P0/1LIA: IVAM UtCNIKOV - KAIRO - RU* MAM/HA6T 6L MAHRAM1 A. 5 - EH/T. D6/H0 V teku sto in sto let so Slovani, kljub njihovi veliki številčni premoči tičali pod knuto zavojevalnih narodov kot drugovrstni element evropske kulture in civilizacije. Pred kratkim smo v našem listu ugotovili vzroke, zakaj slovanstvo ni prišlo do veljave v svetu. Povedali smo takrat, da so zavojevalne težnje v prvi vrsti Germanov,pritiskale in zapostavljale Slovane. Ali poleg germanske nadutosti in njihove težnje po zavojevanju vsega sveta, je bil še en razlog, mogoče najvažnejši,ki je slovanstvo pritiskal k tlom. Edinost je skoro pri vseh slovanskih narodih skoro nepoznana človeška čednost. Že davno pred prvo svetovno vojno so se »razkrajali Rusi in Poljaki. Ca-ristična Rusija je davila Poljake hujše kakor pa bi to mogel storiti katerikoli drugi narod,razen Germanov. Z vsemi sredstvi se je uveljavljala ruska hegemonija nad bratskim poljskim narodom, ki je seveda primerno reagiral. V prvi svetovni vojni so se takoj pokazale posledice rusko-poljskega prepira. Poljaki so se v tej vojni borili brat proti bratu. Na nemški strani so se formirale poljske legije, ki so se borile proti lastnim bratom v ruski caristični armadi. Na jugu Evrope razmere niso bile nič boljše. Dva bratska naroda Srbi In Bolgari sta si bila stalno v laseh. Kdo izmed obeh nosi glavno krivdo, o tem tu ne bomo razpravijali.Zgodovinsko dejstvo je, da so Bolgari trikrat izdajalsko skočili Srbom v hrbet. Na severu sta se 20 let borila drug proti drugemu češki in slovaški narod. Tudi tu ne mislimo s prstom pokazati na glavnega krivca, ali zopet je zgodovinsko dejstvo,da so današnji voditelji slovaškega naroda na najbolj perfiden način izdali čehe in uničili lastno državno tvorbo. Med Čehi in Poljaki v povojni dobi nesoglasja niso prenehala vse dokler ni katastrofa enih in drugih pomirila duhove. Med Srbi in Hrvati ni bilo medsebojnega razumevanja. Nesrečni fanatizem je narekoval posameznikom veleizdajniške pobude in zagrebel na stotisoče bratskih žrtev. To so bežne ugotovitve krvave in predvsem sramotne zgodovine slovanskih narodov. Usodna slabost Slovanov - njihova razdvojenost - je služila sovražnikom slovanstva kot najuspešnejše sredstvo za zaviranje slovanskega sproščenja in za njegov dvig na mesto,ki mu po vseh zgodovinskih pravicah pripada na tem svetu. Narodnostni mozaik v stari avstro-madjar-skl monarhiji so znali Germani prikrojiti v germansko obliko, čeravno jih Je bilo v državi, ki je štela 50 milijonov ljudi, komaj pičlih 11 milijonov ali četrtino prebivalstva. Stara monarhija in njeni državniki so dobro poznali slovansko needinost, zato so žd tedaj, ko se je pridela dramiti med posameznimi slovanskimi narodi narodna zavest, uvajali taktiko avstrijske iznajdbe« DIVIDE ED IMPERA. To geslo,katerega cilj je bil razkrojiti posamezne močne dele,potem pa jih kot šibke edinice pohrustati,Je našlo pri sodobnih Germanih vredne poenemalce in je svojo polno— veljavnost ponovno dokazalo. Če bi si pravičen zgodovinar pobližje ogledal vse spore med posameznimi slovanskimi narodi, jih presodil in pretehtal, bi našel,da v največ slučajih ti spori niso nastajali zaradi nekih življensko važnih vprašanj, pač pa so skoro vsi bili utemeljeni na bolestni psihozi utvar in pretiravanj.Sovražna vzgoja posameznih pokolenj je imela tu še prav poaebno veliko besedo. Generacije, ki so rasle še pod bivšo avstro-madjareko državno tvorbo, prav dobro pomnijo s kakšnimi satanskimi učnimi načrti so vzgojitelji vseh vrst« učitelji, profesorji, duhovniki,politiki, tisk itd. zastrupljali odnose med Jugoslovani v mejah monarhije nasproti Jugoslovanom izven teh meja. Ta peklenska vzgoja, ki je rodila v življenju pokolenj praktične sadove,je seveda našla na drugi strani takratnih meja primerno reakcijo. Verska zagrizenost na eni in drugi strani sta samo še podžigali strasti in to v tolikšni meri, da so lastni bratje v krempljih nekega namišljenega sovraštva, pozabljali, da so ljudje iste krvi in istega jezika ter sinovi iste matere.Govorimo zavestno o namišljenem sovraštvu, ker za dejansko ni bilo nikdar dovolj razlogov. Kot Slovenci se zelo neradi spuščamo v obravnavo sporov med Srbi in Hrvati,ali trezni in pametni Hrvatje in Srbi nam bodo priznali, da smo Slovenci mogoče najbolj poklicani posredovalci v tem sporu. Kot pravi Jugoslovani pa imamo naravno dolžnost, da napnemo vse sile,da se ta spor zaradi žiVljenske povezanosti nas vseh,čimpreje pravično reši. Nesloga pa ni samo značilna za slovanstvo kot kolektiv, pač pa na žalost vlada tudi med posamezniki.Človek bi dejal, da bo vsaj kopica ljudi,ki se nas je pred germanskim divjaštvom rešila v tujino, gledala z enotnim pogledom v bodočnost. Ravno tako bi psiholog mislil, da se bodo posamezniki v nesreči strnili v en sam blok e-notne misli in enotnega hotenja. Mislil bi nadalje, da se bodo vsi z vsem ognjem resničnega domoljubja pokorili tisti misli in hotenju, ki smo si ju sami izbrali. V teh svojih domnevah bi se psiholog prevaril. Izgleda kakor, da nas je neka strašna bolestna psihoza zajela, izgleda kakor, da so pe-tokolonci tu med nami želi popolno žetev,izgleda kakor, da revolucijonarna doba še ni zaitijučena, ampak da z vsakim dnem dobiva nove oblike in svežo hrano. Izgleda kakor, da smo najnesrečnejši ljudje na tem božjem svetu in da se nam slabše godi,kakor onim junakom, ki stradajo in zmrzujejo v srbskih gorah. Smo malkontenti, kritikastri in omehkuženi kot najslabše vzgojeni otroci. Zaradi čisto osebnih simpatij ali antipatij, smo pripravljeni zapraviti ves kapital svoje lastne 'narodne zavesti in iz te izvirajočo moč po zopetni svobodi za nas in naš trpeči narod. Vsem nam in vsakomer izmed nas se godijo vneboupijoče krivice. Vsi si lastimo najbolj neverjetne zasluge.Vsak zase smo živ možganski trust, ti. mu nihče ne sme soliti pameti.Za vsakogar, ti slučajno ne misli tako kakor mi sami,imamo najhujše obsodbe.Ustvarjamo kli-ke, ki pobijajo druga drugo, pri tem pa pozabljamo nase in na svojo domovino. Bolni smo, strašno bolni v svojih razdvojenih dušah. Dogodki, ki smo jih preživeli in vesti,ki jih prejemamo,so razpalile naše duše in demon sovraštva, nestrpnosti,medsebojnega nezaupanja in obsojanja nas je dobil v svojo popolno oblast.Ali ni ta demon najboljši zaveznik naših sovražnikov? Domovina gleda na nas in pričakuje vse od nas,ali bomo zato zapravljali dragoceni čas in svoje skromne energije, da se prerekamo, med sabo koljemo,ustvarjamo klike in svojega prijatelja in rojaka blatimo? Ne, bratje, streznimo se! Poiščlmo zopet samega sebe!Obrnimo pogled tja v našo domovino Jugoslavijo, kjer- je v času naše odsotnosti nastalo na stotisoče (Nadaljevanje na drugi strani) (Nadaljevanje s prve strani) novih, svežih grobov. Spomnimo se, bratje,svojih mater, svojih žena in otrok, svojih bratov in sester, ki danes prenašajo najhujše trpljenje in ki v tem trpljenju najdejo vendarle svojo tolažilno misel, ki dnevno plava k nam, k tistim, ki naj jim prinese ob osvobodilni uri končno in definitivno rešitev. Izle-čimo, bratje, svojo teško bol, ki nam je zajela duha in ki nas zavaja v brezdelje, malodušnost in malkon-tentstvo. Bodimo vredni tistih velikih bojevnikov s Kumanova, s Cera, Kajmakčalana,Albanske kalvarije in nešteto dragih junaških podvigov, ki so bili izvršeni v prvi vrsti zato, ker je v zdravem telesa vladal zdrav duh. Izlečimo bratje svoje mračne duše, da bomo s svežino duha korakali po poti vstajenja in svobode! h.-*®) ”7 13 ljufali. Mesta in naselja zažigajo in rušijo, pobijajo nedolžne lju- tu di, morijo žene in otroke. Pri tem zverinskem delu jim pomagajo tudi g narodni izrodki in izdajalci. -3 Junaki! Vi boste vojska maščevalcev, ki je vredna, da služi pod g vodstvom našega vojvode, Draže Mihailoviča. Junaki! Bodite discipli- g nlT-pn-l in živite kot bratje! Spominjajte se svojih dragih v domovini ^ in nikoli naj ne klone vaš junaški duh! g Upamo, da se bomo skoro vrnili v našo milo domovino in v tem u- tnrcosMVMA.