j	Največji slovenski dnevnik |{2
I	v Zrdinjenih državah s- 1 M
I	Velja za vse leto ... $3.50 ITI
4 Za pol leta ......$2.00 ]![
Q]	The largest Slovenian daily	r'1
M	-s in the United States.	^
ffi	issued every day except Sundays	jr;
I f	and Legal Holidays.	Ijf
|jj	SO,OOO Reader*	jjj
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y, under the Act of Congress of March 8, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO 60. - STE V 6G	NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 20. 1918. — SREDA, 20. MARCA, 1918.	VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI
_ _ __ _ _	_____ ^ _	_	__~	a
Beg iz Petrograda. !
-ooo-
prebivalstvo beži iz petuograda. — 2e-i lezniske urade in tovarne so prenesli
drugam. živil in kuriva primanjkuje.
lačno ljudstvo trga meso crknjenih
konj. ulice pokriva led in nikdo ne mo re hoditi. - električna razsvetljava in poulična železnica je zelo omejena.
ooo-
rrui- treiokiliuu filed ftiLU Lt« waster ut .Vsr York. N. V. uu Man-bl'V, j lt>lv a* rv<juirrd by the Act of U-toU r u, 1917.
Petrograd, IS iiuir«-a. Trkom Wjki iz irlavneija I nit -t.' bila panika. Ljudje niso mogli dobiti železniških I listkov, k*r je bil promet preobložen. Mnogi so si morali izbrati lin vadlic «-este. najeti si mor.ili konj«* in san-j i.*-. <lii «Ml]H*ljuli [jftlju^o in svoje premoženje.
ihti:* i -o odpotovali kar j>e>. ker niso hoteli, da bi stradali, ali |»a da bi jih Nemei zajeli.
Mm^u angleških jkhIh nikov, ki so hoteli z železnico <>«l|M»to\ati v Murmaii, so holjAevi^ki uradniki zadržali s I »n dedovanj«-m jM»tnih listkov in z drugimi nepotrebnimi formalnostmi.
<ien«-rahii ^ovjet narodnih komisarjev je s svojimi i.tiaiii! odpotoval že pred nekaj dnevi v Moskvo. Večino komisarjev ^ » spremi ji vale lets k e ganle. ki so najbolj zanesljive olJoroženo sile jxxl boljsevi>kim ] ki vel j-1 stvom. H«/e tudi nmogi ravnatelji vladnih uradov in ž«»-j hzni>kih uradov ter tovarn S seboj jemljejo arhive, nia-j terjal in ljudi, v mnogih slučajih celo naprave, ali njiho-: ve dele v Moskvo.	*MI n,
i
Nekitere naprave IrmIo postavljene kje v Sibiriji,} ali pa v Arhangelsku.
Iradniki. ki so ostali v Petrogradu, bodo ziidostovali samo za krajevne iv»trebe. Petrograda ne nameravajo «»ni/.tti do mesta drupe vrste in napraviti Moskvo za « stolic«s dokler se tam Nemci ne vstanove. temveč Petrograd je bil že vržen s prestola ter nudi sliko obširnega pitiriiifjaliiega trga.
Nevtolafrtjivi mestni prebivalci, ki so se ostali, liodi-jo jmj sredi ulie, kajti promet za vozove je popolnoma prenehal. 8umo na nekaterih važnejših križiščih se pokaže kak avtomobil, ali pa sani.
EN ktrična razsvetljava in poulična železnica jc zelo • mtjii'i. da m* varčuje s kurivonuk aterega pomanjkanje se vedno bolj čuti. Prometa ni.
Pred nekaj dnevi se je poročalo, da bo Petrograd | razglašen za svobodno luko. Pod sedanjimi izvanredni-! mi razmerami se sliši tn kot obnovitev starega sistema! n«mške Han*a zveze; ideja, ki bo nadaljevala nesrečne zahteve nemške mirovne pogodbe, ki hoče skrčiti K us i jo do nekdanje moskovske države za časa prvih carjev Ko-manovičev v 17. stoletju.
Ker s* nahaja osrednji odbor narodnih komisarjev v Mot k vi. v Petrogradu vladal drug sovjet komisarjev / izvanredmmi pravicami za obrambo mesta proti zunanjemu sovražniku. Tej komunistični vladi bo stal ob strani revolucjonarni vojni komisarjat pod predsedstvom Le-; ona Trockija.
Te različne vladne agentuiv s sumljivim pojavom bo-j do se povečal« zmešnjavo.
Kot živilski diktator je prejel T rock i od rasnih de-j 1'iitaeij > proviiM*ij Ve«"- pozivov za naglo odponioe. Delega-! eija iz Kalupe ^a je obvestila, da so kmetje tega okraja. Izrabili že vso |>senieo in vse žito. katerega so spravili; —f porabili v,, eelo semensko žito in da je lakota v jeseni ne , izogibljiva.
Živilski položaj se z vsakim dnem bolj slabša. Težko, j da je kak trgovina z živili še odprta.
V*a hrana, katero je mogoče videti, je zmrznjena ali| pivkajena riba. katero kdo prodaja na cesti.
V zadnjem času je bilo videti več dni ležati crknjene' iv 11 j«- na cesti; {topadali so zaradi ledu. ki pokriva ulice in I /.aradi -!alwga krmljenja. Samo človek, ki je malo manj j iiKH-an kot konj, se more na tako slabi cesti držati pokon-| ei. ——
l.judjt tako lačni, da so pričeli rezati meso s konj, ki so p«.minili na c«sti. Surovo konjsko meso. s soljo in jx»r-jkom, je že prava delikatesa. Uživanje konjskega mesa bo 1 »ostalo splošno v navadi.
To p« ni brez nevarnosti za prebivalstvo, kajti mar-j sikatera žival j«- bila okužena po kaki bolezni. _
Zavezniki in nemški mir.
ooo
ZAVEZNIKI SO SKUPNO POSVARILI CENTRALNE VELESILE. DA NE BODO NIKDAR PRIZNALI MIRU. SKLENJENEGA Z FUSIJ0. — ISTO VELJA TUDI GLEDE UUMUNSKE — ZA VEZNIKI SE HOČEJO BORITI DO ZMAGOVITEGA KONCA. — NEMCI SO RUSE NESRAMNO PREVARILI.
-OOO
{ Trne tcaiiBljfiofi ffM-i] with t lie l>ystl
101S. RS rt^ruire«] \,y the 4
Loudon, Anglija. marra. — Centralne velesile so dane* obvf»-| stili zavezniki, da se slednji hočejo boriti in da Kodo nadaljevali z jjeui v namenu. Ja napravijo konce ropom in politienim rloc-hn.m v tEvropi. Najvišji vojni «vet /av.-z-nikov i., objav H. dr. zavezniki n,» opri jeli iieuukih mirovnih pojr<>dl» 7. Rusijo in Rumnusko.
I </<»tovilo, izdano v zunanjem uradu se glasi:
—	Mir krkV ofriašajo. vt-ndar reii jx.,1 krinko bese^biih izjav In-ulahia rc«Huieiiost vojne t»r neovirana vlada sile. ki n*1 pozna stave. Mirovnih pocoilb k^^t s<> t«-ne priznavamo in jni tudi nočemo priznati. Xasi lastili cilji so vsem drny:aeu«*jra zunčnja.
-M ter iui.uno naincn l>o-i rit i so naprej v namenu, da t-ukrat ]zav>.el*'j koin-amo s t<> ]x>litiko jpa in in vstanovimo na m«-sto njo I initsdjulmo vlado or^ran Lziraii« prai-ice.
j Ko dogodki te doI«;e vojne razvijajo prt-d našimi duševnimi .oemi, spo/rua\amo vedno bolj it. bolj jasno, da bitke za prostost %-sej>ovsod medsebojno odvisne; da ni treba nikake posamezne navedbe in da je v sakem slučaj« edi-ni a splošni zadostni poziv, poziv na pravico in re&nieo.
Ali boot a praviea in rcsnica
riia>rr<Ti:
Kolikor je vprašanje odvisno o«! bitk. ki bodo »e prišle, naj narodi, kojiii usoda je na tehtnici, zaupajo armadam, ki so se cdo vsprieo razmer, ki so bile težavnejše kot sedanje, izkazale v«{ kot enakovredna v veliki stvari, kateri *»o ipoverili njih hrabrost. I Ugotovilo zavezniškega vojnega !^eta se prlasi:
—	Ministrski predsedniki in zu nanj i ministri zavezniških držav zbrani v Londonu, čutijo, da je njih dolžnoot opozoriti na politične zločine, katere so pod imenom nemškega miru izvršili proti ruskemu narodu.
Kusija ni bila oborožena. lVza-bh ši. da se jc Nemčija tekom štirih let borila proti neodvisnosti i narodov ter pravica, j človeštva j je rn-ka via ia v neki posebni lah-jkovernosti upala doMJČi potom juiiruejra pregovarjanja oni demo-ikraticui mir. ki ga ni mogla dobiti s pomočjo vojne.
master at i ^i U. N. V. ^u March Act uf October G. 1917.
Posledice tega so bile, da začas-[no premirje šc ni poteklo, ko je j nemško arniadno poveljstvo, dn^i-jravu^ j»* obljubilo n^iz-jii-^mcniti j razpreddb * svojih čet. prevtdlo slednje v masab na zapa<lno fi-onto. j Rusija pa j'1 postala tako slaba da si ui upala dvigniti protesta i]>roti teiuu fiagrautneBiu krikuiju j dane bcs<-«if o..l strani Nemčije. 1 Kar jc sledilo. jc- bilo stičnega zuača.ia. ko so aamreč nemški j mir ulejstvili. L? pre videli >0. da I vsebuje ta mir invazijo ruskega I ozemlja, uničenje ali zavzetje vseh
■	ruskih obrambi lili sredstev ter or-.iranizirsuije ruskih p^krajhi un k<>-
rUj Xem>'ijr. To je ]M«to]»;ujje, ki
■	prav nič n«* razlikuje od anek-s:.;c. f'j».sir;s vn<i r«-j be^li skrbno bodili s )K»ti.
I Medtem pa so oni l(as;, ki >0 sftmi onemogočili vojaške operacije. i?pr> videli, da j«' vsa di)>lo-macij;; iiapotentna. Njih zastopniki bili prisiljeni izjaviti, da »i-wcer hoteli citati pogodbe, pre d!o/.<-n»' jim, da pa ni.so imeli rb_>-bene drug« izbere kot podpisati jo. j Vsled tega so jo podpisali, ne da bi jo poznali v nje isti n item pomenu ter niso vedeli, če pomeni ( vojno ali mir in tudi ne le^ra, da se s tem rusko narodno življenje j reducira na prazno senco.
Za uas zavezniške vlade ne mo-»re biti sodba, katero bodo prosti ! narodi sveta izrekli glede teh transakcij, nikdar dvomljiva.
Zakaj izgubljati čas radi nem škili obljub, ko vendar vidimo, da sc ni Nemčija v nobeni dobi s-voje zgodovine osvojevanj, — niti takrat, ko je pregazila ^ležijo in ko je razkosala Poljsko. — pokazala na tako emičen način kot uniče valka naroden neodvisnosti in neizprosna sovražnica pravic moža ter dostojanstva civiliziranih narodov ?
I Poljska, kojc junaški duh je prej/i vel najbolj krute narodne žalo-igre, je ogrožena od četrte razde-jlitve. Da pa še poveča "krivice, te-jineiji načrte, potom katerili naj bi i se uničilo zadnje sledove njene J neodvisnosti, na sleparske oblju be prostosti.
Kar jc resnično o Rusiji in Poljski in nič manj o Kuniunski. preplavljeni nalik prvima dvema od povodnji neusmiljene strasti za nadvlado.
Rusija se pripravlja.
- .	<An»
NEMŠKI USPEH V RUSIJI POMENI NEVARNOST ZA NEMČI- ! JO. — NEMŠKIM POVELJNIKOM JE ZARADI LAHKE ZMA j GE NA VZHODU ZRASTEL POOUM. — BOJEVALI SE BODO i ' TAKO DOLGO, DA BODO NA ZAPADU PORAŽENL — REVO-IILUCUA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO. — DEMOBILIZACIJA STARE ARMADE JE POTREBNA.
Ne:r*ka ofenziva jc odtoiena.
True translmtkw fiWl with tlM poat uiwhtrr at Ne« York. \. Y. <u Uarrli 'M. I® IP. as required h y t lie Act of October 1917.
London, Anglija, le. marca. —
N .ko poročilo iz Berna pravi, da i v-s; il irski lkti polagajo velike vaitMMt na |»oročilo, da j« biUt tako «elo nat>ov€dovana uemška ofeu /iv» na zapadu definitivno odlo 1 žen«.
Ženersiu hst **L« Feailie'' o-»ueuja. da »e je v Frankfurter Zei-
Jjfl J
Sotion v ameriški armadi.
Tn* tmi»«kJ»tU«u riM wlUj Ur fxm*
BM-4rr at ,\f* York. V V. (« Maivh ; 191M aa miuimi l»> itt» Aet uf UcUrfirr j U. )t»l7.
Z ameriško armado v Prunciji.
1 marca. — Ameriaki < ^tml 1 j poročajo, da var kaže. da je v > aui»r»»kth >ralab na ddu en ipijon • arM*ru«apa«itK> od Toula. ' dane« ijutraj je nek »rmraiki vo> j j«k opazil »»CD«1«' « l»ejo ix okna nasproti «k>v razni tu vt%tam. Takoj
[je %*treUl fckoti okno in hitel v bife, kj#r 1» m M*ef o*ar. **in
vai».e Kiefotirfnc nec v amenrtrih ,
-ut
j True tratiilation died with tbe poet t 10tS. aa required by tbe
Moskva, Rusija. 19. marca. —
] Da>irovno je Vberuski ko?i^res so-vjetov odobril mirovno pogodbo ! je	prepričan, da je spora-'
znm, ki je zdaj zapečaten, samo začanen.
Okoli 80 boljaeviikih delegatov] ni «la-»ova?o. Soeijalni revolucijo-] ! narji levice so po glasovanju iz j a- j J vili, da bodo zapustili vlado in da I ne bodo hoteli prevzeti odgovor-J uotrti glede izA'reevanja miro\"nrti ponijev; podpirali pa bodo se da-'! je »ocijalni vladni program.
Njihovo staližee je čudno, kajti j povečini zastopajo kmete v armad di ia z*.inaj nje in ravno, ker 5»c; {nočejo bojevati, je vojna nemogo-j 1!ča. Zaradi tega je njihova kritika! 'I nad bolj&eviki retorika^ kajti nji-bo\i lastni volflci t*e nočejo boje-
j SploMii značaj &eje. na kateri seje odobril mir, ni kazal ostre debate. Dejansko dek> prepričevanja ' je bilo le izvršeno v privatnih ae-
» j^g^flkj/ infl^oŽh110^ ittfHk
. _ __'_^
?
□a^ter at Nnr York. N. Y. on Mareb aO, : Act of October 6, 1917.
^amo vprizorili predstavo juna- ■ kov.
Glavna opozicija je obstajala v tem. da Xemei ire bodo dali Ru>ij> najmanjšega odmora za oddih. To >0 priznali tudi boljSeviki m niti ej^D govornik ni trdil, da bo mir kaj drugačen kot samo prehoden-to je poglavitna točka.
Mir je tedaj sprejet in revolucija stopa v novo dobo pripravljanja na vojno. Poglavitni namen sklenjenega mini je razorožili se-i danjo armado, katere ob&toj je po 1 glavitna zapreka za uspešno ob- j ram bo Rusije.
Nek zelo vpliven boijševik jej včeraj govoril o splošnem razpolo-i zeoju in rekel:
"Nase upanje se zanaša na Hin denburjra in Ludendorffa. Ako t»e ^ed uspeha na vzhodu čutita povzidgnjena id se nočeta spraviti z zapadom, potem se bo vojna nadaljevala in zmaga revolucije jc zagotovijen*«" jmM
lMjit 1 Bl^^frje, da je predlagani srobodiift rpkm a JipoMfco _-. .____ _ _ „
Amerikanci v ognju.
Amenkanci so na dveh mestih vdr-j 11 v nemške »kope. — Artilerijski,! spopadi se vedno vrše. I}
-- h
True translation filed wltb tbe poet j -
ma-lnr at New York. N. Y. on March IS), j; I'jif, aa r^nlrct by tne Act of October ;1 6. 1917.
Z ameriško armado Y Franciji
j 10. marca. — Fraueoske tn ameriške čet so zopet vprizorile napad j i na nemške za kope v Badonvillens okraju ter vdrle 300 j^rdov v ao-; . vražniake črt«- na dveh mestih.
Xasli so pozicije izpraznjene tej*j j s>» l»i!i prisiljeni vrniti se bre*. j«'t j i nikov.
i 1'ohotl je bil vj>rizorjen tt neke-' j zapuščenega nemškega y a kopa 1 j Na dragih točkah, ki jih držt j I ameriške čAt«\ so »e vršil dunes o j , t»K-ajni artilerijski Lniji. j V S«iiiss«.»n okraju je padlo 16• j tisoč izstrelkov, povečini uapolnje-inih s plinom, na franeosko-umerj-i iškc čete. Francoski in ameriški; topničarji so odgovarjali na nem I ški ogenj z obstreljevanjem, ki je bil< • štirikrat tako siJno k^t ono sovražnika.
V	odgovor na prošnjo zakladni-jškega tajnika McAdoo bodo po-jslali v Ameriko za razstavo v prid (tretjemu posojilu svobode strojne j puške, metalce gorečega ognja ter
druge predmete, katere so zajeli na fronti pri Toulu.
Z ameriško armado v Franci/- j 19. marca. — Ameriška artiJerijuJ na fronti pri Toulu je danes ob-; srtreljevala mesta, nahajajoča za J črtami sovraiuika. Ob številnih! prilikah miio uporabljali precej-j šnje število plinskih izstrelkov ii»! topničarji »o vrgli tudi par projek ; t i lov na nemške zakope ssme. kateii izstrelki so padli v mesto; Essey, drmri pa v Montsee.
Neka ameriška patrulja jc za : dela danes zjutraj na so\~raŽno pa |, truljo med Remideres gozdom ter; Juitv gozdom. Tekom ene nre in 1 pol je skušala ameriška artilerijuj vjeti par sovražnikov a brez uspe-' ha, dasiravno se je vršilo par bo i jev s pištolami in puškami, ko v i se Nemci umikali ter skakali od! drevesa do drevesa.
Ameriški strelci so imeli dane-j ugoden dan. Videli so pasti večje! število Nemcev.
--!
prvi korak napram splošnemu mi j ru na račun Rusije. Sklenjeni m« j po mnenju boljševikov ni konec i temveč samo sredstvo za konec, j kajti popolnoma so prepričani, da \ so bo vojna nadaljevala.
Zaradi tega pravi boljštvišk« ! glasilo "Pravda*':
"V nasprotju s pričakovanjem | nemških vojakov, ki so zapeljati1; od i nt perja listo v, mir katerega jej narekoval general von Hoffmann j Rusiji, ni početek splošnega mi-j i ru. temveč samo podlaga za ob-t jnovljeuje nepričakovanega boja."j
V	mislih se mora imeti, da je i j r>o boljševiškem nariraiiju sedanja ! jvojnb medsebojna uničevalna bor-
i ba dveh imperialističnih skupin i :ki pa se je razvila v bolj važno! •borbo med buržuazijo in dolav-j 'skiin razredom. O tem piše 4'Prav-j jda?': "Samo sporazum in zveza j |med obema imperialističnima sku-(pinama bi jima zagotovo mogla zagotoviti splošno zmago, ta sporazum pa ne obstaja. Ravno nasprotno : stare pogodbe se trgajo I Odnošaji med Nemčijo in Avstirjo postajajo vedno težavnejši; naj drugi s1ra»i pri zaveznikih pa na f rašča spor."
To je boljševiška teorija, toda dejstvo ostane, da je njihova najbližja sovražnica Nemčija in da sedanji mir ni sredstvo za Jconča-nje sovražnosti. Rusija je za sc-■ daj slaba, toda za vedno ne bo in j sov jetova sila bo radevol je potna-| gala povsod, nt^ da bi ji Hlo treba j žrtvovati svoje revolucijonamo 'stališče. Anglije strupeni dim, "ki ! vstaja iz tega začasnega mini, ne sme preslepiti.
Rusija ima dober snomrn; ako 1 bi jo zavezniki v tem trenutku ka-i zn oval i in jo zapu*tHi, bi to ne bi!
-	samo zločin proti demokracij. ; temveč tudi lahkomiiljena kratkovidnost ža vaak narod, ki je
-	ten V boj proti
) rim TI * *	- . _ »
j
a	. .
Zasedanje vrhovnega vojnega ', rveta.
True translation ftled with Uie posti, ■aaaterat New Yort . X. Y. on Mareb JO. ! vaster at New York, N. Y. ou ilarcb i),
e. 1017.
London, Anglija, 18. marca. —j. VjMtrtfck. petek in soboto so bH*\ ▼ PownfiBT Bt. seje aajviije^e vpj-.
nega svt ta in zelo važne politične konference pod predsedstvom angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georga.
I Sejam sta prisostvovala itali-
Ijauski in frame, min. predsednik in drugi ministri s svojimi vojaškimi • jayedcnci jsx svetovalci, _
Nemška*mirovna ponudba.
-000-
ZAVEZNIKI SO ZAVRGLI TAJNO NEMŠKO miROVNO PONUDBO. — VADO SO NEMCI VRGLI itaLIJI IN FRANCIJI. — MED TEVTONSKIMI naRODI VLADA NEMIR. NAROD ZAHTEVA mir. ~ VLADNA POLITIKA SE KRITIZIRA. — piše ar THUR S. DRAPER.
000
True trauslatloa filed with tbc post master at New York, N. Y. 01» March 1918 aa required by the Act of Octol^r 0. 1917.
London, 19. marca. — Vsaka možnost, da bi se to ixanlacl sklenil niii% in nmogi so to pričakovali, je izginila. Dasiravno se je zadnja konferenca v Versailles odločila za vojno, vendar njena svečana izjava ni vstavila mirovnih virov tajne diplomacije.
Nemčija, pijana od uspehov na vzhodu, je mislila, da se bo lahko ognila vojaškim operacijam na zapadu in je. kakor misli sama. stavila velikodušno?T ponudbo zaveznikom. Ta ponudba pa ni mogla zadovoljiti njenih sovražnic in pričeti se morajo vojaški manevri z vso silo, dokler niso zapletene armade v novem smrtnem boju.
(Poročevalec skoro trotovo misli na kabelsko poročilo, katero je poslal 1(3. marca in v katerem je rekel, da je Nemčija j>onudila mirovne pogoje Belgiji. Franciji, Srbiji in Italiji; neko poročilo pa se je glasilo, da je sovražnik ponudil Faneiji jamstvo za posojilo Rusiji, Avstrija pa je obljubila Italiji koncesije.*
Rusija, vojaško brez moči. ekonomično uničena, ofi-cjelno bankerot, toda vseeno rk* silna, je središče vseh pogajanj. Ker ima nemška železna pest v Rusiji prosto pot. je Nemčija pripravljena odpovedati se nekaterim zahtevam drugod in je pripravljena celo dati nekatero finančne pravice ruskim upnikom, posebno pa Franciji.
Kakorsna pa je že bila vada. pri zaveznikih ni našla dopadajenja.
Kakor so lačni miru in razočarani vsled Rusije, niso I hoteli sprejeti kompromisnega miru, ki bi prinesel samo i začasno poravnavo.	^
Bilo je trebr* velikega moralnega poguma, zavreči I poi udbo. Minulo bo še nekaj časa, predno bo svet izve-! die, kako velika je bila priložnost rn kako ulogo so igra-j li idealisti. To leto pa bo prišla še ena mirovna ponudba.
Mislim, da bo to leto videlo — konec bojev.
Tega naziranja so tudi Angleži, Francozi, Italjani in j Rusi. Vse pa je odvisno od poteka dogodkov na Dalj-jnem Vzhodu. Centralne sile letos bolj potrebujejo mir | kot pa kadarkoli od jeseni 1916. To pa ne zaradi tega, ker i je ekonomični položaj postal obupen, ali pa da so voja-i ške rezerve izčrpane, ali pa ker se je finančni položaj o-j slabšal. Centralne države pričenjajo bolehati na isti bo-j lezni ki,t — poražena Rusija.
Iz Kodanja prihaja vest o nO v i splošni stavki v Budimpešti. Militaristi jo bodo skorogotovo zadušili, toda j vsak nov pojav poveča nemir.
Preteklo nedeljo so socjalisti imeli veliko zborova-jnje v središču Kruppove industrije, v Essenu. Xa shodu |sta govorila dva državna poslanca in sprejeta je bila re-| solucija, ki zahteva, da se sklene demokratičen mir.
Narodi centralnih držav so siti vojne in radi bi jo i končali, toda je ne morejo.
Zavezniški narodi so* tudi že trudni,-toda je nočejo i nehati. Takoimenovani ameriški idealizem nekaterih za-jvezniških dipolmatov ni ogrel. Zahteva po zvezi narodov | bo naraščala in nikdar bolj kot tedaj, kadar bo vojaško j napredovanje najslabše. Nasprotniki te zveze so v defen-jzivi. toda njihova obramba jo slaba, kajti nimajo niče-I sar. kar bi mogli ponuditi.
"Manchester Guardian*', ki jc pacifističen in proti-) vladni list, piše:
— Vojaški uspehi ne bodo določevali usode naro-j dov. Odločiti se mora na podlagi, kakoršno je postavil • Wilson, na obstoječi udanosti podložnikov in na pozna-|nih željah, in prva skrb sveta mora biti. vstreči tem dvema zahtevama. Taka rešitev bi bila mogoče zvezana z velikimi težkočaini. toda prvi pogoj mora biti. da se zavrže vsak militarizem in vsaka osvojitev z mečem.
V principu je ta dežela tudi to zavrgla, kajti izrazila je svoj namen, da predloži bodočnost ozemlja, katere-}ga je zavzela, mednarodnemu svetil.
Ali pa bo tudi Nemčija storila isto glede ruskili pro-vincij f — Ako se to ^godi, potem ni težko sklicati mirovno konferenco. Najprej se prizna princip zveze narodov, potem pa je dolžnost mirovne konference same, da f izvede ta princip v podrobnostih. Sovražniku moramo povedati, ako si ne želi samo miru, ampak tudi starega trgovskega razmerja in pravice do proste svetovne trgovine, potem mora sprejeti svetovne pogoje, ki zame tu jejo vojaška osvajanja in zahfevajo sporazum s pogajanji v mednarodni zvezi.
"GLAS NARODA"
— 1* fin »ni PHy>)	a
XLOVIIIQ TuITLJSIBMTQ COMPANY \
mwii- riKII—l._ LOPlfl MW1DI1, Tsmmum *
"»■ii BariMM «c Um mpaitki ud ■JJiiin of tbova offlonj
<1 Oprti—dt Utr—i, Bowfb at	New Tort City. N T
ta M tako volja Hal a fcMrlU	Z« alo Isto a wato New Točk »5.00	j
(a QUadt.«. _ — mmmmmmmmmmm fUO 2M POl leti ■ BMtO Ne« Talk. S-00	1
pol tata---A«.*.____2.00 1 Ka fiam leta m. ■iirtm New Tattf L»	i
**m Na.............. r< lM z« tamumtro aa talo leto...... <00
_ULAt- NAM« »DA" tabaja rak du Uiwn* nedelj ta prmairtko*_
"8 L A B NARODA"
i -Voice of the People")
Una »vary <Uj accept Sundays and HUMui _____________%btnl|ida yarty WJiO_*-*
UooU bree podptee ta u—fanntl ar ne prluMoJejo
Deaar naj m blagovoli poMlJatl po — Money Order 0hrt M laall kraja narotelkov proximo. da m nam trvtf prejiaja MvaHMs
naniaal rta Mrrrje a}d«ai> naslovnika	^
*N>r*eoe la poilljmtvaxn umtltp ta oaato* "Sili NAHODA"
i KA.rxtm aa* «H .	__Iwt tHy ,
Tttefoo. 2ff?0 Oortlaadt-
* -jggajg^
O permitu in drugih stvareh.
-OOO-
True translation filed with the poet martcr at New Yort. N. Y. oti March L*0, 1U1H M required bj the let of October 6. 1917.
Sprejeli smo značilno pismo, na katerega moramo
odgovoriti.	_ . j . - _ j * i
To pismo se glasi takole:
Old no se mi zdi, da Glas Naroda še vedno nima "pennita". Zotti ga je dobil, tisti Zotti, ki je bil pred vojno pa do konea lanskega leta z dušo in srcem vdan Avstriji.
Čudno se mi zdir da ga je dobila clevelaudska ''Sloga" in že par drugib sloven?' ik in hrvaških časopisov, kateri so bili vse prej kot pa borilei za svobodo svojega lastnega zatiranega naroda in ki so, ee so le mogli, pri tej ali oni priliki poskušali vreči ameriški ali kaki drugi zavezniški vladi polenee pred 110-ifo. Prosim vas, pojasnite mi to stvar.
S pozdravom	P. V.
To je eno izmed pisem, ki prihajajo vsakdan v naše uredništvo,	.	...
Ponavadi nismo odgovarjali nanje, že vsa"} Javll^> llfN ker smo toliko taktni, da nočemo spravljati v javnost grehov svojega krvnega brata, ki ]>oziia bratstvo šele te-daj/ko mu ga prinese Človek na krožniku, za beljenega z bogatim dobičkom.
Mr. F. V. povemo naslednje:
V Washingtonu je Jugoslovanska Kaneelarija. Ce se ne motimo, v Šestem nadstropju v Southern Building ali pa eelo par nadstropij višje.
Jugoslovanska Kance]arija ima precej uradnikov. Med njimi je celo eden, kateremu je Glas Naroda nehote pripomogel, da se je povspel na tako vzvišeno mesto.
Zastopniki Jugoslovanske Koneelarije pravijo, da njihovo priporočilo pri ameriški vladi zaleže ter da ameriška vlada vpošteva njihove pomisleke.
Park rat smo že slišali, direktno, od strani in po o-vinkih, da bi imel Glas Nart»da takoj permit, če bi se tem gosjmdoin uklonil ter jim s svojim sodelovanjem pomagal basa ti bi sago, kateri dosedaj še n^ben človek ni odkril dna.
Od nas ne zahtevajo ničesar drugega kot — kompromisa.
To se pravi, da bi se mi morali izneveriti svojim dosedanjim principom, temelječim na ameriški ustavi ter propagirati svobodo, ki nam bo baje dodeljena pod monarhom; da moramo lagati kot oni lažejo, da moramo po-tvarjati originalna poročila; da moramo z zavijanjem resnice slepiti narod.
Mi kot vestni časnikarji smo pisali in pišemo le to, kar je res.
»Srce nas je bolelo, ko smo brali in ponatisnili originalno j>oročilo, da jugoslovanski poslanci v Avstriji hre-})ene po svobodni državi pod žezlom Habsburžana.
Pritikline Jugoslovanske Kancelarije so nam to strahovito zamerile. In za kaj f
Po njihovem bi morah namreč zapisati, da so jugo-siovaiiski poslanci v Avstriji za svobodno drŽavo, ter Črtati "pod žezlom Habsburžana".
Pisali smo fakta; ničesar drugega kot fakta. In vsled naše resnicoljubnosti je prišlo prekletstvo lot nas. *— .
Jugoslovanska Kancelarija je oznanila, da ji je mogoče pošiljati denar v stari kraj.
Mi smo se informirali ter javno razglasili v listu, da ni mogoče pošiljati denarja.
In vsled te resnice se je povečalo hujskanje in šču-vanje proti nam.
List, ki nima **permita,\ mor* prestavljati vse vesti, tikajoče se vojnega položaja in raznih jpOTtiČhft zadev, ter jih pošiljati v oceno pristojnim oblastim
IViatojne oblasti so čiude že marsikatero obtožnico »roti ljudem, kateri niso vredni njihovega zaupanja. Oitale bodo tudi to in še veliko, veliko drugih. Naša vest je čista.
Z& vsako vejico, ko smo jo napravili, se lahko zago-
Mi se ne bahamo s svojo močjo in svojim ugledom. T Vseeno pa lahko rečemo, da smo v enem samem me- l secu napravili za vojno varčevalne znamke in vojna poso- -> jila Združenih držav več reklame in brezplačno odstopili > več dragocenega prostora kot pa vsi drugi časopisi, kate- j rim je baje Jugoslavanska Kancelarija izposlovala "per- <1 mit".	11
Tega nismo storili zato, da bi se hoteli komu priku- s piti, pač pa vsled tega, ker poznamo in vemo ceniti sil- c no vrednost institucij, ki bodo pripomogle pravični stva- v ri do zmage.	s
To je naš odgovor, Mr. F. V.!	1
—k. t \
^ -OOO--(
Dopisi
i
Spring mu, Iowa.
Ker že dolgo časa ni bilo iz tukajšnjega kraja nobenega dopisa, sem se pa jaz namenila napisati par vrstic, ki pa niso nič kaj vesele. Poročati moram namreč žalostno vest, da se je v tukajšnji okolici v Carney pripetil roparski umor.
l)ne 24. februarja je št-1 rojak Jožef' Kerhlikar ob 10. uri zvečer proti svojemu dontu ter je bil napaden iu takoj ubit. Imel jo na vrliu glave veliki udarec ter na strani glave pa hud udarec. Ubit jefbil blizu svojega, stanovanja s polenom, odlamljenim z bližnjega drevesa; 25. februarja vgutraj so ga naali mrtvega. Kdo ga je umoril, še niso iznašli.
Pokojni Kerhlikar je bil duma iz Hottča pri Litiji, kjer zapušča sorodnike; tukaj zapušča ženo in sedmero otrok. Pokopali smo ga dne 27. februarja na katoliškem pokopališču v i>«s Moines, Iowa, kjer počiva le več Slovencev. Počivaj v miru in lahka naj ti bode tuja zemlja!
Pozdrav vsem čitatedjem in či-tate\jxcam tega lista.
Frančiška Swaita.
Hot Springs, Ark.
Na vprašanja mnogih rojakov, kako da je tukaj, odgovarjam: To mesto ima okoli 15,000 prebivalcev in se v njem nahaja naj-vočje zdravišče ali tot »lice v Ameriki. Pro^. j leto se jo prišlo semkaj zdravit čez 135.000 ljudi za revmatizem in vse druge bolezni. Voda je vroča od 140 do 150 stopinj. Vsa vroča voda je pod vladno kontrolo. Kopeli so po 50— 75 cecxtov ena, to je v kojem kopališču se kdo koplje; voda je pa povsod ista. Samo «10 kuq>ališče je od vlade zastonj in to za take ljudi, kateri m ne morejo kopeli kupiti.
Ce bi kdo-hotei nadaljnih pojasnil, se lahko naane obrne, ker jaz Že več le* stanujem v tem mestu. Treba je pa priložiti poštno znamko za za odgovor.
Pozdravljam vse zavedne Slovence in Slovenke široni Amerike.
Joc Čertalič, 428V« Central Avenue,
Hot Springs, Ark.
Elma, Wish.
25 let sem že naročnik 4'Glasa Naroda", pa nisem še nobenega dopisa pisal, to pa zato, ker mi gre žaga bolje kakor pisava.
Novic nimam posebnih. Zima ni posebno huda, snega večkrat pade malo, pa hitro mine. Dela se v gozdu ali pa ua farmi. Tukaj je še dosti gozda, ali kdor ni vajen tukajšnjega dela, je težko. Pijače se tudi ne dobi, ker je Washington suh. Jaz sem si pa kar jabolč-nika naredil; malo kisel je, ali vseeno gre; whisky se doki tudi. ali ga Ion stane $5.90. Tukaj sem že devet let: včasih sem imel tudi partnerja, zdaj pa nič ne vem, kje se nahaja.
Pozdravim vse Slovence, posebno v Clwelandu. Collinwoodu in Nottinghamu, Ohio.
J. Dempsj*. A. R. Box 101, Elma, Wash.
White Pine. Mich.
N imam kaj posebnega pisati Kar se dela tiče, je 6e precej po-voljno in zasluži se. da se človek prežiš Draginja je velika, kakor povsod.
V .našem peelarskem klubu se dobro zabavamo. Kar si poželimo, to tudi pripra>iino. Nek dopisnik iz Dunkirka, Kansas, ,piše, da peče ponavadi svinjino, ker se hitro speče. Mi pa pečemo tudi kokoši, čeprav vzame mnogo časa. Posebno mi peelarji smo zelo pridm. Ko zjutraj bije ttrca pet, smo že na nogah in pričnemo vaakdazge delo. Marsikatera žena je 1—|wn 11 in pogosto predolgo qpi, tako da mor* njen mož včatih iti tuditef
^ShS«" iftJif^iiu,
Joi,	I '
ua je živela v cesarskem mestu, kjer se je mansikaj naučila kuha-| ti; toda pohvaliti se noče, kaj se1 je naučila. Mi se pa ne oziramo na take. ki so prišle iz cesarskega mesta, ker smo prerevnega stanu. Ogledujemo se le za kakim brhkim knietskim dekletom, rdečih lic m ki zna tudi potke peči. Čeprav vsega ne ve, kot dekleta, iz mesta, jo bo pa pečlar naučil. Vsa srečna bo ona. ki bo dobila pečlar j a za moža, dasi se nekateri nas boje, češ, pečlar se ne bo dal varati, kajti ve za vsako jace pri hiši.
K sklepu pozdravljam! vse peč-larje po širni Ameriki, kakor tudi newyorsko kuharico, pa ono iz cesarskega mesta.
Pečlar A. Z.
Valley, Wash. |
Zima nam gre h koncu. Ptiči-fee-' live i nam oznanjajo novo vigred-Vreme imamo pa bolj marčevo ali aprilovo, nič stanovitno.
Delavske razmero so dobre povsod na žagah, na farmah in v ka-menolomih. Magnesito Company dobro dela.
Pozdrav na vse Slovence in Slovenke, posebno vse slovenske pečlar je. Vsem skupaj vesele velikonočne praznike vošči vaš prijatelj
Pečlar.
1
Vermillion, Alta.
t Kol večletni naročnik GL Nar. se moram tudi j<u enkrat oglasiti z dopisom. Povedati hočem na 111-: reč, kako živimo v Cai^adi. I Tukajšnja zima je tako dolga, da jo računam na 13 mesecev. Spomladi ne moremo prej pričeti orati kot 15. aprila. Na jesen pa ^opet zgodaj pritisne mraz in j zmrzne že okoli 20. oktobra. Dve leti smo imeli zelo slabo letino. Nekateri niso dobili nič; nekateri pa. ki so bili zelo pridni, so dobili malo. Kadar pa d^bro obrodi, je pa tudi toliko, da bi človek ne vrjel. ko bi ne videl. Na aker se pridela od 50 do 100 bušljev ovsa, pšenice pa od 30 do 50 bušljev. Toda tu se ne prideluje pšenica prve vrste, temveč samo š"t. 3 iu 4, ker nam je vsako leto nekoliko zmrzne. Zadnji dve leti so nam zmrznili pridelki koncem avgusta. Kako leto zelo lepo kaže im elovek nrisli, da bo mnogo pridelal, toda pride slana ter vse pobere in kar ostane, paše za prašiče ni mnogo vredno. S poljedelstvom tukaj v provinci Alberti je ravno tako kot v starem kraju v loteriji. Moj oče je "pogruntaT" številke in mi rekel: Čakaj, Ja-j nez, danes sem pa_ dobil prave !skupaj. Gotovo bo tenia." Jaz pa. Janezek, sem nestrpno čakal z o-četom, kdaj pride pandeljek. da bom videl številke. Gram jih gledat, pa -ni nobene tisrtih. katere je j oče "pogruntal". Tukaj pa je še vendar boljše farmati kot pa v loterijo staviti.
Tukajšnje farme pa so zelo dobre za živino. Vsak farmer ima mnogo glav v hlevu in s tem dobro napreduje.
Skoro bi pozabil popisati, koliko mraza smo imeli. Nek rojak je pisal, da je bilo, mislim nekje blizu New Torka, 12 stopinj pod ničlo, da je hudo zefalo in da je marsikateri hudič ušel izpod jezika. Kadar pa imamo pri nas 12 pod ničle, pa pravimo, da je lep dan. V Alberti iinamo mraza od 40 do 60 pod ničlo, včasih pa pride celo do 65 stopinj. Kaj si mislite, koliko jih mora prifreati izpod mojega jezika na dan. kadar je tak mraz T Moj nos mi je to zimo večkrat ozebel, da je bil tak, kot ecvljarjevo kopito.
Čudit sem se. ko nekdo piše, da farmerji ne morejo dobiti moke. Zakaj ne dajo pšenice v mlin ? Ali tam ni mlinov? V Canadi pa farmerji vozimo pšenico v mlin, pa imamo dovolj moke za eelo leto. Kar je drugih Jciyil, se lahko kupijo ; seveda je vse drago. • Tudi
hefe; podajajo ga po fin*J
^ušelj krompirja stane $3.50. surovo maslo po 40^ funt. 12 jajc pa >0 centov.
Tudi jaz se 11 delal v jami. V Ivansasu sem bil 6 let in povsod Irugod. Pa se mi ni več dopadlo lelati za kapitaliste ter sem se na-nenil. da grem na farmo. I11 tako Jem tudi naredil. S ]wn"etka je šlo i-es prav slabo, ker sem zače-l brez denarja. Pa sem bil v*strajen in počasi gre vse. Ko sem odhajal. <0 se nri nekateri rojaki smejali. Danes bi pa rad videl katerega od teh in bi ž njim govoril ter ga vprašal. I:do je danes na boJjŠem. on ali jaz. Mnogo boljše bi bilo za Slovence, ako bi bolj hodili na. farme. V nekaj letih si farmer laliko prihrani par tisočakov, z de-' lom v rudnikih in tovarnah pa komaj par stotakov. Zato pa, rojaki, le pridno na farme, se ne bodete kesa!i. kot se tudi ja^ ne kešam, da sem šel.
Ako Andrej Vrhune. ki je bil pred 7. leti v Caroni. Kansas, bere ta moj dopis, naj se mi oglasi.
Na jesen mislim kupiti farmo kje v bližini Clevelanda, O. Kad bi dobil tako. ki bi imela kaj sadnega drevja i 11 veliko od 100 do 160 akrov. Farma mora biti dobra in ne predaleč od šole in mesta. Ne gledal na to, koliko velja, temveč samo na to, da mi ugaja.
Pozdravljam vse Slovence v Mineralu, Kansas, ki so me dobro poznali, ker sem nosil po strani klobuk. Vesele praznike!
John Pintar, Vermillion. Alta., Canada.
Kadar pokopi jet e kako staro so-[vraštvo, se nikdar ne brigajte za nagrobni spomenik.
IŠČE SE
dobre delavce za francoske Claret doge. Dovolj lepega lesa in plača dobra.
Max Fleischer. 258 Lewis St., Memphis. Tenn
SLO VENSKO-HRVATSKA
Restavracija
A. ZUPANČIČ, 'astnik,
priporoča tukajšnjim rojakom svoje novo urejeno restavracijo. — Izvrstna r »ost rež ha. — Domača kuhinja. — Gla-sovir na raziK>lago. Ugodno sestajaLLM* Slovencev in Hrvatov.
443 East 84th St., New York City.
1 Med 1. Ava. in Ave. a. •
Oženite se
Pošljite nam sanrio EN DOUR in poc'aK »«m bomo popoln Žcnitranzki luUlog s utrn.nl-aim opisom. SLIKAMI, imeni in naslovi mnn-ffib dzklet fn nekoliko ode v, ki iščejo flobretra in peš te neg a moža. Lahko sami pišetr in »k e nete srečen zakon. M< amo zmožn storiti polteno in dovoljeno posredovanje, zato ne fite-dite doLar:a. ki i* poaredi med rim! in ZAKONSKO SREČO. Pišite še danes "a:
RELIANCE F. CLUB
Bos 376	Los Apgeles, CaL
HARMONIK
tMMilal kakršnekoli vrste Izdelujem ti [»opravljam po najnižjih cenah, m del« trpežno ln zanesljivo. V popravo za nesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nac IS let tukaj w tem poslu ln sedaj 1 svojem lastnem doma. V popravo v za mem kranjske kakor vse drage harmo nike. Stare kupim ali sprejmem v sa meno.
JOHN WENZEL, 1017 Kart 62nd St, dereUni. Obte
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državi lili nois naznanjamo, da jih bo v krat kem obiskal naii zastonik
Mr. Janko Pletko,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat.prepotoval države, v l^ateriH do naii rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan, tipati jfi, da ma Sodo rojaki v vseh ozifih pomagali, posebno ie, ker ima po-I kvarjeno levo roko.
IŠČE SE
može pri avtomobilih. Učimo vsa-j ke<ra praktično pri vseli avto ter vsakovrstnih strojih. Xo zamudite prilike! Pouk je zu avtomobile, motorje pri zrakoplovih, acetflen-zavore, }>ri bateriji, k<iko se prižge iji napravi razsvetljavo. Delo •>e jamči po d<>\-ršeiii skušnji. Iva-j talo^ zastonj. Pouk podnevi iti po-! noč k Pittsburgh Sehoo! of Auto-j mobile Engineering, Station Collins A ves.. East End. Pitts- ( burgh, Pa.	(20.22,25—3) j
POZOR, ROJAKI!
Kad bi izvedel za tu naslikana dva otroka po imenu
MARIJA in AXGKLA
ter nezvesto ženo, ki je pobegnila od mene dne 26. feoruarja z Antonom Korobavech. Vzela sta s seboj tudi 25 sto dolarjev denarja. Ona je doma iz Sap j an na Primorskem in ?tara 27 let, je visoke postave. rdečih lic in črnih oeij ter ime ji je Marija. On je tudi velike postave, bledih lic in ima znak kakor bi bil eepljen na licu.; star je 25 let. Preje je bil v St. Louis, Mo.. in zadnji čas pri štiri leta tu na Primero.. Colo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za ta dva lička.! da mi naznani naslov, dobi $1001 naslade in bom zelo hvaležen.
John Jurieich, Box :i42.	Primero, Colo.'
(20-22—3)
NA PRODAJ
FARMA, obsegajoča 1 j- akrov zemlje, blizo trira i!i železnice, lino posionje, 2i> krav, 12 l«-lic. 4 konje, prašiče in kokoši ter vse poljedelsko orwlje. Prodam jo p<» nizki ceni ter na lahke jnnroje. Pišite 11a lastnika:
11. fiiiy Koberts, Oaksnlle. Otsego County, X. V.
(20-21—3)
V A B 1 L O na VELIKO PLESNO VESELICO,
katero priredi društvo Bon a irski Slovenci" št. 70 SI>PZ. v soboto dne 6. aprila 1918.
v Bon Air. Ha. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Vstopnina 25^. Dame so vstopnine proste. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Johnstown a in okolice, da na* blagovolijo po-setiti v obilnem šrtevilu na zgoraj omenjeni dan. Prosimo Uidi vsa eenjeJia bi-atj»ka društva v tej «>-kolici, da naj ne prirejajo svojih veselic na ta dan, ker imamo precej reven društveni dom in treba mu popravka.
Igrala nam bo izvrstna godba t am bara še v "Triglav" pod vodstvom g. H. Vidricha. Za dober prigrizek in vsakovrstno zabavo bo skrbel v to izvoljeni odbor.
Ve«eli dobrodošli Vam kiiče (10-20—3)	Odbor.
Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOŽEFA REPOVŽ. Pred 1 enim letom se je nahajal nekjo v Montani. Prosim cenjeme ro-| jake. če kdo ve *za njegov na-I slov, naj mi ga blagovoli uat&na-i niti. ali naj se mi sam javi. — ' Jolm Repovž, Bos 26-1. Franklin, Kansas. fl (19-21—3)
Dr. B. F1. MULLIN |
Zdravnlk-špecijailst za Slovene-«.
411-4th Ave., Pittsburgh, Pa.
(nasproti	poŠte.)
fe ffj	Najstarejši specijal^t v Pitts-
I ^LggA	bnrgbu, ki deluje že 38 let kot ,
^^ . BhL ^ —,	zdravnik. Ozdravil je dosedaj na
Hft UcttV* 0	tisoče in tisoče oseb, pa tako
hS «mJ|	more tudi vas. Rabi najbolje
J^jn _ JmJS	zdravila iz Evrope, Amerike in
■Hj jPHbS&K^^I	ostalih delov sveta. Zdravi ne
fluHTCH^^	bolezni molkih in ženskih uspe-
^m\nm JnFiSl^Ssr " 6110 ** hitro- Električni pregled
^m iHBn HI fH WI * X žarki- 8 katerimi vidi vaSe W "MpCTF^CT lM telo k^t na^dlanu.^Pridite k te-
,	»fl. NIZHE ^^ ®fANWT?
»g' ■ ,,	-^ NA PREISKAVA ZASTONJ.
GOVORI SE SLOVENSKO. Uradne ure m: od 9. zjutraj do 7. zvečer. Ob nedeljah auno od 10. do 2. ure popoldne.
Frt meni m xdrari veliko fiterilo Sioreoeer la Slovnk. Osdravhn p
I mko liolfif n, Id Jo pyefaamem za aitarUL	|
*
m	—B
Jugoslovanska ©f® Katol. Jednota
Ustanovljena leU 1898 - tnkorponrana leU 1900. Glavni urad v ELY, MINN.]
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVAN&EK, Bx 251 Conemaugh. P«. Podpredsednik LOUIS BALANT. Boi 106 Pearl Ave., Lomti Ohio.
Tajnik: JOSEPB PISHLER, Ely Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih »mrtnin: LOUIS COSTELLO Balida Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr JOS V. GRAHEK 843 E Ohio St.. N E Pittsburgh. Pa
NADZORNIKI -
JOHN GOUŽE, Ely Minn
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave M" So Chicago 111 IVAN VAROOA S126 Natrona Alley Pittsburgh, Ps
POROTNINI:
GREGOR J. PORENTA. Box 176, Black Diamond Wa.h LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 460 JOHN RXJPN1K S R Box 24, Export. Ps
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St.. Calumet. Mi.-h JOHN MOVERN, 624 — 2nd Are., W Duluth Mian MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605 Chicago. Ill
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. PRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne požiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bodr oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Lužiški Srbi.
ooo
CM mogočne veje Slovanov, ki .so prebivali pred leti oo Mvdnji in dolnji Labi, je ostala denes samo neznatna pe < t. zv. Srbov v obeli Lužicah, slovanski rod, Cehom
\hj ozemlju in jezikovno najbližji.
Polabski Slovani, ki »o s«; od tiavuili dob razširili za Odi o na zahod k Sali in Labi, so delili v dobi, ko ima-* i n«» o njih prva podrobnejša zgodovinska poroeila, torej v IX.—X. stoletju po Kristu, v tri velike skupine:
1 — t. zv. Obodritov na Meklenburškem, Luenebur-kt m in Holstinskem do rek«- Vama ve, odkoder so prestopili tudi v staro Marko.
2. - Lutijeev ili Veletov med <Xlro, morjem, Varna-vo in Labo, in	t
i! Srbov na ^redigi Labi med Vero, Havalo in Bo-
bro.
Ud t* rasu, kar je dolnia zgodovina Slovane lia La-; bi, je njih zgodovina neprestan boj za eksistenco, v kate-;
rt m j*- stalo pn»ti njim dvoj«- največjih sodobnih gospod-j i W'tC'V;	i
— NViinško • esantvo 111 rimska cerkev.
Boj Neme* v » polahskiiiti Slovani ni bij samo politi- j cen, ampak tudi narodnosten in verski.
Slovani so ^e držali v njem doljjo easa hrabro, toda v j takem boju neenakih sil (Nemčiji so se pridružili tudi} Danci in v teku časa poljski in češki vladarji \ s*« niso mo-i obdržati in w —podlegli.
Pa tudi zato, ker niso bili - složni!
Za časa Karla Velikega iu njegovih naslednikov >ej i niso bili uspehi tei;a boja za Nemce znatni, hujši je bil —j boj »saksonsko dinastijo, v katerem je prišlo skoro vsej južno Pola bs k o v nemške roke; končno zmago nad sosed-: jiini Slovani so kmalu potem izvojevali mejni grofje.
Slovani so podlegli tu nele ]X)litično, anijmk tudi —j narodnostno.	t
, Od XII. stoletja se je začela širiti v njihovi zemlji ne-j prcstana nemška kolonizacija, v teku XIII.—XIV. stole-j tja so dobili Nemci že premo«* nad Slovani in od XV. sto-j letja vidimo med njimi samo slovanske ostanke.
Ob Kujani so izumrli Lutijci leta 1404 in ob Labi je pol. XVI. stoletja bilo slovensko ozemlje na Luenebur-skeiu omejena samo na kraj luchovski in damieberški, na južni del bl«*dekske£a, približno na tretjino olšinskega in na severni del Stan* Marke. Naprej proti vzhodu so prebivali .samo neznatni ostanki na Meklenburškem, ki je bilo št v XIII. stoletju precej slovansko in na Branibor-9 *4u-m v brižnnskem okraju.
T«Kla niti ostali večji otok lueneburški se ni mogel vz-i držati; še leta lb*71 so prebivali tam Slovani, toda okoli 1. 1700 so bili vcčjidel ponemčeni in iz ]K»sledtijega otočka dravinskega, na katerem je ostalo ime Wendland?' še do danes, .je izpinil slovanski j«lzik 1. 17*30. Leta 1751 se je služila tu i*oslednjikrat — slovanska maša.
Vest A. Parczewskega, ki se je v letu 1890 raznesla po «"asopisju in }k* kateri j«- našlo uradno štetje iz 1. 18110 tukaj še nad fiOO Slovanov Vendov, s#v je pokazala k«>t zmota. Uradno tet j*- j« našl«» sicer 570 **Veudov" v lu-chovskem kraju, toda ti so govorili samo nemško.
Slovanski jezik je tu i** nad 100 let mrtev, kakor je takoj konstatiral E. Muka, katerega je poslala na mesto krakovska akademija znanosti, Ddrugače je stara slovanska rasa seveda še dosti ohranjena \ tipu in v vsem do-.niaeem življinju prebivalcev današnje pa Wend la uda.
Med v>»-mi Polabani so se eduii Srbi pri češki meji o-teli te žalostne tis« h 1 * * in se ohranili, dasi v neznatnem številu, do danes njega dne.
Vzrok u mu je bil polt;*; drugega ta, da so prišle Lužice za dolgo časa trajno pod «'*eško krono in ta združitev je vendarle ustavila nemško razširjevanje in pomagala o-braniti slovanski jezik v Luži«*ah.
Prvotno so Srbi zavzemali kompaktno vso zemljo med Salo, Vero, uoinjo Havolo, Sprevo (po Muki črez Dubno—Dahine, Žel m—Banith. Sosne—-Zosscn, Kopnik. Pribor. AVurio ) približno do Frankfurta nad Odro. dolnjo Bobro. Hvizdo, ki so se skladali predvsem iz velikega plemena pravih Srbov uied Salo in Labo, iu Lužičanov na srednji Sprevi in Nisi.
Tudi sem so se začeli od XI. stoletja seliti Nemci, — toda glavni prirastek nemškega življa je bil v XXII. in XV. stol. V tem času je na zahodu l^alw ginila srbska narodnost in popolnoma izginila v .-asu tridesetletne voj-. ske. —
Boljše j«, bil«* v obeh Lužicah, v Dolnji in (r oni ji, od K ta 1311». ko sta bili pripojeni češki kroni. T«»da tudi tukaj je za«Vlo od leta 10v5. ko je prepustil Ferdinand ]>o ^ praškem miru zemljo Saks«)in, srbsko ljudsko najelo ^riniti, posebno v Dolnjih l užicah, in Šele slovstveno gibanje v XIX. stoletju ga je zopet oživilo in zabranilo pogiti
Po prizadevanju nekaterih rodoljubov se je |>osreči-lo vzbuditi v ljudstvu narodno zavest, obnoviti slovsto. uvesti srbski jezik v početne šole in se yiogoditi pri sos»*d-njih saksonskih Nemcih za primeren način žiljenja.*
Seveda, kako dolgo bo to ostalo v l>oduče. se ne more prerokovati. Zakaj gemianizaeija, posebno v Dolnjih Lu-fc. žicah, t>od prusko vlado neprenehoma in zelo napreduje.
-oc
SLO
TA« jr>n iifx* tn vtoj*. pod njimi vir kuiu. flej, tam m* rrvrii rod*-. *!ej. tam moj rod Mri. Id ti in1 kako gorje vpogibljr mu glavo; in ti nt v**, kako grenkr •oLzice tam teko, j Zato nikar a« povpraauj 4 kaj zrue me naprej;
I	pdaninaln trni P<* le j: ' - '
V O .
Pri beli e«ati pod guro 1*"**« je križec »tal; stuoei tamkaj sem »iovv od ljubice jemal. Kaj bo*, kaj boa jokala se? Saj vei, da mvraui preč; glej. to neprem«iljivo je, ae bo nazaj me reč. Nikar, uikar ae povprašuj,
I kaj iene m« naprej;
uikar. nikar ne prekkuj. t pUmmaki pm J.
*	»I :
Petdeset let nemških intrig v Rusiji.
True translation file*! wftb ttw postmaster at New York. N Y. on Marvli 1'Jlh an retiuinxl by the Act uf October
6, 1917.
rVtrograd ie ac tehnično la-j nahaja v roVudi Xemeev. Dejamk.( pa nu bill Nemci mojstri niike^a uusta, ic.prednv jc bii isc»tivlj*ai pni strel v tej vojni.j ter	\'diu> ostaJi nj^ga inoj-i
stri. razven če ^ zavetnikom po-' sriN-i ugnati jiL ni izjx.-di'iiiiti.
Neinei «•> se pripravljali na vo j jašito pro:ueirado v Petrograd radn j lii petdeset let, odkar se je ustvarilo nemško cesarstvo. Te promenade pa se ni le izdelalo v j vs^h njenih posamtisaostili tem-vo- bilo r rusko birokracijo *u-| di a se dogovorjeno. kje bodo ča-! kala^^aloge umnieije in živil naj Mfiiiike zavojer\-ake V duiiu in-i teligeaee in zatiranili aias se jej • tru/iio ime Nemčije, posebno pa1 Priisi,i»*. z vsemi strašnimi zločini' n izgredi ruske birokracije.
'»d časii Petra Velikega naprej'
invl ne maki vpliv svojo roku :in \>«ki fazi riuke delavn««i^i. N»-iti'-i vedno vodili, tflko na; lv.»r\i kot v 1aj?iih ilnizbah revo ; toeijouaneev.
Po^IuzT'joc "»e tc prilike, Nfjiifi U]m»rabili Ves svoj vpliv, da privedejo nisk<» inteligenco! do Mn lirruija v Ne-uči j i. Kdo se' n*- -ijKCuinja i*ivsom;iiiije v lierli-! mi i Pritegnili so k sel »i dijaško; mladino, ki se j*- vračala nato do-mov s lilozf>iij;«!ii II«-gla. Kanta. Fieht-ja in dragih, pritegnjena •»■ tem na nemško mi>el in v opoizi-!
ciji pr«»ti tViUK o.skemu vj>livu.
* ♦ *
Voč.iua ssdrarrnikov \ velikih ruskili inostrh je nemškega rothi. \emšV i kolonisti so zajedli nekaj iiajboI,i>u zemlje na zapadu in jugu. Na Litviruskem so najboga-; :ejši ti-«ove> Nemci. Nemški vpliv je tam tako močan, da se je ve-iv'»iaa Lit v me e v odpovedala grško-.ztočni veri. to je olieijelni ruski _»*rkvi ter sprejela Interaiintvo, ofteijelno cerkev v Prusi.p.
Z značilno nwmsko popolnostjo e je germauiziralo Litvo in bal-J^ke provinee, ki so "bile tehnično, ru>ko ozemlje. Js-to velja glede Kurske, Finske ter tudi ruske Poljake. Jzza vstaje leta lstnl naprej je bil tevtonski i+ meiit naj->«ijj agresiven na Poljskem. Neni-i -i so se ustanovili v indnstrijal-.ii-i krajiij ter postali odločajoče j pleme v globini šestdes^ih milj I r tem, kar je dejanski ruska I Poljska.
Cela ta kolonizacija se je u\t-
d v z^dujili osemdesetih letiii ! ter jc nnela svoj določeni namen, i Pc ceLi li[Xslj: se je vedelo, da bo lutka nemška armada v gotovem | časa vdrla v Kupijo ter vpricorila \ pr»-menado do Peti"wgrada. Veči-jua naroda ol meje <lo glavne-aa »testa, je bila skrbno j-riprav-j ■ jeua za ra dogodek. Nemci ne la-j o, če izjavljajo, da so prebival-J -i ^otov ih mest pozdravljali nera-, šk»- armade kot osvoboditelj ice in t rešiteljice. Ti nazdravljajoči pre-ibivalci Hiiie ali Kevala so bili
j Xe:ncl alt ponemcuii.
* * *
N"i:j\e^ji zatiralci in tirani Jtu-■«ije. ujo/;>c, ki to največ {>ripomodri i k >«piošriei>tu niisit po >vetin da »•• K 1-arbarska dež»ila. so bili Veiitci. vključno Buhren. Pahlen. J !> i»ckeudortT. Bei«?, vou 1'leiive, 1 Miun. Ifimaa. Kanlbars in Stuier-! user.Na ceh" sv.»jih »iiouiid jc ime-j la ltnvijii i/^lajale*- in ničle, kot (->«» bili Stackeberg. Stark. Stoes-'1. Knnenkampf, (rrippenl>erg n: 'Iraner. Vsi ti nemški generali so imeli le največje zajiičevanje do Ku.'vije in 5-u«k»-4ni naa*oda ter so ifuatrali Kuj»c za manj vredne kot iivrno in jih pošiljali v snirt brez vsakega o/iia. S tem so služili ivoji pravi domovinL
Skozi več kot eno stoletje se je "lsketmi narr>du pripovedovalo, la imn vse lepo, a redno in dobro 'e izw: — Nemčijo. Doma v Nemčiji nivo znanstveniki ni kdaj Hcgubili prilike za po^xiarjanje, la je večina Rusov indo-gerimui-^keara izv^n-a.. Izjavljali so, da jc Uuaija «i!x»lka Prusije. da je edi tj razlika med obeum narodoma V črka *V* pred Kusijo ("P"ru-<ija), kateri **p" pfc pomeni na prpdek.
L. C. SehnizJer, ki j« leta 184« »belodanil zgodovino *Rusije. j« zjavtl naslednje glede Nemcev v Rusiji:
"Rusija vsebuje nemško prubi valMtvo. ki v vsakem o^iru nad mljuje Ruse. Iz tega temškegs naroda pa dobiva večino svoji! -»dlfenih državnikov, politikov ii vojakov.
/.aivaj pa so ti. govorjeno v »o- u-; razmerju tako vzvišeni nad njili ci. ruske podanike? Raditega, ker so bili kot ljudje rojeni Nemci, to je. '»a da se je njih moralnost in hiteli- se uejico kultiviralo in razvilo na je bolj ženijalni zemlji bolj vzvišene si. in bolj prosvitljene civilizacije." ^il
^koro eelo Fusko pleinstrvo je n« neiiiško. To plemstvo pa se je ved- — co borilo in intrigiralo na dvoru pt ter kot naslednik na prestolu je bil njega kandidat vedno slabej»i iz princ.	|lji
Da je bil .zadnji Nikolaj vse P< preje kot mož, da je bil ie me lan- j holična igrača, v rokah svoje nem- »i ške žene in njene kamarile, je pre- u< t več znana stvai-. ki bi jo bilo treba ti I t ukaj ponavljati.	j ^
Vojaške zadeve Rusije so se ua- 11 1 tajale v nemških rokah. Kilo je J>1 'pripisovarti le temu dejstvu, da so,1,1 morali Rusi le^a 1877 prositi Ku-|. iinutsKo za pomoč, da jih reši pred '' | FTevno. iJtrašni liasko v vojni,1" |i>roti J aj>ouski je Lilo v glavnem j u< pripisovati Rennenkampt'orn in | ! Stoesseljern. Poll Aithur t*e je 'pr -dflo, dasiravjio bi sc bil lahko!s! |«lržal >*«• najmanj chest o ihii. /a-iD '<levr> Stuernierja je pr.-več nove-!'' ; uatiraiH. da bi jo bilo treba
;opisovati. I*i-i obra\TWivi pruti nje-; J mu se ie jasno dokazalo, da je da-:" jal vst. načrte v roke Neineein.
IIn--»ka armada je pokazala''
•	kot >kozinskou! pokvaj jeiio. Muni-j1' leijo, i'-delaiio v Ameriki za ruske j11 |t«4*ov«>. -:e je dlrektjio namenilo ill
ter izi-ocilo poU>m vojaškega umikanja v roke Nemcev. Pravico smo imeli pričakovati, da IhkIo p<»stale r;tzmerc vsiprieo revolucije r druga-ene. Kljub temu pa se kaj takega ni zaodilo. Vsta,ši so pla-čnli svoj dolg Nemčiji, ko je "so- n -vnainik*' zavzel Dvin.sk s tisoči 11 železniškimi vozovi imuncije, 50CK) ^ motornimi vozovi, 2<XK) topovi ter * drugim vojnim materijalom ne- ^
preceni j i vc vr«xhiotiti.
# * * H
j Datiiavtio jc Fvauega pos«jdila veliko tis<»č miljonov dolarjev; Rusiji, da utrdi prijateljstvo med uOema dezelanta. to bili vendar Neinei, katerim se jo dajalo itaj-večj*' trgovinske ugodnosti. Rusija je dobi!a tržišče za Nemčijo.' I Na ta naeiu pa so tisoči miljonov dolarjev denarja francoskega na-' roda našli svojo pot v dežolo Kruppa, da se plača za toporve, | katere naj bi so uporabilo proti ; Franciji.
Leta 16'*. m l!X»4 oo pitali Nem-'M -svoje prašiče z rasko pšenico, dočim ni imel ruski- kmet, Ivi je pridelal to pšenico, niti kruha. V liusiji je znana popevka. Ki so iglami: "Denar prihaja iz Pariza, a možgani prihajajo iz Berlina."j .1 V trgovinske*^ o^iru jo imela j | Nemčija tako mogočen vpliv na I Rusijo, kot ga je rmelana balkan-j^ko države. Vsak nemški tigoveo : pa je dajal iu formacije svoji do-ijiuovini. kadar s«- ga je naprosilo, ; uaj stori to. Že dolgo časa je tega, | ko ao se navadi-li Ru^i ^reti na Nemce Kot nasvoje naravne moj-j
V očeh \sakega fievedncga ru-, s koga kmeta jc vsak Nemec lekarnar. /.dravrtik; inženir ali pi"ofe-sor. Priijoveduje se povest, da so ' ]>o >nu*:i edinega zdravnika v vasi poverili kmetje to ča>*r uemiškeinu " sk'.zabniUu te-;a zdraviuka ter ga or et ep h h, dokler ni privolil v To, da iK>*tane njih zdravnik. t Ku^o proti-semitstra (proti-ži-( dovstva\ ki je prinesla nad Itu-, sijo očitanja celega eivrtizirauegti j sveta, jc bilo v glavnem pripiso-, [ vati nemškemu vplivu. V^i i-uski I ;'državniki nemškoga pokolenja. so bili aait iMrmtti. Ker fo i>e Židje pr-. vi lotili naloge prosviuLjenja ruskega kmeta, ker so bih prvi pri-f r>ravMjeni iti a*?d narod ter ga , dvigniti, so si Židje nakopali m>-. vraštvo Nemcev. Da delujejo
ti vplivu Židov, so uvodli Nemci ' znanstven antisemitizem potom , različnih organov, katere »o kon-trtrfimli, ter j>otom svojih pam-
I	Hetov, knjig m profesorjev. Kdo čo ne Nom«i so povzročili po grome proti Židom? Iinma Buhren, Pahlen, Berg, Rim an in Hehve so
•	biLi istovetna s proganjaki Ži-9 dov.
« * *
Na ta ua^iii so doeegli Nemci
-	dvojen cilj: dšskjjeditirana iaa izo-
-	Hrana Rufija se je približala Nem-1 rčiji ter ustavljen je bil ■vplrv pro-|
II	pagande proevitljenja.
it Celo ideale najbolj revolucijo . Iomega elementa * Rusiji se je
- ~■! ciji.	3
Sedaj se ni treba ničesar več . bati od strani Rusije, nahajajoče , se pod nemško kontrolo, Rusija ^ je postala to, kar ši j.o želela Pru-sija. BoljŠe\-iki pa so dovršili pru-silieiran ie Rusije, izdajstvo ali 1 nezmožnost, bedastoča ali plitvost • — posledice so iste. v kolikor smo ^ prizadeti mi.	'
Surovin ne bo Nemčija dobila iz Rusije, ker jih ni. Dobila pa bo • j ljudi, ki jih potrebuje za delo na poljih in v tvoinicah. | Rusi se nahajajo v strašnem gospodarskem položaju in Nemčija ne more i>oslaI)šati tega položaja. Gotovo je, da bo Nemčija vzeia j Rusom govejo živino. Ta pa bi 'itak morala izginiti, kajti ltusija /ni imela krme. s katero bi jo pi-taia.	j
Največja ugodnost, katere je bila delež ua Nemčija vsled poloma Rusije, pa obstaja v oprošče-nju nemške mornarice, ki operira •v Baltiku. Nekatera, ee ne vsa ru-,'ska brodovja l>odo padla v nem ,|ške r«>ke- le ladje in o|>ro«eene ■nemške pa bo uporabilo nato I proti nam
j ilog«>če ie tla se Im> ji?vinske in ukrajinske r»oike se upor.tMjr-lo j !na zapadni fronti proti našimi j lastnim vojakom. Vsled tega je i dobro, da imamo svoje oči na Ši-
L'	I
[roko oupi-te. S-dai poznamo nani-j 'reč resnico glede Rusije in glede (j nemške konti-ole nad Rusijo.
» •
Odstop ozemlja C&n&di.
( Duluth, ALran., 18. marca. — , Uradniki Št. Louis okraja so pre ( jeli obvestilo iz Washingtona. da se je uravnala meja med Združb nimi državami in Canado na seve-I ru iu je Canikla dobila pas gozdne-) ga ozemlja, ki je prej pripadalo Minnesota Ta zemlja leži meJd je-i«eronia Namican in Loon ter reko Vermillion.
1 Iz zakladniškega urada.1 m^Mmmmmmmmmim^im^^sm #WSS j Vojno-varMne znamke in Slovenci. |
WARSAVINGS STAMPS	Zelo ugpdna in redka prilika se nam nudi ravno- | ■
issued by the	j sedaj z nakupovanjem vojno-varčevalnih znamk
UNITED STATES	j prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obreat-
GOVERNMENT	3d naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podani-
' .VT1 TXT DncnTiT H™™	kom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker
Stmano	nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo
PRIHBANKB	ra sovražnike, S tem smo obvarovani ogromne škode
______ - .	ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla nedržav-
8 " *	Ijanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
On jih potrebuje sedaj l	Za nf ®ovenee ,bo naj pripravne j še, da kupuje-
Vi jih boste potrebovali po vojni	mo znamke, katere bo mogoče dobiti skon meaee
__________januar po $4.12, vsak prihodnji mesee do konca
KUPUJTE	dseembral918, bodo stale po en cent več; iste bomo
VOJVO VA&ČEVALKS	prtlepovali na takozvani vojno-varcevalni certifikat,
ZNAMKE	ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po
OBVEZNICE VLADE ZDRUŽB-	preteku pet let, to je dne 1. januarja 1923, bo izpia-
NIH DRŽAV	c-ala zakladnica v Washingtonu, ali pa katerakoli
pošta v Združenih državah znesek $o.00 za vsako, na
Nodjo štiri odstotna obresti, plad-	certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves poleplje
ljive na četrt leta.	oi certifikat z 20 znamkami znesek $100.00.
Lahko pričnete	Pri dvajset -znamkah, katero stanejo tekom me-
S PETINDVAJSETIMI CENTI,	aeea januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60,
, ,	ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil
ce kupite varčevalno znamko	kdo k<laj pozn^ ko bCMle kupU ^ainke v denarnih
Združenih drzav.^	potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi de- gS
Vas pol ar, vas 1 " ikir, vas časopis njip bo ^ dobil khko naM. Tsak ^ ^ ^
m stevdro drugih prodajalnih a-	^ ^ desefih dni s pribUinp obre5tl
gentnrjambo povedalo vse glede	nBjg?bodc na katerikoli pošti r ZdružTnih državah,
teh xn g ej si jih	Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke
TO JE VAŠA DOLŽNOST.	iirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da
».^v «tt», .. j	ae jih Slovenci kolikor mogoča nabavijo pri naii
TO BO OHRANILO ŽIVLJENJ^ ^^ da potem lahko ^^ . skupnPim me-
TO BO IZV0JEVAL0 VOJNO] ikom, kaj amo vsi ikupaj storili za deželo, katera jh^mm^^hh^^bmimmnmmI nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in
zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu.
H	Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiicn v polni meri. v korist samim sebi,
H in slovenskemu narodu za ogled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda H e veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči.
S	Na celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosno na-
H	1 ožiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore do-
H	biti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih brez odloka, vsak po
B	troji moči
H	Kadar nam poAljete denar, priložite 16 centov v niamkah sa poštnino registri-
H	ranega pisma, v katerem Tam bomo poslali znamke.
E	Pripravljeni smo tndi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in ▼ takem
B	slnčaju se nam naj polije poleg denarja za znamke le 3 cente za poitnino pisma,
B	v katerem bomo poslali potrdilo.
S	Vsako naročilo naj bode podpisano s lastnoročnim podpisom istega, ki bode
■	kupU znamke	^	^.
E SLOVENIC PUBLISHING COMPANY | I	TVRDKA FRANK SAKSER	§
■	U OOBTLAHDT STKKKT,	HKW TOBK, *. Y. 8
Slovenske novice.
nnn
uaiumev, mien, i,
• Pr* družini Louis iSrebrnak so je oglasila štorklja ter ji pustila • Saaiika Mihaela. Družina stanuje na Red Jacket Shaft Location.—j Tudi pri družini Peter T. Sunič v. New tow nu se je oglasila, ter pn-. -tila deklico KrLstiiiO.
V sredo 16. marca opoldne je( umrl v sanatoriunm na Houghton' 3-Sletni mladenk- Tos. Vidmar iz Raymbaultowna. Bolehal je že dalj easa za jetiko, pred par meseci se je vlegel na posteljo, kjer' je polagoma hiral. Re-vei je vedno upal. da bo še crdravel. zato je zaprosil mater, naj ga pošlje v' sanatorium. Mati mu je Lcpolnili' /djo, akoravno je znala, da ne bo dobila več sliki živega nazaj na dom. V sredo jc smrt pretrgala nit življenja mladeniču, o katerem bi vs^lk. ki ga je poznal prej. ko j« bil -te zdrav, mislil, da lah ko dočaka starost 80 ali ll>0 let. Zak;tj bil .je krepke, visoke postu-Vf. da mu j»i bilo j»ai*n. še kot mlad lani je /;»čel delati v jami. pred par b*ti pa je dii<. opustil ter stopi! v službo k.»t v.vznik za ( alaniet pivovarno. To J.-io je <<-pravijal do bnskega p^>k-tja. ko je začuti! v sebi kal t«- stifcšiK- bo iezni j. tike. Pokojni Jožtf je bil ni in k- i:t pi-ikupljive narave, pravi sin iccrn pokftjnejr? r**eta. ki se je pr.-d leti i»<«nesrečil v (Ke< ola ruilniku. Pokojni je brl član IdmStev Kagle.s ^lor.^ in sv. Jožefa SIIŽ'. Polejj potrte nmter.'. ki je izgubila edvnetra sinu, žalujejo |:"Jx njiic se tri sestre, Mrs. Mary sJnitik. Annie in R«»sie. ki žive na domu pri materi.
V četrtek 7. marca je umrla ji.-> Dollar Kay p«> enoletni bolezni v starosti 4:; l*-l Katarina l'»al.i<\ •«>-prosta Tomaža IJabu-^i. Pogrobni obredi za pokojno »o se w»ravili v soboto v cerkvi sv. Frančiška na Dollar Bay, pokopana pa je bila na Calumetu na pokopališču l>ak< View. Zapušča žalnjo^-^ga sopcoga in osmero otrok, kojih najmlajši
• star 4 mesece. Pii mostnih volitvah 11. marca i v koiitestu za blagajtiika zina-al na« rojak Malh. F. Kobe z 09 glasovi proti svojemu t«kme-u dr. John Millerju, ki je dobil 14 glasov. Na sijajnem uspehu ašega rojaka smo laliko pouosni ?r mu prisrčno čestitamo.
Mladeniči Anton Kubman, Peer Bahor in Frank Cimennančič
0	bili odpuščeni iz vojažke služ-e in so se pred kratkim vrnili
1	raznih taborišč nazaj na Calu-let. — L-ouis Bahor iz Rartmibaul-0M*ua je bil pc-^Tan pred par dne-1 v Camp Custer. — A' sredo 13. tana popoldne sta odpotoval;* osi p Butala iz Yellow Jacket*.i u Math Vert in s Oslu meta v San ^Trtonio. Texas, k irakoplovnemu ►vldelku ; z glasila sta se pre-st o-«>lji..\ - ,
Loram, Ohio.
Naši uiladeniči se že pridno v,i ii jo za lir 11» 44 Repoštev". ki bo pi t/j »rila kmalu po Veliki no i. Pa igra bo zop-t neksij p4>s«*bncga n novega zu slovenski Loraiii.
N: A - -erk veni fair bo 10.. 11. iti [2. naia. ( e bo hitro minii. zato >u iu liooe iu pripravimo hp-ius;t<- darov, da >>•> v>te polno in •isau". Nekaieta >o že	-ti
Pri <li i/in;	se je i.jii.csiia
-to-kija; pustila ji malo Angel'».
200 angleških perov v armadi.
Vojvcda iz Ros.bui*ghe, prvi _'leškl plfi ienitaš tega ituana. k?
bil ranjen v sedanji vojni, j*; >.xl»*n i.Anied os^oih vojvoti. ki s<» i »onmlili svojo n1už1n» Angliji, ka-hfniiitro so se i>i'ičele sovražin»sti. '"la^nii zadnjili t>oročil služi sk»-i-,«	članov zbornic«- loi-dov* v
angkški armadi *er je med njimi 8 vojvod, 10 mark i je v. 61 earlov, "il^ikontov iu približno h;.>ro-nov. Veliko jih je bilo ubitih t»-r fe več ranjenih, do^ im se nahajajo druei zop^t kot jetniki v rokah Nemcev.
rutsnm u/yi rip nrsjrt Jr I/A^txkt TLT^O | _ i Darovana.
| ZGODOVINSKA POVEST OS DOBS SLOVAN. APOSTOLOV SV. CIRILA IN METODA.
ČfeJci napisal Aiojsij DosUL
"Nmiu cta ptuAlfii m |Miuuiiii g« taku dofcru, kakor »vafega nii rt l«"»tlji\*««rn iro^poda, kakor Liziko. \* tiH»ih ifozdih !>(aJ)ujr ui u*k1 i i- K jh» daruje h««*« vinu. Star j*- že Bt iJt trn IVrana b«t^a hlUka id frama . Ne da tako lahk.. a prr|fo\ »niti m pnyiiati, preve^ MrsnUui je uatczau tut vero »sta- k« rih ir<-iuv. Kj, jr ot*!a! satu, ko >mu |ta mi zapustili ter mm dali Ur Mitti. we j** nekaj	kakor bi \
bil vdrl v aeialjo. Ko jr pa ,„ daj nattii! v Moravski prevrat ^
je UastUlav i	vlado tnr bil ix
Hat.nl ujet. v*ali «o po nrj de. Ui ieli |H*ran»ki duhovniki kak«»r iz ši frohl ter naguvarjiijo m pilijo si Ijud-Tvo. da bi .nlpadlo »«i trvedi- n<
11«»«». To zlo. ki j« priilo iiiid M«>mvsko ni \ wnriri >-• ba bi je ka«en ra/ialjmiih l*»fr/v. In , anogi pritrjujejo tan« in prav dajejo zvitim čarovnikom ter žaro naottaja In.j oted jM^ani i" rt kriMjaiii V' nu.M okolLri je vktoi Aaravnika IHiW	|jj
t vsftafta zakrije uči f o:*>uia jM
! ai
Milo ikaA dat bi m* raz-' i!i |ni pordih. da M poiskali iw- d< varucg* w»«<>«la iti ura pripeljali j» »eni kaj iu jjrrad. da bi ne vaaeuiir- "« jal n zapeljeval ljudstva še ua dalje '*
Moj oee hujkka ljudstvo, za- j® peijuje —1*"
*'Nikolaj, dan«« bi pa uaju ala-
bo raavi Mil", <>isi Lizika ri
"m/tu r«jf kaj drufrga.''	*
"Tržk«» jr vttHfmii biti. ko j«
v detel t tako hudo. ko so prišle Ui
v*e aa<Hoye nad «as>. To me naj-
l»-»lj p«v** in j« /i. da neoaUti via-
•lar Ludovik d« !a z aaiiau knezi.
kakor « mu ravne ljubi, in kar
fjr»«<: VMikeya l»oja. Ko bi M' posta- n ... , .. ■ it vin i-i »m j ho polje tor i>t a*- otfla- .
b jr»<- trouib.- ii> bobni, ko bi
raiveuketalo oružje, hitro '»i pre- ' *
Ho novra/nikiuu vtwlje. da iti- V
kajo v naie raz t ar re. Tako ne mo- {z
re iti dalj**, rni m- Monao upreti M
ki atari Nikolaj aopet opaiv st
mc^, na ramo v za uic kij —*'
Mojem <**+* preganjajo ka "
kor hujskačazaplaka C\\<ana.
'4 K ako jH^trebuje tolaž!>e, moči!
1-u i«/, ,-abia luči —	jJ
t 'vt-ta.ua joka krčevito. 'Ne jokaj. s«-slr5ea. pn*ila bocn ^ eUi. da diiliovniku in- «tor*- ni'^ inlejra. Tak jt- zAHUmj. Ko sr
|M»V riu* .M<*t«Kl, IMMIO vsi ]K)^ttii f uj>ojruili fflave prfnl s\'««t>»Ntjo p*"a ^ ve v»*ee in poatanejo k risi jan i." "
A r vrtana »»<' ne da upokojit L . 'KHtu love kakor divjo zver, <tre- .' žejo um po življenju.	J
Lizika je bila huda n?» zgovor- " nega Nikolaja, da je tako prestrašil in uialoMil nje^io dru^t«*o.
**Zakuj se ne \dajo, 7:ukaj se 1 tako trdo\ratiio držo	z U(>{
ia se ne daj«» krmiti?"
Nikolaj m- ni ni.* oziral ita prc-straaevio «leklo. ker ni vt^Jel, kaj ^ ji t««zi »ne ;*i da j*' %-saka njegm-a ^ besefia »»'ro bodala za njeno »r«'e.
4,!>a. /akaj ne vdajo?" jv;»-l^avlja Liaika. "Stara vera je N»ko vkoniiinjena. Saj j«» bda !a-'. korek.*.- naae iMjctge m nikakor 1 ni lahka ne»\ takoj izbrisati r»e ^ •poniMH*, ixdrvti \>»e korenin**. Komur smo todiko let verovali, kar 1 smo iiu«*li toliko č&sa r.t 'leln-ško J bitj«', kontur hibo *e tako dol»»o klanjali, teya ni lahko iz srea »-j1 trgali. Treba je takega moža. ka- J kor je Metod, ljubeznivega srt*a ' in najpleuieniU jie duše. Ko »e , povrne on —"	i
"Ko ga osvobodimo z lastno 1 maejti!''
"Potem ktpie pri nas. Njive bodo zoj>H *»zeleitele. mir b) vladal }Ki naših liišah —"
44 A preje mommn nii au>raviki \ojniki izvršuj veliko delo. Za tre ! ti vtonamo (»oganaki plevel, pred vsem ipa poVo\"iti po«at^ke duhov- • nike.
Cvrim zajoka tako pretresljivo, da so zašumele bližnje lip«* in da je v*e >lužalma»tvo prik-telo skupaj.	|;
laalu objame avojo to^-ariiieo. in jo tolaži.
"Duhova hči! Čarovnikova i vrtana! ProkieCa od lastnega
Take ia enake veklike mora t CvsUnt posiuiatL
'Slišali mo, kaka jo jc prokii-kak, Je t^nel --	I
"Zapustila je očeta zaradi vere —
"Kt*r ui hotela zatajiti ♦xlinega Itojra pred i*>govi pri aveti lipL! Situ sctii prv*«. da j«- to rt*s. Ze1 s«*in s** hot<4 i»<kt»->rniti za drklioo.j .. čakal vm ug<Mlne prilike.*'
\ si m ozru j»«i rovorniku in ka-j k«»r iz enih u*t zakHeejo:
" Ito^.idar!"
.M<dt«*;u je st»»pt!o vojaštvo z1 N*ii<»tnjeiu na čelu okoli akriv-! nohtnega mladeiuča, Lizika pa je jM-lja'a na|K»l oam'ffy-eno Cveta-1 n « hrastovih stopojieah v
Z 1-vieo .ie podpirala tovari-d»'*jtiro je j»a p ril iskala ua sri-«*. 1 akor '»i l»<»tela umiriti močno ra i>tiri«*:i<»sT. Takti sta doepeH d » mah' -<»!>«•. njih -kupnega pre-J tališča.	|
"I>ruyi dt-*"-ko. - Iflbc j*- poslai Mm angel z nebes!"
Nikolaj udari lioiidara s š-ruk« ! roko po ramadi.
"Saj r»i bili sicer kakor smrdljiva v od j v kaluži. Hoj, to boo«-| jMit življenje! Vojna ! Kako skid- j ka je ta beneda!"
Niki>laj se ji pomladil za celili dt-s^t let. kakor tedaj, ko se je lwt-j jevai p<»d Kast »sla ui pn»ti Nt-ui-1
" ^lene j«a ne veseli toliko voj-! pravi IJožidar, ktr sem pri-' j: telj mi:-u. Ko bi se dalo vse na !t-p način urediti, nikdar bi si n<* opiisa! meča bi n«* oliesil loka čez rame. a*az»*n /a boj na volkove v. tr« ^tih tfozdovih."
"In vendar nam svetuješ v boj.I navdušuješ n«*»> za vojno, in zato h'wli.s od aradu do gWKlu, kakor bojni angel z mečem!"
"V*viS*4i namen ituant in da ga1 ib«-*ženi. moram rabiti sredatva^ ki jih ravno razmere zahtevajo. Moraafti se bojevati, to zahteva že C ist moravskega naroda. Xemeij se igrajo z nami kakor z žo$ro; vzeli «) nam škofa, višj.-ga pastirja, v ječo "-o \Tgii Svetopolka, nase ira kners. Tega ne smemo dopustiti. čujte, ne sim-mo!*'
Vojaštvo mu pritrdi kakor iz enega grla.
Nikokaj fnrlje mladega uioia v j služabniško kl»1>o in mu pokaže.' da »»o vsi pi bpravljeaii U*r da ča-1 kajo samo njergovega ^HAelja. 1111 je ponoaen na to, da Božidar mij-več preUiva na Mirkovem gradu, «• « podediiji »"-as vrača tako po-Kofcto seiii. kakor bi txltod koval največje pomoči za Sla\"o-mirovo vojsko. Ni vedel, kaj vleče lioiidara ua grad, kjer je zrastel in prebil mladostna leta, kjer se je priučil metati kopje in sukati meč- Start-e je vodil mladeniča kakor oče najmilejwega sina. ki se vrača iz daljuih krajev p<nl doina-eo streho na očetove prsi.---
V	mali čutnnati počiva na medvedovi koži kakor smrt bleda deklica Cvetuna. Njene «x'i a>j iipr te, kakor bi spala večno .spanje, ustniec ijiui sklenjene, roko drži križem ua prsih. Mirno Unči tu, kakor bi odhitel duh iz mladeg:i bitja v nebeške višave.
j Lizika sedi poleg nje na umetno izrezljanem «»tolu. Z medlim oče* soon gleda na enesveioeoo prij*i<c-Ijieti. Tudi oaia sedi kakor mrlič, iy.klesan iz kauuia kakor ki|>. samo očes nima zaprtih in usta di-t ha jo močno. Lizika ni močila (.Petane, tudi je ni klicala, da bi j«; zbudila i/, omedleviee. Dela st skoro, kakor bi se veselila t^g^ , boja med življenjem in smrtjo — še pred hipom toliko ljafbljeue t neločljive prijateljice.
Kaj ; * ^ rsilo v Jjizikijien srcu f
V	rj>* j jr- Uil boj. vihralo jt kakor v najitujši burji, tam so m
i rodili najrazličnejši čuti. čudin .(misli. Kakor je prej gieilala a j Cvetani mueeuieo. tako je seda .spoznala v nji svojo — tekmoval | ko. Zato se je toliko prestrašila .'zato je omedlela. Zagledala je — j lioiidarb Zato je tako rada < •j njeni govorila, zalo j« o njen
I	vpraševala najpodrobnejše st vari j Varala je Lizike.
j Tako je govoril notranji gla » >firkovi hčeri
11 A v kratkem času se je sporne t ovalu.
4'Morda se motim in sem ljubo ,. sumua brez povoda. Cula je o ne
II	ariioati za svojega o^e*a od Ki
kolaja iu je l»ila zato tako ginje-na. tako prestraš»*na."
Z dvoiisry so se slišali glasovi, ki klie«:li slavo Bfižidaru. j Liziki s«.- Zažari oko in »znova se polasti njene duše r.ifotovwt ter susa in ljub«»sumnt)fct; toda deklica s»» je premagala, zapodila je črne misli, čut ljuln-ziii ter sočutja /:t nt>?re«*ito pri jate! jieo je po-poluotuji preobvladal njeno razburjeno dušo. Lizika prične moliti om-sveščeno prijateljico in jo kti«-ati z m:j!jubeznivejšimi imeni. Ko ji j»- t. mrzlo vodo omočila belo evlo. odpre (.'vetana modre oči. ItoN-stno m* nasmehne prijateljici in M*j>et jo i Ki krije črn oblak ne-zav t Nti.
Sele po dolgem «'*i;sa se po|>ol-ii«»tna zave. s. de na medvedovo kožo. z r »ko jx>di>re glavo ter se zatopi v misli.
Kaj je užaiostilo toliko tvoje sree. Cvetnna?" zaaepeta Lizika ter se nagne k nji. Izirinil ji je dv«»m iti sun:. " l" bogi oče!
t.vetana vzdigne modre oči k svoji prijateljici. Vsu nebesna modrina je iKH-ivala v Veli loi-nil. OČetl.
"Očetu se iu nič hudega ,lo; l»««di brc. skrbi. Samo beseda zadostuje in lov ua duhovnike poneha v«>aj v naših krajih."
i vetaua sedi kakor mačeniea v najhujših bole<*iiuih, ie nižje skloni glavico in iz oči ji priteko dve -ol/i kakor dva biresa.
Lizika jo objame okoli vratu. "Ali te nil* drutjejca ne vvme-mirja. nič »lrivjre^a ne žalosti-"'
1 >ubova Ih'i vztre;»eta, delnico pritisne ua sree iu lica ji močno i zarde.
' Zaupaj nii vse, moja draga — povei mi vse!"
( "Nikakih skriviiosti nimam, sama sebe ne razumem. I>ekle sem. ki je zrastlo v gozdu, manjka mi i Ih .^edi. s katerimi bi nu»{rla :zrsi-ziti '"*' isft v r svojega --t*a. Malo sem se s« da / ljudmi. Samo aa naravo seiu žive!;;, samo njo razumem in rueue. Toila slabosti so že prešle in z<n>et scui vesela."
( vetaua se ho«*e aasniejati. toda Much ji zastane na ustnicah. Srčno objame I.iziku ia pogleda s svojimi mmlrimi o<"yui. j ''Itodiva si prijateljiei na življenje iu .smrt! *'
"Saj sva že davno. Dolžna sem ti veliko hvaležnost, Lizika."
"Ne govori o tem, od danes si moja sestra."
Cvetami je bito zopet, kakor hi jo zbodlo v srcu, a se je hitro za-i vedla. Kako bi mogla le z eno l>e-| sedo, z enim čustvom razburjene ' notranjosti oniračiti jasno čelo. čisto dušo verne tovai-išii-e. tako ljubljene sestre! Zaradi lizike stori vse, iztrga iz siva vse ujenr korenine, daruje sv<»je življenje. Saj ji dolguje svoje življenje, k .».jt i ko ne l»i bilo t«^a irradu in v njem tako dobrih ljudi, bila bi se pogubila v gozdu. jKulla bi bila kot žrtev zbesnelih jioganskih duhovnikov.
Cvetaua se trudi, da bi prepri
čala Liziko, da ji sedaj uič več ne ' teži srca, ko je za gotov 1 jena. da i se očetu nič zasega ne zgodi. — j Nikolaj je slavil bivšega sLirgo i in varovanca na gradu, ki je po- 1 stal sedaj v kratkvin času imeni- i ten mož. liožidar mora priti v ' dvorano, ki je bila namenjena le' za najodličnejše gt*rte. iu graj- ! ščak mu ponudi stol z umetno iz- ! rezanim naslonjalom, sam pa sede i nasproti. Tudi Lucija je jw*išla iu ' mu stisnila roko kakor krvnemu sorodnike. Saj je bilo liožidarovoj ime slavno, kakor bi sedel na kne- • žjetn prestolu iu znano ]>» vsem Moravskem kakor bi bil .potomec stiire in slavnv plemenitaške rodo-vine!
'lil kako si r.raste.1	l4o-
židar'"
"'Skoro bi te mc bila spoznala."" "Čas je res kakor voda. Koliko pa je že od tega. kar si nas zapustil z Metodom.'"
"Ne spominjaj inis teh Sitost-| nih treuutkov. Kmalu uredhuo vse. da bo vse prav. I«<>židar jej danes naš gost. Hočemo int i>og»»-; .--titi. kolikor je pač m«»iroče na od-j daljenem gradu sredi gozdov. Kje j ii«'-i neki Laška.'"
"Vedi. lloodar". pripov-duje g:-tjš«*akinja in sede ]Xfleg mladeniča. ki ga še pred kratkim časom ni mogla trpeti, "prejeli smo v hišo heor čarovnika Lhiba in de ! kliei se tako ljubita, da ne moreta biti druga brez druge. Deklica je zelo poštena, pridna poslušna in dobra. Saj jo boš videl."
Iiožidar se ztrtuie. Skoro ni več znal sedeti na tako visokem stolu, j navajen je bil .polagati svoje ude k počitku v senco kakega drevesc ali pa kar na trda ti a. Kakor-hitro je .Tačul o Dnbovi hčeri, je bil kakor na trnju :n rdečica ga je polila po licih.
* Rcvieo je zapustil in zavrgel n jen lastni oče zato, ker se jo dala krstiti. Prišla je na grad vsi bolna. Morda bi bila umrla, če bi se je ne usmilila; tako s«* je <h« r-izjezil nad svojo lastno krvjo."
A I lož i d ur ui poslušal grajšča-kinje. Zdi se mn, da vidi na dvo-l^^u »»Ih1 deklici. Ene izmed njih s^ tako dobro sj>oininja! Poleti v mislih do gostega goziia. kjer je zagle«la! pri potoku čarobno prikazen. ki ga vedno m vedno spremljala in niti v sanjali ni za temnela. Božidar je videl Cveta-no in njena |K»doba se ntu je vtisnila glolx»ko v sree. In sedaj -se sreča ž njo tako nenadoma, tako n ep r ič a kov ar» o.
"Jutri tedaj odrinemo v skupni tabor."
Toda Božidar ni slKai. bil je v mislih bo g ve kje.
Pravim jutri." : Že jutri?" čudi >e mladenič, kakor hi se bil prebudil iz najlepših sanj. "Tako liitro!"
- - Saj si sata tako rekel in ukazal služabnikom, da naj vse pra-t pravijo za jutrišnji odl»0(.l". od-t vrne Mirko.
"Je že res", pravi Iložidar. globoko zamišljen. 4'Tako so mi ušl< - misli kakor krilatei. Čakali naf
►odo Že drugi, ki upajo, da jim ►ripeljemo precejšnjo pomoč."
"In. če Uog da. jih to upanje te bo goljufalo. Vojakov sem na->ral. kolikor nii je bilo rrv»ef«če.I u tmli služabnike vzamem s» oj."
"Zadostovalo bo najemništvo, lužabnike blagovoli, gospod, do-ua pustiti. Kaj bi bilo. če se kaj leprijetuega primeri ? Uo«zdi so emni. ni mogoče videti v njih »redino; poganov je še mnogo."
lložidar je postal nanagloma ikrben za grad.
4 Misliš, du s * Svetopolk uda lašim tajnim načrtom.'"
"Drauačc ne more. Mislim, <la >e je dovolj prepričal, kako go-juiiva je nemška prijaznost; ječa. ^ kateri sedaj biva, (ra je ]h»j>o1-loma ozdravila, lioljše je biti samostojen vladar, kakor zaveznik nemškega kralja." "Iu Metoda!"
"Mora ga oprostiti jetuištva. to j«' glavni pogoj. Ako je Svetopolk plemenit človek, bo sam rešil vezij i>nega. ki mu j<« hotol ustanoviti j '.eiiko. neodvisno državo." ' Mir in pokoj?" "l>al r»og. da	potem uži-
vala Moravska za dol«;» časa. Ona liadarja hočet^i blagor domovine: Svetopolk i»o skrbel za telesno dobro, Mcrtod z*a duhovne dobrote." "Daj Hae. da se to zgodi!" "Potem pojde škof v mojo domovino na Češko in bo tam vsejal seme krščanstva, da tudi naše dežele ne zaduši nemški jarem. Slovani smo vsi ter edini moramo biti kakor en mo/. Kakor nas družijo skupni jo;-.ik in navade, tako mora biti tudi nasi vera ena in! ista."
"Poklicati moram Liziko. Ta bo vesela, ko zagleda davnega prijatelja iz mladih let."
fDalie nrihodniiSL
Novice iz Minnesote.
, i
Virginia. — Prošnja za obnovitev tožbe v kateri zahteva Mrs. Gorš. £5000 odškodnine za svojega ponesrečenega moža od g. John Oouže iz Ely, je bila od sodnika Freeman odklonjena. S tem je zadeva končana, razun če tožiteljieaj apelira na višje sodišče in to ovrže odlok krajne sodnije.
Mrs. Gorše trdi, da jc njen mož smrtno ponesrečil v gostilni Gou-žeta, ko je ta jra poslal po pivo v klet in je hodeč navzgor po stopnicah padel vznak nazaj v ldet in se ubil.
i — Zakonski načrt, da bi se mo rale prodajalne zapirati vsak dan I ob G. uri zvečer je pri drukem branju mestnega sveta propadel. Opozicija od strani trgovcev je bila prevelika. Kot vzrok, da so proti zakonu, so navajali, ker bi veliko trgovin radi tega prošlo v sosednja mesta.
— Peter La Carrie, Italjan. iz lJivvabika se nahaja v ječi v l)u luthu, ker je z nožem zabodel ne kega 24 let starega Slovenca Louis Domino, ki se nahaja v bolnišnici. Malo je upanja, da bi okreval Soudan. — Tukajšna poštarica Miss Hattie E. William se je od povedala službi in sedaj so brej poštarja. Meščani so dobili nalog da .v desetih dneh dobijo drugega poštarja, ako ne, bo pošta prene hala poslovati in bodo vse poštna pošilj<itve poslane potem na Tower Ely. — Pomožni šerif G. A Uvel se je vrnil v Duluth. Spre mljal ga je nek Nick Boskov. k
8
Tiskarna Glas Naroda S
VSAKOVRSTNE TISKOVINE	|
IZVRŠUJE PO wimii	|
CENAH.	1
• • • p
DELO OKUSNO	i
V ... V I
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
w	•••	w
UNUSKO ORGANIZIRANA. •••
rO^BNOBT BO:	Jg
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAKFLETE, CENIKI L T. D.
i
^-/ __*
Slovenk Publishing Company
1 82 COBTLANDT STREET, NEW TW N. Y.
. IMENIK KRAJEVNIH DRUŠTEV, SPADAJOClH S 1	SLOVENSKO-HRVATSKI ZVEZI.
tVtijeni krajevni tajuiki so proseni, da naznanijo vse sprenifinbe pri društvu naravnost na uredništvo glanihi. da se zamore imenik društvenih urauni-" kov pravoeasuo popraviti. Istotako naj naznanijo spremembo na glavni urad
Društvo st. JoZefa št. 1 v Calumet, I lieh. — Predsednik: Joseph Vertln;[s ajnik: Joi<eph Stefanee ml., 8th St..! 'alumet, Micb.; blagajnik: John Sunič (
-	Društvena seja vsako četrto nedeljo t mesecu.	i Društvo sv. Matije štev. 2 v Baltie, ;
lieh. — Predsednik: Paul Lukanicb: ajnlk: Juseph Panian. Box '2Ti. Soutb i lan;?e, Mleb.; blagajnik: Math. 1>. « Jkovteh. — Društvena seja vsako prvo 1 iedeljo v meseca.	]
Društvo sv. Frančiška št. 5 v Man-> i tique. Mieh. — Predsednik: John lt<v-i ieh: tajnik: Št«ran Gesbel. ^JO Cellar1 5t.; blagajnik: George CJorshe. — Dru-itvena seja vsako drugo ne<ieljo v me-1 lecu.
Društvo sv. Nikole St. ti v Calumet, I klich. — Predsetlnik: Matb. Žaltz; taj-iik: Anton P. Božič. 4S07 lted Jaeket >baft Ix>ration; blagajnik: Luka Šte-'anec. — Društvena seja vsako tretjo ledeljo v meseeu.
I>ruštvo sv. Lovrenca št. 7 v Ely.' Minn. — Pre«ls<Hlnik: Math. Zgonc; tajnik: Anton GradLshar, Box B. F.; bla-rajnik: John Koščak. — Društvena *eja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Ivana 6t. S v Calumet. Mk*h. — Predsednik: Joseph Maljko; tajnik: Blaž Rožman, Box 432 Ca-luinct. Mich.; blagajnik: Mihsiel Ix'se«*,
—	Društvena st-ja vsako drugo nedeijo v nieseen.
Društvo sv. I toku št. O v 1'aiumet. Mich. — Pre<lse<inik: Martin Mlhel«Hč; tajnik: Matija Oamich, Box 102; blagajnik : Math. Oiopp. — Društvena .soja vjiako četrto neileljo v mesecu.
Društvo sv. Ane št. 10 v Calumet, Mich. — Predsednica : Lucija Schaltz; tajnica: Margareta Gesbel, 2tS 7th St.: blagajnica : Margareta Jadrlch. — Društvena seja vsako tretjo nwleljo v mesecu.
Društvo sv. Ane št. 11 v Ely. Minn. Predsednica: Johana Stol: tajnica : Amalija Virant. — Društvena .seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Alojzija št. 12 v Bizbee. Ariz. — Predsednik: Vineeslav Mihe-lič: tajnik in blagajnik: Jakob Kočo* var. Box 28X1, Ixxwell, Ariz — Društvena seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Trojstvo št. 13 v Calumet, Micb. — Predsednik: Marko JotiC; tajnik: Marko Sprajc, 815 0th St.; blagajnik: Ivan Perlich. Društvena seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Obitelj št. 14 v Dodge-vllle. Micb. — Predsednik: Jo*. Launch; tajnik: Mihael Kurnp, Box 44;
lagajnik : Ant Ilerlov i«". —- Društvena eja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Jožefa št. 15 v Coppei *itv. Mieh. — Predsednik Ivan Pajule; ajnik: George Pajnič, iW>x 114; bla-»jnik: George Pajnieb. — Društvena eja vFako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo Matere Božje Lurdske «t. 16 • Calumet, Mich. — Predsednica: Frau-•i>ka Ozanich: tajnica: Marija Jotieh, 1« Portland St.: Mairajnii-a: Antonija itadonevlch. — Društvene seje vsako retjo nedelj«» v mese<*n.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 17 v \limek. Mich. I*redseduik: Joseph ItutaJa: tajnik in blagajnik: John K. Irene, Box 412. — Društvena seja vato tretjo nedeljo v ua*seeu.
Društvo sv. Srce Marijino št. 18 v So. ICange. Mich. — Predsednica An-iljuljana Stima«*: tajnica: Katarina rieijan. Box 354. Društvena seja vsako Jrugo nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Barbare št. 10 v Aurora, Minn. — Predsednik: Math. Turk; tajnik: Peter Prijatelj. Box 173: blagajn nlk : Louis Hočevar. l»ruštv«-na ?*eja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Petra št. 20 v Eveieth, Minn. — Predsednik: Peter Maurin; tajnik: Frank Lenich, 212 Grand Ave.; blagajnik: .lohn Agnicii. —- Društvena «*ja vsako tretjo n»^l«*ljo v mesecu.
Društvo sv. Štefana št. 21, Chlsho'.ta, Minn. — Predsednik: Joseph Lani; lajuik: Antou Hren. .VI7 liirch TV. St.; blagajnik: Louis Drobni« b. — Društvena seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Jeroniiia 22 X lrt»n- ^ wo<hI, Mieh. — Predsednik. John Kate-linlch: tajnik: Mik«; lVrkovlč. Kr. St.. Xewport Locsttion. Irouwood. Mieh. Društvena seja »ako prvo nedeijo v mesecu.
Društvo podporna zveza slovenskih fantov št 23 v Calumet, Mich. — Pred. sednik: Jakob Mu-šich; tajnik: John Fretz. 308 Franchtoun, Calumet, Mich; blagajnik: Paul gchaltz. ml. — Društvena seja vsako drugo nedeljo v uie-secu.
Društvo sv. Petra in Pavla št. 24 v Virginia, Minn. — Predsednik: Malh. Vnkelich; tajnik: Mihael S'timae, Box 198: blagajnik: Karlo Bof. — Društvena seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Is-us i Marija 61. 25, Gib lK?rt. Minn. — Predsednik : Frank Bo-I rich; tajnik: Martin Pecharicb, Bos 1 021; blagajnik : Joseph Brula. — D n* štvena seja vsako tretjo nedeijo v iu> 1 fcCCU.
je obtožen, da je skušal z dinami-tom pognati v zrak dom Frank Prijatelja na 26. Ix>kešnu.
Hibbing. — Iz nc-pozuaue^a vzroka nastal je ogeuj v jjlavneni in esc tu urada lesne trgovine Frederick lesne držube v Alice. Zgorel je umd, poslopje, za les in pa en avtomobil.
Eveieth. — Kingston rudarska družba je ravnokar dovršila dva nova shafta v Fauit rudniku, tako da pričakuje družba izkopati f> leto 170,000 ton rude ali 8000 ton več kot lansko leto. Rudo bode začela odpošiljati kako hitro bo odprta plovba na Velikih jezerih. Do-sedaj še ni bilo opaziti nikaice-ga pomanjkanja delavskih moči.
— Lden najstarejših tukajšnili naseljencev. Sante Forte je umri v starosti 50 let po enoletni bolezni Izvrševal je gostilniško obrt celih '21 let. Zapušča ženo iu štiri otroke.
Gilbert. — Med kandidati za mestnega blagajnika je Slovenec Peter Kraker. za odbornike kan-dpdujeta med drugimi Leo KukaT in Louis Tesel.
Župan dr. Frederick Barret ni-* ma dosedaj *5e nobene opozicije
Hm »Hrthth Lanufalt Du Val, »dina ienaka uslužbenka pri brezžičnem brzojavu v Ameriki.
Cez gore.
Pojdem tja čez dajue gore. ki naproti mi bleščijo, ki vrhunci se jim sivi v zarji jutrnji zla ti jo!
Kjer pod goro ljuba čaka, čaka dolgo, dolga l«-ta. ki ji tiček v3ak in vetrič davno moj prihod obeta.
Kjer po«i goro pri studencu hišica stoji lesena, otemnela so ji okna. slamnata je streha njena.
Kjer ozira 6e iz line oj, že dolga, dolga leta * majka stara, ki ji vse že davno moj prihod obeta.
O jaz pojdem tja v-ez gore, ki naproti mi blišcijo. ki vrhunci se jim sivi v zarji jutrnji zlati jo.
«IV. iMjvetf tfaretMU Jnendk v Zine-> - -» ii g ■ i i* ■ i/•
>. xnw mniib	.__
—————————|
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA	1NK0RP0R1RANA
5. JULIJA 1908 vSg^Sf 27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.	i
GLAVNI ODBOB:
Predsednik: JOSEPH PBIJATEL, 5232 Wash. Street, Denver, Colorado. Podpredsednik: ANTON VODIŠEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado. L tajnik: »TOANK SKRABEC, R. F. D., Box 17. Stock Yard Station, Denver, Colorado.
II. tajnik obenem zapisnikar: J. C AN JAK, 4422 Grant St., Denver, Colo, Blagajnik: JOE VIDETICH, 44S5 Logan Street. Denver, Colo. Zaupnik: JOHN PREDOVlC. 4S37 Washington St., Denver. Cola
NADZORNI ODBOR:
1.	nadzornik: JOHN GERM. S16 Palm Street, Pueblo, Colorado.
2.	nadzornik: FRANK HENIOSMAN, 12CU Benvind Ave., Pueblo. Cola 8. nadzornik: MIHAIJT KAPSCH, 508 N. Spruce, Colo. S|iring^
POROTNI ODBOR:	, ,
X. porotnik: PETER MEDOS, Route 8, Box 1G6, Pittsburgh. Kansas. 2. porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St., Leadville, Cola 8. porotnik: JOHN JAKŠA, Box 'SP2, Loubivlll, Colorado.
rRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R S. BCRKET, 4487 Washington St., I>enver. Colo.
URADNO GLASILO:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt Street. New York. N. T. Vse denarne nakaz.nlce in vse uradne stvari se pofiiljajo ns gL tajnika, pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, prepime zadere pa na predsednika glavnega porotnega odbora.
Nov voditelj Irske, John Dillon.
NOVEMU VODITELJU HLSKK, JOHNU DILLON U, KI JI STAR €7 LET, PRAVIJO "8 SNEGOM POKRIT OGNJENIK — NE PREST. NO T*ELO IN NAPORI ZA IRSKO SO POBELILI NJE GO VE LASE. IN DILLON JE EDINI MOŽ NA SVETU, KI ZA MORE ZOPET ZDRUŽITI IRSKE SILE.
PlfiE T. P. O'CONNOR.
— Septal 5»«-tu s*, t »I«>hti Dillon-om prvi« nekako leta 1*7.1, ko; je ravnokar duvrid svoje itudije kot državnik. On j«* že takrat kazal ono koiif-irtrirutjo zanimanje za irsko politiko. ki ga ni nikdar
/<t|Hi%tilo niti za nui uro iu ie takrat j«' iiuel praktično iste nazore •<<* jih ima dane«.. Hi! je in j«* vedno o>tal radikalen ir»»ki nacijoua-lUt. to je, zavzemal ve je za največje mero prostosti, katero more do-*•»*<• i t« grn«-raeija. Kot je rekel v nekem novejšem pi^niu se on ne p>H*a z razpravljanjem, kako obliko bo imela iraka vlada v pctde-i h letih m »»talno zavzema za sedaj zgodovinsko zalitevo vseh trnkih vfckrteljev za po|»oUio samovlado Irske v okvirju ansrleškega eenanilva.	% Hg^^^^^H ^^^HH l L
Takrat je bil morda najiepit človek, kar x-m jih kdaj videl, — »•••% Ijev iu dva .:»«'•» vi^ik, — t enak kot iiba in i/gledal ie tako * inn, <i« j.- elovek lahau privl ua meo-1. da bo umrl na jetiki kot jt umrlo vte elai.ov njrgove dru/uie. D ijri in bledi obraz je bil ob-*ji vim-povsod ud g stih temnih las in out v> bile kot oglje črne, polite iu anjave. tVi« aiijrieiki uiuetuiki m novelisti w bili presenečeni ihI itj» rov. v.i ;»«»glt-da. N« k« um umetniku j" ^taj za model, ko je »tikal -lan. za Kritina*. t»«or»r»- Meredith. angleški pinatrli, je pisal v ne krm pjsn.u «» < <*mi in izrazi« njeifwvih krasnih oči. Ko je stopil v iutgiriko |H>s!ausk<> rburutev, 1 re<> prav do ni o/g a. je vendar prej izfie ial kot Italjan kot pa Irre. V svoji mladosti bi lahko predstavljata trd« g* d« a ui prestauih britf v irskem politi«'*nem živ-" unijii pa %o ,/pr« tiieuila barvo njegovih las v }Hfj»olno belino, doeim ' »o ohranile i *iuin vi njih prvotu* izraz sanjavosti. tudno je, da j* •ii »rel ta iutv; l»*/no -labotru .-lov. k preueati dela, rizike in tuge, ka ti rim bi ne bili ko« >»olj trdni ljudje in kljub svojim 67 letom je dane* e l u najbolj -talno zup"tdjrjiik in trdo delajočih članov poslan- ,
Čudno ia»pr< ijr oleUaja med to mirno zunanjostjo ter duao v notranjem. ki \« hio v polni meri obvlada temperament, daairav- J no je • n :/pu<til m!iw j*e govore kot katerakoli drugi človek »ljego- 1 ve d« »e. vniki pnliki, potdkne v onih viharnih dneh Zemljiške 1 1 ffe. izzval vse »wile augleike vlade ter bil večkrat obsojen na je- « č<x On je vulkan, pokrit s snegom.	*
Kljub trn u pu je to pet opaziti kontrast, tla so bili njegovi na-j . »i'i v Jno i kstn-Tnn., da pa je bil zmeren v svetu ter izvanredno ] pripravij n slšaii v se stran. ui vv >voje prijatelje. Nadaijno na- ] *proi j» p«t jf, «la je prav tako neupogljiv in nelzpremenl ji v kot po- i stava nan ve, ka lar enkrat di<ku*ijii izčrpan« ter si je ustvaril i svoje lastno mnenj«.	«
Njegov prvi na »top \ potrtiK. >»• jv zavniil, ko j«* podpiral kau-Ii d »dat uro .lohn Miteh« i«, starep-a «*Vta {»rejan jega. neivyorskega žn~ j, aim, ko se je John Miti Itel p.. dvajsetih letih IzgUHJistva kot I>oIi- i tf"* ti tbv itt< e vrini, da s. pot rut z* sedež v angleškem parlamentu, j« Zg< laj )•- o v i l, v Pamellu svt>j»-ga vt^litelja proti bolj kon-'j s« rvativui ^Mkiitiki I/aka Kutt in etleii njegovih grovorov je najbrž i vetlfl .1) jMili'i tt sra -'arejfa in zmeme^ta glavarja t»-r povzročil I dviganj« nujajnejra tulatlega namestnika, ki mu je sb-dil.
Tekom tele svojt karijere je bil Dillou zvezni člen med skrajno | ipsko opt zi"ijo ter ustavno stranko, kajti daairavno konštitueijonar ( bat ni j>ar!ainentart*e dt» k«mea «voj»h prstov, je bil vendar mten-'( zivno irski, kajti vedno je razumel naziranja, katerih ni delil. Poleg tt ga pa j. tako c«Ui>euo ir^ki m demokartični v envatvovanju, da tak(»j čuje notranji {r'a* 1r*ke ter ^ vsle*l tega ni ie nikdar zmot-il , gletie mnenja d«žele in yrhsle načina, kako naj politika reflektira to (
I.e enkrat se ui strinjal do zutinjega časa z delom svojih soro ,-ik«iv i r i to j** bilo v času, ko »e j«' priklopil onim, ki so mislili, da je postalo vodstvo Parnella ttmogoče iu takral se je moral v neka- , terih delih Irske branit i proti razjarjenim iuno/ieam, ki so več kot enkrat ogro/ale njegovo življenje. On j«- eden izmed takih mož. ki s-n III neustrašeno sktizi »teviUie nevarno«ti. ki «»o mu pretile tudi od' £ Ak in bajonetov angleških vojakov v raruo i*ti meri kot od orožja njegovih lastnih rojakov v urah apora.
Nikar m> ni tutraatl kake nevarnosti ali se umaknil ]>red njo. ' Tak je mol, ki vodi sedaj irski narod. <*'e bo sploh mogoče ka-krmu parlaru^ntareu zojwt združiti irske	Dillon edini člo-
vek ua »vetu. ki je v stanu izvršiti kaj takega.
Trentin in njega nasilna germanizacija
i i
Trm traaalatloa fil«l with Um post master at New York, N. Y. oo Mareb 'Ji', | 1UU as roqulred by tbe Act of Oetooer 6. 1917.
K o s.» Nt me i < »pustoši It HelgijoJ 1 je bd ves svet prevzet od gruze. \ Iste politike, daairavno na cnnaj manj l»aH»arske. a v enaki meri , tev tonske, »ti (KwJuievali avatrij • ski llaliaburiani tekom petdeset , lei r Treatanu.	(
KtKieeui e«iajMetra Poletja si j** ' k škof |h> imeuu erner cgra- j 1 nil nt rje u grad med gorskimi vr-,' šaei Sviee. Kmetje, ki «o Živeli V ji os.Jiei. so imenovali ta gra«l MHa-|| bitehtshurg", to je kragnljt-v ji ' t .m i' * ji nasledniki tega škofa sO| v polni uo-ri delali čast temu ime-4 nu. Sirili *o strahote po celi deželi! ter uporabili vsako priliko, da po-večajo »vi>j»i bogastvo in umx-.
1'rejšni škof je vrgel v koš po-s\>*T-eiii plaši', si nadel naslov gro- • fa Habsburškega ter odwuil. tem s.» je pričel« hiša llabsburža '■ nov, ki J* sLozi »toletja preialai m, t|i4 narodi, katere si je podjarmila. Ker Jim je maujic^lt> v^ake fiiiejšc občutljivosti, so llabobor-lani provoeirali «pore s svojimi najboljšimi prijatelji v namenu da jih oropajo njih imetja in ao m!je. Njih MUtje o svetovni vladi ao se pojasni« te kt 1240, ko je vzkliknil Aof i* Baaela: — Sedi trdno na »vojern prestolu, o liog, kajti drugače ti bo Rudolf ILab*-burški kmalu iztrgal prastoL 1 To j« bila druAnia, ki ai jr n*-i^liU Srednjo Evropo. Ena pooo-[l. je	A varijo, dru*a pa
Nemego,
• • *
Trent mu pa so biLi počasni ni z*-L vratni.
Trentin v mkah Avstrije je ze- , mljepisua in narodna absurdrnrst. j Tretftiu je ]>odaljianje dolin v lie- ; neško in Lombardijo. Vsa vrata so f obrnjena proti Italiji, ki je brez vsake obrambe. V rokah Avstrije , je ualtk velikemu taborišču v srcu ] , Lombard i je. neprestano ogrožanj« j doline reke Pada, ki veze najbo- . gat.->a in najbolj pr^nhiktivna j im<-sta Italije.	]
Ta zemljepisni položaj po jas- i ^njuje trozvezo. iskozi štiriJt*s«rt let i je bila Italija, napol izčrpana, v popolni ištrategičm odvisnosti od Avstrije, ki je brezobzirno diktirala njeno zunanjo politiko. Potom pogumnega koraka je Italija raz-:tr*r»la vezi, ki mj jo vezale na ti-I rana iu a^trijski ltaljani v Tren-tinu so radovali v upanju, da jt sedaj konec njih z<gnaitetva iz domače dežele.
Tekom zadnjih petdesetih let je bila avstrijska vlada zaposlena « tem. <ia materijalno in duševno u-niči ta narod. 1 Tudi najmanj inteligentne mu je [ menda jasam, da ne more vesel Ita-1 Ijau nikdar postati otožen ali fle-' guiatieen Nemec. Kljub tesan pa " je bil to namen Habsburtanov. — namreč izpremeniti Trentin v Iz - ključno nemško pokrajino. Če bi • te tega ne moglo storiti, pa bi iz-1 trebili Italjane ii Trectina.
To ko aktsali doseči r metoda 1 mi moralnega in dnfievuega raz-
i Vr r^mhs Firn?"" msjA m 5!:wp ' " *
skušali izčrpati potoin neprestani!)	C
zasledovanj, potom p<ispeševanja	la
ii'Tnoralnocti in gojenja materija-	et lisfcične sebičnosti med ubogimi,
da uspava vroči narodni in-	zi
stinkt.	si
Prav v tem trenutku, ko skuša OI Nemčija podjarmiti celi svet, čepi ši prav na robu prepada — in to sa- se uia dobro ve. Nekdaj nadvladujo- zi čo eentrafcio Evrop<i, se je pričelo M-.laj tevtonsko pleme i»otapljati m
v plimi novih narodov, ki vstaja- ti jt». <\a iztrgajo prvemu vlado iz PJ rok. Plemena ki so bila videti ob je rojena na večno suženjstvo, so zo-pet vzcvetela ter -si ustvarila sred-nji razredi, ki liitro napreduje v o- čr k vir ju eele narodnosti.	_ L1
V Avstriji je tevtonski element ri1 propadal že skozi eelo generacijo u' Ogri se- iiočejo popolnoma odločiti f>il Dunaja. V Avstriji sami se bo-re Poljaki za popo!n«i avtonomijo- ri južni Slovani. — Slovenci in Hr-vati. — so govorili o trialirmu ter
0	novem ilirskem kraljestvu, do- ^ čim Cehi se niso pozabili svojega 'j starodavnega češkega kraljestva Problem ifabsburžanov ni, če bodo ^ eentralni zavezniki zmagali v te* u vojni, temveč če bolo llabsburža ^ ni preživeli ta vihar.
Po letu 1S6G se je Avstrija balr
znlruzene Italije. Italijansko kra	1
1	i jest vo se je stvorilo potoni opro-	1; stitve Italijanske zemlje od vlade	n tujca. Italijanskega ozemlja, zasu	J1 /njenega od Avstrije, se ne sme o-	11 . prost iti. Združenje italijanskih o-	^
/emelj je treba ustaviti. Avstrij s sko sredstvo, nalik nemškemu ^ sredstvu v Belgiji, je bilo zatirat7 r ali pa pretvarjati Italijane, ki so * •stali izven kraljestva. Ko bi Italija l-kala te svoje otroke, bi jih P enostavno ne našla vec. Mesto svo u Ijili veselih sinov bi našla mrzle 8 j arogantne Nemce.	s
• Vlada drži ta dva popolnoma ^ različna naroda združena v euo 3 provinco, kojc središče j«1 vs^-nem c ško ali pangermaiisko mesto Inu- [ simiek
Trentin mora pošiljati svoje po 1 slanee in deželni zbor v Innsbruck, 13 kjer je tretina -sedežev določenih ^ za Italijane. Nemška večina vslel s tega lahko vsili Italijanom svoje ^ ideje iu interese. Vsle.1 tega je J1 lo provineijalno življenje Trentin a « km tre j t-u o nemški kontrolL Nemci ' delajo p«>stave, nalagajo davke ter ' izdajajo denar za Tirolsko. Tren- s l t hi pa je vedno siromašne jši. da- 1
-	sira v no plačuje večino davkov. » i Avstrijska vlmla na Dunaju se >
-	je vedno izkazala kot gluha vspr*- j
-	eo kritičnih glasov zgodovine. Nje
-	omejeni duh nima nobenega ozira
^ niti za svoje lastne podanike, niti 1 t za druge narode. Dejstva glede avstrijskega sistema vlade v Trenti-e nu ter glede duševnih sposobnosti « dunajske vlade, ki je odgovorna za L. ta *>istem. kažejo tipičen tevtonski sistem zatiranja m slaba vlada e Avatrije v Trentinu tvori najibolj tragične episode v zgodovini m o-derne Evrope. ^ Trentin vlada avstrijsko voja _ št vo in to le tekom sedanje sveto v-. ne vojne, temveč že desetletja, od-jj kar se je odloftiio Trentin od Be-L neike in Lombardije. Prva kriza se je pričela lota 1S66. ob priliki a. te ločitve. Trentin je živel od svo-je mdnatrije, ko je trgovinsko iz-
fSt Ifltiičt j& iiiU riftlina cdtt
Cvetoča svilna industrija je dajii-la dela do 10,000 izurjenim delavcem. Malo belo mestece Rove ret je samo porabilo v svojih svetovno znanih svilopredilnkah ves kokon-ski produkt Trentina ter tudi del onega v Lombardiji in na Beneškem. Malo mesto Ala je imelo selcrn tovaren za izdelovanje bar- . žuna. V dolinah Sarea in Chie.se je bilo številno steklaren. Tako , majhna in gonita dežela kot Trentin, izrabljajoča vsle.l pridnosti prebivalstva svoje naravne- vire. se
je nahajala na poti napredka leta lKit), ko je je Dunaj brezobzirno odrezal oLl Beneške potom politične meje t^r nove carinske seči. Ločen od vseh velikih avstrijskih notranjih tržišč ter oropan svojih naravnih italijanskih tržišč ter dobavnih središč, je bil Trentin sli-čen cvetki, katero se odreže pri ko-riniki, kajti mogel je. le sahniti; in polagoma umreti Vroča i tali- j janska duša prebivalstva je sku-| -ala vdihati t j cvetki novega živ-j ljenja. Vršil se je junaški boj, da' vzdrži vsaj nekaj prejšnje in-dnstrijahic delavnosti. Boj pa jej nil brezupen, kajti Avstrija je bi-a obsodila Trentin na počasno
sI111*t.
Papirniee. železnarne, steklarne jnredilniee tega okraja ^o hitro izglujale še pred* sedanjo vojno, auuarska industrija te dežele, ki ji je lajala ime "evropske Califor-;iij<-"' ter ustvarjala bogastva na milijone frankov, če se vzame vpo-štev le plače delavcev, ki so znašale letno 1600 frankov, — je sko-ro popolnoma prenehala že leta 1870.
Tako izoliran je stal Trentin preti polomom. Skušal se je izpremeniti iz industrijalne v poljedelsko planinsko deželo. Celo proti tetnu sredstvu oživljenja pa je na stopila avstrijska vlada z vso svojo brezobzirnostjo. Ni se dovolile cest in železnic proti odprtim iz-točiščem za produkte kmetov. Vojaške oblasti, ki so pred l^tom 1914 izprvmenile deželo v veliko utrjeno taborišče, ob via* lan o od 4 o for-tov, postavljenih ob vojaških cestah. nrso dopuščale Trentinu ni kake ekonomske ekspanzije. Tekom več let so prepovedovali vse brzojavne in telefonske zveze z t i a i jo. Kapitalisti iz italijansk ga kraljestva so več kot enkrat skušali oživiti industrijo v Trentinu vendar pa so naleteli pri tozadev-
ii lih poskusih na odločen odpor av-i-rr j-k'' vlade. Licence se je zanikalo eek. potujočim trgovcem s perutnino iz Verone. Čudoviti pLar
i
n in-ki pašniki Trentina so bih za-. prti za. pastirje in živinoreja je . pojenjala. Tako je to tuje pleme 1 uničilo miroljubno mdu&trijo tega 1 naroda.
O 1 leta 1S66 naprej je avstrij-j -ka vlada z načihio tevtonsko bru-. t a ln ost jo skušala uničiti častitljive tradicije, ubiti duha tega majhne * ga naroda, ki si je znal ohranit: svojo eksistenco skozi največje po liti ene in narodne viharje v Ev u ropL
i Potom transplantacije, namešča k nja nemškega elementa so na tj > način skušali uničiti UaKjannk
t tiara* * fefc ta&iik.-:-
Naši zastopniki, - r
San Francisco. Ui.; Jakoo Lovšin. Denver, Colo,; Louis AndolSek in Frank Škrabec.	j
l^eadville. Colo.: John Hočevar.	,
Pueblo, Colo.: Peter Cutig, John <Jerm, Frank Janesh In A Kochevar.
S ali da, Colo, in okolica: Loots ? Costello.
Somerset, Colo.: Math. Kernety. ; Clinton. Ind.: T^ambert BolRkar. 4 Indianapolis Ind.: Alois Rndman. Aurora, 111.: Jernej B. VerbiC.	.
Chicago, 111.: Jos. Bostič, Joa. Bllsh iu Frank Jurjovec.	^
Joliet. III.: Frank Bamblch, Frank Ijiarleb in'John Zaletel.
La Salle. 111.: Matija Komp.	J
Livingston. TIL: Mih. Cirar. Masroutah, 111.: Fr. Aujmstln. Nocomis, DL In okoUea: Math ; Gai&hek.
North Chicago, UL In okolica: Anton
Kobal In Math. Osrrin. ^	' i
So. Chicago. UL: Frank Čcrne. Springfield. 111.: Matija BarboriČ. j Waokegjui. UL fat okolica: Math. ] Ojrrin tn Frank »'etkovsek.
Cherokee, Kans.: Frank Reži sulk. Franklin. Kans. in okolic«: Frank i Leskovic.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk In j Peter Sehneller.
Rinco. Kans.: Mika Pencil. Kitzmiller. Md. in okolica: Frank
Vodopivec.
Baltic. Mich.: M. D. Llkovich. Calumet, Midi, in skeliea: M. F.
Kot>e, Martin Rade in Pavel Shaltz. Chiahotas, Minn.: Frank Govžc, Jak.
Pet rich.
Ely. Minn, in okolica: Ivaa Goule.
Jos. J. Peshel, Anton Poljanec in Louis M. PeruRek.
Eveleth, Minn.: Lents Gov2e in Jurij Kitze.
Gilbert. Minn, in okolica: L. VoseL Hibbing, Minn,: Ivan PouSe. Virginia. Mum.: Frank Hroratlch. St. Louis. Mo.: Mike Grabrian. Great Falls. Mont.: Math. Urlh. Klein. Mint.: Gregor Zobec. Roondnp. Mont.: tomai Paulin. Govanda. N. V.: Karl SternlSa. Little Falls. N. V.: Frank Gregorka Rarherton. O. in akottca: Math. Kramar.
BrMgcpsrt. O.: Michael Kočevar. Collinwood. O.: Math. Slapnik. Cleveland. O.: Frank Bakser, Jakob nebevc. Chaa. Kar linger. Frank Mob in Jakob Resnlk.
Lorain. O. la okolica: Louis Balant tn J. KumSe. Niles. O.: Frank Kocovfek. Voongstown. a: Anton Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin In J. Mhdey.
ADegheny, Fa: M Klarich. Amhrldge, Pa.: Frank Jakia. Itiwir Pa.: Louis Hrihar. Brsoghtso. Pa. in italics: Anton
' Tpavec.	afcsBin J
^ "gag ^ZJV* Ski
Rnvanšek.
Claridge. Pa.: Anton Jerina ln Ant Kozoglov.
Export. Pa.: Lonifl SupanClč. Forest City, Pa. Mat. Kamin ln Fr. I^eben.
Farell, Pa.: Anton ValentinČlC. Greensburg. Pa. in okolica: Frank Novak.
Hostetter, Pa. in okolica: Frank Jordan.
Imperial, Pa.: Val. Peternel, box 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in John Polanc.
Luzerne, Pa. In okolica: Anton Osolnik.
Manor. Pa. in okolica: Fr. Demšar, Moon Run, Pa.: Frank Maček in Fr. Podmil£ebi
Pittsburgh. Pa. in okolica: T7. R.
Jakobich. Z. Jakshe, Klarich Mat. I, Magister.
South Bethlehem, Penna.: Jernej Koprlvfick.
Steelton, Pa.: Anton Hren.
Turtle Creek, Pa. in okolica: Frank Schlfrcr.
West Newton, Pa.: Joslp Jovan.
Wiltock, Pa.: J. Peternel.
Murray, Utah in okolica: J. KasteliC,
Black Diamond, Wash.: G. J. Parents.
Davis, Vt. Va. in okiiica: John BroRich in John Tavžplj. Brosich in John TavželJ. Korenchan.
Milwaukee, Wis.: Andrew Fon in Josip Tratnik.
Sheboygan. Wis.: Anton He, John Stainpfel in II. Svetlin.
West Allis, Wis.: Anton Demšar in Frank Skok.
Rock Springs, Wyo.: Frank Fortuna, I A. Justin in Valentin Mareiua
E" &
Nove Slovenske Columbia plošče za | Velikonoč.-'	i
E 3739 (Odpri dekle kamrico, Slov. pevsko
( društvo "Slavec"	7Kn
(Srečna mladost, valček, Fina	_
( harmonika
E 3740 (Sinoči sem na vasi bil. Pevsko
( društvo "Slavec"	7Kg
(V«jaeli godec, Columbia. Kranjska ( kapela.
E 3741 (Na planincah solnee sije, dvospev ( Dan. in Pol.
(Vesela poskožuica. Polka. Ilarmo. ^ ( nika dvojna
E 3742 Otok bleski, dvospev Dan. in Po. ]Ca (Na plesu. Harmonika dvojna.	'
A 2455 Columbia gramofon marš. Princes
( Band	IKa
(Manhattan Beach Mara- Prince ( Band.
Dance Music. 12 inch.
▲ 6017 (I'm going to follow the boys.
( Prince's Band.	$1 9R
(Cleopatra Had a Jazz Band. ( Prince's Band.
Vseh test rekordov Vas stane ravno $5.00. Pišite po nje in ne pozabite dati točni naslov od Vaše
Expresme postaje,	.
Ivan Pajk,
Columbia Oraphophona Dept.
456 GHS8TJIUT ST.,	COHEMAUGH, PA.
McADOO,
zakladniški tajnik in rav. železnic.
Severova
Družinska
Zdravila
,	so obee priljubljena domača zdravila, katera
;	se rabijo že zadnjih sedemintrideset let. So tc-
►	daj preiskušena. in vredna vašega zaupanja.
Blood Purifier ;	Severa's
! (SM-\-erov KricUtik-e» je pro-
:<ikuM.»n za zdravljenje bolezni, Izvirajočili vsled uevlste krvi.
>	kot na primer tvori. opahkL
>	prišči. rane in ogrci- Cena $1.25.
I	Severa's
Antisepsol
y St-verov anti.sep>ol • je antiseptična t«*kt»Cina za notranjo in vnaujo raU>. Kubi m' kot ustno J izpiralo in jrr^ralo. Zunaj služi | kot krajevno sredstvo. Priporoč. L ijiv je za zoprn dih. za rahle, f otekle zobrne. bolno ^rlo in hri-5 pavost. CVrm ventov.
t	Healing Ointment
f Severa's
i	(Severovo Zdravilno mazilo) je
*	izvrstna pomoe za o<lprte rane.
ureze, odrge. gnoje opraske,
'	stare rane, uljesa. bule. ožgani-
i	ne in oi>ekline. Cena eentov.
>	Severa'a
>	Regulator
i	(Severov Regulator) je dragoce
(	no splošno krepilo za ženske, ki
>	trj« vsled bolesti lastnih njiho-!	vomu spolu. Cena Čl-'-'•">.
Severa's Medicated \	Skin Soap
I (Severovo zdravilno niilo za k«> J Zo> je tisto, antiseptično milo za ' iožo. lobanjo, lase in obraz, lir
i »-rstno je za otroško kopel j in za j» umivanje lobanje, las in kože. ( i>ua -5 centov.
S	Severa*s Wafer for
C	Headache and Neuralgia
j	{.Se v o rov i praski zop<'r glavobol
p	in nevralgijo) so priporočane
c	zoper glavobol. Cena liu centov.
Severn's Kidney and Liver Remedy
(Severovo zdravilo za obisti in jetra je priporočano za zdravljenje vnetja obisti in mehurja, zadrževanja ali puSčanja goste votle, bolestnega puščanja vode, oteklih nog. bolečine v hrbtu, katere povzročajo obistne nepre-like, zlatenice in kislega želodca. Cena 75 eentov in $1.25.
Severa's Laxoton
(Severov Ijnoton> je prijetno in milo čistilo pri otroeih in slabotnih ljudeh. Priporočano je zoi»er zapeko, nejrrebavnost, iz-cubo teka. kisel želodei.'. Ziibasa nost, mrzlico in naptmjauje pri otrokih. Cena 115 eentov.
Severa s Stomach Bitters
(Severov Želodčni grenčcc) pri poroča se za slab želodec, slabo slast, neprebavnost, težko prebavo in doleotranjo zabasanost. Cena 75 centov hi $1.50.
Severa's Skin Ointment
(Severovo mazilo za kožne bolezni) priporoča se pri zdravljenju srbečice, krast USajev, oblo-točnlkov. bršljanskega znstrup-ijenja in vročinskih oi>ahkov. Cena 50 centov.
Severa s
Balsam for Lungs
(Sever«»v Balzam za pljuča) se pripiroča kot zora vilo proti kaš-ljn pri starih in madih. pri prelilajenju in nripavosti. Cena 't 25 in 50 centov.	<
Severa's Gothard Oil
(Severovo Gotliardsko olje) je Lsto izvrsten liniment za zunanjo i ralk> proti revmatizmu, nevral-giji, izvin jen ju, otekljaju, oteklinam, za zdravljenje oteklih žlez, okorelih sklepov, lokalnih krčev in sploh vseh bolečin. Cena 30 in CO eentov.
Severa s Balsam of Life
(Severov Življenski balzam) je velike vrednosti pri zdravljenju izgube teka, zai»ekef slabe prebave, ponavljajoče se mrzlice, dviganja in otrplih Jeter. Cena b5e.
Severa s Soothing Drops
(Severove Kapljice za otroke) so t>okazale svojo učinkovitost pri olajševanju bolečin vsled dobivanja zob. sapne kolike in »ščipanja pri otrokih. Cena 23c.
Severa "s Nervoton
(Severov Nervoton) se je izkazal izbornim pri zdravljenju du-ševue i«obitosli. insomniji ali nespečnosti, nervozni izčrpanosti, histeriji iu nervozno=ti Cena $1.25.____
Severa's Liver Pills
Severove Jetrne Krogljiee) so izvrstno odvajalno sredstvo za ae rednost i jeter, neprebavo, z:i-jeko, mwllnat, glavobol in orno-tieo. Cena 25 centov.
Severa s Hair Tonic
(Severova Tonika za lase) je izvrsten pripravek za lase in uspešno čistilo lobanje. Pospešuje rast las. če je še kako življenje v lasnih čebulicah. Poma-tn tudi omehčati lase ln jih napravi da se svetijo. Cena 65c.
Severova družinska zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Ako vas lekarnar no inorc založiti, pošljite ponje naravnost k nam ter priložite pravo svoto denarja.
F. W. Severa Co.
Cedar Rapids, Iowa.

I Žrtev sodnije.	j
IE <•—-»	H
KRIMINALNI ROMAN.	1
PRIREDIL J. T.	i
sen večer, katerega sem mu prapraviia. Pa, sem se res precej baviia in jim. Ko je rekel, naj pojem, sem pela, ko me je povabil plesal, sem šla. Neprestano sem l t poleg njega.
Prepričana sem, da bo prišel Artur Chancellor zopet kmalo k
nam. —
3. marca. — V zadnjih štirinajstih dneh je bil ChanceBor m-'-krat pri naa. — Teti Pitehard se to dopade iu pravi, »da imam Nodaj dvoje puščic na svojem loku. — Da\v>ou pride iiainreč še večkrat k<»t pa njegov tovariš. Glede Chancellorja se pa teta zelo moti. --i o prav dobro vem, posebno zategadelj, ker >e je danes poslovil ud j mene. —
Jutri bo namreč odpotoval v Mauniugford lu sieer za daJ,j ea^a. Pr^vi, da ima veliko dela, odkar je prevzela njegova firma upravo premoženja gospodične Mowbray.
£ tem«, bo izgubila moč, katero seiu dobila nad min, iu to mi ni iiickaj posebno ljubo.
lu zdi se mi, da se mu gospodična Mowbray zelo <dopade, kajti napram meni se je silno laskavo izrazil u nji.
Tudi to mi ni ničkaj prijetno.
Slednjič me pa vznemirja še neka druga stvar. Rekel je. da so dobili v Manningfordn se neka .i drugega, kar bo v veliki meri po-spt-šilo.težavno preiskavo. — V tem času. ko bo odsoteu, ne bom mo-•_r!a ničesar izvedeti o tem.
No. naj bo, karkoli hoče. Jaz ga iuiuin 2e izbranega. Iu če pride ■ i., -krainsti, se bom poročila ž njim
DVANAJSTO POGLAVJE.
Ko je prišel Chaneellor v .Manningford House, ga je gospo-in ua ' * >ra takoj po prvem pozdravu odvedda v sprejeainieo.
Tukaj bova lažje pogovorila — je rekla. — Teta Raheia -	\ v;;kn popoldne. Veliki v ntam liamree pogovoriti z vami
.n nujn»t potrebujem va^e^ra :i.i>v.-ta. P««sebiio glede neke stvari bi In srovorila z varni, pa ne v navzočnosti tete, kariere živci so že takoalit?'k<» ;>r»več oslabljeni. .J»«z va> namreč smatroni kot dobrega >tat»-ga pi ijaiei.ja. ki mi bo pomagal.
—	- Preveč se mi laskat ', "■"-po.liil-nu — j« odvrnil advokat - toda i iN' prepiičani, da bom storil vse. kar bo v moji m»x*i. — Skr-b-J. b«-iu iu glt-dal na to, da bom popravki zaslužil ime "starega" prijatelja.
Zateu: ji j- začel pripovedovati u 2irpcstuk'L t-r ji- vmc-n.il tudi Otitis^.
tUga mu M' -ti-»iiilu roko t' "i- ga prosila. j: [h »v.- j natan-čjejš.-i»,a o Jamiiouovem odkritja.
—	AH imate odtise pri,sebi f — Ali jih lahko vi. lun.'
—	t!e hočete par trenutkov počakati, vam jih bom pokazal. jo odvrnil Chaneellor.
Zatem je odšel lz s>>be ter >e po preteku par minut vrnil z odtisi, katere je bil napravil Jannion.
Olga je gledala in gledala ter se ui nu>ghi uačuditi.
—	Veliko napako smo napravil pri obravnavi — je liadaijvval Chancellor. — Nam ni namreč niti v glavo padlo, da imajo te zareze namen prikriti vrezane črke. — Poglejte tukaj — je nadaljeva. ter ji pokazal drugi odtis — tukaj boste laliko natančno prebrali besede.
—	Da, res — je vzkliknila Oiua presenečena. — Čisto iaiiko s1' bere. — Toda. kdo je ta Nana .'
—	Ce bi vam mogel odgovoriti na to vprašanje, potem bi bila naša naloga rešena — je odvrnil Chaneellor zamišljen.
—	Meni se pa vseeno zdi, da je to zelo dober začetek — je pri stavila Olga. — To torej dokazuje, da se priči nista motili, ko sta izjavili. Ja >ta videli dve crsebi iti preko mosta. — Motili tita -se edino-!«• v tem, da sta zamenjali ženski plašč s plaščem mojega brata. — S< tla j sem tudi jaz prepričana, da je spremljata Trinkalla preko nn> sta ženska. To je zopet dokaz o napačnem naziranju zdravnikov, ki so izjavljali, da ni ni mogla prizadeti ženska. — No, aii niina.m l »ra v ?
—	Morda imate. — Toia predčasnih sklepov nikakor nt smemo delati. — Morda je postal Trinkall žrtev vendete.
—	Ven lete f — Kaj je to?
(Dalje prihodnjič).
K u> jiojjle.iiila. v »gledalo, »ein vedela, da moram brezpogojno v Mik* UDU dopast j.	i
Artur '"haaieellor me jc odvede! k mizi ter mi jc posvetil po/ornust. Med drugim je tudi obžaloval, ker .se ni rnogH že prej J seznaniti z ui enoj, češ, da ima preveč dela. — Pristavil je tudi, da ■ mu j' ti j« vov tovariš iJawwui /»■ veliko pripovejovai o meni. Tako
.	s
*e m t je 1s«ku!, <.1a »m morala parkrat zai <R-t..
Pozneje mi je rek*-1, da je zelo izmučen in d» mu prireja proces zelo veliko dela.
To i«- rt - 7.' 1 •» /alo&teii >ineaj — m iu rekla jaz. -- Meni se 1 .1 , d« marsikdo dvouti o krivdi uesreču»'gn Johna Mowbraya.
G'-sp'kIkjiq, ,ia/ sem popoluonia pr«pi>'-an v njegovi uedol- 1
rnoeti
P- 'em je bila pa obaodba ut kaj strašnega * -— ■em »zkiikm-
la ter Ui*\> dla pogled. —
—	I>d. pripel bi. da j. napravilo sodišč« veliko napako.
ft*	-''it \prašala za"ii^.euo. — Ali ste pj-išli kaki drufi J
otvan ua aled '
—	Da. od ki ili ujo a«unree, je zapestnica, katero je sodišče tain-j :>]':.,•• prezira'. 1, i<•!•< važen dokaz. — E linole potom zapestnic«. ,
lx> d lo dok .z a! 11* !<d/no-t Johna Mowbray a. prii*?i sta izpo-v . t l' ! s. I \ iii ti:-««dep.»hii n - i lrank Trinkall preko mosta v pi »n r k "j drn-j" ca uv^ega. — Sprva smo mislili, da se pnvi m«, tj .ai pa vt uio ta imeli prav. Motili sta se le v enem
—	V kattiem?
Pi 1 ta izjavili, da bil Irinkallov spremljevalce možki,
pa ;>• bila * rt >nici	Da, z*-n>ka za. je spremljala.
J.«z •■ 11* .. • hitr*-j> dihati. — Ko sem slišala te bes*xie, sem Ui -lila. wi 1 1« omedlela ali -a- pa ua kak dragi način i/.daJa.
K >r» čt :u "« pa vseeno pr« augaia. Začtda w*m jf,sti in med j' Jjo rekla ».ar tjavetulan;
—	To je pa res čudna /g-^ib-.	povejte- mi. kak<.( f- je ifodilo naprej.
—	Vehko vam ne luoiem povedati, gospodična.
- Toda vfeeno,.,,
—	Vemo samo to, da bo	t . li.-^itj rvkaii, kakurhxtro izvirno, komu je pripadala »pe%taka.
—	In vi ki na im; ua. jie pr./ad« vat<. .tobiti t^^a lastnika*
—	Da. —- je giio.il odi<K-. 1 i«ro\> ■. - - Jaz ue bom prej mi-oval dokler ne	krivea. — lu *riv«-.- ♦»<! >«d niA~no po isti pt*-
t k' t .je šel po nji n. sreču J">m Mowbray. - P'»koriti se bo moral za svoj dvojni zločin.
■^trt da v-iu M', ko >*-ui \ ! ia tako hluduoaJ Viit-ga, toko od-ločnt-jfa. On |>a .11 «.pa/il tesra m»»jej:a »>tr*-^ljaja.
Zatem »•♦•f« pa storila v^e, kar je bilo v* moji mo«>i, -amo da bi se dopadla uvojeuiu sontsla pri mizi. In s. hv pt> obiazu gosp<»du Daw. •Oita se mi je to popolnoma posrečilo.
s*vm mu tutli pripov vdova.U. kako mi je godilo v Hvi-ri»'lberjra, kjtjr »ein hodila t »o!o. — Ln mad juho Sehtnimel &trm mu na tako originaU o način opi*ala. da -e je m*^ai MacjatL
Zatem me je vprašal, če sem uu svojem potovanju mudila še v kakem drugem motu kot v Heidelberg«.
Jaz »em rekla da ne, čeravno ni roniea.
lielria !***m >amo, da i**ni potem, ko *«-ra koiu'-aiM svoje šti^isje, o *lala Se nekaj č^mi pri modami Schimmt>4.
Da. du -»daj razumem — je rvkel zatem. — Od madame ticliimuiet ate prišli uaraMioat v lasehaiter.
Jaz "»in pritrdila njegovi zmoti.
In drrOro jc, .n t/uorfoo dol»ro j«*, d« t-**ua tukaj, da iahKo opazujem (*haj»wHorja. Zd» se mi. ta človek ne j>ozaa usmiljenja, da je tako netivu Ijeii kot je f»o»tava. kat^n» lako izb«»mo zastopa.
Hreča. da ? m prišla vm. kajti, če bi me m- bilo tukaj, b ne mogla ničesar irvedt ti o trni novi-m dokaza. — Z*pe«floiea izdala njegovo skrivnost. — Moj« ualog« bo v»e varati in povlrm zu nos.
^e oii t- i^Mreči, s-e »njhj morala poročiti z Arturjt-m Chan-« ;«Uorjm.
Zdaj boui P* prebral«, kar seui napisala. — Ali sem se s tem nama uMozil«! Ne. niti najmanj '
Na smiilji je namreč oeeha. ki mi jc nad v*e draga. In tej osebi preti potom A rt ura	uevaraobt- — in če bo mogoče, jo
tra« rafciU^c^o žrtvovala bom zanjo ter s« poroiila s Chancellor-
m ji^liaaMlor pwioyU od mene, mjuu y* zahvaiil ca fcra-
, ...
as j- s * Ia . iS- ..;-•■« - j J.^
MOŠKI.
Ako trpite na tlflbib živeili, oflatv >ftl, Izgnbljenjii Živahnosti in ener ije. želodčnih m ledlčnlli boleznih, plo&ni slabosti, jx>tenjn pouoCl alt 1 aj drugem. Potem naša najnovejša ' tnajdba JIMIO TABLETK, na reji-e lz najboljžili, čistin »Iravilnlb bilk I rastejo ve vseh krajih sveta, dnic am LkxIu hitro in gotovo pomoč. Po* 1 ljite 1 dolar za eno ali 5 dolarjev za est š.katelj. ^to želite zavarovano otern iKteljite 10 centov več. Naslov:
J L* VI TO L.\BOKATOR¥,
«ulb UiU Braneh 5, FitlsLur^h. 1'a.
Opomba. iLidi vam i*Oiljemo na zsr iteeo vzorec in na vodilno knjižico.
<nd bi iz'. e-Jci za ua _o . svoie prijateljico IiL^HUE OABRH . Pred petimi leti s*? je naiiajala službi pri	Friedman v
\.-v Vorku m pudeni jc da f M staro domovino. Doma je iz Vr-I-inske vasi pri Starem gradu. Pred vojno io z"f-t odpotovala v Zdnižene države iu kje .v s -vlai nahaja, mi ni znann. Zalo prosim, >'■" kdo ve Ju nje nasiov.
2 ;i:i nazuaui. ali iti j se pa >a:ua ...rhisi, - Paul Zorko. H* \ .s', i) <_r j r* s i ^ 1
Red l.i c v.-del /.:. naslov JOŽEFA K<h KVAl:. kij»\čav:iičar. d«.-ni a i/ Si. J.-meja. Dolenjsko Itnajii j>'<r«wila f»d mojega brata Janez«! /.a njegovesra l«:*ata rrain-.i ;/. it- jauskega ujutni-st\;i. l'j-o-iiai ua da s. mi (. »lasi. • pa	i:*.-	prosim e<*:..j.
rojake, da ya opoy.ore na *a oglas. — • Joseph Itangus. 1: »\ 31, De Pne, 111. iib-20 :
Kje je moj brat JOŽEF KAP F . Doma .i*.- L- Kala }«t*i Š*. Peim lia Krasil. Pred enim l* :om je bival tu v Flevelandu. nbio. na liradly Koud in je delal v opekarni. Kje j»- sedaj, mi ni znano. Prosim ••enjeuo rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj so pa saau oirl as i. — Frank Kapel, 606 E* IGO. St., Cleveland, Ohio. (18-20—3)
Ignacij AiikbroŽk-. iz Dan pri l£ib-niei na Kran.iskcrn išče JANEZA AMBROŽlOA iz Kilxniee; Josip Rems iz Sokoloma na Hrvatskem išče MARKA STAVNICA iz Sokol ovca ; Jurko Maksi m j ak lš-je ^lARKA MAICSl-MJAKA iz Snj-etna, selo Novo Selice, Galicija. Srčne pozdrave iz italjanskoga vojnega ujetništva pošiljamo v^em Slovencem Karol Godnič in Franc Mramor iz iMedvejeka ter Tgnacij Am-brožič iz D;ui. Prosimo vse j.i i-jatelje iu znance, da nam ka.i pijejo. Naslov v.^ake^a gori na v eden ili: Ime. prigionie-ro ui guerra, Batiguiano, P. Gro-seto, Italia.	1S-20—
Rad bi izvedel ia svojega brata HENRIKA JANEZ. Doma je iz
Z-jteč št. 2 pri Kočevju ter .se nahaja že J s let v Združenih držav-f.\. Nadalje bi pa tudi rad izvedel /a naslov rojaka FRAN 1\A FATFK. ki »ahaja n-kje v West Vii'giiiiji. Prosim, kdo ve. da mi iiaznani. aLi naj se ju s:mia oglasita. - Ludvik Janez. PM Nervacii P^.
ISet-rn sv<.jegi< bi-at:i JOŽEFA ilF.MAR, p'M(-.'.uačc Vaj m ar je*.. doma i/ Vetlic šl. fi. občina .'d< !:ine pii Kamnikn. Prefl vojno m je nahajal v Ely. Minn. Ja/ nahajam v italjauski^an ujet-nist-u. 7mto j^a prosim, da se mi Či-as prej oglasi; če pa .sani n«* bere. prosim cenjene rojake, da •j;x opozore na ta ojda>. .""sa^lov : Frane Humar, pri^ioniero .Ji auen-a. %1. Reparto, Fonte d" A mor«. J^ulmona. Italia. (1 fe-liO—'A
^ffTWWlTlMIiOL'TJl."1J,1 H'
I Dr.LORENZ.
p Ju MC tem tfOTCUk« im 9 tall Sperialiat	Mffri V
I Plttatmrsha. Pa.
J ^^^^^^^^
i Uia4M Ml MrM MIH.
■	d« «. ara mlv. T Iktkodl. CopoMM O* «. »ml.
I g* mro.
■	M Pom An. IL nM. m AH S
1 nninm r*. V.
i PRETRGANA POŠTNA ZVEZA, r
__4
I
Ker je »vedska viadu naznanila. 1 - da je poštna zveza z Rusijo, iz-j vzesušd Finsko, prekinjena, zato je' 1 p.-štni departme5it naznanil, da ni* e \ • mogoče pošiljati poste v Ru ! 1 mtmsko, neverno Perrijo in Rusi- • jo. razna Finske
Ako pride po^ta Ruimm&ko.i ' severno Perzijo in Rusijo. Lrvzein-1 -i Finsko, iu je posebno nu zalep-3 Ui označeno z "Via the Paeitic'*.! ^ 10 taka pošta j.i>slala na pa«-i-!
»hal. da se odpošlje dalje p-*; .^a :riškeiii oceajra.
ZBOGOM!
- i
Otožno vrhunci vrš*i čez lo-je, dobrave se zlega . prežalno zvonovi zvone, srce mi grozilno preseda
I
Otožno vrhunci vrse epremljevajo pomlad vtr-tlo, prežalno zvonovi done za potnikom v tiho globelo. I '
Preiualu z ledeni! ho mra^ ; .dobrav*- i-vetoce. dehteče,	J'
prevlek^' .ni žal bo obraz • n iK*«r«'*vUo ljubeč«:
IMAMO V ZALOGI
še nekaj imporliraDih pristnih
BERGANO brusilnih kamnov
40c. komad
s poštnino vre'l.
FRANK SAKSER, j 82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
_____
Iščeiu svojega prijatelja JAKOBA Rt NDIČA, ki je bil pred kratkim v Round, Mont. Javi lcij se v kratkem, ker ve. zakaj. Valentine German, Lehigh. Moirt.	Z j
Rad bi izvedel za naslov svojega brata FRANKA CELIN, podo-' luače Tomažev iz Kuteževega jj'i I i irski Bistrici na Notranj-sk' ai. !*oročati mu imam nekaj var»s« /ato pro im. da se o-';
al: pa čc k'L v o za njeirov ainslov. da Lra nii iiaznani. John '•»•lbi. 122. Sulimiau-a. \.V.! (1JK21 :l
'1? i/.', .-.iel za	sv..j. ira
eia FRANKA MAV« . Doma je i z Gornjega Ig: < Ljubljani. V \meriki se nahaja ■/> ka-'
k'ii Is le! I^'O^I !I --« iij.-io- fo-■
j ako. če iv 1• ve	nas>ov.
ua ai/ na/.nnni, ali naj mi ]>a sam javi. — Ib-i-imn Ma-/e. II. !'. i/. A J5, Lo.\ i'iT liiirb-i-ton, Ohio.	1J-2ČJ—o j
Rad bi i; vedel kje ^c naiiujajo ..o ji prijatelj.: FILVNK PU-LrEUl. F KAN K GOLE, JOŽEF HEPOVŠ in JOHN SO.MRAK; v>l omenjeni *r> doma iz %-asi ^ ciiki Kal, p. 31irna peč na Dolenjskem. Ako kateri izmed vas "iivi ta o naj mi piše na ua->^ov : Martin Fanže! P-273. Frontenac, Kan-a>.
<19-21—3 r
Dr. Koler
SLOVENSKI 7 DR A V NI K
638 Pean Ave., Pitttbnrgiu Pa
mj&JuBS	Dr- Kol*r U naj-
»tmrr^K sle renski SsbK^SL	lp«d]a-
CSS^gp .'Tv	» Pltt«buTXha.
fcl lm» IS-tetao Mja!«,	prak«u v »<lr»TU*
BM Ti«k aolkU
koleni.
Vt--	aastrapl|«a|«
krrl Bdrarl • (It
•ofltlm lot, .ki ga ]• lnimtl dr. prof. Srltck Im&t« moBoli« ali nehar-£k* po talen, ▼ grlo, lEpadaaJe laa, bo!*«lna ▼ kostah. prl<Jlta la KCUU1 vara txna kri. Na «akajt«, k«r ta bo-lcsra ra Dalaaa.
Vtt aioika bolcxnl sdravtm po okraj-»«r.i ae^todl. Kakor Kltro ovaalte, Aa j vam pr«n«huj« adravje. ne ?*JcmJt«, } tetsTrt pridite ta Jaa rum ca Ha ■op«t poTrntl.
Hydro«*!* ali roAno kilo aadravtat v ta srak tn dcer fcrea operarija.
llcltuil mehurja, ki jorirofJJo bo-I le ".ne r krtta ln hrbtu in t*aeik tadi pri rvlfanja To€e, oaalrariro a aoia-»cetjo.
Revmatlzam, trferija, »oisilna, e-i taM4?sa, erbeSlco, ikrofle In druaa i! hr^na oolasnl, ki nastanejo Taled aa-! H«t* knl o(4rarlia t <crmtka-aa isti
' ln n! potrebno letati, j I7r«d>i» sr«: -rsaktlan c«l I ar* «|a j do a. «va£*r; ▼ patkik <m t »}> I ti«.; do i p*»£K>ld?ie; ob	o4 •
I a?ntr*« lo 1 popoldne.
*	4«au». — T-ridJte »JKka*
; — Srn poaar.Jte ime ta Itevllko!
SiriTiai aa&c tnoika oaafra
- GLAS NARODA 2<» MARCA Ifr
SLOV. DELAVSKA	P0DP0RNA~ŽVEŽA
UtttftevljeMdne 1& avfeatt j	1 Inkorporirana 22. aprila 1909
1906.	I	j	^ frfrvi p«.«,,.
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI 'URADNIKI: Pradawrtnlk: IVAN PHOSTOR, 1066 Norwood K iL. Cleveland, OWo. Pndprrrtaednlk: JO8IP ZORKO. R F. D. 2, Boi 113, Weat Nevtott, Pm.
(iUrul tujnik: HI.AŽ NOVAK. tK4 Maiu M . Johnstown.
1.	Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClČ. «34 Main St.. Jatm>tunu. Pa.
2.	Pool tajnik: ANDREJ VIDRICH. 30 Mnin Street Conemauch, Pa. Blagajnik: JOSIP Ž K t.K 6502 St Clair Ave, Ciereland. OLla
Pm blagajnik: ANTON nOČEVAU. IL F. V. 2. Box 21. BriJceiiort.
NADZORNI ODBOR:
Pr*d»eilnlk nadior. tabora : JOSIP PETERNUL, Box 95. Wllloi-k. Pa.
1	nai« «rnik: NIKOLAJ PO\ fell, 1 Grab SL, Numrt-y Hill, N. 8. Pitta-
Larch, Pa.
2	eadxornlk: IVAN OROftElJ, H»3 II 137tli Clerelaad, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Pr^lardntk |mtuC oUOora: MARTIN OBFRŽAN, Box 72, Cast Mineral, Ka—
1.	i«jrot*Jk: FRANC TllRiiPČlO. It. F. U B-jx 146, Fort SialLh, Ark.
2.	imtotbik: JOSIP tiOLOIt, W16 J>o. 14tlt St., Srriogfleld. 111-
VKHO\"NI ZDRA\"NIK:
l>r ,'Ovrp V. (illAHKK, 8« F. Ohlrt St, ritmtmrglv Pa
trlawti until: 6J1 Main Si.. Join Mo« 11, Pa.
\
FRADNO I.LA.SII O
NARuDA". «J CortiaJKlt Stwt, New York Oltj.
Ofi... tia iJr»".tr». cxiroma njUi uradniki, hi ulju<lno proAt*nl. (»Ciljati n* iloj >nararn k-r na ciavnoco tajniku in z.iko^ar drnc*»i:H. lK>nar »uij t^idlj« f^llxio	Po^uiih. Espraaik all Tlaar-niti Uenarnih
lu.-«»«'• nikakor pa ne i-.tom privatnih Čekov. Nakaznice naj m nas»l<trljcjo: Blaž N'Wfik. C<*n**maneh iVTvosi' Bank. C^nr-manpli, Pa.. In tako mt-0.ovL>cu.* i^Ujajo a iww.'nim iiorotllom na naaior pl. tajnika.
V ei ičajn. da ofmzljo dmStvenl tajniki pri pomolih glavnica taj-n<M ka5s*» pnmanjkljfvo^ri. naj to nemudoma naznanijo nrada slarnega rajnika, da *p t prlhmlDjf r»of>ravi.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
<ateri imajo v rokah naša potrdila za denarne" posiljatve, z številka oi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej vcmogoee «voj natančen naslon radi važne zadeve. Pisma katera imi jim poalali, to «e nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakitr.
LUeimlk Frank	Grgurič Bla4
No 829639	No. 2605V3	^
•Jartol J.	Gnbert Giuseppe	_
No. 330733	No. 323085 ^
r*---	No. 330762
^an.	Kastelic John „
No. 260638	No ^
Besens Mary Mia.	p.	No- 328894
No. 330062	v ocmMi	Starčevih Johana
Bobie Vajo	" ^	No. 331070
No. 260583	Uerknn Anion	Tehler Anna
BožiSkovi« Djtiro	No. 331355	Mo 328896
No. 260581	Itikolich John	Turk charle.
N°- 323252	330351
Dolar Valentin	0<wald Joc	Turk Ivaa
No. 330086	No- 260^21	No. 260647
Elender Vinceno	Pintar	Tork Jernej
No. 206241	No. 330843	No. 329741
Cena vojno-varčevalnih znamk za mesec marc in april,
MASC:
Sna tnamka |4,14, poln rrrilflbat t dvajsetimi inamkaml	tUJ.M
APRIL:
Fna zuamka $4.1.1, poln certifikat i dvajsetimi /naunkaml	*8:t.WJ
Veak jih lahka kupi kolikor mu dr*;,., nikakor pa ne »ef kakor dveit«
niamli
Cl'.ajte pazljivo v tem liatn o^taa "Vojno-Tarferalne znamke in Slovenci' Pol«* denarja W ga nam pošljete t* vojno-rarr^valnr zmunk«, prllotlt* ♦e 1< centov ■» poMnino recistrlranega plnnta, v katerem Vam Jib homo potlall
TVBDKA FRANK SAKSER, Cortlandt 8treet.	New York, N. T
m j - - .....i , ,-■■	-sa,
I Veliki vojni atlas |
S fojskojoah se evropskih držav in pa ko. 1 5 lonijskih posestev vseh velesil. 2
f Oblega 11 raznih zemljevidov. f |	CENA SAMO 25 CENTOV.	g
0	STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00.	A
*	VELIKO STENSKO BIAPO, NA ENI STRANI ZE- § W DIN JENE miŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, §F
*	CENA $3.00.	«
•	ZEMLJEVID PRIMORSKE. KRANJSKE IN DAL- j g W MAGIJE S MEJO AVSTB0-OGRSKE Z ITALIJO. — ' F ft CENA JE 25 CENTOV.	f I
J NančOa Ia denar pošljite da:	||
•	Slovenic Pnbfishing Company |
S tt OorOaadl fltM^	New York, N. y. S
POUČNE KNJIGI:
Ali hot u»'iu.Hko-ang>. 4>lmač vezan —.50' Hitri računar (nemSln-an^M vezan
Poljedelstvo	—.50
Sadjtreja v pogovorh	r—23 }
Sctnmi*rfov nemSko-slov. slovar fL28!
ZABAVNE IN* RAZNE DRUGE ! KNJIGE:
HlpnotLeem	t—,
Doli z orožjem	—J»
Uv«? žitloizTi: "ČarlJ.eMi leottev"
in 'Trije 2*-uini
Mesija 2 zvezka	f-jB0
Pod Bobom 8L VoSeraice	J80
Poatnfia bolnikom	f—JO
Sodjalna demokradjt	c=A0
Trt na o9 In txtorcja	^JO
Umna firiooRjt	1 BO
Veliki ilovensko-aiucleškl lolmal |U9 Trojka	t—M*
Vojna na Balkana 13 area. f—LiO. Zgodovina c. kr. pefpolka Bt It	j
e ailkaml	aaSOj
Poleg tu uaverpuib knjls
al idva zreška.
poiSnSLi?«vattA mmktL*
CENIK KNJIG
|	katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt SU	Naw York, N. V
Življenje n:i a rstrijskem dvom	;
' Sli brnrt Kudolfs	t—.7|	I
RAZGLEDNICE:	|
■NewyorAke. božične, velikonočne	i
i u novoletae komad po	--.03	t
j <Juoit	]
Album me^ta Ne v. York e k ran-	<
nlml slikami	—JZ& '	4
ZEMLJEVIDI:	|
Avau-o-ltailjaneka vojna mapa	=—.20	f
Avatro-ogrskl. veliki vezan	-—.50	i
Celi svet mali	=-=.10	.
Celi svet veliki	]
Evrope vezan f_.80	<
Vojna stemska mapa	$3.00	I
Vojni atlas	i
Zemljevidi: Ala* Aria., Cui<£»	\
CaL Itd. po	f=J»	j
i Združenih držav mali	—JjO	j
I Združenih držav veliki	*
Združenih držav stenska asi«,	\
na drugi atraal pa eaU svet	«&j0S	\
pa Be nekaj raznovrstnih iatiaov	po ck	<
Mtote )B 9Bl VBBfe' tptli tTr»t	1