P0/1LIA: IVAM UtCNIKOV - KAIRO - RU* MAM/HA6T 6L MAHRAM1 A. 5 - EH/T. D6/H0
V teku sto in sto let so Slovani, kljub njihovi veliki številčni premoči tičali pod knuto zavojevalnih narodov kot drugovrstni element evropske kulture in civilizacije. Pred kratkim smo v našem listu ugotovili vzroke, zakaj slovanstvo ni prišlo do veljave v svetu. Povedali smo takrat, da so zavojevalne težnje v prvi vrsti Germanov,pritiskale in zapostavljale Slovane. Ali poleg germanske nadutosti in njihove težnje po zavojevanju vsega sveta, je bil še en razlog, mogoče najvažnejši,ki je slovanstvo pritiskal k tlom. Edinost je skoro pri vseh slovanskih narodih skoro nepoznana človeška čednost. Že davno pred prvo svetovno vojno so se »razkrajali Rusi in Poljaki. Ca-ristična Rusija je davila Poljake hujše kakor pa bi to mogel storiti katerikoli drugi narod,razen Germanov. Z vsemi sredstvi se je uveljavljala ruska hegemonija nad bratskim poljskim narodom, ki je seveda primerno reagiral. V prvi svetovni vojni so se takoj pokazale posledice rusko-poljskega prepira. Poljaki so se v tej vojni borili brat proti bratu. Na nemški strani so se formirale poljske legije, ki so se borile proti lastnim bratom v ruski caristični armadi.
Na jugu Evrope razmere niso bile nič boljše. Dva bratska naroda Srbi In Bolgari sta si bila stalno v laseh. Kdo izmed obeh nosi glavno krivdo, o tem tu ne bomo razpravijali.Zgodovinsko dejstvo je, da so Bolgari trikrat izdajalsko skočili Srbom v hrbet.
Na severu sta se 20 let borila drug proti drugemu češki in slovaški narod. Tudi tu ne mislimo s prstom pokazati na glavnega krivca, ali zopet je zgodovinsko dejstvo,da so današnji voditelji slovaškega naroda na najbolj perfiden način izdali čehe in uničili lastno državno tvorbo. Med Čehi in Poljaki v povojni dobi nesoglasja niso prenehala vse dokler ni katastrofa enih in drugih pomirila duhove.
Med Srbi in Hrvati ni bilo medsebojnega razumevanja. Nesrečni fanatizem je narekoval posameznikom veleizdajniške pobude in zagrebel na stotisoče bratskih žrtev.
To so bežne ugotovitve krvave in predvsem sramotne zgodovine slovanskih narodov. Usodna slabost Slovanov - njihova razdvojenost - je služila sovražnikom slovanstva kot najuspešnejše sredstvo za zaviranje slovanskega sproščenja in za njegov dvig na mesto,ki mu po vseh zgodovinskih pravicah pripada na tem svetu. Narodnostni mozaik v stari avstro-madjar-skl monarhiji so znali Germani prikrojiti v germansko obliko, čeravno jih Je bilo v državi, ki je štela 50 milijonov ljudi, komaj pičlih 11 milijonov ali četrtino prebivalstva. Stara monarhija in njeni državniki so dobro poznali slovansko needinost, zato so žd tedaj, ko se je pridela dramiti med posameznimi slovanskimi narodi narodna zavest, uvajali taktiko avstrijske iznajdbe« DIVIDE ED IMPERA. To geslo,katerega cilj je bil razkrojiti posamezne močne dele,potem pa jih kot šibke edinice pohrustati,Je našlo pri sodobnih Germanih vredne poenemalce in je svojo polno— veljavnost ponovno dokazalo.
Če bi si pravičen zgodovinar pobližje ogledal vse spore med posameznimi slovanskimi narodi, jih presodil in pretehtal, bi našel,da v največ slučajih ti spori niso nastajali zaradi nekih življensko važnih vprašanj, pač pa so skoro vsi bili utemeljeni na bolestni psihozi utvar in pretiravanj.Sovražna vzgoja posameznih pokolenj je imela tu še prav poaebno
veliko besedo. Generacije, ki so rasle še pod bivšo avstro-madjareko državno tvorbo, prav dobro pomnijo s kakšnimi satanskimi učnimi načrti so vzgojitelji vseh vrst« učitelji, profesorji, duhovniki,politiki, tisk itd. zastrupljali odnose med Jugoslovani v mejah monarhije nasproti Jugoslovanom izven teh meja. Ta peklenska vzgoja, ki je rodila v življenju pokolenj praktične sadove,je seveda našla na drugi strani takratnih meja primerno reakcijo. Verska zagrizenost na eni in drugi strani sta samo še podžigali strasti in to v tolikšni meri, da so lastni bratje v krempljih nekega namišljenega sovraštva, pozabljali, da so ljudje iste krvi in istega jezika ter sinovi iste matere.Govorimo zavestno o namišljenem sovraštvu, ker za dejansko ni bilo nikdar dovolj razlogov. Kot Slovenci se zelo neradi spuščamo v obravnavo sporov med Srbi in Hrvati,ali trezni in pametni Hrvatje in Srbi nam bodo priznali, da smo Slovenci mogoče najbolj poklicani posredovalci v tem sporu. Kot pravi Jugoslovani pa imamo naravno dolžnost, da napnemo
vse sile,da se ta spor zaradi žiVljenske povezanosti nas vseh,čimpreje pravično reši.
Nesloga pa ni samo značilna za slovanstvo kot kolektiv, pač pa na žalost vlada tudi med posamezniki.Človek bi dejal, da bo vsaj kopica ljudi,ki se nas je pred germanskim divjaštvom rešila v tujino, gledala z enotnim pogledom v bodočnost. Ravno tako bi psiholog mislil, da se bodo posamezniki v nesreči strnili v en sam blok e-notne misli in enotnega hotenja. Mislil bi nadalje, da se bodo vsi z vsem ognjem resničnega domoljubja pokorili tisti misli in hotenju, ki smo si ju sami izbrali. V teh svojih domnevah bi se psiholog prevaril. Izgleda kakor, da nas je neka strašna bolestna psihoza zajela, izgleda kakor, da so pe-tokolonci tu med nami želi popolno žetev,izgleda kakor, da revolucijonarna doba še ni zaitijučena, ampak da z vsakim dnem dobiva nove oblike in svežo hrano. Izgleda kakor, da smo najnesrečnejši ljudje na tem božjem svetu in da se nam slabše godi,kakor onim junakom, ki stradajo in zmrzujejo v srbskih gorah. Smo malkontenti, kritikastri in omehkuženi kot najslabše vzgojeni otroci. Zaradi čisto osebnih simpatij ali antipatij, smo pripravljeni zapraviti ves kapital svoje lastne 'narodne zavesti in iz te izvirajočo moč po zopetni svobodi za nas in naš trpeči narod. Vsem nam in vsakomer izmed nas se godijo vneboupijoče krivice. Vsi si lastimo najbolj neverjetne zasluge.Vsak zase smo živ možganski trust, ti. mu nihče ne sme soliti pameti.Za vsakogar, ti slučajno ne misli tako kakor mi sami,imamo najhujše obsodbe.Ustvarjamo kli-ke, ki pobijajo druga drugo, pri tem pa pozabljamo nase in na svojo domovino.
Bolni smo, strašno bolni v svojih razdvojenih dušah. Dogodki, ki smo jih preživeli in vesti,ki jih prejemamo,so razpalile naše duše in demon sovraštva, nestrpnosti,medsebojnega nezaupanja in obsojanja nas je dobil v svojo popolno oblast.Ali ni ta demon najboljši zaveznik naših sovražnikov? Domovina gleda na nas in pričakuje vse od nas,ali bomo zato zapravljali dragoceni čas in svoje skromne energije, da se prerekamo, med sabo koljemo,ustvarjamo klike in svojega prijatelja in rojaka blatimo?
Ne, bratje, streznimo se! Poiščlmo zopet samega sebe!Obrnimo pogled tja v našo domovino Jugoslavijo, kjer- je v času naše odsotnosti nastalo na stotisoče
(Nadaljevanje na drugi strani)
(Nadaljevanje s prve strani)
novih, svežih grobov. Spomnimo se, bratje,svojih mater, svojih žena in otrok, svojih bratov in sester, ki danes prenašajo najhujše trpljenje in ki v tem trpljenju najdejo vendarle svojo tolažilno misel, ki dnevno plava k nam, k tistim, ki naj jim prinese ob osvobodilni uri končno in definitivno rešitev. Izle-čimo, bratje, svojo teško bol, ki nam je zajela duha
in ki nas zavaja v brezdelje, malodušnost in malkon-tentstvo. Bodimo vredni tistih velikih bojevnikov s Kumanova, s Cera, Kajmakčalana,Albanske kalvarije in nešteto dragih junaških podvigov, ki so bili izvršeni v prvi vrsti zato, ker je v zdravem telesa vladal zdrav duh.
Izlečimo bratje svoje mračne duše, da bomo s svežino duha korakali po poti vstajenja in svobode!
h.-*®) ”7
1<W!
:eqa
CAD1C
pripoveduje
POSLANIK DR.KUHAR NA LONDONSKEM RADIJU V nedeljo 1. t.m. je poslanik dr.Kuhar v svojem rednem radijskem govoru,ki je bil v prvi vrsti namenjen ameriškim Slovencem, dejal med drugim tudi tole: Odgovarjamo ameriškim Slovencem na njihova naslednja vprašanja: 1.kakšen je program? dede osnovnih načel smo si v vsem na jasnem. Svoja gledanja smo obrazložili v daljši spomenici, kjer smo povedali brez ovinkov tako kakor mislimo. Spomenica se je brala na mednarodnem zborovanju in je o njej pisalo vse svetovno časopisje. Naš program vsebuje čim hitrejše prispevanje k popolni zmagi zavezniških sil. Naš program v domovini pa je z vsemi silami utrjevati vztrajnost in pripravljati se za dela, ki bodo nujno potrebna ob.osvobodilni uri. Izogibati se moramo vseh nepotrebnih žrtev,na drugi strani pa moramo biti pripravljeni na žrtve, ki se od nas zahtevajo.Na drugo vprašanje: Kaj se je storilo in kaj se namerava storiti — odgovarjamo, da smo podvzeli vse potrebne korake, da bi našemu trpečemu narodu v domovini — po končanih sedanjih nesrečah — mogli takoj priskočiti na pomoč s hrano in obleko. V tem pravcu delamo skupno z zavezniki. - Delamo tudi na tem, da se krivci in izdajalci s trdo ledenomrzlo pravičnostjo kaznujejo. - s^htevamo in zahtevali bomo združitev vsega slo' sga ozemlja v skupno domovino. S temi težn*'	^ntevkami stojimo in pademo.Tako v
Amerik"	. Londonu delujemo z vsemi silami, da
.cuo-šenkoli način s posebnimi našimi akci-_varili splošni mednarodni položaj. - Edina rejcev, ki jo priznavajo zavezniki je Velika Jugoslavija, tej misli posvečamo vsi vse svoje sile. - Vsa-ko hinavsko snubljenje Nemčije in Italije, pa naj si bo v kakršnikoli obliki z vso odločnostjo za vedno zavračamo.
SKORO POL MILIJONA MOŽ OSI VEŽE OZEMLJE JUGOSLAVIJE Na ozemlju Jugoslavije je sovražnik primoran vzdrže-vati nič manj kot 442.000 mož vojaštva. Od teh: je 15 italijanskih divizij, t.j. 180.000 laških vojakov, 7 nemških divizij, kar znaša 112.000 mož, 6 bolgarskih divizij t.j.120.000 mož in 3 madjarske divizije t.j. 30.000 mož. Poleg tega je treba upoštevati, da stoji na ozemlju Slovenije, ki so jo zasedli Nemci 50.000 nemških vojakov, ki so deloma tam zaradi okupacije, delbma pa te čete stojijo v pripravljenosti za eventualni udor v Italijo, če bi se ta začela upirati. Skupno število okupacijskih čet znaša torej skoro pol milijona vojakov.Od tega števila je velika večina na ozemlju Srbije,Črne gore in Hercegovine. Na ta način Jugoslavija veže ogromne sile osi, ki jih ni mogoče premestiti na ostale fronte, kjer vlada zlasti v Rusiji, veliko pomanjkanje. Upoštevati je treba, da je 20% celotne laške armade danes na ozemlju Slovenije, Hrvaške, Dalmacije,Orne gore in zapadnojužne Srbije. Ko so Nemci zahtevali od Lahov,da pošljejo nadaljnih 5 divizij na rusko fronto, so se Lahi izgovarjali,da potrebujejo za ozemlja Jugoslavije in Grčije skoro polovico svojih oboroženih efektiv. Glavna železniška proga, ki veže Berlin s Sofijo je v stalni nevarnosti in je promet na tej progi zato zelo omejen. 0-sovinci stražijo sicer progo z ogromnim številom vojaštva, vendar je zelo verjetno, da bodo četniki generala Mihailoviča spomladi zopet mnogo pripomogli k zaviranju eventualne spomladanske nemške ofenzive proti Kavkazu. V Urni gori in Hercegovini imajo Lahi 5 divizij, to se pravi da pride po en laški vojak na vsakega odraslega prebivalca.Isto razmerje, vlada tu-
di na celotnem slovenskem ozemlju, kajti k številu pol milijona osovinskih vojakov bi bilo treba prišteti še dva armadna korpusa, ki sta oba na ozemlju takozvane Julijske Krajine. Njihovo število znaša 100.000 mož. Če k temu dodamo še zelo močne posadke fašističnih miličnikov in italijanske mornarice, ki je našla zatočišče v tržaški in reški luki in če k temu prištejemo še znatne kontingente nemške vojske na ozemlju Julijske Krajine, lahko dokažemo, da čuva vsakega odraslega Slovenca po en osovinski vojak. Nemški general Dankelmann, ki je vrhovni komandant nemških čet v Srbiji, je že večkrat zahteval, da mu Berlin pošlje nova pojačanja za spomlad. Povedal je tudi, da če bodo nemške divizije,ki so sedaj v Srbiji, odposlane v Rusijo, bo postala vojaška situacija v Srbiji zelo problematična.
VOJAŠKI OPRTNIK Osebnosti štirih strumnih vojakov (glej štev.lč ‘'Bazovice" z dne 29.1.1941) ni v celoti pogodil nihče. Druga nagrada 100 cigaret pripada Bogoljubu G.IV četa, ker je pogodil 3 osebnosti.Nagrado mu bomo poslali ob prvi priliki.
12 SLOVENIJE POD PRUSKIM ŠKORNJEM Po Gorenjskem kro-
žijo v zadnjih tednih ' agentje Gestapa in pripovedujejo,da ima Hitler velike načrte,po katerih bi tudi Hrvate vključil v svoj tretji rajh. Pravijo, da bi na ta način postala Hrvaška nekak j——...tipH; nemški protektorat, kateremu se bo priključila"vsa "Slovenija. Pri tem trdijo, da bi od Lahov dobili tudi vsa ozemlja, na katerih bivajo Slovenci. Pravijo pa, da bi morali Slovenci opustiti svoj jezik in predvsem v pismenem občevanju bi morali uporabljati nemščino.Hrvaška,pravijo dalje ne more biti samostojna država, ker da so sedanji upravitelji tedržavenavadnihudodelei^^___________
Trdi orehi
DOPOLNILNA uganka (Lojze - 25 točk)
						
			9		b	
						
			M		f/.	
						
	W'		W(			
						
Dopolnilne besede boste našli v spodnjem odstavku. Pri pravilnem postopku dobimo besede,ki jih enako čitamo v navpični kakor vodoravni smeri.
1) Se zbiramo tu
3)	Smrt pa tistim, mujejo svoj rod
4)	Da sin pozabil
je........
:a uganka
. B . i
•	d . a . m . n
B . . p
o . e .
. r . k
•	e ID El
15 točk)
e e h a
. u . a j . • a . r . n . i . o a . . e rok.
za.......slovens-
ke zemlje, da preženemo Lahe iz :) Slovenije in njene .......
ki se naa ....... in a tem zasra-
je na svojo mater, to žalost trpka
^ SESTAVNI^
(Gorazd - 20 točk)
Sestavi iz besed pod I.in II.besede,katerih pomen je napisan pod III. Prve črke dajo ime jugoslovanskega mesta.
Vstavi črke namesto pik, da dobiš besede. Nove črke dajo pregovor.
I.
Mag
TOREK STO P.N„ Saar KALIN Lik AGATA LEP
II.
Sirup
Si
Žir
N. J.
Igo
III.
angl.morska trdnjava kovina riba
gora v Grčiji gospodinj, potrebščina turška kriva sablja del povesti
]}ovc Hitlerjeve /kotalne-fraacmornarica
V	zadnjih nekaj mesecih so Rusi temeljito razblinili pripovedko o nemški nepremagljivosti. Bitka za Atlantik je resno zmanjšala udarno moS nemške mornarice; občutne izgube v Sredozemskem morju so še pojačale strah pred prihodnostjo, ki Nemčiji ne obljublja nič dobrega. Angleški napadi na Norveško in zadnje britanske akcije na severozahodni francoski obali so nemški vojni mašineriji pokazale,da zavezniška premoč na morju, ki se je po izjavi samega prvega lorda mornarice, povečala na štirikratno silo predvojne moči, lahko u-sodno vpliva na izid sedanjih vojnih dogodkov. Iz vseh teh bojazni je Hitler v zadnjih dneh ponovno pritisnil na vlado v Vichjrju, da bi si na ta način zagotovil vsaj uporabo francoske mornarice, če bi mu še ne uspelo, da se je polasti, kljub temu, da se je svoječasno ob sklenitvi premirja odpovedal zaplenitvi francoskega brodovja. Ali Hitler ne bi bil sodobni Prusjak, če bi se držal ene same pogodbe, ki jo je svoječasno svečano podpisal. Za Nemce so pisane in ustmene pogodbe kos papirja b^ez vsake veljave. Dana beseda je za Nemca navadna fraza za diplomatsko igračkanje.
Odločitev pri starem, senilnem maršalu v Vichjrju še ni padla. Ali- navodila, ki jih je petokolonec Darlan dal posameznim pomorskim edinicam, dajo slutiti,da bo vichyjska vla^-da pritisnila nov pečat sramote na čelo sedanje Francije. Darlan je namreč poklical bojno ladjo "Dunkerque"‘, ki je bila v popravilu v Oranu, v Toulon; drugo bojno ladjo "Jean Bart" pa je nujno pozval v Brest. Vzroki,ki so Darlanu narekovali vpoklic edinic v domače luke so lahko uganijivi. Laška mornarica, kateri je bilo naročeno, da čuva Sredozemsko morje, se omejuje danes na zelo poredko patruliranje po Sredozemlju in pa na previdno in precej nejunaško spremljanje konvojev za libijsko armado.
Hitler se ne zavija v utvare,s katerimi sicer redno krmi nemški narod. On se dobro zaveda,da bo kljub močni zaposlenosti zavezniških mornaric v Tihem oceanu, po vseh ostalih morjih naletel vedno na nadmočne zavezniške pomorske čuvarje.Zaradi tega je Hitlerju francoska mornarica danes potreb-nejša bolj kakor kdajkoli. Kolikšna je danes francoska vojna mornarica?
Ob izbruhu sovražnosti so Francozi imeli:9 velikih bojnih ladij, bodisi, da so že opravljale redno službo, ali pa da so bile tik pred nastopom: Strasbourg, Bunkerque, Richelieu, Jean Bart, P siris, Courbet, Lorraine, Provence in Breta-gne. Od teh leži v Dakarju "Richelieu", v Oranu "Provence", vse te tri bojne ladje so bile poškodovane. Vse francoske bojne ladje niso v stanju,da stopijo v borbo na visokem morju. Njihova hitrost je razmeroma majhna in ladje serije "Cou-bert" so sposobne samo za drugovrstne pomorske podvige. V glavnem razpolaga vichyjska vlada danes s štirimi 35000 tonskimi bojnimi ladjami.
Poleg tega je imela Francija ob izbruhu sovražnosti 17 križark. Francoska eskadra križark je bila najmočnejša na svetu. Od tega Števila so 4 v francoskih lukah,2 sta v Indo-kini, tri so razorožene v aleksandrijski luki.
V	splošnem je francoska mornarica teoretično še vedno zelo močna,kar nazorno kaže tudi pričujoči shema. Njena raztresenost seveda znatno manjša udarno moč. Ali, če je Hitler ukazal Darlanu, da mora koncentrirati edinice v francoskih lukah, bo ta flota Nemcem pri rokah in zavezniki gotovo ne bbdo ostali brezbrižni...
KRIŽARKE V TOULONH IN SEVEROAFRIŠKIH LUKAH AL GE UTE
COLBERT
LUPLEIK
FOCH JEAN
DE VIENNE GLOIRE LA
GALISSOmm MARSElimSE MONTCALM.
GEORGES LEYGDES PRIMAUGUET
KRIŽARKI V ZAH.INDIJI JEANNE b’aRC
EMILE BERTLN
NOSAČ LETAL V ZAH.INDIJI
bearn
RUŠILCI (sposobnih
PODMORNICE (v službi jih je 50)
l^lozaj na Lo
i/clk ob koncu
)aiarja1
ladje akoro nemoteno, kajti od 200 ladij, ki plovejo po morju, potopijo oaovinci komaj po eno ladjo.
LIBIJSKO BOJIŠČE
RUSKO BOJIŠČE
Na vzhodnem bojišču Rusi uspešno napredujejo. Ba bi Nemci ta napredovanja ustavili in obdržali svoje položaje na črti Lenjingrad-Ržev-Orjol (Orel)-Earkov pošiljajo na fronto vedno več svojih rezerv. Kljub ogorčenim borbam in obupnim poskusom se Nemcem ni. posrečilo ustaviti zmagovite ruske čete, ki sicer polagoma ali zanesljivo potiskajo nemške armade.
Obrambne čete LenjIngrada so prebile oblegovalne nemške položaje in se spojile pri Šluselburgu z ostalimi ruskimi silami.
Med Ilmenskim jezerom in Valdajskim gorovjem so Rusi prebili nemško fronto in prišli do mesta Veliki Luki, ki je oddaljeno proti zahodu 200 km od železniške proge Lenjingrad-Moskva. Del ruskih čet je nadaljeval z napredovanjem proti severu,obkolil in zajel 16. nemško armado, približno 100.000 mož. Drugi del tega oddelka se je obrnil proti jugu v smeri Smo-lenska in zavzel mesto Velič.
V smeri Moskva-Smolensk so ruske čete vkorakale v mesto Dorogobuš in obkolile nemško armado na prostoru Rž e v-J azma-Smo1ensk. Na bojišču med Orjolom in Harkovem so ruske čete prebile nemško fronto na več mestih, a na jugu Harkova so zavzele Krasnograd in Pavlovgrad in se približale Dnjepru in Dnjepropetrovalni na 50 km.
Na Krimu so Rusi ponovno zavzeli polotok Kerč in prodirajo v notranjost Krima.
če bodo Nemci še nadalje morali uporabljati svoje sveže rezerve za sedanje boje, potem bo njihova bučno naznanjena spomladanska ofenziva propadla še pred njenim začetkom.
Angleške in zavezniške čete so v svoji zadnji uspešni ofenzivi zavzele vso Cirenajko in so dospele do črte El Agejla - Gjalo. Ker so bili Angleži primorani odtegniti določeno število avstralskih čet,da jih pošljejo na daljni vzhod, so morali ustaviti o— fenzivo. Zaradi tega so bile primorane angleške čete umakniti se na ugodnejše položaje. Nemške in italijanske čete, ki so dobile pojačanja preko francoskega Tunisa, so izkoristile angleški umik in pričele s ofenzivo,ki pa je bila hitro ustavljena pred Gazalo.
Z umikom so se angleške čete približale svojim oporiščem v Tobruku in s tem znatno olajšale preskrbo, medtem ko so se nemško-laške čete oddaljile od svojih oskrbovalnih oporišč.
Italijani so primorani vzdrževati v Libiji veliko armado,kar jim povzroča ogromnih žrtev, ker se more samo del preskrbe vtihotapiti preko Sredozemskega morja.
BOJIŠČE NA DALJNEM VZHODU
ZAHODNO BOJIŠČE
Na zahodnem bojišču se vodijo samo zračne in pomorske borbe. Angleško letalstvo stalno in sistematično bombardira Nemčijo in zasedena ozemlja. V prvi vrsti napadajo angleški letalci pomorska oporišča,ki služijo Nemcem za proskrbovanje gusarskih ladij na Atlantskem oceanu in kot ladjedelnice za njihove male podmornice,ki izvajajo piratske napade na morjih.
Ta oporišča so: Brest, Nantes, St.Nazaire, Le Havre,
Calais, Ostende, Emden, Kiel, Wilhelmshafen,Kucksha-fen, Hamburg in Bremen.
Poleg teh pomorskih oporišč bombardirajo angleški letalci nemška industrijska središča v Nemčiji sami kakor tudi ona središča v severni Franciji in Belgiji, ki delajo za Nemce. Ta središča so: Lille,
KSln, Dortmund, DUsseldorf, Aachen in ostali važni kraji v Porurju.
Pomorske borbe se sedaj ne vodijo samo na Atlantiku, pač pa na vseh sedmih morjih, ker se je z vstopom Japonske v vojno razširila bitka za Atlantik na vse oceane. Nemci so se v zadnjem času požurili z izdelavo novih podmornic in pojačali napade podmornic po vseh morjih. Kljub temu plovejo zavezniške tataeaeaeatjsm&ameaeataeaeameafMeJseaeasaeaeia&aeaeaearja moa aa aa &a m ag
1 3
Z vstopom Japonske v vojno se je bojišče na daljnem vzhodu razširilo na ves Tihi ocean.
Medtem ko so se japonski odposlanci pogajali v Washingtonu in Londonu,so njihovi generali brez vojne napovedi napadli angleška in ameriška oporišča ne da bi čakali na zaključek pogajanj.
V teku operacij so Japonci do sedaj zavzeli ▼ Indijskem oceanu otoke: Week, Gyam in Midway. Takoj nato so napadli Nizozemsko Indijo in zavzeli otoke* Borneo, Celebes in Sumatro, sedaj pa napadajo Javo. V Indokini so zasedli -francosko Zahodno Indijo in Siam, nato Malajski polotok in Singapur. Sedaj se vršijo borbe v Burmi, da bi Japonci s tem prekinili burmansko cesto in s tem onemogočili preskrbo kitajske armade. Ta cesta vodi od Ranguna v Čunking. Tudi če bi Japonci zavzeli Rangun, bi zavezniki oskrbovali kitajsko armado preko Indije in Rusije.
Na Kitajskem borbe trajajo dalje.Kitajske čete, ki so po velikem uspehu pri Čankšeju,kjer so potolkle eno japonsko armado, nadaljevale s prodiranjem proti Kantonu in Nankingu. Napredovanja so sedaj ustavljena, ker so Kitajci glavni del svoje vojske premestili v severno Burmo, da bi tamkaj ustavili japonska prodiranja.
Na Filipinskih otokih so Japonci zavzeli severni del otoka Luzon in glavno mesto Manilo. Trdnjavo Koregidor in polotok Batan držijo še vedno ameriške čete.
S temi operacijami so se Japonci razvlekli na mnogo ločenih bojišč in so njihove pomorske zračne in kopne vezi postale zelo dolge. Zavezniki stalno jačajo svoje letalstvo in mornarico ter uspešno napadajo japonske komunikacije in so do sedaj potopili okrog 200 japonskih ladij. Ko bodo Japonci s svojimi uspehi na višku in ko bodo zavezniki svoje sile osredotočili, bodo posamezne japonske posadke v zasedenih predelih hitro uničene. Z.Ž.
1?»-lnolf a prg(WAvlade jugo/lovan/ki voj/ki

me^dponosen sem in srečen, da zastopam vašega ministra, našega narodnega junaka, generala Dražo Mihailoviča.	.... SJ
Junaki, bodite vredni sinovi našega junaškega naroda, ki je da-tu nes poln nezlomljivega duha, t.j. pravega kosovskega duha. Ta nez- g lomilivi duh se je ponovno manifestiral v najtežjem trenotku naše g zgodovine na dan 27.marca lanskega leta, ki je veliki dan jugoslo- g vanske narodne revolucije. Naši sovražniki se nočejo prepričati, da 3 iim ne bo nikdar uspelo zasužnjiti naš narod. Ti sovražniki so do %
danes uporabili vsa divjaštva proti našemu hrabremu narodu v upanju, da zadušijo njegovo vero v končno zmago. Ali v tej nadi so_ se ogo- %
CLa zadušijo njegov v	v	----~	>3
ljufali. Mesta in naselja zažigajo in rušijo, pobijajo nedolžne lju- tu di, morijo žene in otroke. Pri tem zverinskem delu jim pomagajo tudi g narodni izrodki in izdajalci.	-3
Junaki! Vi boste vojska maščevalcev, ki je vredna, da služi pod g vodstvom našega vojvode, Draže Mihailoviča. Junaki! Bodite discipli- g nlT-pn-l in živite kot bratje! Spominjajte se svojih dragih v domovini ^ in nikoli naj ne klone vaš junaški duh!	g
Upamo, da se bomo skoro vrnili v našo milo domovino in v tem u-
tnrcosMVMA.