Političen list za slovenski narod.
F« polti prejeman velja: Z» eelo leto predplačan 15 (Id., za pol leta 8 (ld., za četrt leta
i (ld., za en mesec 1 (ld. 40 kr. 7 administraciji prejeman velJA: Za celo leto 12 (ld., za pol leta B (ld., za četrt leta I (ld., za en mesec 1 (id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se «prejemajo in velji tristopna peti t-vrsta: 8 kr., če se tiaka enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne.
Štev. 289.	V Ljubljani, v ponedeljek 16. decembra 1889.	Letnik XYII.
Taaffe — Plener.
Vlada je govorila. Ministerski predsednik grof Taaffe je pobral rokavico, katero mu je vrgel vodja levice, rojeni finančni minister pl. Plener. Odgovoril mu je minoli petek sicer dostojno, toda odločno zavrnil njegovo predrznost, da je prejšnji dan skušal sramotiti vlado v imenu države in inozemstva Izjava ministerskega predsednika je velike važnosti po tem, kar je na koncu svojega govora izjavil v imenu vlade nasproti večini in opoziciji. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, sprejel je presvetli cesar grofa Taaffeja zjutraj pred sejo v daljši avdi-jenci, in je torej izjava bila govorjena z dovoljenjem vladarjevim.
Resnega obraza je govoril ministerski predsednik, slovesno je odmeval glas njegov po dvorani, ko je govoril zadnje besede: „Končam s trdnim namenom, da me ne bodo taki napadi odvrnili od onega pota, kateri sem doslej hodil s podporo spoštovane desnice. Ta pot pa pelja k določenim namenom. Tak namen je tudi sporazumljenje med opravičenimi zahtevami obeh narodov na Češkem."
Po teh besedah smemo soditi, da ni še pretrgan prt med vlado in desnico, kajti podpora vladi s strani desnice zahteva tudi podporo desnici in njenim posameznim skupinam s strani vlade.
Pomenljive so tudi besede, s katerimi je ministerski predsednik odbil Plenerjev oponos, češ, da sedanja vlada ni parlamentarna, temveč edino le cesarjeva. Rekel je: „Po mojih mislih je vsaka vlada cesarjeva, in upati smem, da tudi poslanec pl. Plener ne namerava druge vlade, kakor cesarjevo." S povzdignjenim glasom je minister na to obžaloval, da je Avstrijec v zbornici mogel reči: Sedanja avstrijska politika je predmet sočutja, obžalovanja in škodoželjnosti pred vso Evropo. Ko je pred leti sedanja desnica grajala budget Pretisov, skliceval se je ta na avstrijsko rodoljubje, ki ne dopušča, da bi se grdile pred vnanjim svetom avstrijske finance. Zato je sedaj opravičeno grajal
grof Taaffe prevzetnost Plenerjevo in njegovih tovarišev, ki po vnanjih listih naši državi jemljo dobro ime.
Konečno pa bodemo tudi mi večkrat opozarjali vlado na njeno izjavo, da hoče s podporo vse desnice doseči svoje namene. Teh namenov pa tudi mi ne smemo prezirati s pogojem, da vlada resno pomaga narodom do boljše prihodnjosti v verskem in socijalnem oziru. Ako bode vlada hitreje in odločneje postopala, izdatneje podpirala postavodajalno delovanje na korist obrtništva in kmetijstva, ne pa ovirala po tesnosrčni birokraciji: potem se bode narodnostni prepir polegel, ker ne bode imel toliko hrane. Ako hoče vlada pridobiti prebivalstvo, ne sme se dalje držati liberalno-centralistiške šablone.
Propadanje naših vasij.
Da naše vasi po mnogih krajih propadajo, mesto da bi procvitale, to nam je nedavno potrdil tudi neki potovalec, ki natanko poznil razmere na Kranjskem, zlasti po deželi. Po mestih preveč vtikajo svoj kapital v gradnje hiš, po kmetih se pa očividuo množe ne samo koče, temveč tudi pohištva, v koje solnce sije, ker si kmet ne more omisliti cenim načinom novcev za zboljšanje svojega gospodarstva. Poljski pridelek komaj pokrije prehodne izdatke, obresti od dolgov, davke itd., toda na poljske melioracije in stavbe še misliti ni.
V	kakem stanji se nahaja občina, pozni se to iz njenega zunanjega lica. Kmet že od nekdaj mnogo ceni zunanjost svojega bivališča. V raztrgani koči bivati smatra istotako za sramoto, kakor v nedeljo iti v razdrapani suknji v cerkev, in ker je teh raz-drapanih koč po deželi sila mnogo, je to jasen dokaz, da se našemu kmetu zelo slabo godi. Poleg nekaterih šolskih poslopij se ta raztrgana posestva kaj slabo vjemajo.
V	obče pa ne treba daleč hoditi, da bi videli raztrgane hiše, te vidijo lahko ljubljanski izletniki v ljubljanski okolici. Ako si kmet v ljubljanski
okolici ne more pomagati in je ves zadolžen, ako on ne more popraviti svoje koče, ko se vendar vsaka stvar dobro spravi v denar na ljubljanskem trgu: moramo torej položaj našega kmetstva naravnost nazivljati — beden.
Grof Taaffe je že davno obljubil naše zadolženo kmetstvo odkupovati, oproščati hipotekarnih dolgov zasebnih upnikov z velikimi denarnimi zavodi v vsaki deželi, in v istini za tako podjetje nikoli ni bila prilika toli ugodna, kakor zdaj.
Denarja je v obilosti. Kdor bi hotel danes vložiti kje 50.000 gld., prišel bi v veliko zadrego. Založne in hranilnice ne vsprejemajo rade večjih vlog, in še to na male obresti.
Kupčiji se povsodi slaba godi. Komur je ostal še kak kapitalček, ta gleda, da ga hitro odvzame trgovini in ga naloži varneje. Najprikladneje je še denarje vlagati v založne, lepo sesti za mizo in si meti roke.
Vsled tega se je zgodilo, da imajo denarni ustavi po večjih mestih prebitek v novcih, in vendar ni možno le nekoliko zadolženemu kmetu od todi dobiti novcev. In še nezadolženi kmet ne dobi posojila zdaj iz založen pod 61/, gld od sto, pri ljubljanski hranilnici ilJi°/0.
Najslavnejši angleški gospodar nove dobe pravi, da je najbolje še v isti deželi, kjer ni mnogo velikih mest. V tem oziru bi bili mi na Kranjskem najsrečnejši ljudje, ker imamo samo edino večje mesto, belo Ljubljano, v kojo naj bi se stekalo vse narodno življenje.
Pravi dobrotnik bi bil oni, komur bi se posrečilo založiti veliko osrednjo banko za osvobo-jenje našega kmetstva iz hipotekarnih dolgov. Zdaj so kapitalisti zadovoljni, dobe li na večje vloge 3 gld. od sto. In recimo, ko bi se jim plačevalo 3'/j gld. od sto, moglo bi se dati vselej kmetu posojilo na amortizacijo za 5 gld. od sto, in sicer na 35 let. Ko bi na pr. kak kmet, da se otrese hipotekarnih dolgov, potreboval 5000 gld. proti pet-
LISTEK.
Strašno maščevanje.
(Spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj.)
XI.
„Umiri se, ljuba moja sestra!" govori stari esaul Gorobec, „sanje povedo redkokdaj resnico."
„Ulezi se, sestrica!" govori mlada njegova si-naha, „pokličem starko, vražarico: njej se ne ustavi nobena moč: ona ti prežene nemir."
„Ničesa se ne boj!" govori sin njen, grabeč za sabljo, „nikdo te ne razžali."
Turobno, z motnimi očmi, gleda Katarina na vse, in ne najde besede. „Sama sem si pripravila pogubo; izpustila sem ga." Naposled reče: „Nemam miru od njega! Že deset dnij sem pri vas v Kijevu, a gorjii nesem izgubila ni kapljice; mislila sem, bodem vsaj v tišini gojila maščevanje sinovo . . . strašen, strašen se mi je prikazal on v sanjah! Bog vas obvaruj videti ga, srce moje ,bije do sih dob. .Razsekam ti dete tvoje, Katarina! — kričal je — ako me ne vzameš . . .'" in zaihtevši nagne se na zibel, a ustrašeno dete je steguolo ročici in kričalo.
Kipel in bliskal je sin esaulov gnjeva, zasli-šavši take besede.
Razjezi se i sam esaul Gorobec: „Naj le poskusi priti sem, antikrist; šel bode, ako je moč v rokah starega kozaka. Bog vidi", govori on dviguje kvišku bistre oči, „ako nesem letel podati roko bratu Danilu? Njegova sveta volja! Zastal je že na hladnej postelji, na katero se je vleglo mnogo, mnogo kozaškega naroda; ni bila li zato razkošna trizna po njem? Izpustili so li jednega Ljaha živega? Upokoji se, dete moje; nikdo te ne sme užaliti, razven če ne bode ni mene ni mojega sina." Končavši svoje besede pride stari esaul k zibeli in dete, zagledavši pri njem na jermenu visečo lepo pipo v srebrnej opravi in dregalo z bliščečim kresilom, stegnolo je ročici k njemu in se nasmejalo. „Za očetom pojde!" reče stari esaul, snemaje pipo s sebe in mu jo dA: „Se iz zibeli ni vstal, pa že misli kaditi iz pipe."
Tiho vzdahne Katarina in začne zibati zibel. Zgovorili so se prebiti noč vkupe in kmalu potem pospi vse; zaspala je i Katarina.
Na dvoru in v hiši je vse tiho, samo kozaki ne spe, stoječ na straži. Kar vsklikne Katarina in se probudi in za njo se probude vsi. „Ubit je, urezan!" kriči ona in skoči k zibeli. Vsi obstopijo zibel in okamene strahu, uvidevši, da je ležalo v njej neživo deto. Ni glasu ni dal ne jeden njih, ne ved<5, kaj je misliti o neslišauem zlodejstvu.
XII.
Daleč od ukrajinskega kraja, tam za Poljsko deželo in za mnogoljuduim mestom Lvovom vrst^ se visokovrhnate gore. Gora za goro, kakor kamenene verige, kopiči se v desno in levo po zemlji in obdaja njeno kameneno grudo, da je ne bi prodrlo šumno in bujno morje. Drže kamenene verige v Va-lahijo in Sedmograško deželo in v kupu se vidijo podkovi podobne terase mej gališkim in ugorskim narodom. Pet takih gor je na naši strani. Oko jih ne sme pogledati; a do vrha drugih ni prišla še noga človeška, čudno je vže videti: ni-li ¡zbežalo razburjeno morje o viharji iz širokih bregov, nakopičilo v vihri brezobrazne valove, ki so okameneli in ostali nepremično v zraku? Niso se-li odtrgali z neba težki oblaki in zasadili se v zemljo? Tudi na njih je tak sivi cvet, a beli vršiček blešči in iskri se pri solnci. Še do karpatskih gora čuješ rusko govorico, tudi za gorami še oglaša se sem ali tja kaka domača beseda; a tam vže ni te vere, ne te besede. Živi ne maloljudni narod ogerski; jaše, dela iu pije nič huje od kozaka; a za konjsko opravo in drage suknje (kaftane) ne štedijo jemati cekinov iz žepa. Prijazna mnoga jezera so mej gorami. Liki steklo so nepremična in liki zrkalo odbijajo v sebi gole vrhove gora in zelena njih podnožja. A kdo ide,
odstotni amortiïW», je pač mmQ, d» N UUko na leto vkup «pravil teh 250 gld- «» povračilo.
Seveda jipamo tudi take zavode, tod» le-ti in»»j9 v svojih pravilih toliko paragrafov, d» 8« kmet o«* hoté mora ogibati teb ustavov.	je ta p»*
ragraf, da se kmetu n» tretjino kat»8tr&loe zadolženemu po posodi niti groš. Vsak vé, d» j* katastrina eeft| vslelej znatno po4 istinito prednostjo. Cesto tudi kmetje	o tej .milosti" uradnikov
in jednacih zavodov, kakor bi sami posojevali novce iz svojih žepov.
Zakaj bi se ne moglo kmetu, sicer redovitenju, pomagati, bodisi da je njegovo posestvo do polovice istinite vrednosti zadolženo? Da se naši finan-čuiki ne mogô znebiti večno starega „cofa" l Moralna kakovost kmetskega dolžnika je večje poroštvo, nego najboljša hipoteka kmeta-lenuha ali zanikrneža. Pri vseh kupčijah na svetu velja zaupanje. Ko bi trgovec iz Ljubljane trgovcu na deželi ne smel inače dati Da upanje, nego samo na hipoteko, morali bi vsi trgovci na deželi zapreti svoje prodajalnice in konečno tudi ljubljanski.
Dandanes dâ krojač svojemu odjemniku na upanje obleke, če treba za sto goldinarjev, kakor se pravi, samo na „obraz". Samo ta ubogi kmet, ako potrebuje par stotakov, mora begati od Poncija do Pilata, ter se podpisavati celo na to drago dušo. Kmetu se nalagajo vsa bremena, kedar je pa v potrebi, zapirajo se pred njim vse duri. Zatorej se nikar ne čudimo, ker zdaj v mestih pred njim pri založnah in hranilnicah obračajo hrbet, da neizogibno gré na lèp tistim „sitnim muham", koje smo po zasluženji opisali. Vroča želja naša pa je, naj poslanci za kmetske občine spolnijo v sedanjem državnem zboru svoje dane obljube, zlasti v tem oziru, da bi se kmetu preskrbel cenejši kredit nego doslej. Grof Taaffe se davno že peči z namenom, kmetstvo vse države avstrijske oprostiti hipotekarnih dolgov.
Prilika torej za osvobojenje kmetstva iz hipotekarnih dolgov je dandanes jako ugodna. Radi tega ne odlašati in zbirati novce, koji danes takorekoč leže na ulici, ter je vlagajmo v ljubljansko mestno hranilnico na korist kmetstvu prej, nego je pobere — vojni minister!
Politični preg-led.
V Ljubljani, 16. decembra. Notranje dežele.
„Köln. Volkszeitung" objavlja članek iz peresa odličnega avstrijskega politika, ki govori za avstrijski katoliški centrum. List pravi, da se bo ta klub ustanovil in so storjeni že vsi za to potrebni koraki.
Dunajski Cehi so dolenje-avstrijskemu deželnemu svetu izročili prošnjo, naj se na Dunaji iz občinskih sredstev zgradijo javne češke šole. Deželni šolski svet je prošnjo izročil dunajskemu okrajnemu šolskemu svetu, ki je pa razsodil, da ni postavnega povoda za ustanovitev javnih čeških šol iz občinskih sredstev. Tako neka vrsta Nemcev tolmači enakopravnost!
Vlada je privolila, da bo imel gališki deželni zbor od 10i do 18. dni januarija 1890 dopolnilno zasedanje.
če blišče ali ne blišče zvezde, na velikem vranci? Skače li kak vitez z nečloveško rastjo pod gorami, nad jezeri, odsvita se z orjaškim konjem v nepremičnih vodah in brezkončna senca njegova miglja strašno po gorah? Blešči kovani oklep, na rami sulica, pri sedlu rožlja sablja, šlem nazaj potegnjen; brke so mu črne, oči zakrite, trepalnice pobešene — on spi in speč drži brzde; in za njim sedi na taistem konji mladeneč — oproda in tudi spi in speč se drži viteza. Kdo je on, kod, za čim gre? Kdo ga pozna? Ne jeden ali dva dni jaše po gorah. Zasvita dan, izide solnce, njega ni videti; redkokdaj samo so opažali gorci, da miglja po gorah nekaka dolga senca, a nebo je jasno in oblaki ne idejo čeznj. Komaj pa privede noč temoto, vidi bo znova in odbija se v jezerih in za njim skače senca njegova, tresoč se. Vže mnogo gora je prejahal in pre-jahal in prijezdil je na Krivan. Ni je višje gore od te mej Kaipati: kakor car vzdiguje se nad drugimi. Tu se konj ustavi in jezdec in še globočje se po-grezne v spanje in navzdol spuščajoči se oblaki ga zakrijejo.
XIII.
„Pst. . . tiše, baba! ne ropotaj tako, dete moje je zaspalo. Dolgo je kričal sin moj, sedaj spi. Jaz
Zasedanje hrvatskega sabora je bilo včeraj pn»trg»oo; pričelo m bo zopet 20. dan januarija 1800.
d rž«ve.
Papei Leon XHL bo v koniistoriji dné 80. t. m. podelil novim kardinalom klobuke. Ne» posredno potem se bo vršil tajen kontistorij, v katerem bo imenovanih šest poljskih škofov. Nad* škofija v Mobilavu bo ostala še izpraznjena.
Znana srbska brošura „Bomba" opisuje, kakor že povedano, kakô si je Bontoux pridobil srca v konaku in skupščini za svojo železniško družbo. Številke najbolje gQvgré. Za kralja Milana je Bon-toux plačal: V gotovini 1 milijon frankov; njegovo dolgove v Išlu poravnal 140.000 frankov; gospej B. F. L. dal 20.000 fr. ; zopet v gotovini 300.000 fr.; za dvorovino pri obisku cesarjevičaRudolfa200.000fr.; za pohištvo 100.000 fr. ; razne izdaje za kralja Milana 140.000 fr., skupaj dva milijona frankov. Poleg tega je Bontoux podaril: Piročancu 800 000 fr., Ga-rašaninu 300.000 fr., Novakovicu 200.000 fr., Gu-dovicu 200.000 fr., Rakicu 10.000 fr., naprednja-škemu glasilu „Videlu" 20.000 fr., 64 zlatih ur z dvema verižicama za parlamentarne člane 900.000 fr. — skupaj 6 milijonov frankov.
Nasproti trditvi, da se bo ruski prestolonaslednik zaročil s prusko princesinjo Margareto, javlja neki grški list, da je zveza mej ruskim cesarjevi-čem in grško princesinjo Mari,o sklenjena stvar, vendar se bode pa zaroka objavila še-le po preteku enega leta.
George Curzon, tajnik lorda Salisburyja, član spodoje zbornice in vseučilišča v Oxfordu, je ravnokar izdal veliko knjigo o skušnjah, katere si je v srednji Aziji tekom enajstih mesecev pridobil. Pisatelj opisuje velikanski ruski napredek v srednji Aziji. Treba je pred vsem pomisliti orjaško transkaspiško železnico; dolga je 900 angleških milj ter se je treba neprenehoma tri dni voziti, da se pride od njenega začetka (Merv) do drugega konca (Samarkand). Železnica je trdno zgrajena, brez predorov in velikih mostov, razven črez reko Oksus. Vpliv te prometne zveze se že sedaj čuti, kajti pridobila je trgovsko prvenstvo Rusiji v severni Perziji in Afganistanu ter je uničila trgovino med Indijo in severno Azijo. Šamo v Bohari so Angleži na ta način zgubili letnega prometa za osem milijonov rubljev. Najbližja postaja Afganistanu je Merv; ko bi se tukaj transkaspiška železnica zvezala z indijsko železniško mrežo, prišlo bi se iz Londona v Kalkuto po suhem v devetih dneh. Toda tega ne bo storila Anglija, ker bi tako Rusiji odprla pot v Indijo. Sploh pa meni pisatelj, da Rusija ne namerava napasti Indijo, razven ko bi nastala evropska vojska in bi na ta način hotela razcepiti angleško vojno silo. Konečno pravi Curzon, da je v moskovskih in peterburških višjih krogih opazil malo simpatij za Francijo ali antipatij zoper Anglijo, pač pa povsod veliko mržnjo proti Nemčiji, ki je še mnogo strast-nejša v nižjih slojevih naroda.
Kakor smo že poročali, potrdil je nemški državni zbor Huenejev predlog o vojaščini duhovnikov. V isti seji je bil sprejet tudi Windthorstov nasvèt. naj se razveljavi zloglasna postava z dné 4. maja 1874, ki zabranjuje „neopravičeno izvrševanje cerkvenih poslov". Vse stranke so toplo podpirale ta predlog, ki je naperjen zoper „kulturni boj", ter je bil načrt v prvem in drugem čitanji z veliko večino potrjen; to pa ne pomeni še dosti, kajti zavezui sovet je že večkrat enake zakone zavrgel. Vlada je sedaj v veliki zadregi zaradi bodočih volitev; morda bo v tem slučaji „migljaj od zgoraj" omehčal srca zaveznega soveta.
V italijanski zbornici je minoli petek mej sejo z galerije vrgel neki De Julio pismo ravno mej
pojdem v gozd, baba! A čemu tako gledaš na-me? Ti si strašna: tebi mole iz očij železne klešče . . . ub, kako grozne! in gorijo kakor ogenj! Ti si gotovo čarovnica! O, če si čarovnica, izgubi se od tod , ti mi ukradeš mojega sina. Kako trapast je ta esaul: misli, da je meni prijetno živeti v Kijevu; ne, tukaj je tudi mož moj iu sin ; kdo pa bode skrbel za hišo? Tako tiho sem ušla, da ni slišala ni mačica ni pes. Ti hočeš postati mlada, baba — to pač ni težko ; samo plesati je treba; glej, kako jaz plešem ..." in izgovorivši take nevezane besede vže se suče Katarina, brezumno pogledovaje na vse strani in upirajo se z rokama v boke. Zvižgaje pribija z nogami, brez mere, brez takta zvene srebrne podkovi. Nezapleteni črni lasje mečejo se po belem vratu. Kakor ptica leti, ne ustavljajo se, maha z rokama in miga z glavo, in videlo se je, kakor bi, onemogši, ali za-gromela na tla ali izletela iz sveta. Skrbno stoji stara ženica in naliva si s solzami svoje globoke gube; težak kamen jej leži na srci poleg zvestih hlapcev, gledajočih na svojo gospo. Vže popolnoma je ona oslabela in tepta z nogama na jednem mestu, misleč, da pleše grlico.*) „Jaz imam pa ovratnico, fantje!" reče naposled, ustanovivši se, „vi je pa nimate 1... Kje je mož moj?" zakriči naenkrat,
centrumske poslance. Zgrabili so ga ter izročili re-darstvu. Mož je bil želMniški uradnik io krivično odst»vlj»n. Pismo je bilo ga CrUpfj» naslovljeno, „ker ni naiel boljšega sredstva, da bi doseg«! pravico."
SUbo turško soditvo je že od nekdaj znano. Moum» bej, glavar Kurdov, je bil ittofoo zaradi umor», ropa in nasilstva, Dotifio» obravnava se je minolt» dni vršila v Carjlgradu; bef je bil oproščen. Razsodba je v Carjigradu vzbudila veliko začudenje ter bo Imel» resne posledice z« Turčijo. Rusija ima v Armeniji veliko agentov, ki Mujejo narod zoper Turčijo. Armenci bodo tem raje sedaj poslušali agente, ker bodo videli, da nimajo zoper umor, rop itd. varstva pri sultanovi vladi.
Ugiptska vlada je sklenila, v celi deželi odpraviti robot in v to svrho povišati zemljiški davek. Ob enem je to sporočila Franciji z dostavkom, da bo odpravila robot tudi brez posebnega novega davka, ko bi francoska vlada privolila v konverto-vanje egiptskega nrivilegovanega dolga, ker bi do-tični dobiček od konverzije zadostoval za odkup ro-botstva. Izraža se splošnja nada, da Francija ne bo ostala trdovratna.
Izvirni dopisi.
Iz Smlednika, 11. decembra. Zopet je odmevalo glasno pokanje topičev ob sivi Starigrad. Zopet je veličastno doneči zvon vabil verne v božji hram. Kaj pa je bilo? Premilostljivi prelat in kanonik dr. Andrej Cebašek, smledniški domačin, je 8. decembra, na praznik brezmadežnega spočetja Marije Device, blagoslavljal prenovljeni tabernakelj. Zato tolika radost. Lepa je sedaj naša cerkev; da, visoki prelat, stopivši v njo, je sam rekel: „Res krasna je, prav mestna cerkev." Ali nedostajalo ji je še lepega ta-bernakeljna, zato ga di g. prelat dr. A. Cebašek prenoviti na lastne troške. Izroči ga znanemu mojstru g. Leopoldu Tratniku. Tabernakelj je ves v ognji pozlačen, in tudi precej večji, nego je bil prej, ker je prav veliko delov novih. Izdelan je prav dobro, Posebno pa se odlikuje novi križ in reliefna doprsna podoba „Jezusovega Srca" na vraticab. Kaj umetno je izdelano to Srce. Doprsna podoba v reliefu plava na oblakih, desnica blagoslavlja ljudstvo, levica mu pa počiva na prsih, v sredi je srce. Okoli podobe pa se vije venec vinske trte in pšeničnih klasov. Vsakemu ugaja ta podoba, kdor jo vidi. Tedaj toliko novega v enem dobrem letu! In vse to je storila gorečnost za čast božjo. Da, gorečoost za čast božjo je g. prelata dr. Cebaška napotila, da nam je poklonil tak dar. Zato je res občno veselje zavladalo po celi fari, ko je na praznik Marijinega brezmadežnega Spočetja velečast. prelat blagoslavljal prenovljeni tabernakelj. Srce je utripalo veselja smledniškim faranom, ko so slušali krepke besede svojega domačina. Marsikomu starcu utrnila se je solza radosti po nagubančenem lici, zročemu zopet čez dolgo vrsto let na leči svojega rojaka. In porajali so se spomini na davno pretekla leta, ko sta skupaj pohajala še staro smledniško cerkev, danes pa jim v štirideset let stari novi cerkvi tako prepričevalno govori o prvem tabernakeljnu, Mariji Devici, tako goreče o Njem, ki je bival v tem tabernakeljnu. Da, srca so se topila vsem pričujočim, ko je goreči govornik navdušuje, naj časte Njega, ki jih v tabernakeljnu, večkrat obiščejo, vredno pre-
zgrabivša izza pasu turški kinžal (bodalo). „O, to ni takov nož, kakoršnega je treba." Pri tem se ji pokažejo solze in žalost na obličji. „Oče moj ima daleko srce: ne doseže ga. On ima srce izkovano iz železa; skovala je mu neka čarovnica v peklenskem ognji. Zakaj ne pride oče moj? Morda ne vč, da ga je čas zaklati? Vidno hoče, da bi prišla jaz sama ... in ne dokončavši se čudno zasmeja. „Prišla mi je na um zabavna povest: spomnila sem se, kako so pokopavali mojega moža. Živega so zagrebli... Kak smeh me je prijemal... Slušajte, slušajte!" in namesto besedij začne peti pesen:
Bižit vozok krovavenkij:
U tira vozku kozak ležit,
Postreljanij, porubanij.
V	pravij ručci drotik deržit,
Bižit rika krovavaja.
Nad ričkoju javor stojit:
Nad javorom voron kračo.
Za kozakoin mati plače.
Ne plač, mati, ne žurisja!
Bo vže tvij sin oženivsja.
Ta vzjav žinku panjanočku,
V	čist.m poli zeniljanočku,
I bez dvcrec, bez okonec.
Ta vže pisni vlšov konee.
Taneiovnla riba z rakom . ..
A hto mene ne poljubit trjaseja ego mater!
jemajo — naj bodo sami živ tabernakelj. Ljudstvo je zrlo v nenavadnega propovednika; od začetka do konca bile so oči vseh uprte v njega, in besede, ki so prihajale iz vročega srca, morale so tudi v srce.
Po pridigi bila je slovesna sv. maša. Obilna azistencija je spremljala visokega prelata k zelo okrašenemu altarju. Slovesne litanije popoludne so zaključile slovesni dan.
V istini je bil to slovesni dan, in smledniški farani ga ne pozabijo nikdar. Nikdar pa tudi ne pozabijo svojega blagega dobrotnika, svojega domačina g. prelata dr. A. Cebaška. Izvanredno so mu vsi hvaležni za ta veliki dar, ali vsak posebej mu pač ne more izraziti svoje prisrčne zahvale; milost-Ijivi gospod naj sprejme tem potom prisrčni „Bog plačaj I" od naših faranov, pozabili ne bodo nikdar visokega darovatelja.
Iz Zagreba, 10. decembra. Jugoslovanska akademija zuanosti in umetnosti je imela 30. novembra svečano letno sejo, v katerej je izpregovoril mesto bolnega predsednika krasno besedo o tem zavodu poznati učenjak dr Franjo Rački. Omenil je v tej besedi, kako koristna je za poznavanja narodov fol-kloristika in kako so v tej stroki znanosti napredovali Angleži, Francozi, Rusi in Nemci, da je tudi nam treba početi na tem polju zistematičuo delovati. Sicer se je dosedaj nabralo že mnogo narodnih pes-mij, pripovedk in drugega narodnega blaga, vendar pa je še mnogo takega gradiva mej narodom, in še-le kadar se bode vse to zbralo in kritično vre-dilo, misliti bo na znanstveno uporabo vsega zbranega gradiva, kar bode prva zadača naše akademijo. Učeni govornik končuje svoj govor tako-le: „Tako delo je dostojno vsakega učenega društva; a učeno društvo ga mora prevzeti z vzgledom na veči vspeh, ker ga more med strokovnjaki podeliti in ker se more več let s takim poslom baviti. Ako je potrebno poznati samega sebe jer brez tega poznavanja nima vsavršenja za pojedinca, ni gotovo nič manje potrebno poznati sv, j narod, pogledati mu v dušo, proučiti njegov način miš'jenja in razumevanja, po-greške in kreposti. Ali to ni tako lehak posel. More se reči, da duh naroda stoji pod vplivom dveh vzpored tekočih struj: davnih sporočil in novih mi-slij. One prve, ki izražajo osebnost njegovo, ostale so mu tako prilepljene, da jih ni niti svetovna krščanska vera izkorenila, ki dapač ni niti povsod za tem gledala, kjer koli se starejša izročila od nje niso protivila bitnosti njenega nauka. Vsled tega opaža se v moogih običajih in obredih narodnega življenja neki kompromis izmed davnih narodnih izročil in krščanstva.
Naj tedaj nsša akademija poleg pisanih spomenikov, s kojih izdavanjem si je dosedaj pridobila neprepornih zaslug, vzame pod svoje okrilie tudi ustne in životne narodne; pa naj jih počasi brez škode za drugo svojo radnjo zbira, proučuje in daje na svetlo v trdnem uverjenju, da ne bode po njih nič manje nego po onih prvih pospeševala poznavanja naroda, pa se tudi s tem oddolžila za ljubezen, katero jej izkazuje.
Potem je priobčil govornik zaključek naše akademije. po katerem se bode od letos počenši vsako
drugo leto razpisavala nagrada za znanstvena dela, katera spadajo na vse tri odseke akademije. Nagrada bode iznašala 100 cesarskih cekinov za vsako odobreno razpravo. Akademija je mislila že poprej na take jasne natečaje, saj je to odločeno že v njenih prvotnih pravilih, ali premajhni dohodki so bili krivi, da se ta važna ustanova ni oživotvorila. Sicer tudi sedanja nagrada ni kaj posebnega za znamenite znanstvene razprave, nego je le skromno spodbujanje mlajših sil za književno delovanje. Kadar bode imela akademija več podpore, bode se tudi ta nagrada povečala; ali dokler bodo pri nas vodili prvo besedo taki ljudje, kakoršne vidimo v današnjem saboru in pri današnji naši vladi, ne bode akademija dobivala podpore, kakor jo je poprej sabor vsako leto podajal. Pa tudi naše plemstvo in sploh bogatejši ljudje bi morali imeti več smisla za znanstvene zavode, česar žalibože posebno v novejši dobi silno pogrešamo.
Nagradna zadača, katero stavlja akademija po filologičko-historičnem razredu, se glasi: Etnografski odnošaji balkanskoga poluotoka od najstarijih vremena do turskoga osvojen j a. Pismena izradba se ima poslati akademiji v juliju 1. 1891; sestavljena more biti samo v hrvatskem ali srbskem jeziku z latinico ali cirilico po volji. Vprašanje je kaj zanimivo pa tudi važno za južne Slo-vene, katerih odnošaji so ravno v tem pogledu dosedaj še kaj slabo opisani. Bog daj srečeu vspeh.
Tajnik dr. P. Matkovič je potem pročital svoje poročilo o delovanju akademije ter naštel vsa dela in zadržaj razprav, katera je letos ona izdala. Nam jih tukaj ne gre omenjati, ker to spada bolj na strokovne liste, samo to moramo reči, da je akademija tudi letos svoj dobri glas v znanstvenem svetu še bolj razširila ter da se nanjo in njena dela vnanji učeni svet vse to bolj ozira, kar je gotovo najbolji dokaz njenega znanstvenega delovanja. Da se popolnijo neke praznine med članovi, katerih je tudi letos smrt pobrala, izbrani so štirje novi dopisujoči člani, namreč: dr. Konštantin Jireček v razred filologičko-historični ter dr. Marijan De-renčin, dr. Blaž Lorkovič in dr. Kosta knez Vojno vic v razredu filosoličko-juridičnem.
Akademija ima imetka: 394.839 gold. 95 kr. koncem leta 1888. Prihoda je imela v tem letu 21.181 gl. skup z darom škofa Strossmayera v iznosu od 1000 gld. S to svoto je akademija izdala 11 knjig od 200 tiskanih pol. Kako se je gospodarilo 1. 1889, razvidelo se bode iz „Letopisa", ki bode izšel koncem tekočega leta.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je daroval frančiškanskemu samostanu v Kamniku za poprave v cerkvi in samostanu 300 gld.
(„Matica Slovenska") opozarja vse one dru-štvenike, ki so ji letos na novo pristopili in imajo tedaj le II. del Erjavčevih izbranih spisov, na to, da dobe tudi še lahko prvega proti založni ceni 70 kr.
(Razdelitev zimske obleke med nbogo šolsko mladino v čitalnici.) Zima se je popolnem vtaborila
Tako so se jej premešavale vse pesni. Vže jeden ali dva dni živi v svojej koči in neče slišati o Kijevu in ne moli in beži od ljudij; in od jutra do poznega večera brodi po temnih dobravah. Ostro vejevje praska belo obličje in rami; veter stresa razpletene lase; jesensko listje šumi pod njeuimi nogami — a vsega tega ona ne vidi.
O času, ko ugasne večerna zarja, ne prikazujejo se še zvezde, ne gori mesec, a že hodi strašilo po gozdu: po drevji trgajo se in grabijo za vejevje nekrščeui otroci, jokajo in smejajo se, vale se v kolčiči po potih in širokih kropivah; iz dnjeprovskih valov vzdigajo se v vrstah deve, pogubivše svoje duše; lasje lijo se z zelene glave na rame; voda, glasno žuboreč, teče z dolgih las na zemljo, in deva sveti se skozi vodo kakor skozi stekleno srajčico; usta se čudno nasmehujejo, lica žare, oči izvabljajo dušo... izgorela bi ljubezni, poljubovala bi... Beži, krščeni človek ! usta njena — led, postelj — hladna voda; zaščegeta te in potegne v reko. Katarina ne gleda na nobenega, ne boji se rusalk, brez-umnica, bega pozno z nožem svojim in išče očeta.
Z ranim jutrom je prišel nekakov gost, lepe postave, v rdečem rokavniku, in poroča o gospodu Dauilu; sliši vse, utira z rokavom zaplakane oči in maje z ramama. Vojeval je zajedno z Burul|bašem;
zajedno sta sekala Krimce in Turke; ali je čakal, da bi bil tak konec gospoda Danila? Pripovedoval je gost še o mnogem drugem in hoče videti gospo Katarino.
Katarina začetkom ni slušala, kar je govoril gost; naposled stoji kakor bi bila pri razumu, ter posluša njegove besede. Pravil je o tem, kako sta živela vkupe z Danilom, kakor brat z bratom; kako sta se skrila jedenkrat pod jezom Krimcev . . . Katarina posluša in ne spusti očij z njega. „Pojde!" mislijo hlapci, zroč jo, „ta gost jo bode izlečil! že posluša, kako je razumna!" Gobt začne mejtem praviti, kako mu je rekel Danilo pri nekem odkritem razgovoru : „Glej, brat Koprjan, kadar me ne bode po volji božji na svetu, vzemi k sebi ženo in bode naj tvoja žena . . ." Strašno upre oči vanj Katarina. „A!" vsklikne ona, „to je on! to je oče!" in napade ga z nožem. Dolgo bori se ta, trudeč se iztrgati jej nož; konečno ga iztrga, zamahne — in izvršilo se je strašno delo: oče je ubil brezumno hčer svojo. Strmeči kozaki bi bili planili nanj, no, že je je prehitel čarovnik, skočil na konja in iz-ginol iz vida.	(Dalje sledi.)
med nami in že nekaj časa čutimo slabo njen stran; a pričela je kazati tudi lepo svoje lice, ki se nam vsako leto o božičnem času tako krasno žari krščanske ljubezni in usmiljenosti. Pričetek — rekli bi — je bil včeraj v čitalnici: v pričo odlične gospode je bilo obdarovanih 40 deklic in 40 dečkov s popolno zimsko opravo in povrhu še s „štrucami"; nekateri so le nekoliko dobili, n. pr. čevljičke itd. Svečanost se je vršila, kakor je bilo običajno poprejšnja leta. Kot posebnost nam je omeniti, da letos praznuje ta dobrodelna naprava požrtvovalnih gospej in gospodičin in druzih dobrotnikov ljubljanskih že svojo petindvajsetletnico, da so jo s svojo navzočnostjo počastili prevzvišeni gospod knezoškof, blag. gosp. baron Winkler z gospo soprogo, c. kr. mestni šolski nadzornik prof. Leveč in dokaj prijateljev mladine, vzlasti gospej in gospodičin. Pred razdelitvijo je vodja gosp. Andrej Praprotnik otrokom priporočal hvaležnost, ki naj jo tudi v dejanji pokažejo; porazdelitvi sta se primerno zahvalila: deček v imenu dečkov in deklica v imenu deklic. Ko so še prevz. gospod knezoškof izpregovorili ter otrokom posebno gorko priporočili pokorščino Bogu, starišem in vzgojiteljem, bila je končana slovesnost, katera že 25 let med prvimi omiluje božični čas vsem pravim detoljubom. Bog daj, da bi ta blagodejna naprava vstrajno nadaljevala svoje plemenito delo in enako čvrsta praznovala drugi jubilej — petdesetletnico! — V gospejnem odboru, ki trudoljubivo nabira darove, so gospe: Marija M urnik in Marija P rem k; gospodičine Alojzija Orel, Marijana Souvau, Marija Klein in Ivana P rem k.
(Dnevni red) seji ljubljanskega občinskega sveta v torek dne 17. decembra letos ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. — I. Naznanila predsedstva. — II. Dopolnilna volitev v upravni odbor mestne hranilnice namesto gosp. Ign. Kotnika. — III. Finančnega odseka poročilo o mestnih računskih zaključkih :.a 1888. leto. — IV. Stavbinskega odseka poročilo, a) o „filharmonične družbe" prošnji za premembo stavbinskih črt na dveh straneh gledališkega pogorišča; b) o prizivih v stavbinskih stvareh. — V. Vodovodnega odseka poročilo glede električne I razsvetljave pri vodovodni napravi v Klečah. — VI. Obč. svet. prof. T. Zupana samostalni predlog za podporo knjižnici družbe sv. Cirila in Metoda. — VII. Sprejem občanov.
(Podpornemu društvu) za slovenske velikošolee na Dunaji je pristopil kot ustanovnik gospod Ivan Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije" in deželni . poslanec, ter društvenemu blagajniku izročil 62 gld. j 50 kr.
(Pisateljskega društva) zabavni večer bode v sredo 18. t. m. v steklenem salonu čitalnične restavracije. Čital bode gosp. prof. S. Rutar spis: „Na gospesvetskem polji." Gosp. Pianecki bode iz prijaznosti igral na citrah več komadov. Odbor vabi k temu večeru gospode društvenike.
(V Zagrebu) je tudi v tretjem razredu zmagala meščanska stranka. Izvoljena sta Ljudevit Ha-geuauer in Ferdo pl. Lux ; madjaronska kandidata sta dobila neznatno množino glasov. — V soboto je dobil meščanski kandidat Gjuro Križ 55 glasov, dočim je glasovalo za D. Rašiča 194 volilcev. — Vrhovni načelnik Sieber je odložil svoj mandat.
(„Učiteljski Tovariš"), kateri je pred devetindvajsetimi leti ustanovil vodja g. Andrej Praprotnik, preide z novim letom 1890 v last „Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" ter po-staue glasilo tega društva. Vrednik mu bode gosp. Andrej Zu m er, mestni učitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik. Natančni program izide v novoletni številki imenovanega pedagogičnega časnika.
(Zahvala.) „Matica Slovenska" je ljudski šoli na Igu podarila štirinajst knjig razne vsebine. Za ta dar se ji šolsko voditeljstvo zahvaljuje z željo, naj se „Matica" vsestransko razvija narodu v korist in slavo.
(Pri občinski volitvi) na Trati v kranjskem političnem okraji je bil izvoljen za župana Andrej Šraj, posestnik v Gor. Vasi; za svetovalce pa A. Dolin ar z Dolge Njive, J. Jezeršek in M. Brence iz Gor. Vasi.
Raznoterosti.
— Kolera. Poročilo italijanskega poslanika v Teheranu naglaša, da je v Bagdadu, Basori, Baš-kiru in Mohameri zopet kolera. Nevarnost je velika, da se bo ta bolezeu razširila po raznih delih turškega cesarstva, ker je letos nad 40.000 mohame-
danov romalo t Eerbelo blizu Bagdada in se bodo v kratkem povrnili v svoje rojstne kraje.
—	Dalmatinsko vino. Od 1. novembra 1888 do 30. septembra 1889 izvozili so iz Spleta na parobrodih 69.670 bečev vina) bečva po 8 hektolitrov), na jadernikih 81.973 bečev iu sicer v Trst 4804, v Reko 5433, v Cette 3166, v Rouen 7046, v Bordeaux 7183, v Hamburg in druge nemške luke 2041 bečev. Iz Spleta so izvozili 250.000 hektolitrov vina. Veliko vina izvozijo tudi iz ostalih dalmatinskih pristanišč. Iz cele Dalmacije so izvozili vina nad jeden milijov hektolitrov, od teh 300.000 na Francosko.
—	Vsaka stvar ima svojo dobro stran. Francoski pravosoduji minister je vsem generalnim državnim pvavdnikom zaukazal, naj strogo nadzorujejo pridige katoliških duhovnikov. Sedaj bodo morali dotični uradniki vsaj v cerkev hoditi.
—	Grozen razpok. V Oil-Gitjju se je dne 30. novembra pet ton nitroglicerina unelo. Več oseb je bilo mrtvih, mnogo ranjenih. Hiše v okolici so se razsule. Tri ledene hiše so sto črevljev visoko sfrčale in tisoč črevljev na okrog je živina vsled pretresa poginila.
—	Velikomestno. Dunajsko mesto je za izkidanje snega s cest, trgov in ulic plačalo letos že 275.000 gl. Pri tem pa ni niti I. okraj vračunjen, ker mora v njem ta posel opravljati transportna družba.
Eminupaši se zdravje povrača. Bolnik je dobre volje, pohabljeno oko ima zdravo, le kašelj ga še nadleguje.
—	Potres. Iz Omska v Sibiriji se poroča: Dne 5. t. m. je bil tukaj silen potres. Zvonik in tri hiše so se podrle.
—	Skupila sta jo oba. Neki bogat francoski vinotržec je hotel po ceni postati slaven mož. Pisal je tedaj znanemu pisatelju Scribe-ju, da mu plača 5000 frankov, ako ga bo razglasil za sotrud-nika kake nove veseloigre. Scribe mu je odpisal: „Gospod! Vaša zahteva je nemogoča, ker konj in osel ne moreta biti skupaj vprežena." Toda vinotržec ni bil zabit človek ter je pisatelju odgovoril: „Vaše nesramno pismo sem prejel, čudim se, kak6 morete biti tako drzni, da me imenujete — konja!"
Narodno gospodarstvo.
Škode, leta 1889 provzročene po povodnji, toči, mrazu, požarih ali na drug način.
(Poročilo deželnega odbora kranjskega.)
(Dalje.)
V	okolišu kmetijske podružnice v Kostanjevici je bilo letošnje leto za kmetovalce zaradi preobilne mokrote malo ugodno, kajti dež je bil od prvih dnij junija do konec oktobra, in težko je bilo kmetu, seno, žito, otavo in druge pridelke pospraviti. Kar je kdo spravil, je takorekoč moral ukrasti iz polja ali senožeti. Vsled prevelike mokrote je pa tudi rja na žitu, zlasti na pšenici, ječmenu in tudi na koruzi veliko škodovala, kajti žito je prehitro dozorelo in zrnje le majhno, drobno in lahko ostalo. Vsled povodnji so imele pa tudi vasi ob Krki ležeče veliko škode, ker je voda v treh mesecih trikrat bregove prestopila in veliko njiv in senožeti poblatila.
Krompirja se je malo pridelalo in še ta je bil gnil in tudi še po kletih gnije. Največ škode pa so trpeli vinogradi po trtni uši in po strupeni rosi. Na spomlad so vinogradi še nekaj obetali, pa kar je uš pustila, uničila je strupena rosa, in vinski pridelek, ki je bil pred malimi leti še takorekoč poglaviten dohodek v tem okraju, ni več ome-njevanja vreden.
Prej je kmetovalec iz vina plačal davke, oblekel sam sebe in svojo rodbino in še kaj na stran dejal, ali sedaj, posebno letos, se še troški pri obdelovanju vinogradov ne izplačajo.
Letošnja letina v primeri z dobro se mora med bolj slabe prišteti, posebno kar zadene strniuo in krompir.
Sadja pa celi okraj ni skoro nič spravil, ker ni bilo nikakoršnega, razven nekoliko breskev po vinogradih in nekoliko češpelj v sv. križki županiji.
Ljudstvo splošno ne bo ravno glad ali lakoto trpelo, ker kruha bo že nekaj, če ne pšeničnega, bo pa ajdovega in koruznega. Toda hujša se bo godila ljudem po vinogradih, ki so samo od vinograda živeli, tamkaj bo pa glad, pomaojkanje, in vsled tega se je bati tudi kakšne nalezljive bolezni.
V	okolišu kmetijske podružnice krške je bila dvakrat toča, katera je v nekaterih krajih hudo pobila, v drugih več ali manj; vsakatero žito, posebno pšenico, je rja uničevala; sadja ni bilo sploh nič; vinogradi so ali pokončani, ali blizu po-koučanja po trtni uši in strupeni rosi. Škodovala je tudi velika moča; krompir, repo in korenje je črv hudo objedel; ajdo je slana poparila. Škoda je prevelika, dobrim letinam primerjena, se more reči, da jo slaba letina.
Ljudstvo, posebno katero ima same vinograde, bode stradalo in ne imelo se s čim obleči.
V	okolišu kmetijske podružnice Mokronog-Mir na napravila sta škodo pri vseh poljskih pridelkih, zlasti pri krompirji in repi, v veliki mno-
zini pokazavši se črv in neprestano deževje, vsled katerega se pridelki niso mogli pravočasno pod streho pospraviti. Pridelani krompir je začel hudo gniti. V vinogradih provzročila je velikansko škodo strupena rosa, ki je tem večja, ker je letos trta izvrstno kazala. Rja pokazala se je pri vseh žitih, zlasti pri ovsu.
V primeri z dobro letino pridelalo se je približno manj 80% krompirja, 70°/0 "¡na, 30% žita, 70% sadja, 10% krme, glede zadnje je pač opomniti, da je zaradi tega, ker se je v neugodnem vremenu pod streho spravila, izvestno za 50% slabejša, nego v dobri letini.
Ljudstvo bode letos zlo pomanjkanje trpelo, primanjkovalo bode živeža, zlasti krompirja, pšenice in vina.
Kmetijska podružnica v Radečah poroča: Med raznimi nezgodami, s katerimi se je imelo tekočega leta boriti kranjsko kmetijstvo, omeniti je posebno ta, da se je pridelek krompirja večinoma prav slabo obnesel.
Dasi je tudi v prejšnjih letih marsikaterikrat krompir več ali manj slabo obrodil, se to pač z žalostnim izidom letošnjega leta ne dii primerjati, v katerem je skopani krompir gniloba sčmtertja popolnoma uničila, v ugodnejših slučajih pa škoda znašala 50—67%.
Tudi okoliš radeške podružnice je bil posebno zlo oškodovan vsled te nezgode, in mnogim kmet-skiin posestnikom primanjkuje že zdaj za dom potrebnega krompirja.
Dobrega semena za prihodnjo setev primanjkuje pa povsod, in to je ravno ona zadeva, katero je nujno potrebno uvaževati in primerno uravnati.
Ker je ajda vsled slane bila tako uničena, da se je pridelalo komaj seme, in ker vinski pridelek znaša komaj 50% navadnih let ter je tudi glede kakovosti slabši, bati se je spomladi stiske.
(Dalje sledi.)
Telegrami.
Dunaj, 16. decembra. Včeraj je bilo v | cesarskem dvorci ministersko posvetovanje, j ki je dve uri trajalo. Cesar in vsi nadvoj-I vode se bodo udeležili Ganglbauerjevega pogreba.
Dunaj, 16. decembra. Zbornica poslancev: Naznanila se je smrt Ganglbauerjeva ter povabila zbornica k pogrebu v sredo. — Namesto izstopivšega Lienbacherja je bil Pschei-| den v proračunski odsek izvoljen. — Začasni proračun je bil v tretjem čitanji potrjen.
Rim, 16. decembra. „Capitan Frasacca" i odločno izjavlja, da dosedaj ni v Italiji na-| hodne mrzlice.
Madrid, 16 decembra. Mnogo osob, mej temi štirje ministri, so vsled nahodne mrzlice zboleli. Tudi obe kraljevi mladi sestri sta oboleli.
Vremensko sporočilo.
Dunajska borza.
(Telegralično poročilo.) 16. doceiubra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85	gld.	95	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 86	„	35	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 108	„	05	„
Papirna renta, davka prosta......100	„	85	„
Akcije avstr.-ogerske banke......918	„	—	„
Kreditne akcije ..........316	„	75	„
London.............117	„	40	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond.........9	„	32l/>.,
Cesarski cekini...........5	„	58	„
Nemške marke .......... 57	70	„
Zalivala.
Ginjeni ob mnogobrojni udeležbi pri včerajšnjem pogrebu našega nam nenadoma umrlega, nenadomestljivega očeta, oziroma brata in strica, gospoda
Frančiška Graul-na,
mizarskega mojstra v Gorenji Šiški,
kakor tudi za krasne vence, ne morejo se dostojno zahvaliti
(i)	žalujoči.
Cvet poti protii po dr. Malici,
1 steklenica 60 kr., je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Dobiva se v	(1)
lekarni Trnkoczy
morff. zraven rotovža v Ljnbjani.
Razpošilja se vsak dan s prvo pošto.
^ (diphthe-ritis),
vsem katarom dihal imamo v katranovih pastilah lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
izvrstno sredstvo, kijih ozdravlja in človeka varuje pred njimi. Škatljica 25 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto. (2)
a rt a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	j Mokrine ! na 24 ur v 1 m ,n
opazovanja		zrafeomera t mm	toplomera po Celzija			
14	7. u. zjut. 2. u. poç. 9. u. zvee.	737-6 738-0 739-5	1-4 16 1-2	sr. svzh. m. vzh. »	oblačno n n	0-00
	7. u. zjut.	740-4	0 ii	sr. vzh	oblačno	
15	2. u. pop.	741 1	—0-2			000
	9. u. zveč.	7444	—1-6	m. szap.	»	
Srednja temperatura obeh dni 14° in —0-4° za 24° in 0'7° pod normalom.
XXXXXXXXXXXXXKXXKX
* Brata Eberl, x
izdelovalen oljnatih barv. firnežev, lakov y	in napisov.	^
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
H	M^J «m Riljaai*a»,	^
^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. ^
X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse )C v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reeino fino delo in najnižje cene.	II
Posebno priporočilne za prckupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicab (Blechbüchsen) v domačem TT lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boliše II nego vse te vrste v prodajalnah.	(18)
X	Cenike mi znlitovniijo. ty X
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. oo. Benediktincev
opatijo 8oulac (Giroiitle).
Dom MAGUEL0NNE, prijor.
Kaj večje odlikovanje: dve zlati svetinji: Bruselj 1880, London 1884.
Iznajdeno leta 1373 1'° prijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
Zares močno ustrežeino našim p. n. citateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu.
Tvrdka
%m
ituc Croix de Scguey 100, & 108.
Ustanovljena lota 1807. Dobiva se v vseh lekarnah, in prodajalnicah dišav.	(17)