno, in za koliko Še druzih reči sitno in pa nerodno. No, imam čeduo hišico, nekaj vrta, nekaj njive, nekaj repov v hlevi in še tam pa tam kakšno reč, pa sem kar sam pri hiši in pa za vse, sam gospodarim, zastopiš, kar sam!"
„O, na tako bi se pa uže dobil še kak človek — kaka ženska, prav lehko!" pristavi ■dekle nekako sramovaje se.
„Saj sem tudi jaz časi uže malo mislil to."
„1 to se ve: na takem bi jedna ženska še dobro imela."
„Tisto je pa, tisto! Pri meni bi bilo za jedno, kakor nalašč. Vsega imam dosti, da bi dvema bilo na obilo! Lehko bi jej bilo bolje, kakor marsikaterej kje drugej. Prav dobro bi bilo jedni pri meni, to rečem!"
Zdaj pa moram še vašega dopisnika iz studenca malo javno pograjati, kateri je onega
dne poročal v vašem cenjenem listu, da je tamošnje županstvo popolnem narodno, ter da uraduje slovenski. ,,Ny vse zlato, kar se sveti" in tako je tudi županstvo Studenec. Iz gotovega vira vam morem poročati, da se uraduje tam za slovensko ljudstvo z druzimi narodnimi županstvi — nemško! A temu je baje kriv tamošnji tajnik, nemčurski učitelj, ker župana poznam kot narodnjaka — to se ve da nij zmožen pravilnega slovenskega jezika vsled zgoraj omenjenih šol iz prejšnjih žalostnih časov za nas Slovence. Poznam pa tam vrlega, navdušenega narodnjaka v osobi čest. g. kaplana S. . — njegova surka ga znači Slovana — tedaj g. župan, do njega se obrnite, on vam ne bode kot rodoljub pomoči odrekel in bode gotovo Raškega kaplana posnemal.
In vi volilci, ki ste se onega dne pri volit vi v Krškem tako ponašali, da bode vaše županstvo v narodnem obziru uzor, ali boste molčali k temu, naš narod, posebno pa nas kmete, trde Slovence sramotilnemu činu ? Kje je vaša čast, vaš  naroden slovenski ponos?
Iz It ttumiku 7. junija [Izv. dop.] Po dolgo trajajočem neugodnem vremenu postalo je vendar prijaznejše ravno binkoštne praznike, in komur je bilo le količkaj priložnosti, od škodoval se je rad te dni za tako dolgi post. Kdor je le mogel, hitel je ven na prosto, in tako smo tudi pri nas dogovorili se, da hočemo napraviti nekakov izlet na bližnje Vrhpolje. Zbralo se nas je v ponedeljek po polu dne res nepričakovano mnogo pri K. na Vrhpoljah, kder smo lepo zabavali se in dobro vino krčmarjevo pripomoglo je po svoje, da smo postali prav zidane volje. Celo priletni možje udali so se popolnem mladeniškemu zabavanju in telovadili smo vse vprek. Naši pevci so nam zapeli naše priljubljene narodne pesni in brata Oz bič a igrala sta na kitaro in tamburico v občo zadovoljnost. Naj omenim tudi pri tej priložnosti, da je pri nas v Kamniku igranje na tamburico kaj splošno in posebno več gospodičin igra na to jugoslovansko godbeno orodje. Mej petjem napivalo se je tudi mnogovrstno in pri tej zabavi spomnil nas je tudi jeden s prilično napitnico naših sobratov na jugu, borečih se za krst častni in svobodo zlato in napil je tudi boljšej bodočnosti,  katero upamo doseči  vsi Jugoslovani.
j „Lej, pa bi oženil se, oženil! Zakaj se pa ne oženiš?"
„1 sam ne vem res, kako to, da sem tako ongav? Menda, ker dozdaj poznal nijsem nobene take, da bi bila tako-le za me." bO ženska se kmalo dobi taka!" Pri  teh njenih besedah je Toskočeku, kakor beraču, ko mu pomoliš debel kos belega kruha.   Na vsem životu kar trepeta.   Zdi se mu čisto do dobrega, da mu ta prijazna dekle na ravnost dela ponudbo kar za prijeti. Uže po polnem pripravljen, da njej, ki mu je tako predrto všeč od glavice do nog, kar na vsa usta pove, kaj bi rad ; le prav še ne ve, kako bi to poprijel, da bi bilo najbolje.   Meni, da bi bilo treba le majhnega ovinčeka še; za to pa ga naredi, rekoč:
„Kje si pa doma ti?" „Ne daleč. Tam v Skadoljah," pove dekle na ravnost.
„Morate pa tudi nekaj premožni biti pri vas, ko si tako zalo opravljena, jeli?"
Ker je bil ta izlet aranžiran tako rekoč od čitalnice, opustiti se je moralo, kar bi imelo imeti kaj politične barve, da-si bi sicer ne škodilo pri takej priložnosti malo vzpodbujati v političnih ozirih. 11
Sploh pa je življenje pri nas čisto suhoparno, še več ko samo malomestno in še je-denkrat si upam malo opozoriti vodje narodne stranke, naj se vendar malo brigajo vzbujati duha tržanom in mestjanom — volitve so blizu!
Iz 6. junija [Izv. dop.] Veli-
kodušna in na daljavo se raztezajoča politika Magjarov, namreč ohraniti balkanski poluotok ne kristijanskemu temuč mohamedanskemu narodu, postaje v celej vojnej granici zmirom odločnejša, izvršenju pak pomagajo se ve da magjaronski uradniki. Zaradi kruhoborstva je povsodi dosta osob, in žalibože mej temi tudi Slovanov in renegatov onega pokoljenja. Ta izvržek ljudij podpira in izpeljuje to sramotno delo na vsake vrste načine, posebno pa s staro znano magjarsko pomočjo. Junaci Vilagoški izkazujejo se baš hvaležne proti Turkom za njih nekdanje zasluge, katere so jim izkazovali leta 1848. Magjarsko azijatsko plemstvo skuša tedaj svojo politiko prenesti z vsem vplivom tjekaj, kder je nekdaj Rakocv tako iskal in jo tudi našel. Nasledek dobro znani pak je bi', da so Turki do Dunaja prodrli. Čestokrat se čuje zdaj iz ust bosenskih begov in Sofijev, da bodo Turki zopet prav kmalo do Dunaja prodrli. Da, čuje se tu ob turškej meji govorica, da Magjari podpirajo skrivno bosenske Turke z municijo, mej tem ko se vstašem vse konfiskuje kar le Magjarom v roke pride, celo kruh namenjen vstašem, ti zvesti prijatelji Turkov konfiscirajo. Karagjor-gjevičevej četi konfiscirali so trikrat kruh iu sicer v vrednosti 1000 gld. vsled tega so morali hrabri bojevalci tri dni lakoto trpeti, in tretji dan iznašli so domoljubi sredstvo, po katerem jim je bilo mogoče preskrbeti vsaj kruha. V vojnej granici je polno magjarskih uhod ali ogleduhov, katere, se ve da to je naravno podpirajo niagjarski vojaki, Serežani, poštni uradniki in finančni stražniki. Vsa ta zmes dela vedno na to, kako bi Turke izdatnejše podpirali, dosta krat posreči se jej, mej tem pa tudi pazijo ter izmišljajo načine, kako vstašem škodovati, tudi to se omenjenim ne-sramnežem mnogokrat uresniči. Tudi prav opravičeno sumimo,  ako rečemo, da tudi ti
Dekle se povoljno nasmehne in odgovori: „Res, ne pogrešamo ničesar, hvala bogu!"
Zdaj Poskoček dovolj ve. Vse mu je prav in po volji. Nikoli bi ne bil verjel, da bode kedaj tako z lehke naletel na tako!
„Če ne boš huda," zastavi ,,ali bi se ti omožila, ko bi bilo tako-le kam ?"
Priprosta dekle, kije uže zdaj tudi jela čutiti, kam ta konoplja napeljava vodo, pomuzi se na to vprašanje in pravi samo: „Hm."
Na to sije Toskoček do dobrega v svesti, da zdaj je uže vse dobljeno, samo, da on le še jedno, najimenitnejo besedo porine z jezika. In to tudi koj hoče stori ti. Čemu bi pa opre-zoval?   Kaj dobrega — prej ko je bolje je!
„No," začne sladko gledaje dekletu pod nos „saj bova kmalu uže v mestu. Veš, tebi, ki si mi tako všeč, povem" — pri teh besedah s jo začne loviti za roko — „k fajmoštru grem in pa v kamelijo ravno napovedat, da se hočem i oženiti."
Zdaj toliko preneha z besedo, da požre
zadnji vojaki, uradniki in ftnanrni stražniki -opravljalo radostno Turkom Spijonski posel. Tu v vojnej granici bilo je ljudstvo navajeno od nekdaj kot vojaštvo vedno brzo ubogati vsakim ukazom, kateri so prišli od višjih krogov, ravno tako izpolnjujejo sedaj nižje vrste ljudje na povelje višjih vsake vrste ukaze.
Dobro je vsem znano, da vlada n cj ljudstvo v vojnej granici največja apatija proti Magjarom in proti magjarskej politiki nekaj zaradi tega, ker se ljudstvo še maščuje za leta 1848 in 1849, vsled katerih je ljudstvo tako preobloženo z davki, da se lehko opazuje od dne do dne propadanje, nekaj pa tudi zaradi narodnih razmer. Da je vojna granica z davki preobložena nij tedaj treba omenjati več ; pa nij še. tega dosta, pridružijo se še druge težnje ubozemu ljudstvu tako n. pr. akoprem so gozdi tako gosti iir polni les ivja, ■da ga dosta zgnjije, mora vendar ubogi kmet drva kupovati, če se pa drzne kaj onega' lesovja samovoljno vzeti, zapre ga dotična oblast nija. Vse toži in stoka pod strašnim pritiskom. HUfl na meji Bosne napolnene so črez in črez s pri-beglimi in v vsakej hiši je več Bošnjakov nego domačih. Živež se draži od dne do dne na grozen način, ker uže dolgo ne prihaja nikaka živina, še menj pa kako žito iz Bosne, da bi zopet nadomestilo tisto, kar se je použilo.
V Bosni leži vse mrtvo in prazno, dela se nič, ker barbarični Turek pregnal je delavne Bošnjake, sam pak ne dela ker še ni-kedar delal nij, imetje, katerega so se divji Turki polastili, prešlo jim je uže tudi. Strašanski dolg, v katerem naša država sedaj tiči, prouzročili so Magjari in sicer direktno, tako, da bodemo kmalo v financijalnih zadevah do tja dospeli, kder je sedaj onemogla Turčija.
Ravno tako divjemu Magjaru kakor je Turek nij na obstanku naše države čisto nič ležeče, na plačevanje morebiti še misli kedaj, ko bode pak njegova politika tako dozorela, kakor je sedaj njegovega najzvcstejšega prijatelja Turka, potem bode ravnal tudi prav po turško. V tem groznem čaBU pak bode puhli Magjar povabil zvestega tovariša Turčina naj pošlje pomoči, namreč divje azijatske krdele, da bi morili Slovane in tudi Nemce ter da bodeta potem združena neločljiva prijatelja divjega azijatskega plemstva z velikanskim veseljem vpeljala zopet zaželeni fevdalizem.
Kdor veruje na liberalizem Magjarov vara
slino, potlej pa ujame sopotnico za roko pa de:
„Dekle, kako pa — ali bi hotela ti V Jaz ko sva se ravno tako lepo zmenila, vzel bi najraje tebe!"
Dekle hiteč mu izvijat roko določno odvrne:
„Nikar ne zameri: pa jaz sem še mlada, pa gruntarska hči, morebiti —"
„Aha, morebiti, jeli, prideš pa še na bolje kam?" pomaga jej Poskoček izpeljati misel, ki je imela jo na jeziku, in nos se mu žalostno pobesi na sedem potov.
Na tak dekletov odrezaj, to se ve, bilo bi Poskočeku zares prav tesno v tej dekliškej druščini. Celo po volji mu je tedaj, da ravno otoraj prideta v mesto, kjer se njegova tova-rišica nemudoma loči od njega s prijaznimi besedami:
„Hvala za druščino! Voščim ti prav veliko srečo.   Kaj kmalu se oženi.   Z bogom!" (Daljo prih.)
se zelo. Skoraj je gotovo in verjeti smemo, da so tudi Magjari kolikor toliko pripomogli, da so njih zavezniki popolnem divji Turki starega sultana zapodili, ker oni bodo potrebovali za svojo politiko v orijentu mnogo nove izdatne moči. Komur so znani vsi pripomočni izviri Turčije, in če mu je znano, da bode kramarski duh Albiona kmalu pripravljen ponuditi onemoglej trhlivej Turčiji v financijalnih zadevah aranžiranje potem tudi nij neverjetno, ako nas, vsled magjarsko prekanene politike obiščejo še kedaj Turki^ ker sedanja politika jim ponuja ključe za to.
V nečem članku 1. 1873 sem vam pisal, da stojimo na predvečeru važnih in hudih do-godjajev ter da naj vsak uredi svojo hišno gospodarstvo, sedaj pak vidim, da je začetek istega dogodjaja uže pričel se, ter ako se ne bode v pravem času in na pravem mestu zadušil, utegne za nas Slovane škodljivo se končati, akoprem imamo mi večino in ker nemarno tiste grde lastnosti, da bi to govorili, kar nikdar ne mislimo, in to omenjeno grdo lastnost kultivirajo Magjari zelo ter jo visoko čislajo in uporabljujejo. Iz vsega tega sledi, da moramo mi Slovani od Mngjarov le tisto kot istinito in odkritosrčno izpoznati, kar ne govore in javno ne delajo. Dajejo si „liberalne" postave in s tem nam pesek v oči mečejo, take postave pa sami nikdar ne izpolnjujejo, temuč ravnajo vedno po višjih ukazih, kateri so skrivno skleneni ter se jim potem taki sklepi tudi skrivno naznanijo, da morejo potem lažje proti Slovanom na najgrji način rogoviliti ter z vsemi sredstvi zatirati. S kratka, mi Slovani pazimo, in tudi sosednji nam Nemci naj pazijo na postopanje zaveznikov in prijateljev — turških.
Kam politika jednaka meri, katera bar-baričnega krvopivoa Turčina sedaj podpira, vidi gotovo vsak, ako ima le nekoliko razuma.
Naloga vsega Slovanstva je tedaj, ovo politiko nam nasprotno skušati popolnem prekrižati ter sredstva izmišljevati, da jo zataremo. Jedno najprvo sredstvo pa je, da se oslobodi Bosna. Z oslobojenjein Bosne od turškega jarma so magjarske doinišlije tako prekrižane, da se nam jih ne bode treba nikdar več bati. Dokler pa nij Balkan oslobojen, nij nam tudi treba ni osobne niti kake druge skrbi na se prevzeti, ker uže jedna jedina skrb z thteva vse naše mišljenje in ravnanje, ako hočemo doseči pravi cilj. Politika „status quo" v Turčiji, katero Magjari vedno naglašajo, je gotovo znamenje, da je proti nam obrnena. V nasprotnem slučaji bi se ne delalo toliko zaprek in ne posredovalo, vzvišeni namen, namreč na Balkanu konec storiti barbarstvu; to vse pa Magjari hočejo še imeti ter k temu pripomorejo z vso silo in vsled tega nam je znano njihovo stališče.
ob je«! nem hranilnica in posojilnica z neomejenim poroštvom.
— (Strela je ubila) v Golavibuki pri Slov. Gradcu hlapca Janeza Spegu, ko je v gozdu listje grabljal.
— (Obesil) se je Alojz Benda, krojač v Mariboru, ker ga je neka mestjanka hudo zmerjala zavoljo slabo skrpane obleke.
Razne vesti.
* (Umrla) je sloveča pisateljica francoska Georg Sand 0. junija po dolžjej bolezni.
* (Papeževaplača.) Časniki poročajo: Oni petek je imela komisija za italijanski proračun sejo, v katerej je na vrsto prišla tudi plača papežu. Italijanska vlada daje po postavi papežu vsako leto GOO tisoč tolarjev. Te plače pa papež uže pet let nij potegnil. Zarad tega so postavno zapali vsi ti tolarji petih let italijanskej državi. Gotovo je, da jih papež tudi letos ne bode hotel potegniti, ker smatra italijansko državo kot nelegalno.
Javna zahvala.
Od prihodkov pri kotd.inji, katero so osnovali domotodje v ljubljanskoj čitalnici, na korist „dramatičnomu društvu" in „Narodni šoli" ju dobila „Narodnu šola" lopo svoto 28 gld. Podpisani odbor se toplo zahvaljuje VSOtn prijateljem in p tdpirateljeni za i/.kazmo pripomoć".
Odbor „Nar. fo'o".
t mrli v IJiil»ljtiiftl
od 6. do 8. junija: Anton Haring, 56 1., v bolni i, »a jetiko. — Jakob Bizjak, '24 1., v bol lici, /a jetiko. -- Neža lstenič, 41 1, v bolnici, za snfi:co. — Dav. Polha, 74 1., v bolnici, vslod starosti. — Peter Farobosco, 68 1., v bolnici, za jetiko. - Neža Koliko, 50 1., v bolnici, za jetiko. — Než;i Katrašnik, 53 1 , v bo'nici, ll jetiko. — Kavolina Sedmak, 14 1., v bolnici, » j tiko.
frim- cen«
v Ljubljani 10. junija t. 1. Psenioa hektoliter 9 vid. — kr.;  — rez 6 gld. 40 kr.; — ječmen 4 gld. 80 kr.; — ove« 8 gld. 9J kr., _ ajda 5 gld. 80 kr.; — proso 4 gld. 80 kr.;
— koruza 6 go!d. — kr.; krompir 100 kilogramov 4 gld. 30 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 96 kr.; — mast — gld. 83 kr.; — Spoli trisen — gld. 70 kr.; — speh povojen — gld. 75 kr.; jajce pol*, kr.; — mleka liter 8 kr.; govednine kilogram 48 kr.; — teletnine 42 kr.; — svinjsko meso 61 kr; — sena 100 kilogramov 4 gld. — kr.;
— Blame 3 gold. f>0 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 9 gold   — kr.: — mehka 6 gld. — kr.
Domače stvari.
— (Duhovniško po sveče van je) bode ljubljanski knezoškof delil bogo>lovcem iz 4. leta 24., 25. in 27. tega meseca; kar jih bo iz 3. leta, pa meseca julija.
— (Tržaški škof) bode meseca junija lin julija obiskoval dekanije: Osipsko, Bužečko, , Tiransko, Keršansko in Jelšansko.
— (V Vojniku) je bila 25. maja na Križevo prežalostna slovesnost. Pokopali so farmuni svojega kaplana gospoda Antona Kavčiča bivšega stolnega korvikarja v Mariboru.
— (P os oj i 1 ni ca na Laške m) je svoja pravila ali statute predrugačila tako, da je ona
Dunajska borza 10. junija.
•     irno tolotfTHficino poručilo.)
Enotni Iri. dol* v bank »</«ii» 65 <lrt 25 kr.
Enotni iri. '.loig v sr obrvi 68   . 75 ,
18ft0 Kr':. posojilo        .   . 108    . 75
Akcije narodno banici, 811 . — ,
Kreditne f.koije 135 , 60 ,
London                ... 121 . 60
Napol.             . 9 , 67
C. k. cekini      .              . .     f> , 75 /#
Srebro 103 25
j Eliksir iz Kine i Koke,
najboljši do sedaj znani želodčni liker.
Pospešuje cirkulacijo in prebavi jenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Dobiva se jedino le pri (63—11)
<3-a.Toxi.el DEPIccoli,
/ck-iirjii, )ia thindjskvj cesti v Ljubljani.
mm Strelovod mm
najnovejše konstrukcije,
za obrambo za vsake vrste posestva, cerkvo, samostani', graščine, gospodarska pos opja, magacine, parne dimnike itd. prodaje prav p> c<mi
Ignacij Taglciclit.
Zaloga je na Dunaji, v mestu, Jleiligen-kreuzerhof, d. Schonlaterngasse 5). Stroškino ceno razpošilja zastonj. Naročila
iz dežele so takoj izvrše. (161—5)
■■ Zaradi nže pripetenega zamenjanja imon,
prosi se uljudno, ime in naslov natanko napisati.
t/H Se nikdar tako po ceni!
Kdur želi imeti prav cene, jako lepe in dobre reči, ta naj naroči brzo, dokler je so kaj v zalogi, v našem odlikovanem
Bazaru
za smešro nizko cono
reči in sicer:
1 okusno ogno-pozlneeiin rcmoiitoir aro ■ verižico in iirmui finijem
1 elegantni angnt .solnčnik za dame.
2 japan. ". :\zi za cvetlico, bogato z zla tom okinčani.
2 salonska svečnika v obliki podob i;
vlitega brona. 1 kompletna nnion garnitura za kaditi, pii katerej je vse, kar potrebuje t<>-baksir in za darila jako pripravno. 1 žepni telegraf, popolnem novo i znaj-den in patentiran aparat, s kateri ni je mogočo ustne depešo v najdaljše krajo pozi jat i.
iVBI  Vse tu  navedene jako
aomn tr\ K CIO B« kateri ;ncs«dc so do-SiliIM)   Kli   tJ.*r\r^   DOvi0 8|edič\) jako lepo
1 koncertinn, skoteni muz.kalni instrument z nebeškim, glasovi, na katerem jo n.o^očii po kratkej vaji najlepše k um ade igrati. ■
1 lini Viktoria pas za dame.
I album za fotografije, bogato z zlatom okinčan, in končno
1 jako lepa sliranibiea, vkaterejjo vse, kar poželi srce mlado dame
i^H To krasno darilo okinča vsako salonsko mizo in jo za darilo posebno pripravno.
(13.*S - 6)
cone darila veljajo vkupaj kuiho
fgl. i5.*>0 in se dobivajo v velikej zalogi
Blati <fc Kann-a,
Dunaj I., Babenbergerstrasse štev. 1. fmW Naročiia In deželo oskrbe so t-'čno proti poštnem p vzetku. ■■
Prostovoljna dražba.
Mokronoška graščina na Dolenjskem prodaje javno in prostovoljno svoj mlin, imenovan „Bizjak" z gospodarskim poslopjem in zemljiščem vred Ki, avgunta t. I, do polu dne ob 10. uri na mestu.
Mlin je oddaljen pol ure od Mokronoga, na Mirni tor na jako ugodnem kraju ležeč, s 4 tečaji in v prav dobrem stanji. Pol ure na okolo nij nobenih mlinov. Poleg mlina skupljeno zemljišče znaša črez 12 oralov. Izklkana cena je "»aOO gold. Vplačevanje določi se po dogovorih in se lehko tudi v obrokih odrajtuje.
Vsak dražiteh' mora vložiti 10°/0 vadijuma.
Mokronog na Dolenjskem 1. junija 187G.
Oskrbništvo Mokro noske graščine.
Svarilo.
Zaradi mnozega ponujanja in siljenja šivalnih strojev 11 o nojevega sistema, udano naznanjamo s tom v korist p. n. občinstva, da mi pošiljamo na Kranjsko
naSe prave lfowc-j>ve šivalne stroje,
kakor u/.e občo znano najboljše /.a družine in rokodelce,
M izkljucijivo le gospodu Franju Detter-ju
C
▼ X-ti,l*>1-i»1,i- 1'eleg vsacega pravega stroja pridajemo tud i izvirni certifikat fabrike m podpisane generalne zaloge.
(112-6)
The Howe
Co. Limited
ravnatelj: Ml, Sclnttt.
Prostovoljna dražba.
Ker moram svoj odhod pospešiti,  in  po potu navadnega prodajanja pak preveč časa zamudim, bodem tvoja
zalog« belega blaga in Šivalnih strojev,
kakor tudi
mobilije in fabrikno orodje
prodal po dražbencin potu in sicer bodem v
ponedeljek        jiiuija t. 1. do polu dne
% dražbo blaga in šivalnih strojev v spitalskoj ulici št. 3B9 pričel in potem bodo dražba hišnega orodja itd. v kolodvorskoj ulici št. 117. Zapisnik vseh stvari), katero se bodo po dražbi prodajale, dobi se v špitalskej ulici št. 260. Za obilno udeležbo prosi
(172-1) Vine. VVosehnagg.
NB. Kdor še pred dražbo želi kupiti dobri šivalni stroj, ga dobi tudi prav po ceni.
cLitjo v nujo m.
Dno 2-^. Jna-nija. h <>" 8. »" dn polu dne ae bodo dajali v najem graščinski travniki v ^olli.o"v©iaa. gradiči, okraj Vrhnika, za letošnjo senoaečje m sicer po parcelah.      (17;J—3)
=3
a-
•a
•a
Rabi se uže več ko
I V« milijonov komadov.
(re/ 150 čutttulli priznanj.
L
Na Kranjskem jedina zaloga
pri (171—1)
Franju Detterju,
glavni trg, št. l(iš v Ljubljani.
4?i
<—»-iS
i
&
00
n
cd
Bi
„Prava Franck -kava"
najbolji, najfinejši prida tek k indijske) kavi
Henrik Francka sinov v Ludwigsburgn.
PoMCMlnllc peterih   fnltrils v L.udwiK«burgu,   Rieth,  Brctteia,   MeiniMhclu in
fjiroHMgartiichu.
HB Zaloga v vseh boljših špecerijskih štacunah tu in v okolici. kWkmW
Svari to!
Mnogo fabrikantov ponareja ime Franck na način, da morejo prodajati svoj fabrikat povsodi za pravo Franck-ovo.
Jedino zunanje izpoznevalno znamenje „prave' Franck-kave je podpis Henrik Francka sinov.   Vsi zaboji, paketi, na katerih nij pisava
„Henrik Francka sinovi"
je ponarejen fabrikat. Trosimo tedaj nujno, pri kupovanji vedno natanko na podpis, kot jedino zunanje znamenje za „pravo" Franck-kavo paziti.
V Ljubljani, meseca maja 187G. t (149—7)
Zastopnik Henrik Francka sinov v Ludwiggbiirgii:
Ivan IJiiiiiKC*!* v lijiilifljaiii.
^^pri^HfP mi sumnji u> qp mjm i
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
49
06