Öt. 49. V (jorici, v torek dne 19. junija 1906. Letnik VIII. —.__________________i Izhaja vsuk torek iiiHobotoob 11. uii predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dnova praznik izide dan prej ob (5. zvečer. Staue po pošli prcjeman ali v Gorici na dom pošiljan ccloletno 8 K, polletno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, J eilersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevern tekalisöu po 8 vin. GORICA (Zjutraiije Izdanje.) llreduištvo in uprayiiistvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na urednišlvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se raöunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- uijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton BavČar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežiči. Italijani in volilna peforma. (Konec.) Enaka volilna pravica mora res biti enaka, ako nočemo, da se boj proti privilegijem še bolj poojstri. „Piccolo" meni, da me je popol- nonaa pobil, ko dokazaje, da so tndi Ju- goslovani dobili tri mandate več nego jinn gre po razmerju števila prebivalstva, ter me pozivlje, naj se v imena Slo- vencev in Hrvatov odrečem mandatom, ker potem šele bom mogel zahtevati od Lahov, naj se ne smatrajo prikrajšanim po volilni reformi. Ljubi „Piccolo" je tu zopet po- % kazal, da je slab računar in da pozablja takoj na vse zakone logike, kadar brani privilegirano pozicijo Lahov. Pred vsem moram namreč konšta- tirati, da je po zadnjem Ijadskem ätetju 1,192.780 Slovencev in 711.380 Srbov >n Hrvatov, skapaj torej 1,904.160. Ker Prihaja povprečno po en mandat na 51.765 prebivalcev, bi morali vdobiti Ju- goslovani vsaj 36 mandatov in ne samo 35, kakor jih daje volilna reforma. Po Pravičnem razdeljevanja mandatov gre torej Jugoslovanom celo še en mandat več, ne pa da bi se morali odreči trem. Z druge strani pa so Lahi še vedno Ja celo tadi po „Piccolovem" računu ( nerazmerno favorizirani. Lahov se je naätelo v vsej mGnarhiji 727.102. Jem- Jjem to število, kakor je navedena v uradni statistiki in se niti ne oziram na . naravnost gorostasne neresnice Ijadskega ; ätetja, ki izkazuje na pr. v vsem sodnem > ok>"aju buj«kem le približno 300 Slova- nov(i 0 in 19.200 Italijanov ! Po gorinavedeni razmerni ätevilki bi imeli torej Lahi pravico do 14 man- ( datov, dočim jih po vladni milosti ; V(*obijo 18. | In vendar se čutijo prikrajšanim in • tož«jo o krivicah! * ' Velik del svojega odgovora je po- avetil „Piccolo" dalmatinskema vprašanja : ln ße je povrnil k istemu tudi v številki od 10. tek. meseca. Da ne bo morda nesporazamljenja, °ram pred vsem izjaviti, da se nisem laknil Dalmacije zato, ker si morde l8v»jam pravico do vmešavanja v dal- llnsko politiko (jaz se gotovo ne born p °t»vil) oe bodo hoteli poklicani dalma- tinski zastopniki darovati Lahom en mandat), temveč le da dokažem, kako Lahi takoj tožijo o „nezaslišanih kri- vicah", ako ne pride do veljave kaka neznatna njihova manjšina (15.000 Ila- lijanov, raztrešenih po vsej Dalmaciji, kjer ne dosezajo v noben' občini niti ene tretjine prebivaistva), dočim sma- trajo za popolnoma pravično, ako v dveh volilnih okrajih istrskih lepa manj- äina 37.000 Hrvatov ostane brez vsacega zastopstva ! Na to mi pa „Piccolo" ne odgo- varja, temveč zaključuje svoja izvajanja o Dalmaciji s pozivom, naj se le da za- i derski občini, ki šteje približno 34.000 ! (v resnici le 31.800) prebivalcev, en vo- lilni okraj in naj se potem prepnsti zaderskim meščanom skrb za izvolitev laškega kandidata. Da se je v prejšnjih časih posre- öalo Italijanom v Dalmaciji in da se jim še posreča v Iatri, da s pomočjo znanega načela „osar tulto", dosezajo izvolitev laških poslancev v čisto hrvat- skih okrajih, je žalibog resnično in predobro znano, da bi pa vlada to na- čelo še sankcijonirala, to je vendar pre- najivna zahteva. Pomisliti je treb& namreč, da je v zadrski občini le 9200 Italijanov nasproti 21.700 Hrvatom in Srbom. In ta ne morejo Lahi trditi, da so Ilrvatje stati- stiko napravili, kajti občinska nprava je v rokah Lahov, ki so po slavnem vzgledn tržaškem gotovo skrbeli za to, da je ätevilo Lahov izpadlo kolikor možno veliko. Ako vkljnb tema niso našteli veö nego 9200 Lahov, je gotovo, da ob naj- bolji volji ni bilo možno dobiti več j pristnih in niti umetnih Lahov. S kakimi j sleparijami, nftsilstvi bi morali torej Lahi I delati, da ob volitvah po splošni volilni , pravici iz očividne manjšine napravijo < potrebno večino ? ! Rad verjamem „Pic- cola", da so zadrski Italijani zmožni tudi to napraviti, ali zahtevo, da naj vlada že v volilnem redn račana s takimi zmožnostmi in možnostmi, je vendar prehud tobak. To bi ne bila več volilna pravica, temveč najgrša krivica. V mestnera sveta sem izrazil svoje začudenje na tem, da hoče mestni svet protestirati proti pomnožitvi tržaških mandatov. „Piccolo" mi očita vsled tega, da ne pojmim plemenitosti, ki tiči v tem postopanju, v tej požrtvovalnosti na korist Istre in Goriškega, ter me vpra- šaje, kaj bi rekli štajerski Slovenci, če bi se zahtevalo od njih, naj se odpravijo slovenski volilni okraji in naj se isti prenesejo na Kranjsko? S tem vprašanjem pokazuje „Piccolo" zopet da ma je sta- tistika prava španska vas. „Piccolo" menda ne ve, da živi na Štajerskem nič rnanje nego 409.500 Slovencev, ki morajo ob volitvi priti do veljave, naj že vlada zaokroži volilne okraje, kakor jej je drago. In da je vlada imela najbolji namen, da bi tudi na Štajerakem kolikor le možno oškodovala Slovence, to dokazuje dejstvo, da štejejo slovenski okraji povpreöno 67.000 pre- bivalcev (največi celo 74.700), mej tem ko obsegajo nemški povprečno le 41.300 prebivalcev, ter da je za svoje ljube nemäkutarje v spodnještajerskih mestih napravila celo poseben volilni okraj s samimi 29.100 prebivalci, od katerih] pa je 8600 Slovencev, torej le 600 manje nego iznaša ätevilo Lahov v zaderski oböini, za katere zahteva „Piccolo" po- seben mandat. Tu ni nikakega zvijanja, kakor mi očita „Piccolo" v svoji ljabeznjivosti ; to so suhe ätevilke in te ätevilke pravijo, da prihaja pri Lahih en poslanec že na 40.394 prebivalcev torej na manje nego pri kateremsibodi drugem naroda, ne izvzemši niti Nemcev, da je Lahov le približno 15000 v Dalmaciji nezastopanih, dočim je Slovencev nezastopanih na samem Štajerskem 18.300, na Koroäkem celo 52.900, na Primorskem pa Slovanov 49.200 in da so torej Italijani res pravi Benjamini avstrijske vlade. Prui ausfrijshi zadružni shod.*) (Dalje.) Dne 30. maja se je vršilo II. slav- \ nostno zborovanje. Na dnevnem redn so bili sledeči referati: a) Temeljna načela ! za poslovanje skladiäönih zadrag; b) Iz- kašnje glede aslanovitve in poslovanja vinarskih zadrug; c) Naöela za zadražni mlekarski obrat in za zadružno prodajo jajc; d) 0 obdačbi i o plačevanja nepo- srednih pristojbin v smislu avstrijskih davčnih in pristojbinBkih zakonov; e) O ; •) Na drugi strani št. 46 z dne 9. junija t. 1. naj se čita mesto imena „Leurs" ime „Resch". stanju vprašanja g!ede vojaäke dobave; s) Članetvo občin pri hranilnicah in po- 8ojilnicah; g) Razmerje med poljedelskimi in obrtnimi zadrugami. K prvemn rci'eralu so bili oglaäeni trije govorniki, ki so stavili sledeče, po shodu soglasno sprejete predloge. Prvi predlog Filipa Trautzl-a, deželnega po- slanca in predsednika skladiščne zadroge v Poöerada, se je glasil: I. Vpelje nuj se enotno žitno seme, j brez pogreäka, v svrho, da se doseže odgovarjajočo kakovost žita. Dobava se- mena naj se olahkoti članom poljedelskih skladiščnih zadrag s tem, da se dovolijo znatni popustki na voznini. II. Pri deželnih osrednjih zvezah se ima nastaviti skupen, trgovsko izo- bražen in stvari vešč potovalni aradnik za prodajo, pred no se oživotvori enotna nakupna in prodajna centrala, in to v svrho, da se doseže bolj lehko in bolj urejeno prodajo. III. Od strani deželnih zvez, even- tualno od strani Splošne zveze (na Du- naju) naj se sestavijo in izdajo potrebna načela in navodila za poslovanje, posebno pa tadi za knjigovodstvo skla- dišč, v kolikor se je dosedaj v tem oziru nabralo izkušnje. IV. Potrebno je, da smatrajo skla- disča za svojo nalogo, da vršijo splošno zadražno in poljedelsko kaltarelno delo, tako n. pr. da poučujejo in dajajo raz- jasnila članom; da se vdeležijo poJjedel- skih razstav, kongresov in enket, po- sebno pa da sodelajejo pri delovanja mednarodne poljedelske zveze za stal- nost in tvorjenje žitnih cen. Predlog dragega referenta, nadin- špektorja Ludvika Liebmayer-ja na Du- naja, se je glasil: „I. avstrijski poljedelski zadružni shod na Dunaju izjarlja na temelju sku- äenj, katere je zadobil na podlagi dose- danjega poslovanja skladiščnih zadrag, prepričanje, da se da skladiäcno, za po- Ijedelce izredno važno akcijo, le tedaj koristno izvesti, ako se pazi na zadružna in trgovska načela. Posebno bi bilo priporočati, da se vršijo v posameznih občinah skladiščnega delokroga shodi v svrho, da se razširijo in utrdijo z živo besedo zadražna na- čela. Najveö je treba paziti na to, da se L1STEK. Koafuzelj v Benetkah. (Dalje). . »Sedaj me ne vjame živa daäa več, aj b°ni že kmaln v Meatre". Nato vstopi sprevodnik in mu pre- etle Hßtek; poleg tega pa naredi na ^ 8e majhen križ s plavim svincni- j. »Cudna navada to", si misli Kon- . ej> «takih znamenj äe nisem zapazil Jer- Sicer pa naj nar^di kar hoče, do a est^e že pridem, potem pa stopim na VoJe kolo; z laškimi železnfcami se ne om vozil več tako zlepa". ' »Mestre", zakliče v tem sprevodnik ln vll»k se astavi. »Hvala Bogn", vsklikne Konsuzelj ler izstopi. Ko hoče oddati vratarju listek, ga .8tavi neki „karabiniere" (laäki orožnik) ^o pove, da je v imena postave aretiran. «Zakaj", odgovori Konsuzelj ves Prestraäen. ,To izveste v Benetkah". i „Lepa je ta". ] „ln kratka", povzame orožnik smeh- ljaje. „Sliäite, prijatelj! morda se pa mo- tite; prej kot ne imate nalogo aretirati koga drugega in ne mene". „Za vas bi to ne bilo nič napa- čnega", odgovori orožnik, „toda žalibog da se ne motim prav nič". „Eako me pa poznate?" se začndi Konfuzelj, „in kaj sem zakrivil, da ste me prijeli". | „Spoznal sem vas po temle listkn in po tejle brzojavki", mu pojasni orožnik ter pokaže oboje. Listek je bil Konfuzljev vozni listek, katerega je bil zaznamoval sprevodnik s plavim križcem. Vratar, ki je bil brzojavno obveščen o prestopkn, ki ga je bil Konfuzelj proa- zročil v Benetkah in o načinu, kako se prestopnika spozna, je na to skrbno pa- zil; in kakor hitro mu je došel zazna- movani listek v roke, je dal prinesitelja aretirati. j „Vraga, sedaj razumem, zakaj so kričali na sprevodnika „croce, croce" in zakaj je ta cepec tako kimal", je vzdih- nil Konfazelj in se adal, videč, da se je zopet vsedel na limanice. In moral se je sirota zopet vrniti v Benetke, navzlic temu, da so mu po- stale tako zoprne; in pa še tako sra- motno, kar z orožnikom. V Benetkah so mu povedali, da se ne da zbežati kar tako meni nič, tebi nie. — Za äkodo, ki jo je bil naredil na automalu, je moral plačati sedemnajst lir; in zato, ker je hotel zbežati, so ga zaprli 48 nr. „Naj bo, potrpim tudi tou, je skoro zajokal Konfuzelj, ko so ga odvedli v „špehkambro". MZ Bogom, Benetke in adio Italija", je rekel, ko je prestal kazen, „Bog me ne kaznuj nikoli več s takim poto- vanjem. Odpeljal se je takoj zopet v Mestre po kolo. Bil je tako slabe volje, da ni hotel niti kositi, četudi je bil poldne, ampak sklenil je, da se popelje naravnost v Treviä in da bo tarn kaj jedel in po- čival. Vozil je silno naglo in kadar je dirjal skozi katero vas, se ni niti ozrl na nikogar, ampak vedno je imel pred očmi le svoj edini eilj, dom, blaženi dom, po katerem ma je zahrepenelo sree. Tako je gonil svoje kolo malone dve uri. Ko se mu je zdelo, da mora biti že bliza Treviža, dvigne glavo bolj pokonci in se začne ozirati na levo in na desno. „Cudna dežela je ta Italija, človek si je ne more zapomniti pravnič; danes se peljem tod že drugič, pa mi je vse ravno tako ncvo, kakor da bi še nikdar ne bil videl tega kraja", govoril je Kon- fuzelj sam s 8eboj, ko se je bližal svoji prvi postaji. (Dalje pride). uporabi zadostno, izučeno apravno osobje, da se doseže pravilno trgovsko poslo- vanje skladišč. Brezpogojno potrebno je, da se zdru- žijo vsa skladišča ene kronovine v de- želno zvezo, katera ima skrbeti, da se vrši poslovni obrat, in ako treba, da se tudi poDČi personal skladiščne zadrnge. Želeti je, da dobijo skladiščne za- druge letne podpore iz javnih sredstevv zneskih, ki bo potrebni, da se pokrijejo amortizacije investicij in to vsaj za pr- vih 10 poslovnih let. Ker oddajajo navadno skladiščne zadruge vojaški apravi žito, ki je čisto in glede hektoliterske teže težje, se pri- znava, da je opravičena zahteva, da se za tako blago plača tndi visja cena nego za blago trgovcev". Predlog relerenta Josipa Reichert-a, načelnika skladiščne zadruge v Skalicn, se je glasil: ,.Z ozirom na to, da so skladiščne zadrnge po svojem bistvn toliko proda- jalne kolikor predelovalne zadruge, in z ozirom na to še, da bi bilo koristno za tukajšnjo državno polovico, da se zdru- žijo skladiščne zadruge- po pokrajinah v O8rednje zveze in v nadaljnem razvoju v državno osrednjo zvezo za prodajo, se predlaga : 1. Naprosi se Sploäna zveza avstrij- ( skih poljedelskih zadrug, da pripravi v smislu rel'eratov o avstrijskemskladiščnem zadružništvu vse potrebno in da prov- zroči, da se vse skladiSčne zadruge ko- likor mogoče uätanovijo na enotni pod- lagi, uvažuje kakor gre lokalne gospo- darske razmere trga in prodaje, indase nadalje združijo v deželne organizacije in zvežejo v državno osrednjo zvezo za prodajo. 2. Določijo naj se na avstrijskih železnicah taki vozni tarill, da bo rao- goče ceneje prevažati žito v prometa med skladiščno zadrugo in med njenimi člani, dalje v medsebojnem prometu skla- dišč in konečno v prometu skladišč z inozemskimi in tujezemskimi odjemalci, tako da morejo konkurirati inozemski žitni proizvodi tujezemskimi ne samo na notranjih, nego, ako mogoče, tudi na tnjezemskib trgih. 3. V kolikor potrebuje vojaštvo pri- delke za kruh in krmo, naj jih pokrije v prvi vrsti po skladiačnih, poljedelskih zadragah in združb". Drugi relerat je obsegal predmet o izkušnjah, ki so se nabrale doslej z ozi- rom na kletarske zadruge. Poročevalca sta bila Viljem Hausert, ravnatelj zveze kletarskih zadrug v nemškem delu juž- nega Tirola v Bocen-u, in Dr. Hans Wolfram iz Traismaaer-ja. Predlog prvega poročevalca se je glasil: I. Zadruge vinskih proizvajalcav, katerih svrha je ekupno kletarsko izde- lovanje vinskih produklov, so se na pod- lagi dosedanjih, na Tirolskem pridobljenih skušenj izkazale kot potrebne in koristne, da se varuje kmeta, proizvajalca vin, in da se odpravi nerealno prodajo vin ter utrdi zaupanje konsumentnih krogov. II. Qstanavljanje takih kletarskih zadrug se priporoča vsakemu vinorod- nemu kraju, pod sledečimi pogoji: 1. Občina ali vinski pridelovalni distrinkt, v katerem se misli ustanoviti kletareka zadruga, mora imeti dovolj produktov, od katerih se pričakuje, da 8e redno razprodajo. Poleg tega mora biti osigurano že v naprej, da se jesenski pridelki določenih zemljiščnih parcelnih äte\ilk redno izročijo zadrugi. 2. Kleiarski obrat se ustanovi le v primerni obratni legi in se priskrbi že začetkoma tako in s takimi zadostnimi, tehničnimi in administrativnimi sredstvi, da postane z ozirom na pridelavo in pro- dajo vin sposoben za konkurenco. 3. Voditelji kletarskih zadrug mo- rajo imeti poleg tega, da stvar dobro razumejo in da imajo tudi dobro voljo, tudi dovolj Časa na razpolago. Ko se nastavita kletar in vodja, naj se ne gleda le na to, koliko se lahko prihrani na plači, nego na njih zmožnosti in iz- iušnje. 4. Predno se ustanovijo kletarske zadrnge, vpraša naj se za svet deželni kulturni svet ali pa zveze, ki so dobro vodjene in poznajo krajevne razmere in stroko. III. C. kr. poljedelsko ministerstvo in deželne uprave se nujno naprosijo, da povspešujejo ustanovitev kletarskih zadrug tarn, kjer se nahajajo omenjeni predpogoji s tem, da jim dovolijoznatne podpore, ako treba tudi zajamčijo ob- stanek takih zadrug producentov s tem, da jim nudijo sinancialne podpore v slu- čaju začasnih težkoč". Točko II. je zadružni Bhod s svo- jim sklepom tako spremenil, da se ima glede uatanovitve kletarskih zadrug vpra- šati za svet le zadražne osrednje zveze . D opisi. Iz BilJAue. — Dne 13. junija je, previdena s sv. znkramenti za umirajoče, tukaj umrla gospa Amalija SimčiČ, so- proga našega vrlega učitelja, v 26. letn Bvojega življenja, zapustivša ätiri Ijubez- njive o*ročiče, stare od enega meseca do 4 let. Nepozabna pokojnica je skoz 17 dni udana v voljo božjo trpela grozne bolečine vsled porodniške mrzlice. Vse, kar je bilo v čioveški moči smo po- skusili, da bi jej ohranili še mlado, svoji družini prepotrebno življenje. A Bog je drugače odločil. Poklical je k sebi milo gospo Amalijo uživat večno plačilo za njeno lepo krščansko in pobožno življe- nje. Zgodi se Njegova volja. Žalost radi tolike izgube je tukaj splošna, kolikor prisorodnikih, toliko pri nesorodnikih. Zlasti žalujejo po nepo- zabni Malki soprog g. Ferdinad, nje pre- tužna mati in nje prežolostna teta Ka- tarina, ki je bila ranjki vzgojijeljica in velika dobrotnica uže od prvega leta nje- nega življenja. Pogreb se je vršil 15. t. m. popo- ludne in je bil tako sijajen, da Biljana takega že zdavna ni videla. Iz vseh bliž- njih vasi so prihajali ljudje izkazat umrli zadnjo cast, sorodnike pa s svojo nav- zočnostjo tolažit. Spremljalo je pokojnico k večnemu počitku pro8tovoljno 7 duhovnov in so pokazali, kako spoštujejo g. učitelja Fer- dinanda ter njegovo predobro družico. Gg. učiteljev je bilo navzočih 7. Videti je bilo med žalujočimi vse sloje tukaj- šnjega Ijudstva, od akademično izobra- ženega do prostaka, gg. žapane in pod- župane, občinske odbornike, veleposest- nike, posestnike itd. Verujemo, da je za g. uöitelja, nje- govo družino in sorodnike Malkina smrt hud udarec. Toda prepriöani smo, da bo žalujoči g. soprog znal s svojimi sorod- niki vred to britko preskušnjo prestati iz srca udan Onemu, brez katerega volje niti las z naäe glBve ne pade. Občinarji vsi sočustvujemo z g. uči- teljem udovcem in sorodniki pokojne, in to naj jim bode v tolažbo in dokaz, da jih ljubimo. Nepozabni Malki želimo večni mir in pokoj. Politiöni pregled. iDržavni zbor. Posl. zbornica je vöeraj nadaljeval a razpravo o obrtni noveli. Danes se ta razprava nadaljuje. Avstrijska delegacija. V sobotni seji avstrijske delegacije je delegat Tollinger z vso pravico proti temu proteslirai, da imata poslanska zbornica in proračunski odsek avstrij- 8ke delegacije istočasno seje. Predlagal je zaradi tega, naj se odaekova seja od- godi, a glasovala sta za to opravičeno zahtevo samo dva delegate. Na razpravo je prišel potem naj- prej proiačun vojne raornarice. Poroče- valec Baemreither je stavil poveljniku mornarice nastopna vpraäanja : Kako se je sploh v začetku nameravalo upo- rabiti kredit 110 mil. krön za dogradnjo naše (lote in za spopolnitev naše morske sile? V katerih smereh je bil ta načrt vsled izkušenj rusko-japonske vojne iz- premenjen? Bo-li mogel oddelek vojne mornarice dovršiti možne izpremembe s kreditom 129 milijonov krön ? Posl. Steiner je stavil na poveljnika mornarice vrsto vprašanj, med drugimi, je li res, da je od 22 torpedovk in 11 rašilcev torpedovk 16 oziroma 6 za grad- njo prepuäöenih Ogrski, ceä, da taka in- dustrija ne obstoja na Ogrskem in da je Ogrska že naročila ali da naroči gradnjo omenjenih ladij na Angležkem. Govornik je vprašal, ni li uprava mornarice sklona, da mesto ogrske podpira avsfrijsko in- dustrijo. Nato je delegat Steiner omenii, da je ravno v soboto minulo 40 let, kar si je avstrijska vojna mornarica v pomor- ski bitki pri Visu pridobila nesmrtno slavo. V imenu prebivalslva dtmajskega in nižjeavstrijskega je izrazil vsestranske simpatije za vojno mornarico, izjavivSi, da je bil vsak, ki se je kedaj sestal z našo izvrstno vojno mornarico in nje posadko, presenečen nad bogatimi izku- 8tvi in vrlinami mornarice, ter nad člo- vekoljubnem občevanju pomorskih čast- nikov in izvrstno izobrazbo pomorščakov. Delegat C'am-Martinic je zahteval pojasnil glede del v puljski luki. Opo- zarjal je na mnenja mnogih veščakov, ki pravijo, da razmere v puljski luki niso posebno ugodne za našo vojno morna- rico. Potem je vpraäal tudi, koliko se je že za vojno mDrnirico potrosilo od do- voljenih 120 milijonov krön in ako je defenzivna moč naše mornarice že za- dostna z ozirom na hitri razvoj italijan- ske mornarice. Sylvester meni, da je neobhodno potrebno, da se osnuje za sredozemsko morje posebna avstrijska eskadra. Nada- lje je vprašal govornik, koliiko je res- ničnega na tem, kar se je govorilo, namreč, da se je križarska oklopnjača „Karol VI.u kmalu potem, ko je bila do- grajena, nagnila na stran, ker je bilo njeno krmilo slabo izdelano. Poveljnik mornarice grof Montecuc- coli se je zahvalil za besede priznanja mornarici od strani govornikov. Z gmotnim položajem arzenalskih delavcev se bavi uprava mornarice že dlje časa in že leta 1907 utegne delav- cem povišati plačo za 30 od sto. Povelj- nik mornarice je omenil nemalih koristi, ki jih imajo arzenalski detevci nasproti drugim delavcem, kakor n. pr. zlrava in cena stanovanja ter povprečno oseranrno delo. Kar se tiöe gradnje torpedovske llotile, je rekel govornik, da je polovica naročena pri tržaškem tehniči^em zavodu, druga polovica je pa prepuščena ogrski industriji, ker ustanovi letos ogrska družba za gradbo ladij, „Danubia" svojo ladijedelnico na Reki. Poveljnik vojne mornarice je vzel na znanje želje, ki so jih izražali govor- niki. Potem je pa primerjal moč naše flöte s flotami drugih velevlast* Z izrednim kreditom 120 milj. krön se ne bo gradilo novih ladij. Ta kredit je le potreben, da se povspeši gradnja treh že dovoljenih ladij razreda „Nadvojvoda Karol" in da se deloma nadomesti za- starana lbti'a torpedov ter se zgradi šest podmorskih čolnov. Od novih torpedovk in torpednih čolnov star „Iluazar" in „Kaimen" kakor vzorca, zgradjena na Angležkem. Nadalje gradijo v Trstu 5 torpedovk in 13 torpednih čolnov, dočim gradijo na reki 6 torpedovk in 10 tor- pednih čolnov. O gradnji podmorskih čolnov se odloči v bodočem času, ko bodo za to dovoljena sredstva. lz proračuna 1906 ni za gradnjo novih lädij ničesar določeno, vendar bo uprava vojne mornarice že v bodočem letu zahtevala, da se namesto treh po- polnoma zastarelih bojnih ladij „Presto- lonaslednik Rudolf1', „Prestolonaslednica Štefanija" in „TegetthoP', ki so iz ope- rativne llote že izločene, zgradijo nove ladije. Dunajski župan dr. Lueger v Bukareštu. V soboto je bil dunajski župan dr. Lueger, ki je ta dan dospel v Bukareätu vsprejet od rumunskega kralja k avdijen- ciji. Zrečer je povabil rumunski mini- sterski predsednik dr. Luegerja in druge odbornike meetnega dunajskega sveta na čaj. Dr. Lueger in drugi člani danajskega mestnega sveta so se podali namreč v Bukarest, da si ogledajo tamošnjo raz- f 8taro. Šli so pa v Bukareät čez Galicijo in ne čez O^rsko. Madjari so menili, da si je dr. Lueger izbral to pot zaradi tega, ker se je bal, da bi se mu na Ogrskem ne pripetilo kaj neväecnega zaradi protimadjarskih demonstracij, ki so se dogodile minuli teden na Dunaju. Zato pa je poiskal v Bukareätu dopisnik madjarskega lista „Magyar Nemzet" dr. Luegerja in se je pri ti priliki roed Djima vršil ta-le pogovor: Omenjeni sotrudnik madjarskega lista je namrec najprej vprašal dr. Luegerja ali si je izbral pot čez Galicijo v Bukarest iz strahu pred demonstracijami, ki bi se mu bile znale prirediti na Ogrskem. Dr. Lueger pa mu je odgovoril: Tako domnevanje je na- ravnost smeäno. Jaz se nimam ničesar bati, ker nisem prav nič odgovoren za protimadjarsko demonstracijo na Dunaju. Podali smo se sem čez Galicijo zaradi tega, ker si je hotel posl. Schneider ogledati pri ti priliki neko svoje pose- stvo v Galiciji. V Bukarest pa sem prišel le zato, da si ogledam razstavo. Nato je rekel Madja* dr. Luegerju: Govori se, ' da ste prišli zato v Bukarest, da bi na- daljevali akcijo, katero je pričel posl. Schneider že pred šestimi leti, namreč, da bi se uvaževala klavna živina iz Ru- munije na Dunaj, ter se s tem onemo- gočilo uvažanje ogrske klavne živine. Dr. Lueger je nato odgovoril : Pa tudi če bi kaj takega namerval, bi se mi ne smelo tega očitati, saj bi s tem Dunaju le koristil. J Dogodki na Ruskem. V Bielostoku so imeli v četrtek ve- liko procesijo. Ko se je pomikala proce- sija po jedni glavnih ulic, je padla med množico bomba, ki je bila vržena z neke hiše. Objednem pa so začeli z druge hiše streljati iz revolverjev na udele- žence procesije. Ubitih je bilo mnogo oseb, še več pa ranjenih. Vojaki, ki so spremljali procesijo, so zaöeli streljati proti hišam, iz katerih se je «treljalo iz revolverja. Ker se je razno^el gla9, da so bili židje oni, ki so streljali iz revol- verjev, kakor tudi oni, ki so vrglibombo, je nastala med množico proti židom strašna razburjenost. Ljudje so naskočili židovske hiše in prodajalnice. Sto pro- dajalnic je bilo hkratu razrušenih in oropanih. Židov so pa tudi vse polno pobili. „Wiener Allgemeine Zeittung" je dobila iz Moskve o teh izgredih to-le poročilo: Po privatnih vesteh je bilo v Bielostoku ubitih in ranjenih nad 600 oseb. Oropanih in razdejanih je bilo nad 200 skladišč in prodajalnic. Še>t tisoč židov je zbežalo v gozdove. V neki le- karni, katere lastnik je bil žid, so ubili žida s celo družino. Grško-rumunski konflikt. Diplomatične zveze med Rumunijo in Gräko so popolnoma prenehale. Da je do tega prislo, bila je kriva baje Ru- munska, ki je jako grdo postopala z grškimi podaniki in ni hotela dati Grški nikakega zadoščenja zaradi tega. Domače in razne novice. Za „Solski dorn" so plaöali pred- sednišivu: g.čna Anica Komel, učiteljici v Desklah, nabrala o priliki zborovanja kanalske učiteljske podružnice 7. junija 11 K 44 v; dr. A. Gregorčič v Gorici 20 K; Josip Gizelj vstopnino k veselici v goriški Čitalnici dne 28. aprila 3 K; županstvo v Šempasu na računustanov- nine 30 K. Mesečnino za maj so piačali gg.: Leopold Bolko 10 K; Jakob Čsbular 2 K; Josip Gizelj (za dva meseca) 4 K; dr. Josip Dermastia 1 K; Ivan Drufovka 2 K; Fran Finžger 4 K; Anton Fon 2 K; Anton Fras 4 K; Miha Gabrijelčič 2 K; Anton Grajz 2 K; Hedžet inKoritnik 2 K; Teodor Hribar 4 K; J. G. v Gorici 3 K; Fran Kaučič 2 K; Fran Kokole 2 R; Jernej Kopač 2 K; dr. Srečko Kova- čič 2 K; Josip Ličan 2 K; Ivan Mercina 3 K; Gustav Novak 2 K; dr. Ant. Papež 2 K; dr. Fran Pavletič 5 K; Svetoslav Premrov 2 K; Fr&n Setničar 2 K; Fran cßvec 2 K; dr. Sket 1 K; Anton Šantel 5 K; Andrej Tabaj 2 K; Jjsip Zornik 2 K; Ivan Kalin 2 K; ter gospe in g.öne : Gizela Finžger, nadzornikova 2 K; Šte- fanija Havel, očiteljica 40 v; Antonija Hrovatin, nadučiteljeva 2 K; Karola Kančič, trgovčeva 2 K; Marija Kopač, svečarjeva 5 K; Milka Klančič ačiteljica 1 K; Berta Pavletič, odvetnikova 2 K; Milena Papež, profe3orjeva I K; Avgusta Santel, šolskega svetnika 1 K. Srčna hvala ! Želczniški minister dr. Der- schatla. — V nedeljo popoludne ob 2. nri se je pripeljal po novi železnici iz Jeaenic v Gorico železniški minister dr. Derschalta v spremstvu nekaterih viäjih železniških uradnikov. Ko si je minister ogledal tuk. postajo in je v restavracijski dvorani poobedoval, se je odpeljal naprej proti Trstu, kamor je doäpel ob 5. uri popoludne. Dr. Derschatta se je madil v Trsta včeraj cali dan, da si je ogledal razne naprave na novera kolodvora bo- hinjske železnice. „Piccolo"' je jako za- dovoljen z novim ministrom ker je dal takoj odpraviti na novem kolodvora vstopne liste, na katerih se je naliajal slovensko-nemški tekst in proti katerim je „Piccolo" v petek hado rentačil in je bila v tem pogleda stavljena od ital. posl. tudi interpelacija. Dr. Derschatta je bil, kakor je znano, pred svojim vstopom v minist, vodilelj nemäkeljadske btranke. Kot tak je bil kakor trdijo vsi, ki ga pozaajo jeden najzagrizenejših so- vražnikov Slovencev. Kot tak ostane skoro gotovo dr. Derschatta tadi kot železniški minister in je torej popolnoma opravičena bojazen, da bode pn imeno- vanju uradnikov na Boh'njski železnici potisiiil kar največ mogoče Nemcev v naäe slovenske kraje, da bodo ti pri- pravljali podlago novema nemäkema mostu od Belta do Adrije, o katerem vsi Nemci ne le vedno sanjarijo, ampak tadi dosledno nato delajo, da bode tak most prej dozidan, pri čemar jih ima po njih mnenju v prvi vrsti in najbolj podpirati nova železniška zveza s Trstom. Grozua nesreča. — Včeraj popo- ludne ob 33/4 uri je peljal 79-letni po- sestnik, Josip Kocjančič, stanajoč v alici Coronini št 10 voz drvi iz vojaäkega skladišča po tekališču Verdi, da bi jih prepelj&l v vojaänico domobrancev. Ko- cjančič je sedel na vozu, v katorega sta bila vprežena dva mlada konja. Z* Kocjan- čičem pa se je vozil na motocikla topni- čarski poročnik bar. Spaun, nečak vpo- kojenega admirala bar. Spauna. Hkrata sta postala konja nemirna, ter sta za- čela najprej hudo brcati okolo sebe, a sta se kmalu za tem popolnoma splašila ter začela naglo dirjati, tako da je voz odskakoval od tal, in da so začela po- lena padati na desno in na levo. Kocjančič se je na vso moč tradil, da bi konja vdržal, kar pa se mu ni le posrečilo, ampak je pred hišo št. 36 sam padel pod voz, ki J6 gel čezenj ter ga strašno poskodoval.yKolesa so ma namreč popolnoma premastila desno nogo in levo skoro ravno tako. Iatotako so mu kolesa zmečkala levo roko, ter je bil Kocjančič sploh po celem telesu poäkodovan. Konja pa sta dirjala naprej prepuačena sama sebi in v Gledališki ulici zgodila bi se bila kmalu druga grozna nesreča, kajti manjkalo je za las, da se nista splašena je je Konja zagnala v neko kočijo, ki jima pnšla ravno takrat nasproti. Sale, ko JO padlo z voza jedno poleno med kolesa *l se niso mogla vsled tega več vrteti in se je vsled tega voz prevrnil na tlak, sta se konja ustavila in je jeden colo padel n» tla. Nesrečnega Kocjančiča so pre- ne9l« v bližnjo bolniänico, kjer sorau lakoj odrezali desno nogo. Ni pa upanja, aa bi Kocjančič ostal pri življenju. Kaj je to grozno neqreco zakrivilo ni äe «ognano. Očividci namreč pravijo, da porocnik bar. Spaun ni pretekel Kocjan- cevega voza in da je bil so precej od- J,en zl nJim. Tudi pravijo očividci, da oar. Spaun, ko je nameraval preteči ^ocjančičev voz ni vozil naglo in z "n"» ropotom, s kakoränim se žal, le Tat ?°8t0 vozii° motociklisti po mesta. Dsa i • namreč sta »e tadi dva velika Ln i aj0 lovila okol° koni ia ni loreJ ml« 1 wma izklJ^eno, da bi S3 ne bila Neare*?T V8led lega lajanja splaäila- reCn Kocjančič je bil jako spoätovan gos od m nenavadno skrbeß in pridon iiAiir, SvIl0(lui trg v Gorici. — V aeijo je bil v Gorici otvorjen svi: lr6 in SlCftP Vob-nn no^o^n^ „., !„„„ ne- r;J. Jü u» v Gorici otvorjen svilodni Vj/n Slcer kakor navadno, na Irgu Sv. ntona. Prekupcevalcem je strogo pre- P vedano prodajalce svilodov po raznih micah in pri mestnih uhodih čakati. Pro dajalci bodo prinašali ali pa dovažali svoje svilode na omenjeni trg. Trg je odprt vsaki dan ob 5. ari zjutraj. Pro- dajati pa se ne sme svilodov pred 7. uro. OJ 5. do 7. ure se pa smejo svilodi tehtati. Oni, ki bi se pregrešili proti tem predpisom, kaznujejo se lahko l denar- nimi kaznimi do 200 K. Posredovati smejo le v to opravičeni meäetarji, ki pa se morajo kot taki izpričati pri tržnem ko- misarju. Na prostoru, odmenjenem za tehtanje, ne smejo stati drugi ljudje nego le prodajalec in kupecter oaebe, katerim je povorjeno tehtanje. Püinagati si je hotel do kronic Viktor Sabadej iz Gorice s tem, da je pripeljal svoje staro kolo k trgovca s kolesi, Tabaja, in je je zamenil za novo, za katero pa bi moral dodati, in sicer v mesečnih obrokih po 15 K, äe 170 K. Komaj pa mu je bilo 'zroöeno novo kolo, jo je Sabadej na njem popihal v Št. An- drež ter je je prodal tam nekemu krojaču za 100 K, s pogojem, da mu krojaö za hip odäteje le 40 K na raöun. Tabaj, ki je to izvedel, je poslal v Št. Andrež čez nekaj dni svojega zaatopnika, kijepriäel tje prav malo časa poprej nego Sabadej, ki je imel ta dan potegniti od krojača še ostalih 60 K. Na posredovanje župa- novo je moral krojač izroöiti kolo Taba- jevema zastopnika, proti Sabadeju paje bila uložena na pristojnern mestu kazSn- ska ovadba. Ugaui ociganili. — Te dni sta se mudila v Gorici dva cigana, prekapöe- valca konj. OJ jednega teh ciganov je kupil neki Del Mato konja in je dal zanj 240 K. Ko sta cigana konja proda- jala in so ž njim posku^ili voziti je bil konj ubogljiv in ni kazal nobene napake. Ko ga je pa pozneje Dal Mato vpregel in je bil sam ž njim, ni hotel konj veČ z mesta. Del Mato je poiskal cigana, a naäel je samo jednega, namreö Petra Horvata, ki je pri kupčiji le mešetaril, dragi cigan, ki je Ddl Mata konja prodal je pa izginil. S posredovanjem policije se je Del Matu vendarlo posrečilo, da je konja prodal ciganskemu mešetarja Petra Hjrvata, a ta ma je dal za konja le 160 K tako, da je bil Del Mato za 80 K ociganjen. Aretiraiii. — V nedeljo je bil are- tovan od tuk. policije podovodja na Verdijevem tekališču nahajajoöe se trgo- govine z oljem, ki je last E. Curiela. Jakob Marega, tako se imenuje omenjeni poslovodja, je obtožen goljafije. Nesreča. — V petek zveöer je pa- del 45-leinemn Alojzijn Hrovata iz Do- bravelj, ko se je ta nah*jal v Trata na dvorišča hiie št. 40 ležeče v ulici Tor- rente, kos stekla na glavo, ki ga je tako močno ranil, da so ga morali prepeljati v bolniänico, kjer bode moral oatati po zdravnikovi izjavi najmanj jeden teden. Umrla na potu v bolnlšulco. — Včeraj popoludne okolo 5. are in pol so pripeljali iz Fare v tak. žensko bol- niänico 30-letno Lucijo Škerjanec, mater treh nedoraslih otrok. Ali ravno, ko so priäli z vozom do bolnišnica, je bolnica na vozu izdahnila svojo duäo. Soprog, ki jo je Bpremljal, videväi to, začel je tako obupno jokati in kričati, da so Ijadje, ki so bili bliza, koj spoznali, da se je revežu zmeäalo. Truplo ženo so prepe- Ijali na tuk. pokopališče ter je položili tam v mrtvašnico nesrečnega soproga pa v tuk. blaznicD. Koprski učitcljisčniki prirede dne 8. julija t. 1. javen koncert v Gorici, v prostorih hotela „Pri zlatem jelenuu. Pri koncertu nastopi moäki zbor in orkeater koprskih uöitoljiäcnikov. Č;sti dobiček je namenjen uöiteljskemu konvikta v Ljab- ljani. Vspored se pravočasno objavi. Braluo-pevsko dru^tvo „Ladija" v Dßvltiu priredi v nedeljo dne 24. t. m. to je na dan Sv. Ivana javno tom- bolo v korist tamkajänegA Slov. otroäkega vrtca v Devinu. Opozarja se ker je ta dan, starodavni in znameniti konjaki. trg v Devinu. Da se vrli rodoljubi uie- leže v večjem ätevila ker gre za našo mladino ob sinji Adriji. * Kizpis lialečaja. — Poöetkom II. poluletja šolskega leta 1905/06 se ima podeliti jeden štipendij ustanove Adama Elemse v letuem znesku 320 krön za učeče se mladeniče, počenši že od ljudske sole, posebno pa za dobo ačenja na gimnaziji, in sicer pred vsem za soro- dnike uutanovnikove po vrsti loz in kolen:, ako bi pa takih na bilo, tudi za drage nadarjene mladeniče lepega vedenja, najprej za take, ki obiskujejo gimnazijo v Gorici. Prvi si smejo izvoliti prihodnji stan, zadnji morajo postati redovni ali posvetno duhovniki, ako ne, morajo po- vrniti prejete zneske ätipendijy. Prosilci za navedeni ätipendij imajo vložiti svoje pr^änje najkasneje do ö. julija 1906 potom predstavljenega Šolskega vodstva na c. kr. primorsko namestniätvo, ter opremiti prošnje s temi-le prilogami: rojstnim listom, ubožnim listom, se spri- čevalom o stavljenih kozicah; z do- movnico, se šolskimi spričevali zadnjih dveh semestrov in slednjic" se zakonitim rodovnikom ako žele dobiti štipendij iz naslova sorodstva. Velike va,je naše vojnc moraa- rice. — Dne 15. t. m. so pricele vaje naäe vojne mornarice, ki so največje, odkar obstoji naša mornarica. Te vaje se vräe pod poveljstvom kontreadmirala Leopolda Jedine. Vaj se ude'.ezujejo sle- deče vojne ladije, in sicer : „Erzherzog Karl", „Bibenberg", „Arpad", „Habs- burg", „Budapest", „Monarch" in „Wien", potem oklopni križarji : „St. Georg", „Kaiser Karl VI." in „Kaiserin Elizabet", nadalje križarji : „Szigetvar", „Asperin" in „Zsnta", dorpedovke : „Trabant" in „Komet", rnšilec torpedovk „Huszar" in 9 torpiljark. Proti konca se bodo teh vaj nde- ležile tudi čete s kopnega, katere bodo prevažale privatne ladije. Rcsen opoinin izseljeiicem. — Minolega meseca je priälo iz Amerike nazaj izaceljencev v velikem ätevilu, ker so jim ameriäke obla3ti začele zapirati vrata. Samo z enim parnikom se je po- vrnilo teh neareönikov okolo 600. Sadaj je veČ komisij v Amoriki, ki so prostroge z izaeljenci. Ako kdo nima dovolj de- narja, ako ga le malo bole oči, ako je šibek po telesa, ako ne zna čitati in pi- sati, ga amerikanaka komisija vrača nazaj. Is samega New-Jorka je bilo za- vrnjenih začetkom tega meseca okolo 600 naäih ljudij. Razun tega pazijo ko- misijft, da ne stopi nikdo na ameriäka tla, ako se ni že v naprej pogodil za kako delo, ali mu je zagotovljeno kako mesto. Minolega tedna se je povrnilo 13 Hrvatov iz splitske okolice in iz Sinja, ki so bili došli do Trsta, a ker jim ta niso mogli zagotoviti, da jih v Ameriki izkrcajo (kakor jim je bil »gent obeUl), zahtevali so svoj denar nazaj in povrnili so se domov. Pametno so storili, ker bolje je vračati se iz Trsta, nego pa iz Amerike. Priporočamo vsakomur, ki se hoče seliti, naj sklene pismen dogovor z agencijo, da ga ta izkrca v Ameriki, in, ako bi ga tam ne hoteli vsprejeti, da ga nazaj pripeljejo zastonj in da mu povr- nejo denar, ki ga je plaöal za pot. Kdor se ne zavaruje tako, se izpostavlja ne- varnosti, da ga dovedejo do Amerike, a da se bo moral potem povrniti kakor — še večji siromak. I/grcdi v Trstu. V nedeljo pred- polndne so imeli trg, pomočniki, slaž- bujoči v prodajalnicah jestvin shod, na katerem so proteatirali proti onim last- nikom prodajalnic z jestvinami, ki nočejo ob nedeljah imeti celi dan zaprtih svojih prodajalnic v mesecih junij, julij in avgust, kakor je to sklenila večina tr- žaških trgovcev z jeatvinami. Po shodu so äli trg. pomočniki katere so sprem- Ijali tuii raznovratni rokodelski pomoč- niki po mesta ter so metali kamenje v one prodajalnice, ki niso bile zaprte. Pobili so več oken in razbili tudi mnogo napisov takih prodajalnic. Pri ti priliki je bilo aretiranih 8 oseb. L'oskuäen samomor iz zalosti po umrli hčerki. — Kakor smo že poro- čali, je padla 2 in polletna h^erka za- konskih Antona in Antonije Schrei v Trsta s kahinjskaga okna, nahajajočega se v iretjem nadstropju, na dvoriäce, in se je tako poäkodovala, da je že drugi dan v bolniänici umrla. Vsled te nesreče sta se jela vesti zakonska Schrei kakor blazna, tako, da so morali dragi ljudje na nju paziti, da bi si kaj hudega ne storila. Pri vsem torn pa se je posrečilo, ali prav za prav ponesrečilo Antonu Schrein, da je v soboto predpolaine izpii nekaj slrapa, katerega je imel v neki steklenici v sobi, in sicer prav Ukrat, ko so ga ljudje zasačili, da se je hotel za- dašiti z ogljenikom in so äe pravočasno odprli vrata dotične sobe. NasreČnoža so pripeljali v bolniänico, potem ko so ma izprali želodec. iUočan potresni suiiek je preslraäil VBobot) četrt na 1. uro pop. Ljubljančane. Tako močnega potreanogti sunka že nekaj časa niso Čutili v Ljubljani. Potre3ni sanek ni napravil škodo, paö pa je pro- vzročil mnogo strabu. Oirna so ropotala, v zidovih je pokalo. Potres je spremljalo bobnenje. Velük shod sodjaleev na Du- naju. — V nedeljo so imeli socijalci na Danaju shod, katerega se je udeležilo kakih 60.000 oseb. Na öhodu so govorili posl. Adler, Daszinaki, Ellenbogen, ISrel, Rieger, Schameier in Se tz. Protestirali so proti zavlačevanju razprav o volilni reformi. Potres v Ka abriji. — V soboto so imoli v Kalabriji zopet potr3s, in sicer v okolici mesla Castrovillari. Bil je tako močan, da je napravil mnogo äkode. Vreme jo tam nekako zimsko. Italljanski anarhlst aretovan. — V Marsiliji je bil v soboto aretovan ital. anarhist Marizno, ki se je nahajal o priliki atentala na äpanjsko kraljevo dvojico v Madridu. Izročili ga bodo Italiji. Narodno gospodarstvo Napoved (prognoza) vremena in naš kinetijski stan. (J)alje in konec.) Z iznajdbo barometra ali tlakometra se je napovedba vremena bistveno po- vzdignila, kajti vsi vemo, da se pri paznem in rednem opazovanja barometra, kako in kedaj se v njem živo srebro povzdi- gaje in pada, da že s precejšnjo sigar- nostjo sklepati na bodoče vreme. Tadi „hydrometer" ima svojo ve- ljavo, ker se d;'i iz množine sopare v ozračja sklepati na vreme. Vendar oba pripornoöka le premno- gokrat dragače kažeta, kakoäno je vreme dejansko in sta torej doatikrat nezanes- ljiva napovedovalca vremena. To pa niti dragače ne more biti. Barometer kaže le tlak zraka, hydrometer pa zračno vlažnost in napovedajeta vreme. Z opazovanjem zračnega tlaka na barometru se je vendar priälo na pravi sled o resničnem spreminjanja vremena. Vreme je namreč v resnici odvisno od razdelitve zračnega tlaka, vendar ne samo od posameznega kraja, ampak od obsežnih delov naše zemljine na pr. vse Evrope. Skušnja in opazovanje ste po- trdili, da vsled gotovega zračnega tlaka na obseznejäem povräja zemlje tadi vlada tema določeno vreme. Kakor hitro je bila veda v po- ložaju, da sta jo izku5nja in opa- zovanje učili, da enema zračnemu tlaka odgovarja določeno vreme, je bila veda sposobna iz zračnega tlaka sklepati na vreme. Ko se je to nedvomno dognalo, je älo za to, ali bi se dalo določiti, kako 8e bo zračni tlak spreminjal v bodočno- sti na obsežnejšem delu zemeljskega površja. Če hočemo torej nedvomno prav napovedati vreme, moramo vedeti, kakšen zračni tlak v tistem času vlada na dolo- čenem obaežnejšem površja zemljine. Če moremo to nedvomno storiti, moremo tadi nedvomno vreme za tisti čas in določen kraj napoveJati. — Z absolutno natančnostjo se to dosedaj ne da dognati, pač pa se sme izmed 100 vremenskih napovedb 85 kot popolnoma sigurne smatrati. To je že velik aspeh vede in ob enem velik napredek. Ako mi — kot posestnika — izmed 100 vremenskih napovedb 85 sigarno napove pravo vreme, če sem omen go- spodar, bom vedel v času glavnih gospD- darskih del n. pr. ob čaau setve, košnje, trgatve itd. svoje delo si približno tako nrediti, da bom ob neugodnem vremenu imel nnjmanjäo možno Škodo. Nekateri sluöaji bodo to razjaanili. Ob času setve se glasi na določeni dan (2. april n. pr.) napoved vremena: lepo, gorko, nevihta mo oča", tak delavni dan bom skaäal po možnosti dobro izkoristiti. Ako se pa glasi napoved vremena: „spremenljivo, združeno z dežjem" in jaz to prejšnji dan vem, tedaj si ne bom najel za ta prihodnji dan večje ätevilo delavcev, niti si ne bom takega dela podvzel, pri ka- terem naj bi bili moji delavci, živina in gospodarsko orodjo eel dan nd proatem, kjer bi mogoče določenega opravila ne mogli pravilno in tako izvršiti. da bi se izplačalo. V obeh sluöajih som na do- biöka. V prvem sem dovräil veČ dola, kakor bi ga bil sicer, ker mi je m .je sedanje vremensko znanje napovedalo drugačno vreme; v drugem slučaju si nisem napravil nepotrebnih strošk)v. Ce se pa enkrat gospodar navadi na tako previdno postopanje glede vremena, si bo znal pomagati tudi pri tislui 15%, ko mudanaänja pomanjkljiva meteorolo^ična veda äe ne more pomagati. To je v ve- liko korist dandanes, ko so delavske moči drage in se jih težko dobi. Pa ne samo premožni, oziroma večji poaest. naj si s pomočjo napovedbo vremena pomaga in naj mu ta služi v korist, ampak ves obsežni aloj kmetijskega stana naj ima v tem kori»ü. Tudi priprosti kmetovalci, njegova žena in otroci, ko obdelajejo polje in travnike, naj imajo od napo- vedi vremena korisli, kajti äe težje trpijo pomanjkanja in potrebujejo najbolj in prvi pomoči. „Nar. G." Loterijske številke. 16. junija. Danaj......26 81 8* 62 12 Gradec......79 60 29 20 80 Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. si 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Zavod u slikanje i siellu. EDV ARD STUHL, Gradec, Annenstrasse No. 39. izdclujo slikana okna. za eerkve in hiše v raznih slogih. Podpisni.. , «spin v prijctno dolLif. firnio zu sJilu:. . a g. Edvatda S1 . iz Gradcy v vsnl«. n iru pripoiočili V . ! šnji novi mkvi ji cno- vani • IV. UlHIIIUItr ErteEPse pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. , iMline za sadjo in grozdjo, stiskaltiice za sadjo in grozdjo, škropilnico, poljska orodja, stiskalnico za seno, inlatilnice, vitle, trijorje, čistilnice za žito, ' luščilnicc za koruzo, slamorcznicc, stroj za rozanjo repe, mline za golanje, kotle za kuhanjo klaje, " scsalko za vodnjako in guojnice, vodovode, železno „ cevi. svinčeno covi. o o o o o o n o o o o o o *¦ 0d sedaj po zopet zdatno znižanih cenah. Havno tako vse priprave za kletarstvo: medeno pipe, Hosalkc za vino, gumijevo in konopljono cevi, gumijcve pločo, stroj za todenje piva, škri- nje za led, stroje za sladosled, pviprave za i/.de- I lovanje sodovke in penečih vin. mlino za dišavo, ' kavo itd. ; stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehlnicc na drog, steberske toblnice, namizne tohtnice, dccimalno tehtnico ; žolezno pohištvo, želczne blagajno, šivalne stroje vsoli sestav, orodja in stroje vsake vrste za ključav- / ničarje, kovaöe kleparje, sodlarjc, pleskarje itd. * Vse z večlctniiii jamstvom, po najugoduejih plačiluih po^ojili, kakor tudi na obroke. ^ (•eniki z več kot 500 slikami brezplačno. ™ Pri'kupci in agentje se vsak ras sprejmejo. Dopisnje se tudi v slovcnskem jeziku. | Ivan Schindler Dunaj ll!.|i Erdberggasse 12. | } ,CeatFaIua posojiluiea, rcgistrovana ^adruga v Qorici, uliea Yetturini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačila v petih Ictih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po S1|20|0> na vhnjižbo po S°|o z Vlo upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera V za hranilne vloge je nespremenjena. ^ Jako izdatno sredstvo proti t "'win/itivroii in trsf/iniii nn lisii /mvin\ ..uilllstliüM ill UKUIU JU UUUl \ JUllivl/ t/ V 1 \I / j e liker (.OD1NA, Htfifj-a rapravljhla v TrMn l^arnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutte" pri Sv. Jakopn, in Josip Godina, Ipkarna „AH1 Igea« T ülici Fornelo št. 4. — Stfklenrtica stare 1 K 40 vin. — Polcni pošte F.e ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu Povzetju, all pa, ako se dopošlje naprej 7 K, nakar se Mtkleničic« dopoäljejo franko in po v tem zneskn zspopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva ae v vseh lekarnah. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunaj ska cesta 19 — v Medjatov hiši v pritiičju — Dunaj ska cesta 19 Vsprejema: 1. Zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premiönin in pridelkov proti požarui škodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poskod- bi in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za- varovalnico na Dunaju za življenje in za nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska aavarovalnicasprejema aavarovanje pod tako ugodnitnipogoji, dase lahkomeria vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem popolno varnost. SMT Svoji k svojim I "Wi Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Rqjaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!