.^ }j ! /'/> V Gorici, 29. decembra 1877 „Soc*" izfcaja vsak petek in velja t posto prejemana ali v Gorici ua dom poSiljana: Vseleto ..... f. 4.50 Pol let* ...... 2.30 detfrt leta . . . . „ 1.20 Fri oznanafliln prav tako pri „po ilanicah" se placuje za navaduo tristop no trsto: 8 kr. ie se tiska 1 krat -----------7_ir_it ^ „ 2 ,, *» » » »> n 6 » ZateCe 6rke po prostoru. Posamezne fitevilke se dobiyajo f , 10 soldov v Gorici t tobakarnici ? go* sposki ulxi blizo „ireh kron". —. t Trsttt v tobakarnici „Vi» dolla ct-senna 60". Doi>isi naj se MagOTOljno poSiliajo uredniSivs „8ofie" v Gorici „Via Duo» mo" h. gtev. 367, II. nadstr. narocnina pa opravniStvu „Soce" v Gorici ..Via scuole" h. fitv. 429, II. nadstr. Rbkopisi se ne vracajo; dopisi aaj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugitn nepretnoznim se narocniba znila, ako so oglaae pri uredniityu, Glasilo slovcnskcga politifcnega diuStva goriSkega m brantbo narodnih pravic. „Soea" svojim prijatcljcm! % flanafinjo Stevilko sklepa „SocV svoj Sidmi tedaj. Leto 1877 je bilo za njo prav hudo: zgubila je svojo dosedanjo glavno podporo — svojega prvega laslmka in urednika in kmalo bi bila morala zapustiti tudi svoj prcljubljcni rojstni kraj ter se preseliti v hrupno pomorsko mesto ali celo* — zanireti. Pogajevanje med trzaikimi in goriskimiro-duljnbi se je dalje Lasa sukalo okolo vpra&anja: ali ima „Sofia" v Gorici ostati, ali se v Trstu spojiti z vrlo „Edinostjo". llazprave so bile jako livahne — in ravno ker se je v ten razpravah tako na drobno razlagaio in temeljito dokazovalo, kako velekoristen, da, neobhodno potreben nam je gorilkini Slovencem dobro uredovan ted-nik, zbrali so se rodoljubni mozje, ter so poir-tovalno zagotovili „8ocia nadaljen obstoj v Gorici. Vsled tega je prella sicer v roke novih lastnikov in druzega uredniitva, a bistveno se ni spremenila. Kje program se le vcduo naslanja na pravila polititnega drultva „Slogeu, nje tez» nje so in ostanejo tttdi ? prikodnjem letu iste, katere je poprej imela: vzbujati in utrjc* vati hofte narodno zavest, braniti na-rodne praviee, zagovarjati in pospe-Sevati vsestranskc ljudske intcrcse — vse to pa v duhu prave, postene sloge. Za dusevno hrano je naseniu listu dobro preskrbljeno in upamo, da se sedanjim cilim mofiem pridruii s Casom se katero spretno pero. Zlasti bomo pa za to skrbeli, da se Stevilo go-spodarskih ftlankov in podukov o vaznejfiih de-ielnik in obfiinskih zadevah izdatno pomnozi,— ker smo spoznali, da treba v tern oziru se mno-go podnka, da se v nasem ljudstvu vzbudi in vname pravo zanimanje za javne stvari. Zahvaljevaje se prav iskreno svojim p. n. godelavcem in dopisnikom za njihovo dosedanjo blagobotno podporo, prosimo jili prav uljudno, naj nam ostanejo zvesti prijatelji in podpiratejji tudi za naprej.—Nase podvzetje je posveeeno v prvi vrsti slovenskemu narodu, v drugi pa nasi ozji domovini: Obema Selimo koristiti, obema vzbujevalno, pospesevalno in vtrjevalno pomagati do one castne stopinje, katero so uze dosegli dragi kulturni narodi, druge napredujo5e deiele. Da zamoremo pa pri tako ob§irnih namerah u-speino delovati, moramo gotovi biti vstrajne podpore od strani onih rodoljubov, kateri nemajo samo srea na pravem inestu, ampak imajo tudi jezik in pero v svoji oblasti, kedar koli gre za to, da morejo svojemu narodu, svoji dezeli ko-ristiti. Zatorej stari prijatelji in novi! podpirajte nas tudi v novem letu vsak v svoji stroki, vsak po svoji mocl; — delujmo vsi v duhu sprave, ker le tako delovanje nam more obroditi obilen sadl — Posebno prosimo vse »\jn. g. dopisnike, naj se v svojih porocilih skrbno ogibajo vsega, kar bi utegnilo vnemati domafie prepire, naj lo-6ijo stvari kolikor mogode od o s e b in naj vedno na to pazijo, da bodo tudi njih stvarna poro&k resnicna in natan^na, Vsako pre- tiranje, vsako prevracanje skodiije ve6, nego ko-risti. In ec smemo gosp. dopisnikom fie eno prav odkritosreno 2eljo razodeti, je ta, da bi pisali rajSe za prosto ljudstvo, kakor za razumnifitvo. Zadnje pozveduje raznotere politidne vesti in kar se sploh po svetu godi, iz dnevnikov in drugih ve6ili fiasnikov, tudi de so v tujih jezicih pisani; priprost naS de^elan pa srka vso svojo politicno ucenost skoro edino iz tednika, kojega vsakrat prav teLko prifiakuje in od konca do kraja pre-bira, kedar lahko razumi njegov obseg — a nevoljno odlo^i, in scjezi, kedar koli mu pre-visoko, ali preoriginalno pisani clanki pre-glavico delajo, — Co nam je resna volja Ijudstvu koristiii, moramo tudi za ljudstvo pisati. Slednjie m pa moramo tudi prav gorko pri-porofiati svojim dosedanjfm narofinikom in sploh slovenskim rotloljubom, da nas blagovole tudi v materjalnem oziru prav izdatno podpirati, Kakor smo u&e v predzadnji stevilki omenili, prevzeli so lastniki „So6ea od svojega prednika ogromno svoto tirjatev — tedaj telko breme odgovomosti, — katero bi sreno radi 6cm br#e tern raje od-lo^ili. Ker so se oni prevzemsi lastnistvo naSega lista ozirali samo na splosno, po celi dezeli iz-razeno ^eljo, da bi „Soea6" v Gorici ostala — in nikakor ne na kakorSne koli dobieke — ka-terih si v sedanjih razmerah tudi ne morejo o-betati, — smemo se pad zanaSati, dabodeslav-no obdinstvo tako rodoljubno zapofietje spodobuo eenilo in po zasiugi podpiralo. sSoea" bo tudi v novem letu izhajala vsak petek j eena jej ostane nespremenjena, to je s posto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana stane za vse leto 4 gld. 50 kr. „ pol leta 2 „ 30 „ „ cetvrt leta 1 „ 20 „ KaroCnina se posilja najprile^nejle po po§t-nih nakaznicah. Prvo stevilko posljemo vsem dosedanjim p. n. narocnikom, naslednje pa le tistim, kateri nam posljejo naroenino, ali se v pismenem narocilu zaveSejo, da jo v doiocenem Casu poravnajo. Uredni§tvo in opravni§tvo »So6ea. Vojna porodila. Huda zima zadrziije Ruse in Turke v ujihovih vojnih operacijah. Za to nemamo zadnje dni poroftil o zuamenitih aogodkih. Seibi pa kljubu mrazu vendar naglo napredujejo ter jemij6 Turkom en kraj za druzim. Tako se iz Belgrada 23. t. m. poroCa, da je serbska vojska na Javoru vzela zaSancaao Kladnico in da so se Turki v Novo varo§ nazaj pomaknili. Telegram od 26. decembra pa javi, da so se Turki po trdovratnem, kr-vavem boji umakanili iz Kursumlje, katero mesto so Serbi zasedli. — Po oficijalnem ruskem porofiilu so se ruski husarji 21. decembra na cesti v Belgrad-Cik 2dru^ili s6 Serbi.— Zadnji telegram iz Belgrada poroca, da so Serbi zasedli Leskovec in da imajo nekda tudi u2e Pi rot v oblasti. Turcu'a se napravlja na vse kriplje na brambo Adrijanopolja, V ta namen je Sulejmau v Garigrad priiel, snovat novo vojsko. Mahmud Damat pa§a( ko- jega sprcmljata dva artiljeriska gonerala, organlzuje brambo Balkanov Ruske novo vojske, katere so file v zadnjom 6a-su skozi Bukarefit imajo povelje marfilratl pr«d Rufi-Cuk, katera trdujava se ima resno bombardiratl. Ta ima glavno poveljnifitvo slavni general Tottleben, Serbi pa pod Hrvatovifiem zdru2enl z Rumnni mislijo oblegati Vidin, katera trdujava ima kukih 10.000 mo^ posadke. Parobrod „Rusija je prlplerJl v Crnem morjl fcur-fiki trijambomik jjMargiiuy1 z 10 oflcirjl in 700.oi' zami. Na Otoku Kandiji se je vnel hud upor. Obi)-lozomh uporuikov je nekda nad 8000; osuovali to si u^e provizoricno vlado. Vse vcHti o miru so popolnoma potihnile—na mi-sto njih pa prihajajo druge na povtfije — o Bvetovni vojski. Odmeva se re§ilen glas I blii;a ne re&ilen 6as. „Zora puoa — bit' Jo dana" — Za Slovana. — „/,ak;ij nas hofiefi na vekomaj pozabitl? zakaj nas zapustiti tako dolgo Casa?u nDoklcj, Guspodt me bo§ popolnoma pozabljal ? Doklej bofi obracul Bvoje oblige od mene? Doklej se bo moj sovraiuik vzdi-goval Crez mene? — tako 2alujofic»ga videl sem slo-vanskega Jerctnijo, tako jokajofiega videl sum tudi sto-vanskega Davida v to2uih saujah; ugledal sum vzorna slovanska junaka na visukem stebru, postavljeaein nad siovansko zemljo, nad krvavimi fiiriuami i prazuimi vi-sinanii, nad bratovskimi livadami i sestriuimi kruji-nami; gledal sem ju, kako milotozno sta plukala nad slovanskim Jeruzalemom, nad poteptano siovansko zemljo, nad tnziio naroda osodo. Zaloslno je bdo nju-no oblieje, otemnele so bile njune ofii, potoke solzi lijod; spiido potrenja ubogega ttaroila, ker nasitil ga je sovraznik dovolj z greukostini, omamil dovolj s pe-iinom. Neprestano sta solzila molitve refietija na inestu zapu§6enem, ker odptli so bili vsi posvetui aovrainiki hudobna usta coper predragi rod slovauski, osobito pa hudobno Turfie. Veliko mnozico svojih je ubogemu narodu odpeljalo v babilonsko su^nost: oceta i mater, mo^a i Ztno, brata i sestro, prijatelja i prijateyieo, sinka i hcerko, nevesto i zeta, tasta i tasco, sttiea i strino, bratiee i sestiiCc—vse je seboj odpeljalo ptoti kervozeljtiemu Stambulu, proti mestu beriCuv i ttw-sarjev; ostale zvestc sinove so pa Turki ueusmttjelio drli i odirali, trli i otirali, igali i poZigali. Upleiietto zemljo, rodovitne vmograde, domade hise so pustosili, plenili, uaidili, pustili so vse v pepelu i prahu, v krvi i mrvi, pustili so vse razdito i podito, pusto i prazuo, pustili so za seboj neizinerno morijo slovanskemu rodu. AH kaj pravim ? gledati morala je uboga „rajau, moral je ubogi kristijan, morala je nafia bratovska kri zreti turfikej smrti v obraz. Turfikuj smrti?l Koga ne zgrabi zalost i mraz, strah i trepet, groza i togo-ta, jok i stok ? koga ne popade ob enem tudi jeza— sveta jeza, sveto maacevauje, ko vidi, kako je davilo prokleto TurCe vse, kar je bilo Stovanskega, vse kar je bilo kristjanskega, koga se ue polasti sveti srd, ko mora gledati, kako je neusmiljeuo terpinifol, ne-dol^ne ude rezal, rezal ud za udom: sedaj roke, se-daj noge, sedaj una, sedaj koficek mesa od bratov-skega, slovanskega mesa I Kedo bi bil morda fie ne-usmiljenega srea, ko bi videl pred seboj razsekana slovanska bitja, ko bi videl neizmerne morijo nedolSne slovanske krvi? Ah I narod slovacski, mili moj rode I tu2min i pobitim sreera te praSam; kam si bd zafiel? Kje so nekdanje Sirne tvoje pokrajine? kje ro2uate ravuine,. nad katerimi si gospodoval? kje so rekebi-slrovodene ? kje gorine sneZene, ki so ti eluzile v brau i hran proti divjim navalom iivinskih nam so-vrazmkov? kji? so junaki cvroti? kje raCeluiki vtieti? kje so slovanski korenjaci? kje neumorni boritelji ? kje so veCni vojaci bitvQ »a Koaovem; ki bi zadnji >-MI .'-¦" -,-1 ^JbTjej, zadnji tripljej svojegasrca zrtvovali na altavja •iiarodnostFT Otoznim srcem si je Slovan §e pred neki- mi tedni stavil taka in cnaka vprasanja in britka Kflrtsr ga je obhajala. Pa! stoj! K&a-s pal! Plevna '3 $i 'iV'Jt* ieiitai laudamns !tf Tozni Jeremija se je ,spr*mentf v Salamona, popevajocega visoko pesen. TJstali so hrabri lazarji, prodrli so mrtva|ki grob Zrinsk^ oziveh so krepki Laudoni, junaski Stefaui i ' Jftlosi. kraAjevifc Marko jaSe zopet svojega Sarca, mo- . gociM ftavbar nabira z nova cetne trume: vse se gib- ;rj<» i giba za boj slovanski, za osvobojenje uboge raje, stokajoce pod prokletim Turcetom. „Aleksander uim je mo$ki, srcen, trdno sklepat' je zacel, da bo Tur- kum v svojej vojski mesto ter za mestom zdaj odvzel. Dcsta polk*, vso pripravo hitro skupaj spravil je, tije crez Dravo i Savo v tnrsko brz piipeljal se. Turks zdaj so pozdravljali le z goreciuii bombami. Tak' so Died tabo sklenili; vsi c'mo bit' rajs' mrtvi; zmerom bomo se branili, dnkler bo kaj v nas krvi. V tern so Turk' odprli vrala, naSa vojxka notri gre. Turke Ipwjrot ntsa strata doli — doli — do.....tt Tako je pm. iako terja resnica, tako terja blagodejni razvoj cloveske omike, tako zahtfva razvitek i razcvvi sve-tovnr zgodovine. Koga ne bode vzradostilo, ko bo llisal i tital, da je postavil Slovan oni temeljni kamen tvrftpske splosne omike, cluvt-cnostiibratoljubja? Cast! Gospoda Slovan I ker uslisal je prosuje svojrga ljud-ttva, uslisal zdihljeje poaiznega srca. I zakaj bi ga tudi ne uslisal? saj deia i prosi za dobrodejni mir »ej narodi, saj se bojuje hraber Slovan za miroljubno clovecnost vesoljnega cloveStva. Poboien Slovan dobro ve, kaj je molitev i prico tega pa tudi ne govori i ne moli, kakor strastno, hudobno Turce, lekoc: ,iBazrusi i skrusi * \semogocno svojo roko prevzet-liost i nezvestobo, brezbozaezev (kristijanov); operi, o vsemogocni Bog! najmanjse inamenje biezbozmh Ru-•ov i enako tako najmanjse znaraenje brezboznih Bul-garov, Grkov i vseh uarodov na zeralji, kateri v t«mi brezboznosti tavaje se valjajo v luii, kakor preseta; vsinaj crez nje brezstevilne stiske i nadloge, da padejo f tvoje roke kakor zrtva tvojega strahovitega srda, da bodo pokoncani z ogiijein, z mesatjenjem, z raz-bitjom brodovja i z vislicami, s kugo, lakoto i s po~ tresoml4 Cudno 1 kako se predrzue kaj enakega i/u-•titi, da so namrec vsi drugi narodi razve tui^kega brezbo^ii; saj, kakor ka2e, samo se ne ve, kaj je Bog. C.iden bi bil Bog, ako bi nam velcval z nozi, i m«Ci, z morjeujeni, z mesarjenjt'in, z ubijanjem, z Yesaiijem i z vsemi mislecimi tortuiami veto siiiti i pri tern na milijone i milijone ljudij po^asi, polagoma I ne — nagloma pomoijevati. To je bistvo turske Yere, to je turska vera. Iz tega pa sledi: Turek o-Itane Torek, dokler korana ne popusti; mec i noz, nenarjenje i kla nje ostaue Turku v sicu i v rokah, . dokler Muhaineda, dokler korana ne popusti. Kristijau-$ki svet pa ne potrebuje ne uozev, ne inecev, ne me-sarjt-nja, ne klauja, marivec potrebuje bratovske Iju-. !>ezni. Turek pa noce i ne bo nikedar hotel prizuavati . bratovske ljubezni, bratovske vzajemnosti. Xjega u-kaz4 ojega lennan je: „0 Bog! ne pusti na tern svetu niti sledu brezboZuib Moskovitarjev, Grkov i Fraukov, kateri so njih zavezniki !u Taka nacela izkljucujejo vsako vzajemnost z drs- gimi narodi, obsojujejo v vefino krvavo suznost vse knstjane, podlozne turSki oblasti ter stavijo trden, .neprodrljiv jez ciyilizaciji. Za to je bil skrajni cas, da je pozval severni stric svoje zveste naiode v boj , zuper starega slovanskfga vraga, da so kviSko pla^ili , juuaski Crnogorci i Srbi i Rumeoci, kateri zdruzeni bijejo, zdaj krvave, krizarske boje za Bkerst eastni i . svobodo a la to". Sniagonosno naj bi prodirali naprej crez Staro , Pianino do Carigrada, dokler se jim ne posreL-i fpo-toolqoma zatreti divjo druhal, dokler turski polumese& sa vseiej ne zgine raz evropskega obnebja. Vojna pesem naj jim bode pesem naSib pradedov: Tuika borne pozobali, Kakor da bi cresnje brali; Pred miru ne bomo dali, Kakor ga ob tla ne djali. mmmmmmmmmm Kaludjer. Dopisi. V Gorici, 26.decembra. — Sveta noC, sveti dan, tako imenujejo navadno na kmetih bo2i(ino nod, bofiCni praznik; a na§emu ljudstvu ni to samo po i-m e n u posvecen 6as, ono ga tudi v resnici dostojno prazpuje. Z vbranim duhom se zbira v bozjem hramu, t yzviSenimi ^uti ga zapuSda, vse je tiho, vse je mir-BO in notranja radost, katero vzbuja spomin zvelifiav-t nega dogodka, ne razodeva se glasno, razun, kedar se v ccrkvf uavduSeno razliva v vesele harmonije bo^iCnih posmi. Od zvuuaj pa na trgu. po ulitah in v dru-iinah se povsod vreswiiujpjo besede angerjske pesni: ,In mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje." To prsziticno zvunajuost smo zapazovali tudi po ill estih na Kranjskem, Stajerskem in vi§e v nemsjeib deielah. Povsod se o bo&cnih praznikih polega na-tidni mestni hrup, |OY8odf bodi med prostim kmeC- kim ljudstvom, bodi med oglajenimi mescani se pra-znujejo boiicni dnevi kot najnjeinejsi, najlepsi praz-niki v letu. V Gorici je to vse drugate. Sveta nod zbira sicer pri polunocni ma§i v raznih cerkvah o-gromne mnozice, a veliko bolje bi bilo, da bi jih ne; kajti — ce odStejemo pescico v resnici poboznih — vse ostalo le zijala prodaja, se razveda, po hodnikih in spovednicah potika—s kiatka to ni ne poboznega duba, ne vzvisenih eutov, ampak sama necimuma po-svetnost, da ne rabimo ostrejega izraza. In kedar se natlacena mnozica iz cerkve prorije in po mestu raz-kropi, kaj po tern? Zacne se divje ponodevanje po ulicab, pivnicah in kavarnah, divji roj do zore, do dneva. To je sveta not v Gorici! In sveti dan ? Proslavlja se vecmoma z vbranira trebuhom pri dobro oblozenih mizah in polnih bokalih. Pa kaj nam mari za to, kar se po hiSah godH Po-vejmo rajSe, kar smo doziveli in lastnimi oLmi videli in lastnimi nSesi sliSali na javnih krajih, na mestnih ulieah, — Ob 11, uri predpoludne, vrnivSi se od po-3te, gremo inimo mestnega municipija in ko se bliza-mo sosedni ulici, bije nam uze od daleC nehar-monif'i»n §um na uSrsa in se cedalje glasneje razlega, cim bliie piistopamo n^ki znani krCmi. Ko pridemo do mesta, vidimo, da je gostoljubna hiSica u2e o tej uri polna vinskih bratcev, kateri obhajajo sveti dan divjim vpitjem in razsajanjera. Kaj bo §e do vecera, do nofi? Gremo naprej in pridemo vpredmestne ulice — v gorisko republiko. Kaj pomenja pa tukaj stra-^anski sunder? zakaj se gati, zakaj se podi razbur-jeno ljudstvo o poludne po ulici ? Kaj more pac to biti, da se povsod hi$nc duri odpirajo, da se mnozica na-rasca tor se Cedalje huje zaganja v neko hiso? Pristopimo bltfo! Kak divji prizor se razvija tu pred uaSimi ocmi \ Pija.va druhal kakih 80 glav, zbrana iz delavskih in rokodelskih krogov, hoce po sili vlomiti v kremo, razbija in divja, vpira svoje v vinu in 2gauji obneinogle moci v zapahnjene duri in glej! ker ne more nic opraviti, zlozi trojica razbojnikov ramena skupaj, druzega pa dvignejo na njo, da bi strgal lavo-ricje znamenje raz kreme; a kolena so stebrom osla-beia — ramena se umikajo in plosk! na tleh se valja zlahtna cetvorica. A vty'a, zapeljiva yeja mora iz nad duri! Kmalu je kolec pri rokah in & njim udribajo po nesrecni veji, dokler leli vsa razdrobljena na tleh. Divji romov^ traja so nekoliko casa, a ker seje sveta jeza zarad zaprte kreme ohladila nad nesrefino vejo — razkropi se polagoma plemenita drubal, dva pa dva pod pazduho se vlcf.ejo proti mestii — kakor se spodobi pravim vinskim bratcem. To se je zgodilo na bozieni praznik o poludne v znanem goriSkem pred-mesrjt. Na ^tefaiije pa smo videli ia slisali, kako je pol ure cez poludne razujzdana druiba pijauih roko-delcev po Travniku in po gosposkih ulicab ttl>ila in se zibala, da se jej je gospoda povsod piaho s tratoarja v blato umikala. Keverjetno je vse to v mestu — kojega iahonski matadorji pri vsaki priliki zani^evaje oponaSajo suro-vost kmedkemu prebivalstvu na§e de5ele; neverjetno je to v mestu, kder imajo vladni organi skrbeti za red in varnost osebe in lastnine in kder jih v tern lanko tudi mestna policija podptra; neverjetno je za-res in v nebo vpijoce, da se zamorejo taki dogodki registipvati o bozienih praznikih v kristjanskem mestu. Ce hoce na& mesfcni zastop, da privabi lepa Go-rica kot klimatifien, zdravstven kraj mnogo bogatih tujih druzin, ni zadosta, da lep§a mesto, da zasaja spnene d.-evorede, napravlja elegantne kopeiji ltd. marivec treba, da skrbi predvsem za bolj§e socijalne razmere, da cuje paznejse nad posli, delavci in roko-delci ter jim preskrbi potrebnega poduka, koji edini jih utegne odtrgati popolni demoralizaciji, katere po-gubnemu brezdnu se v sedanji nevednosti insurovosti 6e daije bolj bliiajo. Kaj, ko bi se na zdravi pod-kgi osnovalo dobro vrejeno rokodelsko dru§tvo, s ka-kor§nim se pona§a proti severu vsako tudi manjSe mesto? Taka drustva so pokazala do zdaj se povsod svoj dobrodejen vpliv ne samo na rokodelske kroge, ampak tudi sploh na mestne razmere; kajti s tern, da se vva2a potrebna olikanost mej delavce in roko-delce — zatira se pijanost in ponocevanje, pospeiuje se varcnost, odvraca ubostvo — in to vse skupaj v-gaja v mnogem oziru mestnim denarnicam injavnemu redu. Od Sv. Lucije 24. decembra. (Izv. dop.). Dne IT. tega meseca, ob dveh urah zjutraj je pogorelo na Idriji pri Baii, ednajst poslopij, to je, tri hise in osem hlevov. A, KM sta zgorela dva velika hleva na-poljnena s klajo, stog, (kozolec) en preSiC in maogo orodja. Ljudje pravijo, da A. K. sam ima okolo 3900 gl. Skode. Da se nij §e kaka veea nesrefia zgodila, gre hvala'vsem prebivalcem iz blifnjih vasi in Mo-starjem, ki so z gasilnico nemudoma na pomo6 pri-tekli. Domafii ceiiilci so cenili vso §kodo na osem ti.soc ghl. Nesrecne2ev nij bil nobedenzavaro-van! Kdaj se bodo vendar prepricali, na§i kmetje, 0 potrebi in koristi zavarovalnih druStev? Kako seje ogenj vnel, ne vem. Dragi rojaki! skazite se milosera-ne, pa nemudoma, ubogim nesrecnim pogorelceml I Iz Komna 19. decembra. (Izv. dop.). (Na§i tur- I kofili,—dobimo ditalnico,—spoStujmo svoj jezik!—na-I Se orglje,—Solsko obiskovanje.) Da smo tukaj Plevne I pad praznovali z velikim kresom, pocanjem topicev, I petjem in dobrim KraSevcem: vse to Vam je u2e po-I rocal tnkajsnji Va§ dopisnik. Kar bi pa nikoli ne bil I verjel, je to, da se bode imel ked6 izpodtikati nad I tern poStenim kresom. Na dva taka nezadovoljneza I naleteli smo v nedeljo v nekej tukaj§njej gostilnici, ] ko smo bas pri ca§i krasevca veselili se in peli. Mla-[ da gospoda nezadovoljneza, prvi rodom Poljak, drugi I „po§ten beli Kranjec", zapazila sta v nasem radova-I nji neko „protipostavnostt', jela sta udrihati po nasih I bratih Rusih ter se sploh pokazala korifeji v turko-I fils*vu. Mej drugim sta mladica tudi omenila, da -[ Avstrija se nema nic" potoSiti cez Turke.— Gospoda! I ako sta uze kedaj kaj hlac potrgala na klopeh kake I srednje Sole, onde bi morala gotovo vedeti iz zgodo-I vine, kako neclovesko so ravnali Turki za casa I vojevanj z Avstrijo z njenimi orebivalci, in sicer ne I glede na starost niti na spol. AH vesta, draga mo-I ia „ucenjakail, koliko strahu, koliko nevolje morali j so vrli Avstrijci le takrat pretrpeti, ko je za Leopol-I da I. veliki vezir Kara Mustapha oblegal Dunaj s I 300.000 turske zverjadi ? Ali vesta vria brata tuifin-I ska, koliko je imel uze 151 let pred Leopoldom I. I Ferdinand I. pretrpeti radi Turkov, ko so ti tudi Du-I naj oblegali (1529)? Nic nijso sicer bili dostignili, a I za tri leta so se vrnili v avstrijskt dezele ter pred I trdnjavo Giins yna Ogerskem nic ne opravivsi, udrli so I na Stajersko. Sli so te zveri pod poveljstvomr Sulima-j no vim pri Mariboru cez Dravo ter zapustili btajersko I sele potem, ko so bili uze vse, koder so hodili oro-I pali, po2gaii, pobili ? Lejta, Ivan Zapolja, kateri se je I za omenjenega Ferdinanda 1.(1519—1564) trudil pri-I dobiti ogersko krono, poklical je bil Turke v deLelo. I Turki so bili potem cez 200 let prava S i b a za ce-I lo Ogersko ter ob enem gospodarji vehkih delov te I dezele. Koliko so Ogri morali pretrpeti pod tursko I silo, ne morem tu popisovati, ker mi casa in prosto-I ra zmanjkuje; a bodi mi dovoljeno opomniti, da se I menda Ogri zato zdaj tako bratijo « Turki, ker so I jim toliko „dobrega" storili; kali ?! To mimo gred6 I opomnivSi, moram Varna gospoda ucenjaka Se poveda-I ti, da zgodovina prida, da je bil Turek vsigdar str I vraznik kristjanoia;—ali vesta moreda le to, kateri I je bil edeu glavnejih vzrokov krizarskim vojskam ? I Alt ne moreda ta, ker so Turki, to divje ljudstvo od I kaspiikega morja, pridobivsi Palestino (1072), s kri-1 stjani, ki so romali v svete deiele, necloveSko ravnali, I je ropaii, skrunili, mucili, moriliV... Da, gospoda mo-I ja, to mi vse dobro vemo; zaradi tega pa z Rusi dr-I zimo, ker so oni poleg tega tudi — naSi brat jo. I Slavjani, pa so nam po vcri bliie nego kruti Tu-I rek. Iz dna area se veselimo Rusov zmagovanja; in I kakor so nekdaj nasi pradedovi vzigali kresove po na-I sih gorah, da so s tem pozornost budili, da se bliza I pusto§enja ieljni Turtin; tako mi zdaj netimo po vr-I hih naSih gora ogenj, ki visoko plapolje proti nebu v I znamnje, da se nam nij vec bati onih ialostnih casov, I ter da nam Slavjanom uie poka zora lepie bodofino-I sti. In kedo, imajo6 zdrave uiozganc v glavi, bi I se upal vzdigniti radi tega kamen zoper nas ? 1 Znano ti bode moreda, draga „Soca", da tukaj I nemamo nobene citalnice, dasiravno je Komen triic, I ki bi je ne smel gresati. Kajti titalnice so osobito I po deMi velekoristna naprava. V njih dobimo caso-I pisev, iz katerih poizvemo, kaj se novega po svetu I godi, s eitanjem nekojih belestristicnih listov pa si [ bliizinio sree ter si jezik gladimo. Dobro, vbrano pe-1 tje, glediscne igre in druge enake zabave pa prav iz-I datuo pospesujejo ljudsko omiko. Citaluica raprczen-I tuje Vam slovansko lipo, pod katero se zbiramo— I kakor nekedaj nasi pradedi. I Hvala Bogu! tudi mi Komenci dobimo skoro ta- I ko drastvo—citalnico! Nekateri rodoljubni Komen-I ci so se namrec sesli ter sklenili, da se ima citalni-I ca odpreti s prvim januarijem prih. leta. Ko-I menci! Podpirajte to velekoristno drugtvo s tem. da I ae v obilein Stevilu vpiSete; za borih par grosev na j mesec boste v citalnici dobivali d?sta duSevne hrane; I pa saj to je tudi bolj ekonomicno za Vas, ker clove-I ku je te§ko si samemu toliko casopisov narociti. Pro-I jektirauej citalnici polag&m prav zivo na flrce, daskr-I bi kolikor mogoce za omiko in zabavo na§ega Ijud-I stva s tem, da veckrat napravi kake po dull jive govore in besede. Iz gotovega vira Vam zamo* I rem danes naznaniti, da so Komenci sklenili, da na-I pravijo besedo na Vodnikov dan, t. j. 2. fe-I bruarija 1. 1878. Program je uie skoro gotov. I Prav tako I j Obialovaje zapazujem^ da se po Krasu §irita ttt« I ja jezika -laSeina in nem§cjna. Pri nas Slovencih je I Mibog ta siabost doma, da se clovek rad z nemici-I no ali lascino ponala, ako je le morda pri vojakih I par nemskih besedi ulovil, ali tarn v Trstu se nava-I tlil malo „kramai-ske italijanscine." To pa nij prav. I Ali delajo tako drugi narodje? Ali ste uZe slisali ke-I daj, da bi se Prusi pogovarjali mej sabo po itali-I jansko, ali Italijani po siovensko? Slovene!! 0-I pustimo to grdo navado, ki nas ie smesne dela ter 1 tvegajmo se, da se kolikor le vec mogoCe popolnimo ivsvojemjeziku, Pri tem spoitnjmo tudi druge jezike in ncimo se je, kajti starih Rimljanov prego-vor: kolikor jezikov zna§, za. toliko inoz velja§,—je Be vedno resnicen. Slednjic naj omenim se nekaj o tukajSnjem cerk-venem petji in o Soli. Nikedo ne more trditi, da tu-kajSnje cerkveno petje bi ne bilo povoljno ; fc-;ti tu-kaj imamo pevce, ki so zares celemu Krasu na cast. Gosp. Miroslav Prelec (ten. I.), Pipaa (tea. II.), Valentin Pipan (bas I.) in Scitar (bas II.), to Vam je kvartet, na kojega smemo s ponosom gledati. Osobi-to je gosp. Scitar, daai priprost cevljar, tako vrl ba-sist da bi se papezeva kapela v Ilimu smela l njim ponositi. Vendar je nekaj, kar bi Se 2eleli imeti v Komnu in to so — dobre orgle. Orgle so tu v cerkvi take, da so malo kje slabSe; one so vse raz-brane in vsled tega ce podpirajo petja, nego je le se kvarijo. Mnogo se je ze govorifo, da se imajo orgle popraviti, veudar bilo je vse le govorjenje in uiL nego govorjenje. Res bi bila lepa svuta poirebna, da Be tu „stara Sara" popravi; vendar bi se dalo to z zdruzeuimi mocmi dos>tigniti, posebno, ako bi se po Komnu in bliznjih vaseh okrozuica razpotdala, da bi v ta namen vsak po mogoeosti kaj daroval. Noverau iupanstvu bi priporoeali, da resuo 11a to dela, da se ta atvar dozene. Sicer pa bi bilo zeleti, da bi se iz-rocilo popravljanje orgtdj kakenm vescemu slove nskeinu orglarju fu. pr. g. I'utoCniku) in ne ka-kemu takemu italijanskemu ,,svindl arju," kakor je bil oni, ki se je te dni ttikaj ponujal, da ubere ko-menfeke orgle, a se mu je se pri ubiianji glasovira tukaj$t)jt»ga organista deio tako slabo poneslu, da je glasovir le Se bolj razbral inesto ubral! V tukaj&no trirazreduo ljudsko Solo je vpi-sanih nad 200 otrok. Vendar je sokko obiskuvauje posebno popoludue ne ravuo tako, kakor bi bilo zeleti. To uij sicer nic cudnega, ako se pomisli, da .sola tukaj nehava o poludne, a zarVnja zopet ob i po-poludne. Otrori, kt so n. pr. iz Volcjcga gradu, To-inacevice, Ivanjgradu, itdM vani, do 1 ure od Konma oddaljenih, gredo o poludne domov, ker je zares tez-ko, da bi se 7—10 letui otroci od !¦ zjutraj doU popoludue ne oteft&IL Vendar so nekoji otroci i/. bliz-njih vasi, ki ostajajo do 3 pupoludue v Soli. A ver-jemite mi, da se usmiljeiije po.slastuje niujega srca, ko vidim te uboge mice cakati popoluriaiibkcga po-duka v burji in dezju, laeue in v sedauji /inn slabo oblecenel Stvar bi se dala inoreda veudar na eden ali drugi nacm preuravuati, Albinus, 1 Dunaja 1*. deccmbra.*) (Izv. dopj. llvala Bogu, prepir je koncan—Sloveuija je re>eua, zivel prepir I — Vrcmc na Duuaji je ravuo danes zacelo jako itetigodno postajati. Mtgla se je nad cesarskim mestom ze celih Stirinajst dni vlaeila in ze suio prc-miSIjevaii, kaj bo neki, kadar se zjastii. Zidje, ki zi-vijo od „kseftaa trdili so, da megla Dunaja daje tu-di zunanjo obliko Loudona;—-drugi rodu izraelovega, ki tudi v politicni „branchi4 kupOujejo, prerokovali so, da se narava obiacl v zalovaluo oblacilo, ker je kapituliral Osnian pasa; in trctji (sub rosa zidje iz Ogerskega) moarovali so, da kadar se vjeme razjasni ugodniSa bode tudi osoda na bojuempolji otomanskim hajdukom. Ne vem, kdo je imel piav od teh prerokov iz preroskega rodu, gotovo je samo to, da ga imamo danes do kolena tistega nebeskega daru, ki je uar-bolj podoben njezni nedolzuosti. Po ulicah dunaj&kib sicer sneg ne ostaue dolgo podoba nedol/nosti, ker prestolno mesto sploh ni tej Cednosti ugoden kraj;— sapienti sat in sedaj iu kaj druzega. Iz vrlo zanesijivega vira Vam lahko povem, da je osebna zelja Njegovega presvitlega Veliianstva, da bi se Bosnija in Ercegoviua zdtazile v pnhodnjem mini z Avstrijo; tudi druge merodajne osobe niso tej nameri nasprotne, ker z«li se v obCe, da bi dobi-la nasa po Beuecaaih opustoSeua Dalmacija za hrb-tom dezelo, katere blagor povzdigujen na stopinjo, ka-kor&no se tiee. bi se mogel razlivati do obal jadrau-skega morja. Na tak nacin bi se povzdignil blagor tamoSnjih prebivalcev in blagor skupue uaSe staro-slavue monathije. Spolnilo bi se poteua gotovo piero-kovanje domorodnega pevca; „Kadar bo cesta zelezna 2vizgala po nasi doli-ni" tudi v Dalmaciji in kolikor moicmo mi po nasem dunajskem zivljenji drage nam kolegove daimatiuske razsojevati, pridobila bi ne malo a tern obce slovaa-ska stvar v Avstryi. Bog daj, da bi se spolnila ielja vitezkega vladarja! Ko vam pridejo te na§e verstice v roke, vedeli boste ze o tern, kar se je godilo te dni v BudapeSti. Rekel mi je danes mozak, trd Nemec, katerega spo-Stujem boznost in molitev. Skoraj bi bilo boljer;«a-brauiti sv. maSo o poinoci, kakor da ae veza bMja skruni. .+.,. ,.„*4w»**»»*« V cwkvj iv. I^nacija je bilo pri nolnofini maii mftlo Ijiidatv* ker vse dere v stolno cerkev. Cerkev je bib lepo okracana in dostojno mzsvitljena, kar se je ves advenioi &s snocno pogreSalo. Zdelo se je, da se zoroice obbajajo ˇkatakombab. To velja tudiglede •dfentnega fas* ˇ strlni cerkvi. Toliko se menda m-kier miloSeineu ne pobira in ne nabere kakor v Gorici po web cerkvab, is ce se iz tako nabraoih nov-cev toliko drugih reci za cerkve napravlja, ah bi se ae modo tudi nekoliko kil petroleja kupiti in se sve-tilnicami cerkve razsvitliti? Petje prislovesnih maSah bozlcne praznike je bilo sploh se doTolj dobro, koli-kor se da od takih moci zahtevati. Pri zornicah v cerkvi sv. Ignacija je bilo stovensko petje prav dobro in primerno in kaze, da bi se tndi za stotoo cerkev kaj botfSega dobiti vtegnilo. Kakosno je bilo petje(?) pwteceni adventni *as v hnenovani cerkvi, to dopo-vedati si labko mogoce. Za stolno cerkev je bilo — sedostojno, za vwko drngobi bilo jako slabo. Za novo If to naj velja tedaj geslo: Etwas mebr Licbt! LUrfnic* ai*4ailtf ft. ^o*p. dopi.nikom iz Doiriberga, BibmlNiixm Tolmtna, St. ViMce gore, Podnwle*. Op^eieta: Frotiao potrpita do priaodajo itf*iTke, nforao mogli Tiega,vredito. Li-talc* opravalitTft. One p. a. gotpode n»TO*mke, kn-t«rt mo DOiWUnU, s*j »*« papUiajo zaostelo iwrocniiio, pa » JT^irili in nwi d«W tudi dok.zali, d» so Svoj dole ul« ponmuli, prav uljudno protimo, n»j ae mkar ne iuduiejo in n«a ae itejejo ˇ greh, &es*r aismo an lakmdi. Prejeli wbo iikaxe sattankov od biTlega opwmStta in na ¦jUi te opirajo aaie tirjatre, katere pa praT radofoljno p«-kMewo, kedarkoU powcaw, dajedotiSnidoig poravnan. J*asa aajvtia »krb bode, da uraTaamo v aovera letu oakrbmfitvo .SoSo* ia potem ae gototo ae bodo ˇ«« pona*ljaie enakeneT-itoaeiti. Tedaj ie eakimt prosuao: ne zamerite! Poslanica. Frimerne jedi in pijafie izbirati je zadeva prav velike vainosti posebno tarn, kj»rsc vsaka neprevidnost vtem obziru pokaze, kadar preba-vanje ne gre po navadnem pravilu. Ako se to xanemari, nastanejo dolgotrajne zelodcne bolezni. Ker se take neprevidnosti tndi pri najveti pazljivosti ne dajo popolnoma odstraniti, se nam zdi primerno opozoriti na neko od vseh strani poterjeno sredstvo. To je dr. MUIIer-jev, na Dunaji, sodnijsko preiskovani, tako imenovani Praeservativ-Balsam, ki se posebno priporoca prott ker$n, ki delovanje zelodca vredi, vsaki akutno in kroni^uo vnetje r ielodcn in trer, \ odstrani, raetanje, drisko, zlatenico itd. nagl ozdrftvi. Kdor se po morji vozi, je za-nj ta balsam vsega priporoCevanja vreden, ker odstrani nag-nenje k morski bolezni. Ldboratorij in centralni depot za razposi- Ijanje: J. $1. Miller, lekarnicar Kronstadt, Siebenburgen. V Gorici edino nahaja se pri FraneiSki Kramel, lekarnicarja vdovi, Villa bar. For- mmtini, na Danaji pri lekarniLarjn Filip Neu- stein-n. Postranski zasluzek, ki se dobro splaLa in je prijeten, zamorejo dobiti uradniki itd. v mestih posameznih kronovin v Avstriji in znnaj Avstrije, ako bote zastopati neko solidno dnnajsko firmo. Ponudbese spriLevali naj se posiljajo pod naslovom: Cotdant 5185 Haasenstcin & Vogler Wien: vi§eno nriogo, katero izverSaje ,Zvon« ˇ slovenskem slovstvu. Zvo nbode dobil pribodnje leto nekoliko veto obliko in bo tadi prinasal pervi dan vsakega meseca po eno izvirno sliko; Zvon je tedaj pervi slovenski list, ki bo prinasal slike in redno samo izvirne slike, proizvode na§e donate slo-venske umetnosti. Te slike bodo posebej ,Zvona* pri-dejane kot apriloge8 in se bode zanje placevalo 1 fl. na leto; zato je tndi narocnina dvojna: Brez prilog za vse leto 4 fl. za pol leta 2 fl. S prilogami za v«e leto 5 fl. za pol leta 2 fl. 50 kr. Vsak naroSnik naj tedaj izrecno pove, ali zeli prejemati samo „Zvonu brez prilog ali s prilogami. Narotnina naj se posilja z naslovom: Redaction des ..Zvon*, Wien. WahringtZellerhof 6. OdpravniStvo -Zvona^ Zvezki za pisne vajc v ljudskih solah. Z ozirom na to, da so se|v preteklem solskem letu zares z izvrstnim uspchom rabili novi zvezki za vaje v pisanji, ka-tere je potrdilo visoko c. k. dez. solsko svetovalstvo gorisko za rabo na ijudskih Solah, napravila se je za Solsko leto 1877—78 zopet velika mnozina takih zvezkov I4" ¦ 1 in 2. Prodajajo jih bukvarji: Dase — Henrik Fillak — in Wokulat na Trav-niku po 1 gl. 25 kr. sto, na drobno pa ne nad poldrugi krajcar vsak zvezek. znanilo. u Zabavni in poduCni casopis JL % E 4' bede y prihodnjem leta vsaki 5. in 20. dan (mesto 1. in 15.) meseca izhajal. 7 Manboru 26. dec. 1877. Janlio Pajk. VabHo na narodbo „Zvonaa. OdptavniStvo »ZvonaB vabi najuyudneje slo-vensko obiinstvo na naro6bo lepoznanskcga lista „Zvonaa za prihodnje leto 1878. Se svojo mnogoste-vilno dosedaojo udi'lezbo je pokazalo nuse slavno ob-Knstvovda je popolnoma umelo veliki pomen in vz- 21. decembra t. 1., potem 8. in 23. januarja 1878 se bode na drazbi prodajalo vse manufakturno blago zadolzene mase A. Rasat-ti-jeve v Gorici unstran skofije. Tedaj pride na prodaj eela bogata zaloga raznovrstnega blaga za zenske in mozke letne in jesenke obleke. Ker so klicne cene prav nizke, ponuja se vsem prav prile^na prilika, da se preskrbe z dobro zimsko in jesensko obleko. F Gorici 18. dec. 1877. OSKRBH1STVO za&ol2ene mase A. Rasatti-jeve. Koristno naznanilo precast. duhov§6ini. Tovarna za izdelovanje vos^enih sve5} lastnina Alojzija Bader-ja v Gorici, ki je bila odlikovana se sreberno svetinjo in castnim diplomom pri svetovni razstavi v Parizu leta 1855, na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici, Mona-kovem in Trstu leta 1871, priporoca svoje sve^e iz Listega vo^ka od cebel, ki se ne kidajo in ne onesnazijo altarja. Gorijo, miniu, se ne kidajo in se pocasi povzijejo. Priporofiujem toraj preiastiti duliov-scini, naj se ne daja motiti po drugih pro-dajakih, ki prodajajo svece, nameiane z drugimi tvarinami, kakorSne sveie so po cerkvenih postavah prepovedane. Cenajimje 2 gl. 68 kr. kilo najboljSe prve vrbtc, 2 „ 33 „ n druge vrste. Placuje se ob koncu leta, ali pa s 5 kr. odbitka pri kilo, ako se precej plata. Aliijzij Bader9 lastnik. Oznanilo. Podpisani ima zalogo voscenih gvtl iz tovarne za sveie g. Alojzija Bader-ja y Ciorici. S?e6e h te tovarne so bile odli-kovane sfe sreberno svetinjo in fiastnim diplomom na svetovni razstavi v Parizu leta 1855 in na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici, Mon&kovem in v Trstu leta 1871. Te sve^e imajo prednost, da so iz 6t« stega voska od Cebel, pa proste vsake druge tvarine, so zboljsane, da se vee" ne kidajo in ne onesnazijo altarja, kakor poprej. Cena tern sveeam je 2 gl. 08 sld. kilo najboljSe prve verste, 2 ;, 33 n druge verste. Pla5uje sc ob koncu leta. Pretastita duhovsuina se opozoruje, naj se ne daja premotiti od drugih prodajalcev, ki prodajajo svece, namesane z drugimi, po cerkvenih postavah prepovedanimi tvarinami. V Kanali ima zalogo STEFAN KRALJ, bandar. Pri Dunajski razstavi I. 1873 2 medaliji as napredek za 8 zvonov so skupno ttio 300 centov, vlitih za votivno cerkev na Dunaji in razstavljenih. Ces. kralj. dvorna livarna za zvonove in metale Ignacija Hilzerja (Ignaz Milzei* Sc so priporoia aa narodevanje aro tor tudi x» ˇ*«!¦ Z» prej odloJenl gUs mli 8t»to harmonifnl skord n»roiencp» itoootj» (rec srono*) »e dsji. poroltTo. Zwonorom ie pridajs tadi »s» dri;ga o-pr*r», j»rml iz teiK ali z«lezj« po n»JboIJ«i in naj. novejii Ugl narejeni, tako da- se Teliki in tezki ito-noTi pray labko (ronijo, ker tako po zobcih na novo isnajdea nacin; tadi ie labka pretuJejo, kedar koll treba, brez posebne naprare, tako da zronori daljt trpe ia mnofo lepie pojo. Karo6Ila to izg-otovljajo natancno in po ceni. Zarad plaie io ngoda{ pogoji. & sinov y Dunajskem Novem mestu nov vsake tele in vsakega glaaft iidelke ia vtitept attala. lm«ii *• tToaarl tako Tredljo, d* tt pri xvoaeajt v»i lepo rjemajo ia ktnblji Amg M dra» gim t lepew reda bijeje, Za tako Tredeaje |# i«aa* ila t» lirarna novo sistemo, po kteri Ttak novo o* pr«rlj*nj tron, pa tudi Tie afonove t iTonika en cloTek t kakih urah po aelo priproiti naprati ore* nth atroikor tako rrediti more, da. itooovi e nako, hitreje ali bolj poSasi tckd. T» B»praT» ¦e da posebno ugodno naprariti pri JARMH ir ZE« LEZA SKOVA>'IH, ki tekd na okrogUh lobeh po lutni c. k. UKtJUdWIVO PR1V. iznajdbi. Kar fa livarna obstoji, 331., je vlila 2930 vefiih zvonov, ki so tehtali 12800 cent