poitnlna platana w gotovini Stev. 201 V Ljubljani, torek 3. septembra 1940 Bolgarija hoče lascsti Južno Pobrudžo istočasno i madžarsko zasedbo Transilvanije Predsednik vlade Filov izjavlja, da je pripravljen zahtevati za Dobrudžo arbitražo Ganljiv proglas predsednika romunske vlade ka za izročitev teh' pokrajin io ml od svojih za-stopiti. Upamo, da se bodo pogajanja v Craiovi nadaljevala v prisrčnem tonn in da bo dosežen sporazum. Če se bo določil rok, kakor mi to želimo, tedaj ne bo nobenih ovir več zato, da bi se zaključil hiter in končen sporazum za Dobrudžo. Časnikarji so nato vprašali, kakšen rok zahteva bolgarska vlada. Predsednik Filov je odločno odgovoril: »Mi želimo, da se zasedba Dobrndže izvrši istočasno, ko bodo madžarske čete izvedle zasedbo odstopljenih okrajev v Transilvaniji.« Svojo izjavo je zaključil z ugotovitvijo, da bolgarska vlada ni ničesar pozabila in da je v vseh ozirih poskrbela zato, da ne bi bile oškodovane koristi Bolgarijo- Bukarešta, 3. sept. Rador: Po podatkih z dne I. januarja t. 1. ima ozemlje, ki ga mora Romunija na osnovi dunajske arbitraže odstopiti Madžarski 2,609.007 prebivalcev, od tega 1,304.903 (50%) Romunov, 968.054 (37%) Madžarov, 72.309 (2.8%) Nemcev, 148.649 (5.7%) Židov, ter 28.098 j (1.1%) Rusinov in 87.181 (3.4%) drugih narod- j nosti. Silovitost letalskih bojev nad Anglijo narašča Sofija, 3. sept. m. Predsednik bolgarske vlade Bogdan Filov je snoči poklical bolgarske časnikarje in jim na razna vprašanja podal izjavo o poteku pogajanj v Craiovi: Da pogajanja trajajo tako dolgo in da se Se vedno niso končala, ni nič posebnega. Urediti je bilo treba številna sporna vprašanja. Med pogajanji se vedno pojavljajo novi predlogi in tako se pojavljajo tudi še sedaj. Vse to jemlje mnogo časa in zavlačuje pogajanja, ^aš glavni cilj je, da vodimo pogajanja v prijateljskem duhu, ki obstoja med obema našima državama in je bil vedno živ v preteklosti. Želimo ves spor rešiti tudi v duliu medsebojnega razumevanja. Dejstvo je, da je bilo ozemeljsko vprašanje »rejeno tako, kakor smo mi želeli. Zakasnitev je Povzročilo le finančno vprašanje. Romuni so v svoji}) zahtevah poudarili tudi predlog o odškodnini, toda v čisto drugačnem obsegu, kakor smo *ni pričakovali. Romuni so predložili zahtevo o reliki globalni vsoti, kj je pa nismo mogli sprejeti. V ta znesek so bile vnesene tudi terjatve za železniške naprave, ki so jih bili zgradili Angleži in do sedaj še niso bile plačane. Potem nastaja razlika tudi v vrednosti zemlje, ki bo spremenila lastnike. Po romunski trditvi ostane v Južni D#-brudži 1,200.000 ha zemlje v primeri s 700.000 ha zemlje v Severni Dobrudži. V zemljo, ki ostane, se vračunajo tudi posestva Bolgarov, ki so bili tam in so jo kupili od Turkov, ko so se ti izselili v Malo Azijo. Točno je treba vedeti, kaj se bo s tem vprašanjem uredilo. Če bi v finančnem vprašanju ne prišlo do sporazuma, bo potrebna arbitraža. Nikakor pa to vprašanje ne sme zavlačevati podpisa sporazuma. Arbitraža bi se izvršila v določenem roku. Odrejen je rok dveh mesecev, v katerem se bodo morali iz Romunije izseliti Bolgari, ki bivajo v Severni Dobrudži, med tem ko Romuni glede izselitve Romunov iz Južne Dobrudže niso zahtevali nobenega roka. Za izselitev Bolgarov iz Severne Dobrudže so bile določene nekatere omejitve. Izseliti se ne more več kakor 40.000 duš oziroma 9850 družin. Po svoji strani pa bodo Romuni izselili iz odstopljenih krajev vse svoje državljane. Pa tudi tiste, ki žive v Južni Dobrudži od časov pred letom 1913. V začetka je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje za izselitev prebivalstva samo iz vasi, sedaj je pa, bil sprejet sklep, da se izseli prebivalstvo tudi iz mest. Izselitev iz ostalih krajev Romunije, kakor tudi Romunov iz vidinskega okraja, se bo izvedla na prostovoljni podlagi. Izselili se bodo tisti, ki bodo to hoteli, toda obe stranki sta se sporazumeli, da to vpraianje izključuje enkrat za vselej možnost, da bi se stranki mogli še naprej pečati z manjšinskim vprašanjem. Ne ena ne druga država ▼ bodoče ne bo imela pravico zahtevati iol za manjšinske skupine v eni ali drugi državi. Predsednik bolgarske vlade Filov }e nato izjavil, da je zasedba Južne Dobrudže še edino glavno nerešeno vprašanje. Glavno vprašanje, ki j« zavleklo sporazum v Craiovi, je nadaljeval predsednik vlade Filov, je bila določitev roka, v katerem naj se zasedba Južne Dobrudže izvrši. Romuni zahtevajo daljši rok in to zagovarjajo s Potrebo, da bi morali pred zasedbo Dobrudže vsi Romuni oditi in da tako noben Romun ne bi ob-«*al na ozemlju, ki bo prišlo pod Bolgarijo. Mi pa htev po določitvi točnega roka ne moremo od- odločno vztrajamo na svojem stališču, da to ne more biti razlog za odlaganje zasedbe, zato ker se tudi po zasedbi izselitev Romuniov lahko izvaja naprej, kakor se tudi lahko podaljša rok za preselitev Bolgarov iz Severne Dobrudže. Na drugi strani pa so se v Dobrudži začeli izgredi in tudi z njimi je morala bolgarska vlada računati. V zvezi s tem so časnikarji vprašali predsednika bolgarske vlade, če je bolgarska vlada poslala kakšno noto romunski vladi. Predsednik Filov je izjavil: »Romunski vladi smo poslali noto in to ne samo enkrat.« Nato je predsednik Filov nadaljeval: »Torej do te točke so prišla pogajanja ▼ Craiovi. Mi ne moremo sprejeti romunskega ro- Bukarešta, 3. septembra, m. Razburjenje v Romuniji zaradi žaloigre, ki se razvija v Transilvaniji, še zmerom narašča. Kljub ukrepom policije in kljub naporu romunske vojske, ki je morala oditi na ulice zato, da bi s svoje strani omejila razumljive nastope romunskih množic, so se v vsej Romuniji včeraj manifestacije in demonstracije nadaljevale ter proti večeru povsod dosegle višek. Zato je v sredi noči opolnoči predsednik romunske vlade Gigurtu objavil v obliki manifesta na ves romunski narod proglas, v katerem pravi: »Vsak dan dobivam na stotine in na tisoče brzojavk posebno iz Trnsilvanije. V teh brzojavkah vsi soglasno protestirajo proti odstopitvi tega ozemlja. Na vse to odgovarjam: Razumem veliko bol vseh Romunov in zato sem tudi dovolil, da naj se prirejajo manifestacije, da bi ta bol našla svojo obliko izraza. Toda te manifestacije ne smejo prekoračiti gotove meje in vsekakor te manifestacije tudi ne morejo vplivati na novo politično smer v naši državi. Iz-gleda, da gotovi politiki žele izkoristiti to bolečino in s tem v zvezi tudi razpoloženje širokih ljudskih množic. Zato so stopili v ospredje razlogi, ki so močnejši od nas in ti razlogi so nas prisilili, da bo moral en del Transilvanije zopet priti pod tujo oblast. Mi nismo smeli spraviti v nevarnost obstoja romunske države. S svojim delom in z resnim obnašanjem moramo dokazati, da je z razdelitvijo romunskega naroda storjena napaka. Ne smemo pozabiti, da se zgodovina romunskega naroda ne bo zaključila z našo generacijo in zato ta naša generacija nima pravice uničiti samo sebe in « tem tudi ves narod in državo.« Hclgrad, 3. septembra, j. Včeraj je dopotoval v Belgrad novi francoski poslanik na našem dvoru Emile Mogras, ki prihaja namesto dosedanjega francoskega poslanika Brugera. Novi poslanik je moral iz Stockholma, kjer je bil doslej, potovati skozi Rusijo in nato skozi Bolgarijo v našo državo. 1 Poslanik Mogras je star 59 let in je že 38 let v diplomatski službi. London, 3. sept. o. Snoči in to noč so nemška letala zopet v številnih in zelo raztegnjenih valovih napadala Anglijo. V splošnem se lahko reče, da škoda ni velika. V Midlandu so bombe porušile mnogo hiš, prav tako pa ie bilo razdejanih tudi mnogo trgovskih poslopij. Nemška letala so zlasti napadala okolico Londona in povzročila v raznih krajih večjo ali manjšo škodo. Prav tako so bila nemška letala nad mesti v vzhodni in severovzhodni Angliji. Tudi tam je bilo porušenih več hiš. Žrtev ni bilo mnogo. Znak za nevarnost letalskih napadov je v Londonu trajal to noč štiri in pol ure. Včeraj so po podatkih angleškega letalskega ministrstva sestrelili 42 sovražnih letaL Angleži pa so izgubili 13 letal, sedem pilotov pa se je rešilo. London, 3. sept. o. Uradno poročilo angleškega letalskega ministrstva pravi, da je bilo dosedaj zaradi delovanja angleškega letalstva sestreljenih 1768 sovražnih letal. Vsa ta letala so sestrelila angleška lovska letala, angleško protiletalsko topništvo pa je sestrelilo 196 letal. Isto poročilo pravi, da je pri vseh bojih odlično sodelovalo tudi poljsko letalstvo s svojimi eskadrilami. Berlin, 3. septembra. DNBj Tudi v loku včerajšnjih letalskih borb nad južno Anglijo in angleško obalo se je izkazalo, da so nemške letalske formacije bile v premoči. Izve se, da je bilo zbitih danes 46 angleških letal, 6 letal pa je bilo uničenih na letališčih. 12 nemških letal se ni vrnilo v svoja oporišča. Bern, 3. septembra. Stefani: Bombe, ki so jih vrgla angleška letala v kantonu St. Gallen ter nove kršitve suverenitete Švice v minuli noči po angleških letalih povzročajo veliko nezadovoljstvo v vsej Švici. »Berner Tagblatt* obtožuje Angleže, da s cinizmom kršijo nevtralnost Švice, »Neue Zurcher Zeitung« pa zahteva od zveznega sveta, naj pod-vzame najenergičnejše ukrepe proti Angliji. Berlin, 3. sept. DNB: Vrhovno poveljništvo sporoča: Tudi včeraj so naše hojne in lovske formacije napadle sovražna letališča v jugovzhodni Angliji. Z bombami so uničila številna skladišča tako, da so nastali požari. V toku zračnih borb so naši bombniki in lovci zbili 86 sovražnih letal. 23 naših letni je izgubljenih. London, S. sept. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča, da so angleški bombniki izvršili snoči prvi nočni napad na Miinchen. Formacija težkih bombnikov je izvršila napad na tovarno letalskih motorjev »Bayrische Motorwerke<, druga formacija pa je napadla tovarno motorjev v Stuttgartu. Lonidon, 3. sept. Kakor poroča Reuterjev dopisnik za letalstvo, je prvo leto vojne pokazalo, Stefani izve, da se francoska letala, ki so bila pred gotovim časom prisiljena spustiti se v Gibraltarju, ne nahajajo več tam, temveč se zdi, da so bila demontirana in poslana v Anglijo. Skupno gre za 24 letal. Za novega argentinskega zunanjega ministra je bil imenovan Derocca. V toku noči so angleška letala letela trikrat čez švicarsko ozemlje. Tretjič so letela čez Bern. Protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. Reuter poroča, oa so letala letela ponoči čez Švico pri Bernu, Curihu in Neuchatelu. Vojni minister general Daskalov je sprejel člana bolgarske delegacije generala Popova, ki je prispel včeraj iz Crajove. General Popov odpotuje danes v Varno, kjer se nahaja garnizija, kateri poveljuje. Romunski delegati so zapustili včeraj Crajovo in odpotovali v Bukarešto. Angleška admiroliteta je včeraj objavila, da je sovražna podmornica potopila angleško vojno ladjo >Pansara<. Ladja je bila zgrajena v letu 1917. in je imela 1033 toa Budimpešta, 3. sept. MTI: Madžarsko-romnn-ska komisija je imela v ponedeljek popoldne sejo, na kateri so razpravljali o podrobnostih načina izpraznitve Erdelja in vkorakanja madžarskih čet. Razen tega so razpravljali o zagotovitvi varnosti prebivalcev za časa evakuacije. Dosežen je bil sporazum tudi glede takojšnje odpustitve iz romunske vojske vseh onih vojakov, ki so pristojni v krajih, ki jih bo Romunija odstopila Madžarski. Prihodnja seja komisije bo danes dopoldne. Budimpešta, 2. septembra. DNB: Mešana madžarsko-romunska komisija je po 10-urni seji, ki je trajala od zjutraj in na kateri so razpravlja« o odstopitvi romunskega ozemlja Madžarski, sprejela sledeče sklepe: Madžarska vojska bo prestopila meje 5 .septembra. Do 13. septembra bo zasedla odstopljene kraje. Vkorakanje madžarske vojske v novo ozemlje se bo začelo 5. septembra na vsej dosedanji skupni madžarsko-romunski meji, izvzemši v odseku okoli Velikega Varadina, kjer bodo začele čete korakati šele 6. septembra. Madžarska vojska bo vkorakala 5. septembra v Marmarosziget in v Satoar, 6. septembra v Veliki Varadin, nato pa bo v etapah do 11. septembra prispela v Kluž. V zadnjih dveh dneh bodo maržarske čete zasedle ostanek. V ponedeljek ob 14. bo mešana madžarsko-romunska komisija vzela v pretres vsa vojaška vprašanja. V sredo se bosta sestali zgornji in spodnji dom. Ob tej priliki bo vlada predložila zakon o priključitvi erdeljskih krajev. Bukarešta, 3. septembra, o. Romunski general Dragolin, ki je bil dodeljen kot vojaški strokovnjak na pogajanja med Madžarsko in Romunijo, ki so se vodila v Turnu-Severinu, je odstopil. Prav tako so odstopili trije generali in eden od njih je izjavil, da se bo te dni odpeljal v London, kjer se bo prijavil v službo francoskemu generalu de Gaulleju. Iz Cluja poročajo, da se tam mudi voditelj erdeljskih kmetov Maniu, ki je izjavil, da bo organiziral odpor kmetov proti zasedbi Transilvanije. Maniu je izjavil, da je odločno proti temu, da bi prišlo 1,300.00 Romunov pod madžarsko oblast. da je najmočnejša letalska velesila na svetu uda* rila na Anglijo brez posebnih uspehov, Nemčija se bo še naprej na vsemogoče načine trudila^ dokazati Angliji vso moč svojega letalstva, toda Angležev navzlic vsakodnevnim najvecjun zračnim napadom ni zapustilo zaupanje. Angleško prestolnico branijo številni moderni protiletalski topovi ter mreža baražnih balonov. Nemčiji se na drugi strani ni posrečilo navzlic vsem naporom maršala G8ringa doseči nedotakljivost njenih zračnih mej ter angleška letala bombardirajo tudi najoddaljenejša nemška mesta. Po enem letu vojne obsojajo'angleški letalski strokovnjaki sicer vsak optimizem, vendar pa so enako daleč tudi od pesimizma glede moči in učinkovitosti angle- Vesti 3. septembra »Newyork Daily Neus« objavlja pregled dogodkov ▼ prvem vojnem letu. Ameriški list oa~ števa vrsto napak, ki sta jih napravili angleška in francoska diplomacija ter pravi, da je bila največja napaka objava vojne Nemčiji. Listi pravi, da je bivši ameriški poslanik v Parizu Bullit zagotavljal francoski in poljski vladi, da bodo Združene države stopile v vojno. List pravi, da dokumenti, ki jih je objavila nemška v.lada, jasno dokazujejo omenjeno aktivnost bivšega ameriškega poslanika v Pa- Med^rancoskimi oblastmi v Indokini in Japonsko je bil, kakor poroča »Tokio Niči Niči«, dosežen sporazum glede zračnega prometa. Na osnovi tega sporazuma se bodo japonska letala ustavljala tudi v Hanoji na progi Tokio-Formosa-Bangkok. Štab švicarske vojske sporoča, da je v noči med 2. in 3. septembrom letelo čez švicarsko ozemlje skupno okoli 20 letal. Protiletalske baterije so stopile na več krajih V akcijo. Smer poletov ponovno dokazuje, da so Švico preletela angleška letala. Romunska vlada je te dni odposlala v koncentracijska taborišča 281 oseb, ki so osumljene, da so hotele izrabiti razburjenje zaradi dogodkov v Transilvaniji. Dva voditelja Železne garde, med njimi neki bivši član vlade, sta pod stražo internirana v svojih stanovanjih. Včeraj se je v Benetkah začel mednarodni filmski teden. Najprej so predvajali nemški film »Ples v operi«, nato pa italijanske filme o vojskovanju v Afriki. Ameriška mornarica je priredila te dni obsežne vaje ob Havajskem otočju. Nemško uradno poročilo pravi, da je bilo v zadnjih dveh tednih v borbah z angleškim letalstvom sestreljenih 1565 angleških bombnikov in lovcev ter 175 zapornih balonov. Nemci pa so v tem času izgubili 406 letal. Iz Kaira poročajo, da je vladna kriza rešena na zadovoljiv način. Novo vlado bo sestavil Sabri paša, ki bo poleg predsedstva vodil še zunanje ministrstvo in ministrstvo za notranje zadeve. V ponedeljek je v norveški prestolnici Oslo zgorela velika tovarna smuči, škoda znaša nad 6 milijonov dinarjev. Včeraj je imel naš trgovinski minister dr. An-dres na Dunaju v hotelu »lmperial« razgovor z nemškim gospodarskim ministrom Funkora, ki je trajal nad eno uro. Snoči ob 9.50 je po nemškem radiu govoril o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Nemčijo dr. Andres v nemškem in v hrvat-skern jeziku. Dunajski velesejem je obiskal te dni tudi guverner romunske narodne banke. Včeraj se je z letalom z Dunaja vrnil v Bukarešto. V angleški vladi se pripravljajo večje spremembe i-ondon, 3. septembra, m. O bližnjih preosno-van v angleški vladi se govori prav za prav že več tednov. Prvič se je začelo govoriti tedaj, ko je biv-si_ predsednik vlade Chamberlain, ki je sedaj član ožjega Churchillovega vojnega kabineta, zbolel in se je moral podvreči lažji operaciji. Že tedaj so Chamberlainovi nasprotniki v konservativni stranki Zahtevali, da naj se izrabi ta okoliščina in da naj ?« iz vodstva angleške politike odstrani mož, ki J' s svojo čudno politiko povzročil, da je šla Ve-!‘*a Britanija tako nepripravljena v novo vojno. učilno je, da prav iz istih krogov širijo novice da bi naj na Chamberlainovo mesto v Churchillovo vlado vstopil prav tako star ali pa še starejši an-gleški politik Lloyd George, ki je že v zadnji svetovni vojni vodil angleško politiko. Obenem s Chamberlainom bi se naj poslovil iz vlade zunanji minister lord Malifax, ki mu očitajo, da je imel tako tanko vest da kljub vsemu m mogel doseči, da bi se Anglija lahko zbližala s Sovjetijo. Njegovo mesto v vladi bi naj prevzel bivši zunanji minister m sedanji vojni minister Anthony Eden. Parlamentarni krogi angleške konservativne stranke razpravljajo sedaj največ o tem, kako bo Churchill izvršil preosnovo svoje vlade. Vsi izjav-Ijajo, da se angleška politika v nobenem oziru ne bo izpremenila, dasi je mogoče da bodo morali s Chamberlainom in HalifaxoTn iz vlade še ministra Caldecot in Kingsiey Wood ter mogoče še zastopnik delavske 3tranke Greenvvood. Da bo nfi*?rž Prišlo do obsežnejših sprememb v angleški vladi, se poudarja zaradi tega, ker se je zdravstveno stanje Nevilla Chamberlaina poslabšalo. Slabo zdravje bi naj Chamberlainu olajšalo odhod iz političnega življenja in tako bi se preosnova angleške vlade lahko izvršila mirno in brez hrupa. Če pride do sprememb, bodo te gotovo tako vplivale na angleško javno mnenje, da se bo položaj vlade zelo okrepil. Zanimivo i®, da se vstop LIoyda Georgea v vlado in pa imenovanje Edetia ^ voditelja angleške zunanje politike utemeljuje s tem, da naj se vendarle že doseže zboljšanje odnosov med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. To zbližanje bi naj preje dosegel Eden, ki je v Moskvi baje bolj priljubljen, kakor pa stari in častitljivi lord Halifax. Nekrteri angleški politiki so še zmerom tako naivni, da mi-siljo, da zveze med Nemčijo in Sovjetijo vendarle niso tako trdne, da ne bi bilo mogoče zasekati razpok med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Te kroge, ki si domišljajo, da _ je mogoče kaj verjeti boljševikom in njihovi politiki, je nekoliko zavrnila in potrla kriza, ki se je v teh dneh razvijala na meji med Romunijo in Sovjetijo. Sovjeti so v teh dneh proti malim evropskim narodom spet pokazali tisto lice, ki jih kaže v pravi luin, to je, da so ravno oni največji in neprekosljivi zatiralci in zasužnjevale! malih narodov. Ko je bila namreč Romunija najbolj zaposlena na madžarski meji, so vojaki rdeče vojske morali izzvati spopade na meji m rdeča letala so morala ob besarabski meji iskati romunskO' vojsko, ki je bila tedaj na madžarski meji. Boljševikom se je to zdelo največje izzivanje in so ob času največje krize dan za dnem pošiljali romunski vladi protestne note. Ko so Romuni zagovarjali svoje narodne koristi proti Madžarom, je sovjetska vlada izvajala tak pritisk v Bukarešti, da s« romunska vlada nikakor ni mogla svobodneje in odločneje boriti proti madžarskim zahtevam. Sovjetska vlada je najbolj povečala svoj pritisk na Romunijo tedaj, ko je šlo za to, koliko ozemlja naj Romunija odstopi Madžarski. Sovjeti so pri tem seveda dokazali, kako zelo jim je pri srcu »usoda malih narodov«. Sovjeti »o s svojim nastopanjem najodličnejše in najuspešneje sodelovati pri razkosavanju Romunije, ki so ga tudi sami sprožili '?daj, ko so nasilno priključili Besarabijo in Severno Bukovino v okvir narodov in ljudstev, ki žive pod rdečo oblastjo. To postopanje Sovjetov bo tudi v Londonu vplivalo na svoj način in končno podčrtalo splošno sodbo, da so ravno Sovjeti tisti, ki «so neprekosljivi mojstri pri uvajanju najkrivičnejšega reda ’ Evropi. Kako Je z organizacijo prehrane v Mariboru ilarlbor, 2. septembra. Kakor po vseh mestih, se je tudi v Mariboru pokazala potreba po pravi skrbi za prehrano prebivalstva, ki je vsekakor potrebna. Nikakor pa seveda ni na mestu pretirana zaskrbljenost, ki jo hujskači s svojimi neosnovaniuii govoricami skušajo med prebivalstvom vzbuditi. Preskrba mariborskega prebivalstva se bo še nadalje vršila po dosedanji že izkušeni poti: preko nabavljalnih zadrug in trgovin z živili. Da bodo te ustanove dobivale živila, zlasti moko, bo skrbel Prizad in poleg njega v Sloveniji banovina, ki je Bkrb za nakupovanje moke poverila centrali blagovnih tn nabavljalnih zadrug — Gospodarski zvezi v Ljubljani. Mestna občina v Mariboru ima le posvetovalne organe, ki proučujejo položaj in posredujejo, da se more trgovina razvijati. Tako se je ustanovil poseben posvetovalni organ za preskrbo a kurivom, in to je odbor, ki je bil v listin označen kot apro-vizacijski odbor. Enako obstoja in deluje poseben odbor, v katerem so zastopniki zadrug pekov in trgovcev z živili, ki gleda na to, da bo Maribor dobil zadostno množino živil od Prizada ali pa od Gospodarske zveze. Ljubljana od včeraj do danes Končno mho pa le zajadrali v zadovoljivo vre-ttie. Sonce ie včeraj prijetno grelo in nas navdajalo z ieljo, da 'oi tako vsaj še nekaj časa pošiljalo svoje žarke na to ubogo zemeljsko kroglo, ki potrebuje zlasti danes res mnogo sonca, da bi se ogrela človeška srca, ki so dobrega željna. Danes pa ee nekaj mravči, lahni oblaki preprezajo nebo, toplo pa bo le ves dan. Da vsaj ne bi bilo dežja, to si vsi želimo. Bo vsaj dosti krompirja in koruze in potem nižje cene žitu in kruhu. L!ubl ana fe ie živahna Te dni je vpisovanj« v razne šole. Vsa zagorela se je mladina vrnila e počitnic s polnim košem dobre volje in zdravja. Na šolah pa pridno vpisujejo in preštevajo denarce: razne takse in šol- nine, da bo vse v redu in predpisom zadoščeno. Marsikateremu študentu se obraz nakremži, ko se ponovno vpisuje v isti razred kakor lansko leto. Hudo je biti repetent. posebno v sedanjih časih, ko vsa stane in je za denar hudo, To zlasti občutijo starši. Kmalu bo začetek tu in treba bo poprijeti z vsemi močmi, če bodo naši dijaki hoteli izpolniti ono nalogo, ki jo od njih terjajo starši in narod, da bodo vsem v veselje in korist, samim sebi pa še najbolj. Tudi v drugem oziru fe Ljubljana oživela. Pozna se, da je velesejem. Ulice so še dokaj polne deželanov, pa tudi nekaj tujcev je videti kljub tem časom. Da, korajžni pa smo, kar velesejem imamo in še dobre kunčije zaznamujejo raestavljalci. Bo že Bog dal, da bo vse prav, tako se tolažimo vsi in hočemo na vsak način, da bi bilo tako še naprej. . , _ Te dneve ima tudi policija precej opravka. Treba je marsikomu stopiti na prste, sem pa tja je treba vtakniti oko in budno paziti, da se kak nepridiprav ne okoristi v teh dneh velesejma. Na reševalni postaji ni pomembnih dogodkov Včeraj je bilo zopet rekordno voženj, in sicer kar 26, danes pa do oemih zjutraj tudi že štiri. Resnih poškodb ni bilo, prevozi so bili večinoma notranjega značaja, kakor krvavitve, porodnice in podobno. Ic bolnišnice Galič Marija, hči bajtarice iz št. Vida se je spodtaknila in padla na koso, ter se močno urezala. — V deželo leze jesen in prinaša svoje skromne darove. Sin mizarja iz Mengša, Štempelj Jože, je splezal na hruško in si hotel natrgati sladkega sadeža. Toda hudomušni hruški je bilo to preveč. Stresla je fanta raz sebe, da si je zlomil roko in so ga morali odpeljati v bolnišnico. — Zasebnico Mesner Alojzijo iz šutne je podrl neznan voznik in se je potolkla. — Tesarja Ogrinca Tomaža iz Iške vasi je nekdo »objel« s polenom po desnem očesu. Tako prisrčno ga je po dolgem snidenju stisnil, da je moral v bolnišnico. Bili so bratci... V neki gostilni na Količevem so se dobro imeli in pridno pretakali božjo kapljico iz litra v kozarce, potem pa še naprej. Vsi so bili prijatelji kar se da in vsi so si bili bratje. Naenkrat pa je enemu iz te druščine padlo v glavo, da Jerman Jože, delavec iz Mengša, ni več njegov brat. Ker se mu je menda jezik že zatikal in ni mogel spraviti nobene stvari več »gor*, ampak samo »dol«, se je spomnil, da bo Jermanu kar z nožem dopovedal, kar misli, in ga je z nožem oklal, da je ta moral v bolnišnico. Koncert ob odkrft?u kraljevega spomenika V okviru slavnostnega dne ob odkritju spomenika kralju Aleksandru I. prirejajo ljubljanska glasbena društva velik koncert, ki bo to slovesnost najdostojneje poveličal. V prvem delu nastopajo vsa ljubljanska pevska društva, tako ona, ki so včlanjena v Hubadovi župi, kakor tudi ostali pevski zbori ljubljanski — deloma ob spremljeva-nju fanfar, deloma Ljubljansko filharmonije. Samostojno bo v tem delu Ljubljanska filharmonija izvajala Leskovičevo skladbo »Domovina«. To je simfonična pesnitev za veliki orkester, nagrajena od kr. banske uprave s I. nagrado. To bo prva izvedba. Dirigira operni kapelnik g. Anton Neffat. Drugi del koncerta izvaja mogoEen zbor 120 godbenikov na pihala, in sicer godbeniki vojaške godbe 40. pešpolka, dalje godbeniki »Sloge« in godbeniki 1. planinskega polka v Škofji Loki. Dirigirali bodo izmenoma g. kapetan I. razr, Alojzij Smrekar, g. Herlbert Svetel in g. viijl vojaški kapelnik podpolkovnik Ferdo Herzog. Najmočnejša skladba tega dela, ki bo hkrati misel praznika najtemeljiteje poudarila, je »Jugoslavija«, velika simfoniCna pesnitev, ki jo je zložil Jan PeŠta. Ogleite st razstavo protiletalske zaščite, koristilo vam bol Razstava protiletalske zaščite v paviljonu »J< vzbuja nepretrgoma, odkar so se v soboto odprla vrata ljubljanskega velesejma, živo zanimanje številnih obiskovalcev. Zlasti v nedeljo je bila deležna ogromnega obiska. Gruče ljudi postajajo pred razstavljenimi zaklonišči, pazljivo si ogledujejo ogromne motorne sirene, maske, kotiček, izpolnjen z vsemi potrebnimi predmeti, ki naj jih ima vsak otrok s seboj v primeri evakuacije. Tudi rotunda v poltemi, skozi katero slabotno in bledo prodira svetloba zatemnjenih električnih in plinskih svetilk ter petrolejk, je polna občinstva. Nič manj privlačna in zanimiva je tudi razstava zdravstveno kemične in gasilske zaščite, ki nudi obiskovalcem obsežen in izčrpen pregled vsega, česar bi bilo treba v primeri letalskega napada, tako kar se tiče prve pomoči ranjencem, kakor tudi gašenja požarov, nastalih zaradi zažigalnlh bomb. Številne nazorne slike, ki pokrivajo vse stene paviljona, živo kažejo učinke in posledice letalskih napadov, tako da obiskovalci kakor pretreseni nemo stoje pred njimi. Vendar pa vpliva vsa raistava ne samo vzgojno in poučno, ampak tudi vzpodbudno ter zapušča v oblikovalcih zavest, da se pač ni bati letalskih napadov, ako bomo pripravljeni tako, kakor nas uči ta razstava, da moramo biti, in ako se na koncu pomudimo še pri obeh protiletalskih in protitankovskih strojnicah, ki ju je razstavila vojaška oblast in katerih delovanje ter ustroj uslužno razkazujejo naši vrli vojaki. Film o letalskih napadih, ki ga je izdelal vojni geografski zavod v Belgradu in čigar krstna predstava za Ljubljano in vso osta- lo Slovenijo bi morala biti Že v soboto zvečer na prostem pred paviljonom »K«, je prispel zaradi nepredvidenih zaprek šele včeraj, zato je btla krstna predstava tega odličnega in nad vse poučnega filma šele sinoči. Zato nanj tembolj opozarjamo vse obiskovalce velesejma, da si ga zanesljivo ogledajo. Film vrte vsak večer od 20 dalje na prostem pred paviljonom » klancu na levi strani, kakor je pravil pred smrtjo pokoznik. Ko se je Alehle zavedel, je še stal neznani kolesar poleg njega in ga vprašal, kod se gre v Ponovo vas in kje je »Župana Permeta jama«, nato pa izginil v megleno jutro. Ranjeni kolesar ni nadaljeval svoje poti, temveč se ie vrnil domov. Ker je bil močan, žilav mož, ki bolezni vse življenje niti poznal ni, se ni zmenil zato, ako ga je na glavi malo ščemelo. Da, celo kosil je še in spravljal otavo. V so-bolo pa je položil, da mu je slabo in da ga boli glava tako močno, da so poklicali reševalno postajo iz Ljubljane, ki ga je prepeljala v ljubljansko bolnišnico. Vendar se zdrav* nikom kljub skrbni negi ni posrečilo, da bi mu rešili življenje. , Pokojnik je bil mrljiv in agilen posestnik, ki m bil vzor le šentjurski, ampak celo grosupeljski okolici. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Naj bo to v zgled in svarilo vsem tistim, ki vozijo ponoči brez luči, zlasti v teh nevarnih serpentinah, ki se vijejo iz št. Jurija do Turjaka! Ljubljančani! V petek 6. septembra obhaja vsa kraljevina Jugoslavija narodni in državni praznik rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Petra II. Uradi ta dan ne poslujejo, vse trgovinske in obrtne obratovalnice bodo zapr.te in v cerkvah vseh veroizpovedi bodo slovesna cerkvena opravila. Državni in samoupravni uradi razobesijo zastave. Vabim someščane, da na ta jyaznik okrase svoje hiše in domove z državnimi zastavanfl ter se udeleže cerk\’?nih slovesnosti in tako izkažejo svojo ljubezen in vdanost do kralja. Zupan mesta Ljubljane:, dr. Juro Adlešič, 1. r. Slovenski narodni zastopniki zahtevajo teneliito uredi sev prehrane našega preb^vaSsSva Ljubljana, 3. septembra. Slovenski senatorji in bivii poslanci so kot narodni za&topniki Slovenije na svojem sestanku 31. avgusta razpravljali o vprašanju, kako oskrbeti Slovenijo s potrebnimi živili za prehrano vseh ljudskih slojev. Sklenili so, da povzroča stanje preskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami resno skrb za prehrano pasivnih krajev, zlfistT Slovenije, ki ima mnogo delavstva in mnogo kmečkih okrajev, ki so pasivni. Na sestanku so dalje ugotovili, da se temu vprašanju doslej ni posvetila potrebna pozornost, zlasti pa se niso izvajale uredbe, ki 60 to vprašanje urejale. Zato pros»jo bivši poslanci in senatorji vlado, naj z vso strogstjo izvaja uredbo o preskrbi prebivalstva z žitom. Obenem naj se da banu dravske banovine pooblastilo, da v okviru banovine uredi vprašanje razdelitve razpoložlju&h življenjskih potrebščin na podlagi racijoniranja, da bo preživljanja slehernega prebivalca zagotovljeno in špekulacija onemogočena Obenem opozarjajo merodajne čirtilce na hude gospodarske razmere, ki se v Sloveniji pojavljajo prav zaradi njenega gospodarskega ustroja. Podražitev živil in grozeča brezposelnost ustvarjata razmere, ki jim je treba s strogimi in učinkovitimi ukrepi narediti konec. Zato zahtevajo sanatorji in bivši poslanci temeljito ure-dtev ccn nujnih življenjskih potrebščin, zavarovanje življenjskega obstoja delavskih, državnih in drugih javnih in zasebnih nameščencev ter javnega dela za brezposelne. Nov vlom na Bledu Naslednji dan po velikem vlomu v zlatarsko trgovino na Bledu je bil na Bledu že izvršen drugi vlom, in sicer tokrat kar pri belem dnevu in v najbolj živahnem delu Bleda. V soboto je bilo v opoldanskih urah vlomljeno v trgovino in gostilniške tujske sobe znanega trgovca na Bledu g. Rusa. Vlomilec je odnesel iz garaže razno orodje, ki ga lahko uporablja pri nadaljnjih vlomih, iz tujskih sob pa razno opremo. Ti vlomi v največjem in živahnem središču Bleda so silno vznemirili vse prebivalstvo in okolico. Vse se naravno vprašuje, kako je mogoče, da se ti vlomi dogajajo ponoči in podnevi v našem največjem in najbolj razvitem tujsko prometnem središču — na Bledu. Vlomilci so tako drzni in samozavestni, da opravljajo svoje delo celo pri belem dnevu. Iz neprevidnosti ustrelil mlado dekle Danes se je pred sodnikom poedlncem zngo-.varjal 19 letni Ludvik Gajšt, posestnikov sin iz Podlož, ker je iz neprevidnosti iz lovske puške ustrelil posestnikovo hčer Pavlino Krapše. Dne 3. maja letošnjega leia so pri posestniku Ribiču v Podložah obhajali slovo domačega sina, ki je odhajal k vojakom. K slovesu je prišel tudi obtoženi Gajšt. v materinem spremstvu pa Pavlina Krapševa. Nekoliko pozneje je prišel na zabavo tudi obdolženčev brat Vinrsnc Gajšt, ki opravlja pošlo lovskega čuvaja. S seboj je prinesel tudi svojo lovsko puško. Ko so zabavo končali, je lovski čuvaj napolnil svojo puško in jo nato zn trenutek odložil, da je Krapševi pomagal obleči plašč; Obtoženec je v tom času vzol puško in v šali pomeril proti mladi Krapševi. Zaradi njocJve neprevidnosti pa se mu je puška sprožila. Strel je Krapšavo zadel v vrat in je bil smrteu. Vsaka zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Obtoženec dejanja no zanika, pravi pa, da je nesreča nastala zato, ker je bil prepričan, da ji? puška prazna in pa zato, ker se mu je puška po nesreči sprožila. Gajšta je sodnik obsodil na 1 mesec zapora, pogojno za 2 leti. •«» Stroga kazen za nepoboljšljivega vfemtlea Mariborski mali kazenski,|egat j« dnnes strogo obsodil 2!) letnega delaven Franca, Stranska iz Podlehnika, ki je bil zaradi Vlomov in tatvin že več- krat kaznovan. Te mu je tudi pripcmeglo, da je danes dobil zelo visoko kazhn dva vloma, ki ju je izvršil meseca junija. 19. junija je vlomil v hišo svojega bivšega gospodarja Franca Lofberja v Malni in mu odnesel 8HOO dinarjev gotovine, 27. Junija pa je posestnikovi ženi Emi Vetrihovi odnesel 180 dinarjev. Obsojen je bi) na 2 in pol leta ječe in na izgubo častnih pravic za 4 leta. ZGREŠENI STREL »Ali ste videli Bandilla?« je vpraša! Irvina in drugega policaja, ki sta stala spodaj na stopnicah. »Nikjer ga ne moreva najti. Niti zgoraj, niti spodaj. « Slad je mislil iti skozi preddurje, da bi ponovno sam začel stikati za tajnikom, toda tedaj je zavpil zdravnik Sourey. Detektiv je po stopnicah stekel do njega. Zdravnik mu je dal znak, naj gre za njim. Slad je šel za nj-m v sobo, kjer je ležal ranjeni tujec. Vrata so bila odprta. »Čez deset minut bo prišel k sebi,« mu je hitro pojasnil zdravnik. »Potem ne Ha več dosti z njim, čeprav bom storil V6e, kar je v moji moči « Nadzornik se ja zagledal v voščeni ra-njenčev obraz. »Čez deset minut bom tu,« je rekel in odšel. Ponovno je začel iskati Bandilla, toda nikjer ni mogel najti niti njega niti Sally. Bancon in sobarica sta bila dobro zaprta. Za to mu ni bilo treba skrbeti. Toda uradnica pokojnega odvetnika in tajnik n’n-dillo sta izginila brez sledi. 40 Devetnajsto poglavje. Skrivnoet ranjenega tujca. Tedaj mu je eden od policajev povedal, da bi zdravnik rad e njim govoril, Takoj je stekel v tajnikovo eobo, kjer je ležal ranjenec. Neznani človek je sedel v postelji, oči pa je imel popolnoma blodne. »Morate pohiteti, Slad,« mu je rekel zdravnik. »Smrt se mu približuje. Jaz mu ne morem več pomagati. Zdi se, da ga nekaj zelo vznemirja.« Nadzornik je prikimal e glavo in »topil k postelji. »Kako se pišete?« ga je vprašal, toda po topem pogledu bolnikovem je sprevidel, da tako vprašanje ni bilo na mestu, Neznanec je stisnil ustnice in nemo pogledal detektiva. Slad je bil obupan, ko je videl, kako se mu izmika nova priložnost, da bi pojasnil vso uganka. »Čujte!« se je ponovno obrnil k neznancu. »Veste, da se vam bliža konec. Tudi mi vemo to. Dva človeka sta bila ubita. Vi ste tretja žrtev Povejte mi, ali »te vi ubili Huberta Ruvana in zastrupili odvetnika Staridgea?« Najprej tišina. Oči umirajočega so se zagledale v daljavo. Tedaj se je Sladu za- zdelo, da je že nastopila smrt, toda tujec il je spet opomogel in rekel: »Ne... nisem ju ubil ... prišel sem v gradič... da bi vzel dokumente iz jeklene lagajne . ..« »Kakšne dokumente? Kje so zdaj?« ga je nestrpno vprašal Slad. »V podolgovati kuverti..' »In kje je ta kuverta?,,,« »Vrgel sem jo v ...« Zadnje besede detektiv ni mogel več razumeti Slad in zdravnik sta ee sklonila bližje k umirajočemu. »Kam ste jo vrgli?« »V predal.« »Kakšen predal misli?« je vprašal Slad zdravnika, toda ta je ekomiznil z rameni. »V kateri predal?« ja vprašal Slad umirajočega. »V buffetu v jedilnici ...« Ranjenec je utihnil in začel stokati. »Dajte mu še eno injekcijo!« js rekel Slad zdravniku. »Bojim se,« mu )e odgovoril zdravnik, »da ne bi zaspal in to Dl pomenilo tudi konec vsega.« Slad se je spomnil tistih trenutkov, ko je z zavezanimi očmi sedel v jedilnici, med tem ko je razbojnik zraven njega odpiral Eredal za predalom in nekaj pobral. Tista uverta ... Torej ja le imel prav. Takoj je iz omare potegnil lepilo in ga pokazal umirajočemu: »Vi ste stopili v to sobo in ste Imeli kuverto z dokumenti s seboj, mar ne? Vi ste kuverto odprli, potem ste jo pa ponovno zalepili. Zakaj 6te to storili?« »Hotel sem se prepričati, če je res..,« »Kaj naj bi bilo res?« »Tisto z Rutho in... in e njim.« Spet je zavzdihnil. Kdo je Ruth? In o katerem človeku govorite ?« »Ruth je bila moja sestra. On se je napram ' njej grdo vedel... in hotel sem ugotoviti...« »Kdo je bil ta človek?« »Ruth je bili moja sastra,« je ponov.il umirajoči »Da .,. toda moški, o katerem govorite? Kdo se jc grdo obnašal proti vaši sestri?« »Hubert Ruvan!« je odgovoril bolnik in njegove oči so so odprle. Iz oči je sijal bes, ki je kar plamtel. »Oženil se je bil z njo iti je v tajnosti ohranil zakon ... in ko jc ... dobila z njim otroka. .. se sploh ni več brigal zanjo ...« Niegove besede so spet zamrle. »Kje ja sedaj vaša sestra?« »Umrla je. Ona jo je zastrupila ... on jo je ubil ., Hubert Ruvan jo je ubil . .. in seda) je tudi on mrtev... toda mali Rogcr je ..« je hropel bolnik. »Kaj |e z njim?« je hitel Slad. Dr. Surey je bil kar otrpnil. Nepričakovana izpoved mu je vzela sapo. »Ne vem... vse je tako temno... ničesar ne vid 'm ...« je mrmral bolnik, »Pustite me k Ruthi.... moram ji povedati...« Na njegovih uslnah se je pojavila krvava pena Zdravnik jo je obrisal. »Povejte mi, kje je sedaj Ruth in kaj ji imate povedati. Sporočil ji bom,« je rekel detektiv s pritajenim glasom. »Povejte ji... povejte ji, da je vse v redu.« Slad je pogledal zdravnika. »Ali sedaj fantazira?« »Verjetno, toda mogoče je točno, da jo je ona zastrupila. On je 6amo za trenutek pozabil, da je mrtva.« »Kje je Roger?« je vprašal detektiv bolnika. Zdi se, da ga ni razumel. »Kje je Rogcr Ruvan, sin vaše eestre?« je ponovil nadzornik svoje vprašanje. »Tega no vem, toda ona vam bo to povedala . ..« Silno se je mučil, da hi povzdignil »voj glas. »To je bila vse skupaj pravara, navadna in grda prevara ... Ona to ve .. Rečem vam, da to ve..;« Posrečilo se mu je kričati. Njegovo telo le utripalo. »Navadna goljulijal Ce ji je re.s bilo Ktho toliko žal, fcaknj pa «e jc potem 2 m*m zaročila? Ona ga je prav tako varala, kakor je prevalila tudi mojo ct-stro ,.. ona in ta ničvrednež, ta tajnik... O moj Bog, in jaz sem jo imel tako rad. .< tako sem jo nekoč .. imel rad ..« Njegov glas je zamrl in čez nekaj trenutkov jc mož izdihnil. Zdravnik Sourey je « prtom pokril pokojnikov obraz, Slad pa je stopil k oknu in se zagledal v temo. Vse, kar je bil slišal, mu je dalo obilo misliti. Zad-ije nesrečnikovo besede so postavile v«o stvar v čisto novo luč, čisto drugačno, kakor pa si jo jc bil predstavljal Slad. Od tu m tam Jugoslovanski trgovinski minister dr. Ivan An- dres se še mudi na Dunaju, kjer 6e je bil udeležil odpretja velesejma, posebej pa odpretja jugoslovanskega paviljona. Dr. Andres je imel na Dunaju daljši razgovor najprej z nemškim gospodarskim ministrom dr. Walterjem Funkom, nato pa tudi z nemškim gospodarskim strokovnjakom dr. Clodiusom. Nato pa je dr. Andres sprejel nemške časnikarje in dal daljšo izjavo o potrebnosti in nujnosti tesnih gospodarskih stikov med našo državo in Nemčijo. Minister dr. Andres je poudarjal, da se to sodelovanje uspešno razvija že od leta 1934 in se bo razvijalo še naprej. Zveza srbskih kmetijskih zadrug ib novo ustanovljena Kmečka gospodarska sloga v čačku sta si hudo v laseh. Znano je namreč, da je Zveza srbskih kmetijskih zadrug takoj nastopila proti ustanoviteljem Gospodarske sloge, katero so ustanovili ljudje, ki so si vzeli za vzgled hrvaško Goepo-darko slogo. Da b« svoje postojanke v Čačku okrepila, je zveza srbskih kmetijskih zadrug sklenila na 6Vojem nedeljskem zborovanju ustanoviti v Čačku osrednjo skladišče, iz katerega ee bodo preskrbovale vse zadružne organizacije, ki spadajo pod okrilje zveze Prav v Čačku pa ima svoj sedež tudi novo ustanovljena Gospodarska sloga. Zveza srbskih kmetijskih zadrug navaja kot razlog za svoje odklonilno stališče do Gospodarske sloge dejstvo, da je hrvaška Gospodarska sloga nastala iz političnih razlogov in je le gospodarska opora političnega gibanja, med tem ko je srbsko zadružništvo nastalo iz dejanskih gospodarskih potreb in se ne vtika v politiko. Razpravljanje o preosnovah v našem gospodar-kem in socialnem življenju je precej uplahnilo. Sprva so vneti pristaši stanovskega sistema napovedovali, da se bo uresničila njihova težnja, med tem ko so drugi napovedovali spet reforme v drugačnem smislu. Seja vlade v Zagrebu za obletnico sporazuma je bila sicer posvečena temu vprašanju, nikakor pa niso bile izdane reforme in uredbe takšnega obsega, da bi mogli reči, da gre za temeljito Presnavljanje vsega življenja. Napovedane uredbe Prihajajo polagoma druga za drugo v javnost. Vse Pa dokazujejo, da se pri nas izvaja postopna reforma gospodarskega in socijalnega življenja v takem obsegu, da je izraz naših posebnih razmer in naših potreb in da je v skladu s stanjem V Evropi, ki je nastalo po zadnjih dogdkih. Trdovratno se je morala boriti proti brezvestnim špekulantom policija f Kumanovu. Ljudje so se neprestano pritoževali, da ne dobe potrebnih živil in prijavljali policiji, da se jim čudno zdi, da je neka tamkajšnja večja trgovina nenadoma ostala skoro brez blaga. Policija j« trikrat naredila preiskavo, pa vselej zaman. Sele četrta temeljita preiskava je dala željene rezultate. Odkrili so namreč tajno skladišče, v katerem je bilo za Cel vagon sladkorja v kockah, velike količine sladkorja v prahu ter več vroč čaja. Policija je skrito blago zaplenila in naredila prijavo proti lastnikom trgovine, ljudje pa so kmalu po odkritju zalog pridrli pred trgovino in hoteli brezvestne lastnike pobili. Z največjo muko je orožništvo preprečilo, da se ni zgodilo kaj hujšega. Na lastne stroške je dal zgraditi manjši sanatorij ki ga podaril rudarjem glavni zdravnik bratovske skladnice iz Belgrada dr. Milan Popovič. Mož je dolga leta deloval kot zdravnik pri bratovski skladnlci in si je s »vojo privatno ordinacijo naredil lepe denarje. Tedaj pa sc je spomnil revnih rudarjev irt jim dal zgraditi na svoje stroške Sanatorij. Opremljenega je podaril bratovski skladnici z namenom, da bodo revni rudarji in njihovi svojci dobili uspešno in učinkovito zdravljenje, kajti v tamkajšnjih krajih 60 bolnišnice bolj redke. Lov na srne je za pet let prepovedal ban donavske banovine za svojo banovima. Ugotovili so namreč, da je dolgotrajna zima uničila večino plemenite divjačine, zlasti pa srnjadi in zajcev, Ponekod je poginilo več kot tri četrt divjačine. Lovi v skupinah so sploh prepovedani, med tem ko smejo posamezni lovci loviti zajce, vendar jih nihče ne sme ustreliti več kakor dva na teden. Lov na eajce je dovoljen samo od 16. oktobra do konca leta Lov na srne pa je sploh prepovedan. Zagrebška radijska postaja bo povečala svojo °ddajao moč na 120 kilovatov in bo tako najmočnejša radijska postaja v jugovzhodni Evropi. V poštnem ministrstvu in pri bansfo oblasti v Zagrebu je bilo že vso potrebno urejeno in se bodo dela začela v kratkem. Potrebni aparati so ie naročeni. Dosedanja zagrebška radijska postaja je bila tako slabotna, da so jo tudi v Zagrebu komaj slišali. Reprezentativno razstavo hrvntakega tiskar- *tv* jo priredila hrvatska grafična organizacija za sedemdesetletnico obstoja stanovske organizacije hrvatskega grafičnega delavstva. Razstava je bila v nedeljo odprta ob navzočnosti številnih zastopnikov oblasti in delavskih organizacij. Glavni govornik je poudaril socialni problem grafične organizacije, l pa ta proga, dolga 200 km, povečala na MK) km. V Litvi se bo promet uvedel na Nje-menu, v Letoniji pa v spodnjem toku zahodne Dvine. Dolžina estonskih plovnih prog znaša 600 km. M y ,ij ,i1' :!• iiisiJagi' iili!'aiili.‘: ''»c' 41' Slavna indijska pesnica me je prijazno sprejela. To je bila tršata, mnopolta, bosopeta ženska, katere obraz je imel značilne poteze, blečena je bila v domačo obleko in obuta v sandale, tudi domačega delka. Pojasnila mi je, da je zaposlena z množico, ki bo odšla de-onstrirat k solnim ponvam, kjer pridobivajo sol. Pozneje da mi j vge natančno pojasnila. Vzgojena je bila v Angliji m je govorila ilično angleško. . . Pred pohodom je Naidu pozvala množico k molitvi. Vsi so po-eknili in ona jih je opominjala takole: »Gandhi je sicer zaprt, njegov rh pa je med nami. Ne smete rabiti sile, pa naj pride kar koli. Morda is bo kdo udaril, pa se ne smete upirati; nihče ne sme dvigniti roke, a bi udarec prestregel.« Ko je končala, je udarilo skozi ozračje lno kričanje. Počasi in molče se je množica podala na pohod kakšne pol milje aleč proti skladiščem soli. Nekateri so nosili s seboj vrvi, da bi iztrgali žično ograjo okrog solnih ponev. Nekaj jih je bilo določenih I to, da bi nosili ranjence. Na prsih so nosili z roko naslikan rdeči riž. Nosila so bila platnena. Manidal Gandhi, drugi Gandhijev sin, korakal med prvimi v sprevodu. Ko je množica prikorakala blizu jlnih skladišč, je začela prepevati revolucionarno pesem »lnquilab idabad« in je obe besedi stalno ponavljala. Solna skladišča so bila zavarovana z vodnimi jarki in jih je poleg tega stražilo še štiri sto stražnikov domačinov. Policiji so poveljevali angleški častniki. Stražniki so bili oboroženi z lathisi. To so bile okrog meter dolge bambusove palice, ki so imele na koncu kroglo z železnimi konicami. Med ograjo je bilo pet in dvajset strelcev, ki so bili tudi domačini. Gandhijevi ljudje so korakali med globokim molkom in se ustavili sto metrov pred ovirami. Od množice se je odločila manjša skupina, prebredla jarek in se približala žičnim oviram, kjer je stala policija s pripravljenimi palicami. Policija je ljudi pozvala, naj se razidejo. Nedolgo pred tem je namreč izšel odlok, po katerem je bilo prepovedano zbiranje več kakor petih oseb. Skupina je molče preslišala opozorilo in šla naprej. Stal sem z ostalimi kakšnih sto metrov proč od žičnih ovir. Naenkrat so na povelje policaji napadli skupino in začeli ljudi obdelavati s palicami. Padalo je kar po glavah in udarci so se usipali kakor toča. Niti eden od demonstrantov ni dvignil roke, da bi prestregel udarec. Padali so pod udarci kakor snopi. Od tam, kjer sem stal, je bilo slišati zoprno odmevanje udarcev, ki so padali po glavah. Čakajoča množica je stokala in vlekla zrak skozi zobe. Vsak udarec, ki je padel, ga je občutila tudi ona. Tisti, ki so bili tepeni, so se opotekajoč sesedali skupaj, nezavestni ali pa stokajoč od bolečin. Imeli so razbite črepinje ali raztrgana pleča. V dveh ali treh minutah jih je ležalo vse polno na tleh. Skozi belo obleko »o udarili veliki krvavi madeži. Drugi so korakali vztrajno in trmasto naprej, ne da bi pretrgali vrsto, dokler jih policija ni pobila na tla. Ko so že vsi iz prve skupine ležali na tleh, so pritekli bolničarji in odnašali ranjence. Te je pustila policija na miru. Ranjence so odnašali v s slamo krito bajto, ki je bila preurejena v zasilno bolnišnico. Medtem se je zbrala druga skupina. Voditelji so ljudi rotili, naj ne odnehajo, naj se premagajo. Počasi so korakali proti policiji. Čeprav je vsak vedel, da bo v nekaj minutah ležal na tleh z razbito glavo, morda tudi mrtev, nisem opazil na ljudeh nobenega strahu ali omahovanja. Korakali so ponosno z dvignjenimi glavami in nobena godba ali vzklik jih ni vzpodbujal. Dobro so vedeli, da ne bodo ušli težkim ranam. Policija je napadala in načrtno ter mehanično udrihala po drugi skupini. Ni bilo niti boja niti odpora. Ljudje so enostavno korakali naprej, dokler jih niso pobili. Ko so padali, ni bilo slišati nobenega vzklika ali stoka. Bolničarjev je bilo premalo, da bi vse ranjence sproti odnašali. Videl sem, da so naenkrat odnesli osemnajst ranjencev, dva in štirideset pa jih je še čakalo na nosilih ali na tleh. Platnena nosila so bila prepojena s krvjo. Končno mi je bilo že vsega zadosti, ko sem videl, kako se pustijo ti ljudje brez vsakega odpora tepsti in da ne pokažejo niti najmanjše volje, da bi se uprli. Zapadnjak težko razume to idejo pasivnega odpora. Bil sem besen in neizrečeno se mi je gnusilo oboje: ljudje, ki so se pustili brez odpora pobijati, kakor tudi policija, ki je udrihala po teli ljudeh, čeprav sem prišel v Indijo z najlepšimi mislimi za Gandhijevo stvar. Večkrat bi voditelji skoraj izgubili oblast nad čakajočo množico. Skakali so proti njej in zopet nazaj ter do kraja razdraženo množico opominjali, naj ne pozabi Gandhijevih navodil. Izgledalo je, da ne manjka mnogo, pa bo vsa neoborožena množica napadla policijo. Na majhni vzpetini je bilo pripravljenih pet in dvajset **re'^ev> so mi: »Pojdite iz nevarnega pasu, sicer se lahko zgodi, da boste ranjeni, če bodo streljali na množico.« Med tem je skočil eden od Gandhijevih ljudi naprej - bil je študent - si raztrgal obleko in razgalil prsa ter ves bled od jeze zakričal: »Ustrelite me, u»'relite me! Ubijte me! Za svojo domovino sem pripravljen umreti!« Voditeljem se je končno posrečilo, da so množico pomirili. Nato so Gandhijevi ljudje spremenili bojni načrt. Začeli so korakati v skupinah po pet in dvajset ljudi proti skladiščem soli ter se vsedli na tla, ne da bi se skladišč lotili. K njim je prišel oddelek policije, ki jo je vodil štorast in zopern fant z imenom Antia in skupino pozval, da naj vstane in se razide, kakor to določa najnovejša odredba. Ljudje se niso zmenili za te pozive in se še ozrli niso na švigajoče palice nad glavami. Na povelje Antie je začela policija mlatiti hladnokrvno in brez usmiljenja po ljudeh. Po trije ali štirje so se zvrnili po tleh in iz glav jim je močno tekla kri. Skupina za skupino je korakala naprej, posedala po tleh ter se pustila pretepati do nezavesti. Nihče ni dvignil roke, da bi prestregel udarec.