CELJSKI TEDNIK CELJE 17. JAN. 19 5 8 L. IX. STEV. 2 CENA 15 DIN Priprave na volitve v celjsicem okraju VOLITVE - največja manifestacija uspehov in perspeldive PLENUM JE PONUDIL KANDIDATURO ZNANIM POLITIČNIM DELAVCEM. — VLOGA ORGANIZACIJ SZDL MORA PRITI V PRIPRAVAH NA VOLITVE DO POLNEGA IZRAZA. — ZBOROM VOLIVCEV DATI VSEBINO. — V DELO VKLJUČITI CiM VEC DELAVCEV, ŽENA IN MLADINE. — PAVŠALNA KRITIKA SLA- BOSTI NE KORISTI, TREBA JIH JE KONKRETNO UGOTAV- LJATI TER ODKLANJATI. — CiM VEC SUBJEKTIVNIH SIL, TEM HITREJE BODO RASLI USPEHI IN MANJ BO SLABOSTI. V torek je bila v Celju razširjena seja Okrajnega odbora SZDL Celje, ki jo je vodil predsednik OO SZDL v Celju tov. Franc Simonič. Poleg članov okrajnega odbora SZDL so bili navzoči še člani okrajnega komiteja ZKS, 0'krajnega odbora ZB, okrajnega sindikalnega sveta in okrajnega komiteja LMS. Na dnevnem redu je bila samo ena točka: priprave za volitve v zvezno in republiško Ljudsko skupščino. V svojem govoru je tov. Si- monič nakazal naloge političnega aktiva v občinah, da bi priprave na , volitve povsod pravočasno in dobro potekale. Člani političnega aktiva so izrazili željo političnih organizacij, da bi v celjskem okraju predlagali za kandi- date v republiško oziroma zvezno skup- ščino celjskega rojaka tov. Franca Le- skoška, tov. Olgo Vrabič, tov. Mico Slander, tov. Sergeja Kraigherja, tov. Mitjo Ribičiča ter tov. Mileno Kar že, ki je doma iz Ponikve pri Grobelnem. Plenum je hkrati izrazil željo, da bi kandidiral v celjskem okraju za po- slanca v Zvezno ljudsko skupščino predsednik okrajnega odbora SZDL tov. Franc Simonič, in sicer v občinah Zcilec, Vransko, Šoštanj in Mozirje. Prav tako so izrazili željo, da bi naj v republiško skupščino kandidiral v Zg. Savinjski dolini tov. Kropovšek, predsednik CK LMS ter znana politična delavka v celjskem okraju tov. Dolfka Boštjančič. V svojem obširnem govoru je tov. Simonič poudaril, da so skupščinske volitve, ki bodo v marcu, največja po- litična manifestacija naših uspehov po vojni. Zato bo morala priti v predpri- pravah vloga Socialistične zveze ter ostalih političnih organizsfcij do polne- ga izraza. Cas do volitev je sorazmerno kratek in treba ga bo izkoristiti za uspešno politično delo. Težišče priprav bo slonelo predvsem na občinah, kjer so že ustanovili politične štabe, v ne- katerih obč nah kot n. pr. v mozirski, žalski, kozjanski pa so že začeli s prvi- mi zbori volivcev, na katerih volijo delegate za kandidacijsko konferenco. Tov. Simonič je dejal, da bo treba predvolilne priprave izkoristiti za vse- stransko razgibanost množic in delov- nih kolektivov, in sicer v veliko večji meri kot je bil primer pri občinskih volitvah. V konkretno delo bo treba pritegniti več žena in mladine, pred- vsem pa delavce iz delovnih kolek- tivov. V predvolilni kampanji bo treba zla- sti stremeti, da bodo prišli delavci bo^ do izraza, da se bo čutil njihov vpliv ne samo v kolektivu, temveč tudi izven njega, v zborih proizvajalcev in v ko- muni. Zavedati se moramo dejstva, je poudaril tov. Simonič, da dokler pro- izvajalci ne bodo odgovorni činitelji v pravem pomenu besede tudi v komuni, vse dotlej ne bo želj enih uspehov v komunalni dejavnosti, trgovini in obrti ter bodo cene take, da bodo delovni ljudje pri realnem zaslužku prikrajša- ni. Delovni ljudje morajo občutiti, da je vse, kar se danes pri nas ustvarja, na- menjeno njim, čeprav so še težave ob- jektivnega in subjektivnega značaja. Cim več ljudi bo zavestno sodelovalo pri naši izgradnji, čim bolj bodo sub- jektivne sile v ospredju, tem hitreje bodo nastopili boljši časi. Zavedati se moramo, da so vsi naši zakoni usmer- jeni v korist delovnega človeka, čeprav pride do ekscesov in napak, ki se po- rajajo zaradi slabega izvajanja zako- nov kot je bilo v zadnjem času pred- vsem z nepravilnim premiranjem v ne- katerih kolektivih, kar je povzročilo (Nadaljevanje na 3. str.) Med drugimi je okrajni plenum SZDL predlagal tudi našega rojaka tov. Franda Leskoška za kan- didata v skupščino, v ka- teri nas je že doslej dolgo vrsto let uspešno zasto- pal. Občni zbor republiškega sindikata kmetijskih delavcev Slovenije v Celju v nedeljo je bil v Celju občni zbor republiškega odbora sindikata kmetij- skih delavcev Slovenije. Razen 70 dele- gatov se je zbora udeležil kot gostov tudi predsednik republiškega sveta sin- dikatov Slovenije tov. Janko Rudolf. Delegati so med drugim največ razprav- ljali o ukrepih, ki naj bi povečali kme- tijsko proizvodnjo v Sloveniji skladno s prespektivnim načrtom razvoja kme- tijstva. Zborovanje slovenskih poštarjev v Celju Pred dnevi je bil v Celju sindikalni občni zbor slovenskih poštarjev. Navzoč je bil tudi predsednik republiškega sin- dikalnega sveta tov. Janko Rudolf. Na zboru so delegati v razpravi posvetili največ pozornosti delavskemu upravlja- nju, za katerega menijo, da pri pošti še ni tako, kot bi moralo biti. Z ZASEDANJA OBEH ZBOROV OLO CELJE Posebna M občin: družbeni standard OBČINE NAJ NE ^ZANEMARJAJO TELESNOVZGOJNIH PROBLE- MOV. — GRADITEV GOZDNIH CEST. — PERSPEKTIVNI NAČRTI OBCIN NAJ BODO CiM BOLJ KONKRETNI IN REALNI. Pred dnevi je bila v Celju pod vodstvom predsednika OLO Celje, tov. RIKA JERMANA skupna seja okrajnega zbora in zbora proiz- vajalcev z dokaj obširnim dnevnim redom. Seje se je udeležila tudi članica Izvršnega sveta LRS tov. OLGA VRABIC. Odborniki so poslušali poročilo in program dela Sveta za telesno kulturo, ki ga je podal pred- sednik sveta prof. KAREL JUG, bodoči program Sveta za gozdarstvo pa je obrazložil inž. KNEZ. Razen tega so odborniki poslušali poročilo o pripravah za izdelavo okrajnega perspektivnega plana, ki ga je podal direktor okrajnega Zavoda za planiranje tov. BOZIČ, ter poročilo o finančnem stanju okraja Celje, ki ga je podal načelnik tajništva za finance tov. VUCAJNK. V poročilu o delu Sveta za telesno kulturo je bilo zlasti razvidno, da je telesna vzgoja odraslih, še posebej pa šolske mladine izrednega pomena, ven- dar družba zaenkrat ne poklanja tej dejavnosti tiste pozornosti, ki bi ji pri- padala z ozirom na vzgojne smotre in utrjevanje fizične in duševne kondicije človeka. Telesno vzgojna in športna društva se še vedno borijo z material- nimi težavami, nimajo dovolj sposob- nih vaditeljev in zato delo v teh dru- štvih peša. Podobno je stanje v šolah, kjer ni dovolj predavateljev. Ce bi te- lesnovzgojno delo bolj zaživelo, bi ime- lo to močan odraz pri vzgoji mladega rodu, pri utrjevanju fizičnih in dušev- nih moči ter pri pravilnem formiranju značaja doraščajočega človeka. Brez dvoma, da bi se z množično telesno vzgojo povečala tudi storilnost dela in nesreč pri delu bi bilo manj kot do- slej, ko zaradi tega trpi družba občutno škodo. Gibčnost in elastičnost telesa in duha je moč doseči s sistematično vad- bo raznih panog telovadbe in z gojitvi- jo raznih športov. Današnja doba hitre- ga tempa izgradnje pa še prav posebej zahteva človeka-delavca s takimi oso- binami. Zato so investicije vložene v telesno kulturo zelo rentabilne v vzgoj- nem in gospodarskem smislu. Iz teh postavk izhajajoč, je v svojem poročilu tov. Jug naglasil, da bi mo- rala družba telesni kulturi posvetiti večjo skrb, predvsem občinski ljudski odbori bi morali nuditi telesnovzgoj- nim. in športnim društvom več moralne in materialne pomoči kot doslej, ko so to družbeno dejavnost več ali manj zanemarjali. Objekte telesno vzgojnih društev naj bi pravilno izkoriščali. Za- to naj bi nad njimi po občinah čim prej uvedli družbeno upravljanje. Upravni odbori bi tako razen tega tudi skrbeli za smotrno razdeljevanje ma- terialnih sredstev ter za načrtno iz- gradnjo novih športnih objektov. V poročilu sveta za gozdarstvo je biila alasti poudarjena reorganizacija gozdarske službe. Zaradi smotrnejše- ga izkoriščanja in gojitve gozdov sta bili lani v okraju ustanovljeni dve gozdarski poslovni zvezi in sicer ena v Mozirju, druga v Celju, pristojnosti v gozdarstvu pa so prenešene z okraja na občine. S tem je ljudem skrajšana pot, ki so morali prej zaradi ureje- vanja zadev z gozdarskega področja hoditi na okrajni ljudski odbor, sedaj pa vse te posle lahko opravijo na ob- činah, ki izdajajo tudi sečna dovolje- nja. Zaradi važnih in obširnih del, ki so jih občine prevzele na tem področ- ju, je dolžnost okraja, da bo občinam preskrbel za tako delo tudi sposobne kadre. V poročilu je bilo poudarjeno, da je potrošnja lesa za gradnje še vedno ze- (Nadaljevanje na 3. str.) SEDMI PLENUM ZVEZNEGA ODBORA SZDL JUGOSLAVIJE Na temelju velikih uspehov se jasnejše perspektive... NA PLENUMU, KI GA JE VODIL PREDSEDNIK TITO, JE PODAL REFERAT SVETOZAR VUKMANOVIC. — OGROMNI SO NAŠI USPEHI V GOSPODARSKEM RAZVOJU IN DRUŽBENEM UPRAVLJANJU. — TOVARIŠ FRANC SIMONiC O PROBLEMIH V TRGOVINI IN O POTROŠNIŠKIH SVETIH Pretekli petek je bil v Beogradu sklican sedmi plenum Zveznega odbora SZDL, na katerem so obravnavali do- sedanje uspehe v socialistični izgradnji dežele in politične priprave na volitve v Zvezno in v republiško ljudsko skup- ščino. Plenum je vodil predsednik SZDL Jugoslavije tovariš Tito, referat pa je podal Svetozar Vukmanovič. V svojem referatu je tov. Vukmano- vič govoril najprej o razvoju naše no- tranje gospodarske graditve in o samo- upravljanju, ki omogoča, da delovni ljudje neposredno opravljajo družbene posle. Dejal je, da v Jugoslaviji danes neposredno upravlja okoli milijon lju- di, tako v podjetjih, oblastnih organih in v ostalih panogah družbenega življe- nja. V zvezi z rastjo naše gospodarske moči je tov. Vukmanovič poudaril, da se je naš narodni dohodek od leta 1947 do leta 1957 povečal za približno 80 %. Zanimiv je podatek, da se je v teh letih sestav prebivalstva zelo spreme- nil, saj je števlo kmečkega prebival- stva padlo s 75% na 58%. Dejal je, da smo do konca lanskega leta investirali v gospodarstvo okoli 2000 milijard di- narjev. Nadalje je tov. Vukmanovič govoril o trgovinskih stikih na tujem tržišču in nato prešel na obravnavo razvoja v kmefjstvu, ki je v zadnjih letih na- pravilo tudi velik korak naprej. Raz- voj na tem področju je treba nadalje- vati in povečati investicije za kmetij- stvo. Navedel je, da imamo v državi danes že 17.500 traktorjev in da se je poraba umetnih gnojil od leta 1954 dvignila za 750.000 ton ali tri četrtine. Tov. Vukmanovič je govoril tudi o zaostalosti trgovine, ki ni več kos po- trebam odkupa in preskrbe prebival- stva. Te naloge in one, ki jih je tov. Tito v novoletni poslanici nakazal, predvsem v pogledu družbene kontrole nad trgovino, bodo med poglavitnimi v delovnem programu ljudskih odbo- rov. Ko je govoril o večjih možnostih za osebno potrošnjo, je tov. Vukmanovič navedel porast narodnega dohodka (la- ni konkretno za 8%) in dodal, da se je na. osnovi tega povečala osebna in z njo splošna potrošnja. Pogoj za večjo osebno potrošnjo je še vedno in ostane večja storilnost. Za dvig življenjskega standarda je zelo pomemben podatek, da je bilo v desetih letih za negospo- darske investicije vloženih blizu 900 milijard. Izreden porast teh investicij pa je bil lani, ko je bilo vloženih v ne- gospodarske investicije okoli 100 mili- jard, v letu 1952 pa komaj 36 milijard. Na koncu je poleg vprašanj naše zu- nanje politike tov. Vukmanovič naka- zal naloge ob bližnjih volitvah v Zvez- no in republiško ljudsko skupščino. V popoldanskem delu je govorilo več članov Zveznega odbora SZDL in pred- sednikov okrajnih odborov SZfJL. Predsednik OO SZDL za celjski okraj tov. Franc Simonič je govoril o tem, da je treba v predvolilni kampaniji na terenu govoriti ljudem največ o per- spektivnih načrtih in družbenih planih za leto 1958. V drugem delu svojega prispevka k razpravi pa je govoril o problemih v trgovini in poudaril, da je treba v bodoče posvetiti več pozornosti družbeni kontroli v trgovini. Podkre- pil je svoje prepričanje, da potrošniški sveti doslej še niso odigrali svoje vloge. Soia zo družbeno upravljonje no Tehopjih Novoustanovljena šola za družbeno in delavsko upravljanje je začela s svo- jim delom decembra lani. Na sliki prva skupina slušateljev te šole. (Glej članek na 3. strani) STRAN 2 17. JANUARJA — STEV. 2 POGLED PO SVETU Naj ho Francoise Sagan res samo produkt reklame, kakor je pred krat- kim izjavil francoski pisatelj Jean Cas- sou, eno resnico sodobnega sveta pa le razodeva: Neuravnovešenost človeštva naših dni, v katerih se otroci vedejo kot odrasli, zreli ljudje pa kot otroci. Ni čuda, da so nasmeh Saganove zadnji čas v prispodobi izrabili celo v zade- vah visoke politike, v kateri naj bi, kakor je v novoletni zdraviči dejal Hruščev, triumfirala pamet. Kako temu triumfu kaj kaže? Za nas je razumljivo in v novoletni poslanici je predsednik Tito to vsemu svetu jasno povedal, da je izhod iz za- gate v koeksistenci, ne pa v blokovski politiki. Titove besede so podčrtali mnogi tuji listi, kajti ideja o koeksi- stenci ima večjo moč, kot jo more na- slutiti blokovsko usmerjen človek. »Obstoj blokov sam na sebi je agresi- ven«. Da je to res, se vidi iz dogodkov, ki so spremljali miroljubne zdravice iz glavnih stanov obeh blokov. Satelitska in projektilska mrzlica stresa skrbnike atlantskega tabora. Zato obetajo, da bodo že spomladi imeli v Evropi do- volj vojaških baz, ki bodo opremljene s projektni na daljavo 2400 km. Med njimi bo tudi projektil »Jupiter«, po imenu sodeč gromovnik velikega stila (Rusi ga bodo morda prevedli z »grom- kopjordov«). Baza Camp Cook v Kali- forniji, 170 km od Los Angelesa, pa bo imela projektile za 5000 km, kar pome- ni, da ZDA ne bodo več tako odvisne od evropskih baz, če bodo hotele po- šiljati atomske teleizstrelke v — Sibi- rijo. Rusi zoper to mrzlico ne dajejo kinin- skih injekcij, kajti z dnem, ko se je u- trd l satelit (od 4. okt. 1957 — 3. jan. 195S), so poskrbeli za novo »bombo^.: Njihov človek je prodrl 300 km v veso- lje in se z isto raketo zdrav vrnil na zemljo. Novica sicer ni potrjena, ven- dar ji Zahod verjame. Istočasno so v SZ preizkusili super-zvočni bombnik — lovec, ki starta s katapulta in ki leti z brzino 2000 km na uro. In v tej mrzlici posegajo ljudje obeh blokov tudi po zdravilih ne samo po mamilih. Na Vzhodu so Rusi zmanjšali število vojske za 300.000 mož. To je velika šte- vilka, vendar vsaj, kar zadeva Vzhodno Nemčijo in Madžarsko, ne bo kaj pri- da izdala, saj bodo od tu vsega skupaj odpeljali 58.000 mož, ostalo pa jih bo samo v Vzhodni Nemčiji še vedno 390.000. Ali voljo so pokazali. Treba je de- janj, ne samo besed, če gre zato, da se pokaže dobra volja pri vzpostavljanju zaupanja med blokoma. Tako je dejal Kuznecov, tako je dejal Macmillan, ki je presenetil svet z obljubo, da bo SZ ponudil pakt o nenapadanju. Pakt o nenapadanju! Človek bi se res nasmehnil kakor Saganova, če bi se pri tem spomnil na razne pakte o nena- padanju, ki so jih doživeli naši srednji rodovi. Skoro bi se pridružil ironiji »Monda«, ki pravi: Cemu le ne? Niko- mur ne škoduje, nikomur ne koristi! Pa v tem trenutku le ni tako. Do- brodošla je vsaka dobra beseda, vsak ukrep, ki ga ne spremlja rožljanje oro- žja. Nekaj je na stvari. Angleži in Francozi se niso povsem podali ameri- ški strategiji. Atomski »ogenj« se ho sprožil le, če bodo nanj pristali last- niki zemlje, na katerih so yankeeji postavili svoje bojevite »ostroge«. Tudi Nemcem ni lahko vpreči se povsem v ameriški bojni voz. Njihov vzhodni so- sed je narod, s katerim se ni šaliti, ka- kor je dejal v »Mrtvih dušah« Gogolj. Nemško vprašanje hi bilo treba rešiti, toda ključ imajo v rokah na Vzhodu in na Zahodu, zato bi Nemci radi go- vorili na obe strani in obema strane- ma predstavili sebe kot silo, mimo ka- tere se ne da storiti ničesar, kar bi bilo pomembno za trajni mir. Govori se, da je nemški poslanik v Jugoslaviji Pfle derer nasprotoval togi nemški po- litiki nasproti nam in nasproti Vzhodu. Adenauer je zadnje čase posvetil večjo pozornost sovjetskemu poslaniku Smir- novu. Haas pa bo verjetno spremenil klimo in odšel iz Moskve. V ZDA gre zato, ali bo ostala trmo- glava Dullesova politika hladne vojne, ki pravi, da z Vzhodom ni mogoče »le- po« govoriti, ali pa bo prišel do velja- ve Stassen, ki ima drugačne poglede na sodelovanje med državami. Med njima je Eisenhovoer, tvorec atlantske vojaške organizacije, ki ne more skriti svojega ofenzivnega značaja zoper socialistični svet, čeprav ima v svojem grbu napi- sano staro geslo: Vigilia pretium liber- tatis, budnost je cena za svobodo. Kaj je ta budnost svet po zadnji vojni že stala! In še nekaj drobnih novic: Malta se je angleškemu imperiju uprla. Anglija se orientira v atomsko oborožitev, zato Malta izgublja na važnosti, s tem pa Maltežani svoj vsakdanji kruh. Malte- ški premijer grozi s prekinitvijo od- nosov, če AngVja ne bo poskrbela za zaposlitev Maltežanov. — Na Cipru bo skušal Macmillan duhove pomiriti. Hardinga je naredil za lorda, Footu pa naročil, naj se približa Ciprčanom, obe- ta se »preliminaren kontakt« z Maka- rijem. Morda je vse to Macmillanov volilni gulaž in stekleni okrasek za na pot v Commonwealth. Nehru na an- gleško atlantsko politiko ne gleda pri- jazno. Zato nekateri menijo, da je tudi ponudba nenapadalnega pakta samo vljudna gesta in taktična poteza za Azi- jo. V Parizu so se zbrali zastopniki Male Evrope, ki naj bi gospodarsko združila 170 milijonov ljudi. Kaže pa, da ni pra- vega dirigenta, kajti nesoglasja so pla- nila na dan pri velikih in malih vpra- šanjih. Vsak od šestih navzočih je imel za vsako stvar svoj predlog, ki ga je branil zelo z vetom. Edino za odgovor na Bulganinovo pismo so se zedinili. Pustili bodo odprta vrata za pogajanja z Rusi, vendar ne toliko, da bi bil mo- goč hujši prepih. — Naser je »obtožil« ZDA, da hočejo izstradati Egipt, pohva- lil pa je SZ, ki je dala Egiptu več sto milijonov dolarjev brez vsakih politič- nih pogojev. — V Venezueli je diktator Jimenez prodal nove koncesije ameri- škim petrolejskim trustom, v Sahari pa je tudi stekla nafta. Jimenez in njegov Caracas dobi zanjo milijardo dolarjev, v Sahari pa gre za to, ali bo Alžir do- bil, kar mu gre, to je neodvisnost. Pre- teklo je več kot 100 let, odkar je v fran- coskem parlamentu pesnik Lamartine imenoval pacifikacijo Alžira sramoto Francije. V IGO letih je ta sramota postala zadeva skoro vsega sveta. T. O. Z redne letne skupSčine Okrajne zveze Svobod in prosvetnih druUei: Obilica uspcIioT, še več nalog iii upravičene zaiitevc VELIK PRISPEVEK »SVOBOD« IN PROSVETNIH DRUŠTEV V NAŠEM DRU2BENO PROSVETNEM ŽIVLJENJU. — VSEBINSKO BOGAT POMENEK DELEGATOV ZA PRIHODNJE NALOGE. — DRUŽBA JE DOLŽNA V NAJVEČJI MERI PODPRETI PRIZADE- VANJA ZA IZOBRAZBO DELOVNIH LJUDI IN NJIH ZASLU- ZENO KULTURNO RAZVEDRILO IN ZABAVO. — ANDREJ SVE- TEK PONOVNO IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA OKRAJNEGA SVETA V nedeljo dopoldne je bila v dvorani podjetja »Beton« redna letna skupščina Okrajne zveze Svobod in prosvetnih društev, katere se je udele- žilo nad 100 delegatov in gostov. Med gosti je bila članica Republiškega sveta tov. Tilka Blaha, od domačih pa predsednik okraja, predsednik OSS in za- stopniki občin našega okraja. Po izvolitvi potrebnih skupščinskih organov so podali poročila; najprej predsednik Okrajnega sveta tov. Andrej Svetek, potem predsednik izobra- ževalne komisije tov. Sagadin, predsednik dramatske komisije tov. Furlan, predsednik glasbene komisije prof. Boris Ferlinc in končno še nadzorni odbor. Predsednik okrajnega sveta tov. Sve- tek je v svojem poročilu orisal 11-me- sečno razgibano dejavnost Svobod in prosvetnih društev. Nanizal je vrsto velikih us-pehov, predvsem pa se je zadržal ob mislih, kako bi v bodoče de- lovanje teh društev še bolj okrepili in izboljšali. Predvsem je bil mnenja, da bi morali zlasti tam, kjer je kadrov razmeroma malo, gledati na to, da bi vsa kulturna, izobraževalna in prosvet- na dejavnost bila strnjena. Ce že ne tako, da bi se manjša društva združila, je dejal, pa vsaj to, da bi delala ko- ordinirano na osnovi skupno sestavlje- nega delovnega programa. Posebej je poudaril vlogo občinskih svetov, ki naj v bodoče prevzamejo težišče odgovornosti in iniciative delo- vanja na tem področju javnega življe- nja. Zategadelj, je priporočal, je tre- ba posvetiti svo pozornost in tenkočut- nost izbiri kadrov za občinske svete. V poročilu je posvetil precej pozor- nosti problemu, ki z razraščanjem član- stva in aktivnega delovanja društev, vedno bolj občutimo. Ce je bil svoj- čas problem, kako pridobiti članstvo, je danes skoraj narobe, to se pravi, kako temu velikemu številu ljudi (v okraju je nad 10.000 članov Svobod in prosvetnih društev) nuditi možnost res aktivnega udejstvovanja. Društva ni- majo prostorov. Le malo je takih kra- jev, kjer bi v tem pogledu ne imeli težav. V okraju pa imamo 15 Svobod in 89 drugih prosvetnih društev. Po- sebno boleč je ta problem zaradi tega, ker danes res ne vemo več, kaj bi z mladino, ki je voljna delati, se udej- stvovati, pa nima kje. Končno je tov. Svetek govoril še o tem, da bo v kratkem začel delati pro- svetni servis v Celju in o delovanju knjižnic in čitalnic, ki jim je treba nu- diti v bodoče polno pomoč kot najbolj učinkovitemu »sredstvu« za izobraževa- nje in zabavo najširših množic. Tov. Svetek se je na koncu zahvalil vsem požrtvovalnim kulturnim in pro- svetnim delavcem za uspešno in po- žrtvovalno vodenje kulturne, izobraže- valne in umetniške dejavnosti v okraju. Poročila predsednikov komisij so šele odkrila vso ogromno delo, ki so ga Svobode in prosvetna društva v okraju v preteklem letu opravila. Zbrani po- datki o dejavnosti posameznih zvrsti delovanja predstavljajo takšno impre- sivno sliko, da nihče ne more opore- kati izrednega prispevka teh društev v našem javnem življenju in da je ta desettisočglava množica aktivnih »kul- turniških aktivistov« popolnoma upra- vičena zahtevati od družbe polno po- moč in razumevanje v svojo lastno, morda doslej premalo cenjeno korist. Ugotovitev, da je na področju izobra- ževanja glavna zavora premajhna za- interesiranost odgovornih forumov, predvsem organizacij, sindikata in pod- jetij samih, nakazuje popolnoma jasno pot. Na drugem mestu je dejstvo, da izobraževanje odraslih, razen zave- sti o večjem znanju, nima nobenih otipljivih posledic. Sele na tretje me- sto bi lahko postavili krivdo onih, ki jih pričakujemo videti v krogu izobra- žencev. Edino v »Metki« in velenjskem rudniku upoštevajo znanje pridobljeno v šolah za odrasle. Knjižnice in čitalnice naj bi v bodoče bolj vplivale na kulturno razgibanost ljudi, zlasti tam, kjer druge zabave pri- manjkuje. Ne samo nekaj knjig, veliko knjig in dobre knjige. Čitalnice naj ne bodo samo bralnice, temveč tudi prostor za razprave, manjša predava- nja, diskusij ske večere. Na skupščini so ugotovili med dru- gim, da sta v dramatski dejavnosti dve vrsti družin. Eni imajo sredstva, pogo- je in kadre. Le-te kažejo lep napredek in kvaliteto. Druge vsega tega nimajo, zato tudi ni čudno, če igrajo improvi- zatorsko, slaba dela in sploh težko opravičujejo pomembnost svoje dejav- nosti. V okraju je 65 stalnih dramat- skih sekcij s približno 1.400 igralci in 140 režiserji, V okraju je 85 glasbenih ansamblov: pevskih in instrumentalnih. Nič raz- veseljiva ni ugotovitev, da je petja v predelih, ki so nekoč sloveli, predsvem na Kozjanskem, Šmarju, Rogaški Sla- tini in drugod, najmanj. Vzroki: kadri in tudi nezainteresiranost občin, in ja- sno, malo sredstev. Zelo pomemben je sklep, da bodo v bodoče delali na tem, da bodo domovi in materialni problemi društev pred- vsem na skrbi družbe, tako da se bodo društva mogla bolj sproščeno in po- globljeno posvetiti svoji osnovni nalogi; izobraževanju, prosvetljevanju, kultur- nemu in umetniškemu delovanju. Posebna komisija bo ta vprašanja v sodelovanju z okrajem in občinami v doglednem času rešila, medtem ko je posebna komisija dobila nalogo, da mi- sli, predloge in sklepe združi v enotni program dela Svobod in prosvetnih društev v našem okraju. Na osnovi ta- ko bogatega gradiva bodo delegati celj- skega okraja na kongresu, ki bo v Ma- riboru (delegate so na skupščini izvo- lili) s pridom obogatili tudi razpravo in sklepe kongresa. Na skupščini so ponovno izvolili za predsednika Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev tov. Andreja Svetka in druge člane sveta ter dolo- čili nove komisije in njihove predsed- nike. Andrej Svetek — »ponavlja« ... Kaj je pravzaprav z govoricami o pre- visokih premijah? Zadnje čase so se ljudje na raz- nih sestankih dokaj razburjali za- radi neopravičenih in previsokih premij v nekaterih podjetjih celj- skega okraja. Te govorice in ugi- banja so šle tako daleč, da so nastale že kar fantastične števil- ke, nepoučeni ljudje pa so to raz- pihovali ter posploševali, kar je ustvarjalo še večje nerazpoloženje med ljudmi in neopravičeno krni- lo ugled nekaterim delovnim ko- lektivom v okraju. Na množičnih sestankih so se največkrat raz- prave osredotočile v ta problem, kritike so bile dokaj splošne in nekonkretne, ponekod pa so s pr- stom prezirljivo kazali na ta ali oni kolektiv, odnosno vodilne lju- di v njem. Take razprave pa so bile bolj škodlijve kot koristne, zlasti kritika brez dokazov je vna- šala še večje malodušje med ljudi. Kako je dejansko bilo glede premij v naših podjetjih? Ali je bil upravičen takšen »preplah« med ljudmi zaradi tega? O tem je pred dnevi razprav- ljal tudi plenum okrajnega odbora SZDL v Celju, kjer so ugotovili, da je bilo razburjanje med ljudmi zaradi tega dosti pretirano, če že ne odveč. Izvršena analiza v pod- jetjih je namreč pokazala, da na splošno nikjer niso izplačali tako visokih premij, kot so krožile go- vorice. Izplačila so bila več ali manj v skladu s sistemom pre- miranja, le v Tovarni organskih barvil v Celju je direktor dobil pretirano visoko premijo, nekaj pomanjkljivosti je bilo tudi v ne- katerih drugih podjetjih, in sicer v glavnem zaradi nepravilnega razdeljevanja premij. Vsote pa so bile skoraj v vseh slučajih pri- merne in v skladu z doseženimi uspehi v proizvodnji. Bili so celo primeri, da so se direktorji od- rekli sicer upravičene premije, ki jim jih je določil delavski svet. Torej zaradi izplačanih vsot se ni treba razburjati, kajti govorice o previsokih premijah so bile vse- kakor pretirane. Vendar pa je analiza pokazala, da so v mnogih primerih premijski pravilniki več škodovali kot koristili. Plenum je ugotovil, da so marsikje premije postale nekak plačni dodatek k plači ljudem samo zato, ker so na vodilnih mestih, namesto da bi bi- le izraz boljšega dela, večjih uspe- hov in prizadevanj. Tako so pone- kod premije, namesto, da bi ustva- rile še večjo vzpodbudo pri delu, porajale nezadovoljstvo v kolekti- vu. Tega pa ni kriv sistem premi- ranja, ki v bistvu zastopa sociali- stično načelo pravilne stimulacije za dosežene uspehe v proizvod- nji, temveč so tega krivi ljudje v kolektivu, ki niso izkoristili vseh možnosti, ki jim jih ta sistem nu- di. Predvsem politične organiza- cije v podjetjih in delavski sveti bi morali biti bolj budni in še krepkeje zavzeti, da bi premije dobili v primerni višini le tisti, ki jo dejansko zaslužijo, ne pa da je premija avtomatsko vezana za ljudi na določenih položajih ne- oziraje se na njihovo prizadevnost in uspehe v proizvodnji. Nepravilnosti v tem oziru bodo delavskim svetom in političnim organizacijam vsekakor v opomin. Prav gotovo se bodo subjektivne sile v podjetjih bolj zavedale svo- je vloge in bodo take slabosti v bodoče pravočasno odklanjale. Na- pihovanje teh stvari na raznih sestankih ter načelna kritika brez preverjenih dejstev in dokazov pa samo škoduje naši skupni stvari, kajti ugled delovnemu kolektivu ali človeku se lahko hitro vzame, težko pa mu ga je vrniti, -ma- Industpjjshc občine deficitne v poročilu o finančnem stanju okra- ja in občin ob koncu lanskega leta, ki je bilo podano na zadnjem za^edaniu obeh zborov OIvO Celje, je bilo raz- vidno, da so industrijske občine bile deficitne. medtem ko so bile gospo- darsko šibkejše občine aktivne. Do ta- kega stanja je prišlo zaradi delovanja nekaterih gospodarskih predpisov. Letni proračun okraja je bil realizi- ran z 89,8% proračuni občin z 99,4%, povprečni proračuni okraja in občin pa z 94,4%. To pomeni, da je lani v pro- računu okraja in občin bil izpad za 5,6% plana. Proračun izdatkov pa je bil izvršen v občinah z 99,4%, v okraju 99,9%, kar znaša v povprečju 99,6%. Zaradi tega je ob koncu leta celjski okraj prešel v novo leto s 73 milijoni din dolga, odnosno obCine s 34 mili- joni in okraj z 39 milijoni. Te številke seveda še niso dokončne, saj- dohodki na račun lanskega leta pritekajo še v prvih dneh letošnjega leta. Kakšno je bilo stanje ob koncu leta po občiinah? Celjska občina je dosegla planirane dohodke s 93,1%, kozjanska s 100,1%, laška s 102,5%, mozirska s 102 7% planinska 96%, rogaška z 79,6%, konjiška s 106,9%, šentjurska s 93,5%, šmarsKa s lUU,8/^o, šoštanjska z 98,1%, vojniška z 98,5%, vranska s 103,8% in žaiska s 95%. Ze uvodoma smo omenili, da je ta- ko stanje nastalo kljub temu, da so podjetja dosegla in celo presegla pro- izvodne plane. Vsled delovanja plan- skih instrumentov so bile pri tem pri- zadete predvsem občine, kjer je indu- strija, saj je v teh občinah prispevek gospodarskih organizacij pritekal v manjši meri kot je bil ocenjen. Zlasti značilno je to za celjsko in rogaško ob- čino, kjer so podjetja plane presegala in kljub temu je nastal primanjkljaj. Podoben je primer v žalski občini, ki je dohodke iz kmetijstva v redu rea- lizirala, iz industrije pa ne. Ker je bil ta pojav splošen v vseh industrijskih okrajih in občinah, je pričakovati, da bodo republiški ali zvezni organi izdali potrebna navodi- la, kako se bodo ti primanjkljaji v okraju in občinah sanirali. -ma- Z ZBOROV VOLIVCEV V OBČINI KOZJE Prebivalci Klak, Lesičnega, Pilštanja in Starega trga so pred dnevi prišli na zbor volivcev, da bi izvolili delegate za kandidacijsko konferenco, na kate- ri bodo predlagali kandidate za poslan- ce v zvezno in republiško skupščino. Po izvolitvi delegatov so volivci naj- več razpravljali o delu občine. Ob tej priliki so se seznanili z občinskim proračunom. Ljudi so najbolj zanima- le postavke za prosveto, socialno skrb- stvo, zdravstveno zaščito itd. Izrazili so željo, da bi naj občina povečala sredstva za komunalno dejavnost, pred- vsem za popravilo vaških cest. Pri teh delih so tudi sami voljni pomagati s prostovoljnim delom. ZBOROVANJE PROMETNIH DELAVCEV SLOVENIJE V CELJU Pred dnevi je bil v Celju redni letni občni zbor republiškega odbora sindi- kata prometnih delavcev Slovenije. Raz- pravljali so ostrokovni vzgoji šoferjev, o ureditvi nagrajevanja prometnih de- lavcev, o naraščajočem cestnem prome- tu in slabih cestah itd. ZBOR VOLIVCEV V LJUBECNI Pred dnevi je bil v Ljubečni zbor volivcev, na katerem je poročal ob- činski odbornik tov. Matko Hozjan; nakar so volivci razpravljali o popra- vilu cest, vodnjakov, obcestnih jarkov in o komunalnih delih. Izvolili so od- bor za socialno skrbstvo ter predlagali ustanovitev odbora za male asanacije. Razen tega so na zboru volivcev iz- volili tudi odbornike krajevnega odbora. POPRAVEK V zadnji številki našega lista se je v članku »Letošnje novoletne jelke ne bomo pozabili« vrinila neljuba pomota. Znesek din 100.000 je I. osnovni šoli poklonilo podjetje »KOVINOTEHNA« in ne Tovarna emajlirane posode, kot je bilo pomotoma objavljeno. Prizadeti naj nam neljubo pomoto oproste. Razpisala sta se... 17. JANUARJA — STEV. 2 3 STRAN Meso seje poMilo — toda zahoj? v zadnjih tednih na§i potrošni- ki na vseh zborih volivcev žolčnc razpravljajo in kritizirajo občut- no povišanje cen mesu in mesnim izdelkom. Nepoučeni ljudje meče- jo krivdo predvsem na mesarska podjetja, češ, da si kujejo dcbičke na račun potrošaiikov. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da se naša mesarska podjetja v teh kri- tičnih zimskih mesecih bore s sil- nimi težkočami, da sploh obdržijo tržišče in da nam svežega mesa ne zmanjka. O tej aktualni problematiki je te dni razpravljal tudi odbcr za organizacijo tržišča pri celjski Trgovinski zbornici. Vzroke za podražitev mesa je treba iskati drugod. Znano je, da so naša mesaraka podjetja še vedno vezana na od- kup živine v drugih krajih, ker domačii proizvajalci še zdaleč ne morejo kriti vseh potreb. Tako smo na primer že vrsto let pra- šiče kupovali v Vojvodini. Morda smo se tudi v letošnjih spomla- danskih in poletnih mesecih za- našali, da bo v času največjega povpraševanja Vojvodina krila naše potrebe. Toda v letu 1956 je bila v Vojvodini slaba letina ko- ruze (za 60% manj so je pr .delali kot v,lanskem letu). Ker ni bilo tega krmila, se je cena koruzi iz- datno dvignila in proizvajalec je prašiče raje prodal, kot da bi ku- poval drago krmilo. Bilo je ogromno ponudb in je živa teža pri prašičih padla na 140 din. Tu- di vsa večja prtališča so prašiče raje prodala. Lani pa je bilo ko- ruze spet dovolj, prašičev pa ni bilo. Zato so vsi kmetje in, vsa pi- tališča planila na trg in iskala pri zasebnikLih redek naraščaj. Živa teža na trgu se je dvigfnila na 300 do 350 din. Potem so bile v avgusitu, sep- tembru in oktobru v Beogradu sklenjene pogodbe, da bomo izvo- zili 60.000 komadov prašičev na Češko, S tem je bil izpraznjen ves trg in vsa pitališča. Po zadnjih rezervah pa so v mesecu decem- bru planili še mnogi zasebniki. Jasno je, da je veliko povpraše- vanje cene še dvignilo. Celjska mes^ska podjetja sc se znašla v kritični situaciji. Da Celjanom sploh ni zmanjtkalo sve- žega mesa, je moralo mesarsko podjetje v daljni Negotin po pira- šiče. Mesto dogovorjenih 2 vago- nov so jih s itežavo dobili samo 1 vagon, ker so kmetje siproti stomirali pogodbe, čim so dobili boljšega ponudnika. Ce računa- mo, da moramo prašiče uvažati iz takšne daljave (drag prevoz) in da je kupna cena žive teže raz- meroma zelo visoka (230 din), se ne moremo več čuditi, da sc se cene svinjskemu mesu tako dvig- nile. Zdaj tudi ne moremo več kriviti mesarskih podjetij, da »na- vijajo cene«, ampak smo jim lah- ko samo hvaležni, da v Celju sploh imamo sveže meso. Tudi pri govedu situacija ni pc- sehno rožnata. Znano je, da ima- mo v Sloveniji trenotno za 13% nižji stalež goveda kot v letih 1956/57. Da bi dosegli zaključeno številko pitane govedi (spet za iz- voz!), so šla podjetja k kmetom in kontrahirala živino po ceni 160 din. Drugi kmetje so zato vedeli in pni ceni domačemu mesarske- mu podjetju niso hoteli popustiti. Zakaj bi kmet govedo prodal po ceni 115 din, če ga lahko proda po 160 din! — si je mislil. To trmasto vztrajanje na »kon- trahažni ceni« se je nedavno po- kazalo tudi na živinskem sejmu v Planini, kjer je kmet raje gnal govedo domov, kot da bi popustil pri ceni. Kako tudi goveje živine povsod primanjkuje, pa je doka- zal planinski »sejm bil je živ«, kjer je kar mrgolelo kupcev (celo Posavje od Ljubljane do Brežic, večja ,podjetja iz Zagreba in dru- gi). Vsak rep je imel svojega kup- ca in je Celje le težko nekaj na- kupilo. Pri takem stanju naša mesarska podjetja domnevajo, da e bodo verjetno tudi cene gove- jemu mesu dvignile. Končno pa lahko zapišemo tudi to: če hočemo v letu 1958 izvesti to, kar predvideva družbeni plan, namreč, da se bo izvoz živine še povečal, .potem izboljšanje stanja v tem pogledu pri nas še ne mo- remo pričakovati. Pozor I Moped na cesii! Prometne nesreče v celjskem okraju so v zadnjem času vedno bolj pogoste. Skoraj ne mine dan, da ne bi osebni avto podrl kolesarja, tovornjak zavozil v drugega ali se prevrnil v jarek itd. Med množico najrazličnejših vozil pa so (kar se števila tiče) vedno bolj uve- ljavljajo mopedi. Da bi ugotovili njihovo približno šte- vilo na naših cestah, smo obiskali po- slovodjo trgovskega podjetja »Avtomo- tor« v Celju, ki nam je rade volje pove- dal naslednje: Tovarna motornih koles »Tomos« v Kopru izdeluje tri vrste mopedov in to: Colibri VS SOL (s ščitnikom ali brez njega\ Colibri VS 50K (opremljen je s ščitnikom in nožnim žaganjačem) in Colibri VS 50S (športni model). Cene enih in drugih se gibljejo od 135 do 150 tisoč dinarjev. Največja hitrost Co- libri j ev je 55 kilometrov na uro. Po- trošnja goriva je majhna — od 1,8 do 2 litra na 100 kilometrov. Zaradi pri- ročnosti in razmeroma ugodnih (morda je pravilneje, če rečemo dosegljivih) cen jih ljudje kupujejo v velikih mno- žinah. Tovarna izdela v enem dnevu 100 vozil in jih toliko tudi proda. Ker je povpraševanje zelo veliko, proizvod- nja ne more dohajati povpraševanja. Čeprav smo že skoraj sredi trde zime, se prodaja niti malo ni zmanjšala. Opa- ziti je, da kupuje sedaj mopede pred- vsem državni sektor, privatni pa manj. Pričal^:ujejo. da se bo spomladi, ko bo spet nastopila polna sezona teh vozil, povpraševanje po njih še bolj povečalo. Kaj pa cene? Zaenkrat še ne moremo pričakovati občutnega znižanja, ker mo- ra tovarna še vedno dobavljati neka- tere dele iz inozemstva. Celjski »Avtomotor« je doslej prodal v našem okraju že okoli 500 Colibrijev. Seveda je njihovo število v resnici pre- cej večje, ker so jih ljudje kupovali tudi drugod. Razumljivo je, da zaenkrat le težko ugotovimo njihovo točno števi- lo. Rečemo lahko le toliko, da jih je veliko. Zakaj jih ljudje tako kupujejo? Nekaj vzrokov smo že omenili, je pa še eden. Velika prednost je namreč ta, da zanj ni treba imeti vozniškega dovo- ljenja in ga lahko vsakdo upravlja. Večkrat se zgodi, da se vozijo z mo- pedi tudi mladoletniki, otroci, ženske. Največkrat nimajo niti osnovnega zna- nja o prometnih predpisih in — na nesrečo ni treba dolgo čakati, kajti Co- libri kljub vsemu ni navadno kolo. Sicer pa vemo, da tudi s kolesom vo- ziti po prometni cesti ni šala! Zaradi nepoznavanja tehnike vožnje povzro- čajo mopedisti na naših cestah pravo zmedo. Statistika prometnih nezgod v okraju nam pove, da se je lansko leto ponesrečilo 12 »colibristov«. Razen dveh so vsi dobili težke telesne poškodbe in so morali precej časa prebiti v bolni- šnici. Povedati pa je treba, da njihovo število še zdaleč ni pravo, ker se naj- večkrat (posebno za manjše nesreče) sploh ne izve. Ce ni kaj posebno hude- ga, jo mopedist po navadi hitro odkuri domov. Morda število nesreč, pri katerih so sodelovali vozači mopedov, razmeroma res ni veliko. Zanimivo in poučno pa je nekaj drugega: vedno je šla krivda »na rbvaš« mopedista. Največkrat se je zgodila nesreča zaradi vzporedne vož- nje, izsiljevanja prednosti na križi- ščih in odcepih poti, prekoračene hit- rosti z ozirom na pogoje ceste in spo- sobnosti voznika in podobno. Torej — neodgovornost, neprevidnost, malomar- nost in premajhna sigurnost. Tudi vi- njenost je imela večkrat vmes svoje prste! Ta položaj je vsekakor treba izbolj- šati. Da bi se stanje na naših cestah popravilo, namreč kar se tiče varnosti pri vožnji z mopedi, bo Tajništvo za notranje zadeve v sodelovanju z avto- moto društvom »Slander« v Celju orga- niziralo seminar. Udeležilo naj bi se ga kar največ mopedistov, da bi se seznanili z osnovnimi cestno prometni- mi predpisi. Namen je dober — toda to še ni vse. Potrebno je tudi razume- vanje in dobra volja. Te pri vozačih mopedov ni bilo ravno v izobilju. Če- prav je organizator pričakoval ogromno udeležbo, so se prijavili doslej le trije kandidati! Komentar ni potreben. Vpra- šal i bi se le. kdo bo najbolj občutil to •malomarnost? No, ni samo v celjskem okraju »coli- brizem« rakova rana našega prometa. Tudi drugod po Sloveniji so poizkušali na vse načine, da bi položaj vsaj malo izboljšali. Ni treba posebej poudarjati, da brez uspeha, ker za to še nimamo ustreznih zakonskih določil. Razumljivo je, da jih vsak, ki mu je pri srcu var- nost prometa, že z nestrpnostjo priča- kuje. Upamo, da ne bodo več dolgo čakali. O osnutku novega Zakona o voznikih — mopedistih so že razprav- ljali na Izvršnem svetu LRS. Naj vas z osnutkom na kratko seznanimo. Po- samezne točke določajo, da bo moral vsak voznik mopeda opraviti izpit iz prometnih predpisov. Predvidevajo tudi, da se mladina izpod štirinajstih let s Colibri j i ne bo smela prevažati. Ni vzroka, da ne bi bili prepričani, da bo novi Zakon temeljito napravil red na naših cestah in prispeval k var- nosti vseh, ki se vozijo ali hodijo po njih in da klic: Pozor! Moped na cesti! ne bo več pomenil strah in željo: Ko bi le brez nesreče zvozil mimo njega! Za poživitev trgovine s sadjem in zelenjavo Svet za blagovni promet pri Okraj- nem ljudskem odboru Celje je na svoji zadnji seji poleg drugega razpravljal tudi o vprašanju, kako bi v našem me- stu poživili trgovino s sadjem in zele- njavo. Znano je, da našim potrošnikom v zimskih, predvsem pa v zgodnjih spomladanskih mesecih občutno pri- manjkuje predvsem zelenjave. Ce pa že imamo zelenjavo v zadostnih količinah, je draga, ker jo trgovine nabavljajo iz oddaljenejših krajev. Znano pa je, da imamo v bližini Celja precej vrtičkar- jev, ki bi radi in lahko proizvajali več zelenjave in jo prodajali trgovinam z zelenjavo. Zato je Trgovinska zbornica v Celju predlagala, da bi OLO izdal uredbo, ki bi dovoljevala, da bi naše pavšalizirane trgovine s sadjem in ze- lenjavo smele kupovati tovrstne pridel- ke direktno od proizvajalca. Sicer bi to lahko v Celju že prej storili (nekaj ta- kih trgovin že imamo!), saj obstoja za- kon, ki določa, oziroma dopušča, da tr- govine s sadjem in zelenjavo na drobno smejo kupovati kmetijske proizvode, ki so predmet njihovega poslovanja, ne- posredno od proizvajalcev v neposredni okolici. Na seji so zato sklenili, da se v bo- doče tako poslovanje dovoli vsem pav- šaliziranim trgovinam s sadjem in ze- lenjavo na območju mesta Celja. Ker pa je »neposredna okolica« okraja, ozi- roma mesta vendarle širok pojem, so se člani sveta zedinili za nakupovalno območje 5 do 10 km od Celja. Izgleda, da se bo na ta način trgovi- na s sadjem in zelenjavo v našem me- stu precej poživila in da nam v bodoče v kritičnih mesecih sadja in zelenjave ne bo primanjkovalo. Šola zo družbeno upravljanje na Teharjih je sprejela že drugo skupino slušateljev Novoustanovljena šola za delavsko in družbeno upravljanje na Teharjih je v decembru mesecu začela s svojim de- lom. Šestnajstdnevni tečaj je ob za- ključku meseca končalo 28 članov de- lavskih svetov iz podjetij celjskega okraja. Med slušatelji so bili tudi pred- sedn ki DS in upravnih odborov. Po dvodnevnem presledku so začeli tečaj nadaljevati z drugo skupino ljudi — to pot je 26 slušateljev. Program je za tečajnike zelo zanimiv, vendar smatrajo, da je doba 14, odnos- no 16 dni prekratek čas za obdelavo ta- ko obširne materije. Mnogo absolven- tov je izrazilo željo, da bi se ponovno oglasili v šoli, če bi se program do- polnil. Sicer pa organizator (OSS) sma- tra, da če bomo ostali pri mandatni dobi dveh let. niti vsi člani DS ne bodo mogli skozi seminar, zato bi lahko pro- gram razširili in dopolnili le v prime- ru, da bi mandatna doba pri DS tra- jala 3 do 4 leta. Na tečaju so slušatelji poslušali pre- davanja o organizaciji oblasti, o raz- voju socializma, o DS, o organizaciji občin in okrajev, o vlogi zbornic in združenj, o vlogi političnih organizacij in podobno. Obravnavali so tudi gospo- dajTski položaj Jugoslavije, našo gospo- darsko politiko, družbene plane, finanč- no politiko, vlogo trgovine in pogoje za dvig življenjske ravni. Seznanili pa so se končno tudi s ix>dirobnostmi o poslo- vanju delavslkih svetov in njegovih pra- vicah, o tarifni politiki, o pravnih pred- pisih v gospodarstvu in o odnosih v podjetjih med posameznimi organi. Tudi s predavatelji so slušatelji zelo zadovoljni, saj predavajo najugl^nejši gospodarstveniki in politični delavci celjskega okraja. Šola si je za vsako te- mo zagotovila dva predavatelja, da bi v primeru, če bi bil eden zadržan, pre- daval lahko drugi. Tako v tem pogledu doslej še ni bilo kakih nepravilnosti. Šola je intematskega značaja. Preda- vanja se vršijc v dopoldanskih urah, po opoldanskem odmoru pa so konsultacije na predelano temo in isti iMredavatelj odgovarja na mnogoštevilna vprašanja, ki jih stavijo tečajniki. Navadno sc te popoldansike debate zelo živahne in je videti, da se tečajniki zelo zanimajo za problematiko. Podjetja sama so doslej za te tečaje pokazala kar zadostne ra- zumevanje. Sola se vzdržuje predvsem s prispevki kolektivov, organizator pa je Okrajni sindiikalni svet. In komu naj povemo na uho: da tečajniki zelo pogrešajo stro- kovno knjižnico na šoli!? Nemara pa se jim bo v bližnji bodočnosti tudi ta želja izpolnila? Zasedanje zborov OLO Celje (Nadaljevanje s 1. strani) lo velika, prav tako lastna potrošnja za gospodarstva, seveda na škodo in- dustrijske uporabe lesa. Da ne bi po- stala potrošnja lesa večja od letnega prirastka in da bi se lesne gmote kot zelo dragocene industiGjske surovine čim bolj čuvale, bo moral svet za go- zdarstvo stremeti, da bo uporaba lesa za lastno potrošnjo in gradnje čim manjša, odnosno da bo tako uporabo lesa zamenjal drug material, ki ima enaka ali podobna svojstva kot les. Svet je gradil gozdne ceste, vendar je v tem pogledu stanje v celjskem okraju kljub temu še nezadovoljivo. Naš okraj v tem pogledu močno zao- staja za ostalimi okraji v Sloveniji, saj predstavlja gozdno cestno omrežje v celjskem okraju komaj 20% gostote povprečnega cestnega omrežja v Slo- venji j i. Gozdne ceste bodo še naprej gradili predvsem v predelih, kjer so največje zaloge lesa. V poročilu o pripravah za izdelavo okrajnega perspektivnega plana je bi- lo rečeno, da je osnutek plana v gro- bih obrisih že izdelan ter da sedaj o njem razpravljajo sveti, vsak na svo- jem področju, da bi bil plan čim bolj konkreten in realen. Ker bomo o perspektivnem planu podrobneje pisali še posebej, naj nave- demo le nekaj značilnosti. Osnutek predvideva, da se bo v petih letih dvignil bruto družbeni proizvod za 44% ali letno približno za 7,5%. Na- rodni dohodek v industriji se bo po- večal za 42% v petih letih ali letno blizu 8,4%. To povečanje temelji na povečanju proizvodnje, na uvajanju najsodobnejših tehničnih procesov, na obnovi tovarn z uvajanjem sodobne opreme in mehanizacije, na štednji in koriščenju lokalnih virov, kooperaciji itd. Osnutek posveča predvsem veliko skrb boljšim življenjskim in delov- nim pogojem, zato je obnova trgovine, obrti, prometa in uslužnostne dejav- nosti zavzela vidno mesto. V petih le- tih se bo povečala delovna sila za 12% ali 2,4% letno. V gradbeništvu se bo povečala produktivnost dela za 6%. Perspektivni plan v kmetijstvu pred- videva večanje blagovne proizvodnje v smislu smernic o pospeševanju kme- tijstva zvezne ljudske skupščine. Kme- tijska proizvodnja se bo v petih letih dvignila za 55% ali v enem letu bli- zu 11%. V okraju bodo zlasti povečali površine industrijskih in krmskih rast- lin, zaradi večje uporabe umetnih gno- jil pa se bodo povečali tudi hektarski donosii. Predvsem se bodo povečale površine hmelja v in izven Savinjske doline. Hmeljarstvo bo mehanizirano še bolj, saj osnutek predvideva naba- vo 350 novih traktorjev. Število živine se ne bo povečalo, število konj bo celo padlo, povečala pa se bo teža živine. Posebej predvideva plan velik razvoj perutninarstva. Osnu- tek dalje predvideva obnovo 1200 ha sadovnjakov in 1200 ha vinogradov. Na tej podlagi bodo občine izdelale svoje perspektivne plane, ki pa bodo, upoštevajoč svoje prilike in možnost razvoja, še bolj konkretni. Postavke v osnutku okrajnega perspektivnega pla- na niso pretirane. Možno jih bo reali- zirati, seveda če bo vzporedno s tem osnutkom v skladu tudi investicijska politika. UTRINKI Z RAZPRAVE Tov. Stegnar iz Šoštanja je menil, da bi bilo bolj gospodarsko, če bi iz- važali meso v predelavi namesto ži- vine. Tako bi ostale kože doma, ki jih moramo sedaj za drag denar uvažati. Tov. Tavčar iz Slovenskih Konjic se je zavzemal, da bi čim prej uredili socialno-zdravstv;eno zavarovanje kme- tov, kajti doslej plačevanje oskrbe v bolnici šibkim kmetom predstavlja za občino veliko breme. Menil je, da bi se kmečko zavarovanje dalo ugodno re- šiti v okviru kmetijskih zadrug. Tov. Olga Vrabič je poudarila, da bi naj bili plani okraja in občin čim bolj konkretni, saj se bodo tudi sredstva za realizacijo teh planov v glavnem ste- kala v občine in okraj. Predvsem naj pri tem občine posvetijo posebno skrb- postavkam družbenega standarda, ki se odražajo v zdravstvu, šolstvu, sta- novanjski izgradnji in komunalnih de- lih. -ma- Solitve - največja manifestacija uspeliov in perspektive (Nadaljevanje s 1. strani) nerazpoloženje med množicami. Tov. Simonič je pri tem poudaril, da je pre- miranje eno od načel socialističnega nagrajevanja, od česar se ne bo od- stopalo, saj kdor več družbi daje, mo- ra od nje tudi več sprejeti. Pomanjklji- vost je bila le v tem, ker so se premije ponekod nepravilno delile, kar ni v skladu s tem sistemom. Delile so se pač šablonsko po funkcijah, ne pa po zalaganju in prizadevanju ter uspehih v proizvodnji. Dobiti pa bi jih morali le tisti, katerih delo se ne more meriti z normo, imajo pa zaradi prizadevnosti in uspehov v proizvodnji na njih pra- vico. Torej ni kriv sitem, na katerega nepoučeni ljudje radi zvračajo krivdo, ampak tisti v kolektivih, ki niso iz- koristili vseh možnosti, da bi se ta si- stem pravilno uveljavil. Zlasti delavski sveti bi morali bolje delati, pravilno ocenjevati vse te pojave, biti bi morali bolj budni in odločni, da se taki eksce- si v kolektivu pravočasno odpravijo. Tov. Simonič je nadalje dejal, da morajo biti volitve odraz doseženih uspehov in odraz razpoloženja delovnih ljudi. Napake, ki sicer obstajajo, ni treba posploševati, ampak konkretno pokazati nanje in odkriti vzroke, za- kaj je do njih prišlo. Ce bomo tako de- lali, bomo ugotovili, da pri tem ni kriv sistem, da napak ne moremo odprav- ljati na administrativni način od zgo- raj, temveč da je prišlo do njih za- radi premajhne aktivnosti subjektivnih sil na katerem koli področju. Ce bo- mo tako delali in o^lanjali napake, bo naše delo boljše, večji uspehi bodo rodili večje blagostanje in pavšalna kritika, ki nikomur ne koristi, bo od- padla. Zato, je dejal tov. Simonič, bo po- trebno izkoristiti predvolilne priprave. da bomo vsebinsko izboljšali naše delo na vseh družbenih področjih, v obči- nah, kolektivih, kmetijskih zadrugah itd. Predvolilne priprave sovpadajo v čas razgibane dejavnosti na vseh področjih. Priprave in zlasti zbore volivcev bo treba izkoristiti ne samo za formalno izbiranje kandidatov, temveč se bo tre- ba na njih pomeniti o naši nadaljnji graditvi širšega jugoslovanskega sta- lišča, hkrati pa zelo konkretno. Poleg prikazovanja povojnih uspehov na vseh področjih, o katerih je na zadnjem ple- numu Zveznega odbora SZDL Jugo- slavije v svojem referatu govoril to- variš Svetozar Vukmanovič-Tempo, se bo treba v občinah pogovoriti tudi o konkretnih nalogah. V predpripravah se bo treba z ljudmi pomeniti o delu občine, o programu, o družbenem na- črtu in perspektivnem načrtu občine in okraja, o programu dela kmetijske zadruge, o utrjevanju in uveljavljanju komunalnega sistema, ki je osnova vse- ga našega prizadevanja, saj od tega so odvisni večji ali manjši uspehi v gospo- darstvu in na vseh ostalih področjih družbene dejavnosti ter v končni liniji naš življenjski standard. Naša zakono- daja in vsa ta prizadevanja nam da- jejo garancijo, kljub trenutnim teža- vam. in slabostim, za še svetlejšo per- spektivo v korist delovnega človeka. Glede slabosti in napak pa je tov. Simonič poudaril, da jih ne bomo od- pravili z uredbami_in zakoni, temveč z zavestnimi silami. Zato težimo, da bi naše organizacije SZDL, ZKS, LMS ter sindikati imeli čim več aktivnih in bor- benih članov v svojih vrstah. Tov. Simonič je v nadaljevanju de- jal, da je čutiti ponekod po novem letu tendenco povišanja cen. Ponekod so morda objektivni vzroki za to. V per- spektivi bo verjetno treba cene spro- stiti, kot n. pr. pri premogu, morda bo tudi ponovno vrednotenje osnovnih sredstev ponekod imelo za posledico vzišanje cen. To pa ni nujno, saj je med lastno in prodajno ceno nekaj raz- maha, ki ga dvig storilnosti in renta- bilnosti še poveča, razen tega pa na ceno vpliva tudi delovanje inštrumen- tov. Zato ni treba vpiti kar takoj, za- radi povišanja cen, §aj se bo, če bo prišlo do povišanja, gotovo dvignila tudi kupna moč. Prav je pa, da ostro obsodimo neupravičeno dviganje cen zaradi lova na dobiček, kot je primer pri mesu ali pa če se grosisti dogovo- rijo in neupravičeno dvignejo cene ne- kemu blagu. V takem primeru ne bo odveč, če bodo šli delovni ljudje tudi demonstrirat pred take kolektive. Vsekakor bo treba stremeti, je dejal tov. Simonič, da se uvede v trgovini in obrti naj ostrejša družbena kontrola. Ko je tov. Simonič govoril o skrbi za človeka, je naglasil, da bi morali ko- lektivi temu vprašanju posvetili večjo pozornost, predvsem pa družbeni pre- hrani. Ce bi samo pretirane premije namenili v te namene, bi na tem polju lahko storili mnogo in delavci bi z ve- seljem pozdravili tak ukrep. Ko je na kraju tov. Simonič govoril o liku ljudskega poslanca, je poudaril, da bi naj volivci predlagali za poslance sposobne vsesti^ansko razgledane in de- lovno ljudi. Predvsem poslanec ne sme biti advokat svojega področja, temveč se mora zalagati za tako družbo in od- nose, kjer bo vsak državljan prišel do veljave in dostojno živel skladno pri- spevku, ki ga družbi daje. -ma- KULTURNI OBZORNIK utrinki z nedeljske skupščine Svobod Na nedeljski skuščini Okrajnega sve- ta Svobod in prosvetnih društev so v poročilih in razpravi izrekli delegati in gostje marsikatero misel, ki jo je vredno zabeležiti. RIKO JERMAN: SKODA JE ENERGIJE ZA NENAMEMBNO DELO Predsednik okraja je pozdravil skup- ščino, ji zaželel uspehov in hkrati od- govoril na vprašanja številnih delega- tov o vprašanju domov, finančnih sredstev itd. O tem je dejal med drugim: Treba bo najti način, da bomo prosvetna društva razbremenili vsakdanjih skrbi za sred- stva, predvsem pa tolikega »ubadanja« in sitnosti okoli domov v krajih, kjer društva delajo. (Domovi so last raz- ličnih društev, ustanov itd.). Te domove je treba podružabiti, jim dati organe upravljanja, ki naj skrbijo za dobro gospodarjenje in pametno koordinacijo uporabe. Društva sama pa naj se po- svetijo svojim nalogam, kajti škoda je energij prosvetnih delavcev, kulturni- kov in drugih aktivnih nosilcev pro- svetnega življenja, da bi jih tratili za nenamembne dejavnosti... BORIS FERLINC: »VRHOVI« NE MOREJO NAZAJ, MI MORAMO K NJIM ... V svojem poročilu, kot predsednilc glasbene komisije, je tov. Boris Ferlinc izrekel nekaj besed o odnosu društev do »vrhunske umetnosti«. Bržčas ni mi- slil zgolj na svoje področje, tako sem ga razumel, da je treba stremeti za tem, da bomo z izobrazbo usposobili naše ljudi, da bodo razumeli »vrhunske« umetnike in njih umetnine. Naša nalo- ga je, da jim sledimo, da jih dohite- vamo. Kar je med njimi slabega, bo čas izločil, ne moremo pa zahtevati, da se oni podredijo splošnemu nivoju pro- svetljenosti. Med drugim je.izrekel nekaj lepih misli o tem, da je treba človeku nuditi vse, da bo razumel in osvojil vse du- hovne pridobitve, da bo vsebina nje- govega duhovnega življenja bogatejša in tako nadomestila abstraktno vero- vanje, ki smo ga zavrgli z realno vero v sposobnost in ustvarjalnost človeka. IVO ZUPANC: CEMU NAJ MOTI ŠIRINO ENA SAMA BESEDA ... V Zabukovci je DPD »Svoboda«. Ker v tem naslovu najdemo besedo »delav- ,'6ko« prosvetno društvo, so kmečki ljud- je, ki pa so tudi voljni delati na tem polju, mnenja, da v njem nimajo kaj iskati. Cemu to. Pri njih, tako je po- vedal, so s tem že na čistem. Kmečka mladina že deluje v društvu. Ivo Zu- pane meni, da ne ba( škode, če kje iz- ločijo besedo delavsko, naslov posploši- jo, pritegnejo vse delovne ljudi vseh stanov. Beseda »Svoboda« pa itak ni- kogar ne moti, je zaključil svojo misel. PROFESOR JAKHEL: NE MERI- MO LJUDI S SPRIČEVALI... Ker je bilo veliko govora o tem, da uspešno opravljeni izpiti v šolah za od- rasle ne nudijo primerne »stimulacije«, je prof. Jakhel dejal: »Ne držimo se okorelih oblik ocenje- vanja ljudi. Merimo njih znanje, ne pa njihovih spričeval. Veliko število ljudi je danes na vodilnih mestih, so za opravljanje svojih nalog sposobni, ni- majo pa spričeval. Tem ljudem je treba nuditi, da bodo dosegli enakopravnost z onimi, ki se lahko postavijo s spriče- vali. Ne merimo vrednost človeka s spričevali. Spričevalo ni merilo, kajti spričevalo omenja, kaj naj bi tak človek znal, ne pa kaj dejansko tudi zna...« KNJIŽNIČARKA: TUDI V INTE- LIGENTOVIH ROKAH JE KNJI- GA LAHKO »REVEŽ«... Knjižničarka pri celjski »Svobodi« je govorila s tolikšno ljubeznijo do svo- jih knjig, da so se vsem zasmilile »buk- ve«, ki so v vlažnih prostorih in ki pri- dejo v roke ljudem, ki jih ne znajo prav spoštovati. Kdor te vrste bereš, pomisli, če nisi med tistimi, ki ji grenijo njeno požrtvovalno delo. Govornica je od- krito povedala: Med tistimi, ki rav- najo s knjigami brezobzirno, so, naj mi oprostijo, tudi inteligenti... ANDREJ SVETEK: PRIZNANJE NE ZALEŽE V ŽEPU. PAC PA V ZAVESTI IN SRCU ... Slučajno j'e nekdo govoril, da naj- marljivejši prosvetni in kulturni »ak- tivisti« pač nimajo veliko od tega, če jim damo pohvalo, diplomo ali kaj po- dobnega. Predsedniku Svetku je mo- ralo biti nevšečno, kajti pred njim so ležali zavitki okusno, lepo in vzpodbud- no izdelanih priznanj za najboljša dru- štva, sekcije in posaimeznike. Ko je prebral seznam vseh, ki so si ta priznanja zaslužili je dejal: »Seveda ni zadoščeno dobremu članu, če prinese pod pazduho priznanje. Po- hvala res ne zaleže v žepu, toda, če je članu pred celotnim kolektivom član- stva izrečeno priznanje, če čuti, da mu to priznanje priznavajo vsi, če to sto- rijo njegovi sodelavci na svečan način, pomeni te vrste »nagrada« dobremu de- lavcu več kot denarna nagrada v že- pu.« EGON KUNEJ: BOMO MAR CEZ DESET LET SLOVENCI ZA PETJE NEMI... Prizadevni glasbeni delavec, glava tako uspešnega komornega zbora, prof. Egon Kunej je premagal' svojo skrom- nost in spričo tolikih diskutantov, ki so govorili o pomanjkanju kadrov, od- kril tudi svoje misli. Toplo je priporočal navzočim, naj podprejo vsako akcijo, naj vedno in povsod zagovarjajo potrebo izgraditve nove, večje Glasbene šole. Le na ta način bomo v Celju zmogli izobraziti dovolj kadrov za glasbeno delovanje med ljudmi. Dejal je, da dandanes ni mogoče zaposliti več glasbenih pedago- gov, če bo pa enkrat šola zgrajena, bo prvič le-teh lahko veliko več, in za kadre, tako za pevovodje kot za diri- gente, ne bomo v taki stiski. Človeku, ki je toliko prizadeven in ki je slovensko pesem proslavil v sve- tovnem merilu, pač niso mogle biti bla- gozveneče izjave diskutantov, češ, če bo šlo tako naprej, bomo Slovenci čez leta za pesem nemi. NAJ PRISTAVIM SE SVOJ PISKRCEK ... »Novinarska loža«, kjer sem sedel, je bilqi »prižnica«, toda nisem imel iz- glasovane besede, da bi se oglasil in se zahvalil onim, ki so bili mnenja, da je naš list pomagal Svobodam in drugim društvom, in onim, ki so bili deloma po krivem jezni na nas. Najbolj nejevoljni so tisti, ki mislijo, da premalo pišemo o uspehih raznih^ to se pravi 104 društev v okraju. Mi, trije novinarji pri tedniku, smo na- zadnje le čisto navadni ljudje in nima- mo »radarjev« v glavah, da bi vedeli za vsako prireditev. Najdite v' dnaštvu človeka, ki nam bo na kratko sporočil vaš kulturni dogodek in mi ga bomo vsaj registrirali. Se v samem Celju je to skoraj nemogoče brez sodelovanja prirediteljev. Včasih so prireditve »re- klamirane«, včasih niso. Ena sama do- pisnica za 10 dinarjev vam ne bo bre- menila šibkih društvenih proračunov. Končno, kaj hi tajili. Morda smo sem in tja tudi sami krivi (pečamo se z vsemi problemi družbenega življenja v okraju), toda vsega, vse krivde pa le nismo voljni pogoltniti. Storimo pač, kolik veka, ki živi v Celju. Prav zaradi celj- ske »obarvanosti« je »Tednik« poklican za to, da ga predstavi slovenski kultur- ni javnosti. Težava je v ;tem, ker »urad- nega« razgovora z Bertom Zavodnikom siploh nisem imel in bo še on sam ver- jetno zelo presenečen, ko bo v obliki intervjuja bral misli, ipobrane iz naj- različnejših priložnostnih razgovorov pred mesecem ali dvema. Upam, da mi oprostite vi in on. Ce ne — mea culpaJ Prevajalčeva pot se ne začne šele s prvim prevodom, ampak je to že konec enega njenega dela. Tako je tudi to pot. Bert se je priložnostno ukvarjal s pre- vajanjem že v gimnaziji. Junaške se je »lotil« ByTona, Shakespeareja in neka- terih novejših angleških, aaneriških in. nemških avtorjev. »Se sreča,« mi je dejal, »da teh pre- vodov razen mene ni nihče imel v ro- kah! No, imel sem svoje veselje in uži- tek s tem. Tudi naučil sem se veliko.« Prva leta na univerzi (Bert študira — rečemo zaradi previdnosti — primerjal- no književnost) so potekla v snovanju in uresničevanju velikih načrtov. Milan Furman, 'ki se je takrat vrnil z zdrav- ljenja, ga je namreč navdušil za pre- vajanje »Undine«, sijajnega dela Jeana Giraudouxa. To je bil pirvi njegov večji prevod, ki ga je dokončal. Ponudil ga je celjskemu gledališču, ki pa ga je od- klonilo z utemeljitvijo, da za glavno vlo- go ne bi megli najti i>rimeme igralke tudi v vsej Jugoslaviji ne. No, tako je tiilo vse delo zastonj. Zastonj? Ne, tudi to je bilo delo, čas pniprav, preizkušenj in vaje. Tega pa nihče nikoli ne bo imel do vel j, če ima še tako zveneče ime. To naj bi bila nekakšna »prazgodovi- na«. »Zgodovina« se začne sredi pretek- lega leta, ko je začel Bert prevajati eno največjih del sodobne ameriške litera- ture — »Manhattan Transfer«, roman slovitega Johna Dos Passosa. Naj pove malo sam, kako je bilo s tem: »Roman obsega preko 400 strani in je skorajda najteže čtivo, kar sem jih kdaj t koli imel v rokah. Zelo veliko je nam- reč pisan v newyoriškem narečju. Naj pripomnim samo to, da opisuje petdeset let življenja in razvoja orjaškega vele- mesta (New Yorka). Dos Passos je po^ vsem videzu sodeč zelo razgledan in iz- obražen človek, saj plava kot riba v najrazličnejših vodah. Presenetljivo dobro pozna medicino,, arhitekturo, zgodovino (kar občudcva- nja vredno za Amerikanca), geografijo, gledališko umetnost, novinarstvo, go- spodarstvo, trgovino ... skratka, kaj ta- kega najdemo le še v malokaterem delu. Dos Passos je izredno oster in objek- tiven opazovalec. Z znastveno natanč- nostjo niza analitične ocene življenja in jih beleži s pravim zanosom statistika. Povedati pa je treba, da se nad ta. le malokdaj povzpne (po vsem videzu za- vestno), da bi namreč delu vdahnil s!vo- jO dušo. Največ težav sem imel z jezikom, ki je izredno slikovit, pcln nenav.adnih primer in prispodob, da sem nemalo- krat zaradi nemočnosti slovensikega iz- raza obstal. Pomagati sem si moral na vse načine, da bi slovenski De s Passoe vsaj približno tako zapel, kakor ameri- ški prvenec. Ce se mi je to vsaj zado- voljivo posrečilo, bom vesel. No, mislim, da sem. Popolnoma? Nemogoče! Sloven- ščina bo za tako storitev dorastla šele čez petdeset ali sto let!« Slovenski prevod »Manhaittan Trans- fera« (povedati moramo, da je to prvi prevod Dos Passosa v slovenščino) je izšel pri Cankarjevi založ'»i pred nekaj meseci — 27 let za ameriško izdajo. Kot ponavadi tudi v tem primeru precej capljamo za tujino (stara praksa naše prevajalske dejavnosti), vendar razme- roma ne prehudo. Morda vas bo zanimala kritika pre- voda. Zaenkrat se še nihče ni opogumil povedati kaj več, kot nekaj lepih besed o pisatelju — Dos Passosu. Upoštevati moramo, da ocena takega dela (seveda, če bi hotela biti objektivna) ni lahka stvar. Po vsem videzu sodeč ^bc treba še počakati nekaj časa. Vsak mlad človek ima načrte (Ce ne, ni mlad). Tudi Bert jih ima na .pretek. »Želel bi predstaviti slovensikim bral- cem kar največ modemih evropskih in ameriških avtorjev in to kar se da si- stematično. O, ko bi bila izvedba tega odvisna same od mene! Prevajam tudi po obratni poti — iz slovenščine v an- igieščino. Zaenkrat »obdelujem« Kajuha. Upam, da mi ne bo zameril! V kratkem bo pri založbi Mladinska knjiga izšel moj drugi prevod, in sicer »Robber« Wolfa Duriana. To je zanimi- va mladinska povest o volku Robberju in njegcvih lepih in — to bo nekaj! — grozljivih doživljajih.« Seveda mi ni mogel skriti, da v teh dneh njegovo prevajalstvo ni odšlo na zimsko spanje. Prevaja roman novejše- ga ameriškega pisca Stephena Cranea. Slovenski naslov je »Rdeči znak hra- brosti«. Obiskovalci kinodvoran se bodo morda spominjali istoimenskega filma. Ce bi bil to resničen »razgovor«, bi ga zdaj verjetno vprašal, kaj neki pomeni Ti^nsfer. Manhattan, to sem že slišal, toda' Transfer? Spomnil sem se, ko mi je Bert nekoč razlasal: »Kaj je Des Passos v resnici mislil s svojim naslovom »Manhatitan Trans- fer«,. je težko z gotovostjo trditi. Tako se imenuje majhna železniška postajica v bližini New Yorka. Transfer pomeni tudi prehod. Lahko je pa tudi izraz, 'ki ga rabijo v bančništvu in bi lahko rekli nekaj podobnega kot »Ekspanzija (go- spodarska!) Manhattana (središčni in najstarejši del New Yorka).« No, »končnoveljavno« razlago prepu- stimo vam. Zdaj hi lahko zaključili razgovor s kakšno lepo oblikovano rečenico ali idi- ličnim prizorom iz prevajalčevega oseb- nega življenja (čeprav bi na kakšno idi- lo težko čakal), tcda, že tako imajo ne- kateri ocenjevalci mojega tovrsitnega pi- sanja kaj radi v ustih besede kot so: omleden, osladen in podobno, zato bi končal kar s preprcsto ugotovitvijo (ikdor rad brodi po blatu, se mu bo mor- da zdela visokoleteča!), da v Celju ni- koli ne pogrešamo dobrih prevajalcev. Res, veliki Vladifhir Levstik je pred kratkim umrl, toda mladi Bert Zavod- nik (v Laškem ga sicer poznajo bolj kot predavatelja »tote angleške in nemške šprahe«) obeta, da bo dostojen svojega vzornika in predhodnika. Skoraj toi pozabil! Bertovo ime zadnje lete bralcem »Celjskega tednika« ni bi- lo neznano, vsaj za itiste, ki so prebirali gledališke kritike. Naenkrat pa jih ni bilo več. Nisem si mogel kaj, da ga nC' bi vprašal, kaj ga je »vimolknilo«. »Veš, gledališki kritik je v Celju pre- cej podoben mehu, ki ga svinje preme- tujejo s svojimi rilci (Vzeto prosto pc slovenski rečenici: Delaš kakor svinja z mehom!). Razumljivo, da mi taka vlo- ga ni purav nič všeč, zato prepuščam »zavidanja« vredno mesto drugim, ki bedo (če jim je kaj do dobrega glasu) bolje znali voziti slalom med zamerami, priljubljenostjo, zavistjo in. omalovaže- vanjem. Največkrat so mi očitali, da svoje kri- tike premalo utemeljujem, se pravi, ne povem, zakaj je neka stvar slaba, če že rečem, da ni dobra. Zanimivo je, da mi tega nihče ni očital, če sem ga pohvalil. No vsakemu svoje. Reči moram, da sem si vedno prizadeval biti čim bolj objek- tiven, zato pa sem tudi od strani gleda- liških krogov pričakoval malo več smi- sla za objektivno oceno svojega lastnega dela.« Nisem ga več »moril« z vprašanji. Tu- di s tem ne, če je morda zato opustil gledališko kritiko, ker mu primanjkuje volje de dela ali ker bi rad živel v miru. Ce pa so bile njegove kritike slabe in majhne, se spomnimo, da ni zaman vzkliknil nekdo pred leti: »Dajte nam velika dela in mi vam bomo dali veliko kritiko!« Razgovor je lepa reč, toda z gledališča je ihaenkrat stekel na pripovedovanja o laški osemletki, kjer Bert sedaj poučuje. Nehote sem se začel spominjati svojih šelskih let in — jo »potegnil« (seveda s primernim komentarjem) domov. Upam, da mi bo »vodnik nadebudnih otroških glavic« oprostil, da nisem za njegovo poglavitno (vsaj zaenkrat) de- javnost pokazal preveliko navdušenje. Razumeti me mora! Igo Tratnik Izvenevropska zbirka Alme Karlinove v Mestnem muzeju v Celju Celjski muzej je pred kratkim uvr- stil med svoje deponirane zbirke boga- to in nadvse zanimivo izvenevropsko gradivo. To je zbirka, ki jo je muzeju zapustila rojakinja — Alma Karlinova, znana pisatelj iva, pesnica, slikarka in komponistka. Zbirko sestavlja več sto predmetov — uporabnih in dekorativnih — iz naj- različnejših dežel, ki jih je prepotovala Karlinova. Med temi so: Južna Ameri- ka, Mehika in vrsta azijskih dežel — Burma, Indija, Kitajska in Japonska. Posebno zanimivost predstavljajo pred- meti primitivnih ljudstev, ki žive na otokih v Tihem oceanu kot so Sala- monski in Fidži otoki, otok Santa Cruz in drugi... Marsikateri Celjan se še spominja zanimive Alme Karlinove, ki je živela v svoji hišici visoko na Pečovniku ali pa pozna njen grob v gorski vasici Svetini... Pa se mi kljub temu zdi vredno, da bi najprej v skopem pove- dala nekaj o življenju te žene. Umetnica se je rodila v Celju 12. ok- tobra 1889. Tu je tudi umrla 14. janu- arja 1950. Po rodovniku bi ugotovili, da je prišel njen stari oče — Francoz, kot emigrant v Rogaško Slatino in se tam poročil s Slovenko. Almin oče je bil. takratni major, mati pa učiteljica. Alma je že z 18. leti odšla v Anglijo, kjer je študirala jezike in po nekaj letih je v Londonu diplomirala iz osmih tujih jezikov. Njena prvo raziskovanje tujih dežel in njih ljudi se je pričelo že med prvo svetovno vojno v Skandi- naviji, Norveški in med Laponci. Nekaj pred koncem vojne se je vrnila v Celje in si kot učiteljica jezikov nabrala ne- kaj denarja, s katerim se je podala na potovanje po svetu, ki je trajalo kar polnih deset let. — po Ameriki in Aziji. To potovanje polno pestrosti je nudilo Karlinovi dosti motivov za pisateljeva- nje in etnološka dognanja. Izdanih je bilo 17 njenih knjig v nemščini. Te .so bile prevedene tudi v več tujih jezikov. Okrog 42 del pa je ostalo v rokopisih. Temu večjemu potovanju je sledilo še več manjših potovanj raziskovalnega značaja, vendar je v glavnem živela s svojo spremljevalko in prijateljico iz Stockholma, slikarko Teo Gammelin v Celju. Ta še zdaj kot jugoslovanska državljanka živi na Pečovniku. Zanimivo je, da sta bili obe umetnici med drugo svetovno vojno preganjani, da so jih celo pripadniki kulturbunda obsodili na smrt in da so bile vse knji- ge Alme Karlinove na indeksu. Kot za- vedna Slovenka je Karlinova odšla k partizanom, Gammelinova pa je kot partizanska kurirka sodelovala do kon- ca vojne. Na svojih potovanjih je Alma Karli- nova ves čas po^.eg pisateljevanja in slikanj^ rož zbirala tudi predmete vseh mogočih ljudstev, različnih barv, for- matov in različnega materiala- z željo, da bi čim nazorneje prikazala, domače- mu mestu življenje narodov, ki jih je spoznala. Zbirka je prišla \r celjski muzej. In- ventariziranje le-te ni bilo enostavno opravilo, kajti provenienca, posameznih predme.pv je bila včasih dokaj nejasna. Vendai- se je^ s temeljitim spoznava- njem in študijem marsikaj ugotovilo. Zdaj pa še nekaj o predmetih samih. Veliko zaaimivost predstavljajo pred- meti primitivnih narodov —Ijudožrcev s Salamooovih in Fidži otokov. Na vseh se izraža edinstven, nam skoraj tuj elementaren čut za dekoracijo čisto preprostega materiala — lesa, kamna in kosti. Geometrijsko stilizirano so okra- šene strupene puščice, s katerimi na- padajo ljudi in lovijo ribe. Njihovo ob- lačilo je dokaj enostavno — le nekak majhen predpasnik iz ptičjega perja, lesena barvana ogrlica (za nsiše pojme izredno nerodna) in vse polno zapestnic, sestavljenih iz lepih sadežev ali kam- nov. Denar, ki je narejen iz okroglih školjk, ne hranijo kot mi v denarnicah, ampak imajo nalepljenega na vrtrici. Vrednost se določa ali po velikosti ali po barvi školjk. V zbirki je tudi boben, na katerega bobnajo ob plesih predno spečejo in požro človeka. Posebno poglavje predstavljajo lepi japonski in kitajski izdelki, pr* aterih je v izdelavi detajlov vložene; silno mnogof truda. Obe deželi sta pokrajini najrazličnejših rastlin: slame, lesa, bambusa, kokosovih orehov in posebnih vlaken za platno in svilo. Tako Kitajci kot Japonci so izredno nadarjeni sdasti za izdelavo vseh zvrsti umetne obrti. S posebno vestnostjo izdelujejo modele svojih hiš, notranje opreme in oblačil. Pa Indija in Burma? Deželi sonca, cvetja in izdelkov iz bambusa, ki so lahki kot pero? Obe sta predstavljeni s tistimi tipičnimi kipci Budhe, modeli pagod (to so budistična svetišča), minia- turnimi sončniki, ki si jih zamišljajo kot zaščitnike pred slabim in iz zlata vezanimi torbicami. Izredno lep je mo- del Tadž Mahala. To je mavzolej neke cesarice v bližini mesta Agre v Indiji. Nekdo je zapisal o njem med dnigim: »To je svetovno znan biser arhitekture. To je krona dvorcev in je v resnici krona, kot pove ime. To ni stavba, tem- več ljubezenska pesem. Celotna zgradba je tako lepa, da je ne moreš z ničemer primerjati. To je uresničena pravljica. In inodel te prekrasne arhitekture je zastopan v zbirki. Omenila bi še tabuje — hišne bogove upodobljene v lesu, male tanokije (sim- patične pravljične medvedke), lepe pa- hljače, tapete, oblačila iz lubja, nakit in dragocene nad 200 let stare japon- ske lesoreze. Starejšim obiskovalcem muzeja v vednost, da bo v muzeju tudi čaj za#pomladitev, vendar bo žal samo razstavljen. Svojstveno igro narave bodo obisko- valci lahko občudovali na oblikah in (Nadaljevanje na 5. strani) 17. JANUARJA — STEV. 2 STRAN 5 189 motornih vozil prodanili g Celju Se pred nedavnim je bilo trgovske podjetje AVTOMOTOR za Celjane špan- ska vas in to predvsem zairadi pomanj- kanja novih motornih vozil. V lanskem letu pa so se naše trgov,ine napolnile z vsemi i>ctrebnimi artikli. Mimo tega pa sc začele tovarna motornih koles Tomos in Zastava iz Kragujevca pošiljati na domači trg lične avtomobilčke, motorna kolesa in drugo. Povpraševanje je bilo veliko in srečo si moral imeti, da si lah- ko v lanskem letu kupil ene ali drugo. Proti koncu lanskega leta in v začetku letošnjega leta je povpraševanje neko- liko padlo. Stvar je povsem razumljiva: n.i denarja. Tisti, kaiteri so imeli kaj pod palcem, so že kupili, ostali pa čakajo na znižanje cen, srečo v loteriji in podobno. Redki so, ki imajo toliko hrabrosti, da kupijo recimo FIAT 600 na obroke. Tc je velika odgovornost in revež tisti, ki ima že v prvem mesecu »karambol«. Lanskoletna bilanca trgovskega pod- jetja AVTOMOTOR je pokazala kar 424 milijonov dinarjev prometa in se tako uvrstila med najmočnejše detaljistične trgovine v Celju. Ta viisoka številka na- zorno prikaže, kako veliko je bilo i>o- vpraševanje po motornih kolesih, avto- mobilih in ostalih nadomestnih delih. V iluatricijo še to: komaj so se presehli iz malega lokala na Mariborski cesti v lepe in modeme prostore v Levstikovi ulici in že ugotavljajo, da so jim pretes- ni. Tempo življenja je postal zelo hiter in verjetno se bodo morali še večkrat preseliti in preurejati, kajti prav v tej smeri se bo še rnnogo storilo in spre- menilo. V širšem smislu je ta trgovina edina v okraju, zato ibo svojo dejavnost razširila. Z žalsko občino imajo dome- nek, da bi v Šempetru prevzeli trgovino (sedaj Agrotehnika). Verjetno bi se to obojestransko izplačalo. Sedaj pa nekaj statističnih podatkov. Kaj in koliko so kupili v celjskem okraju? Lansko leto je bilo prodanih pri trgovskem podjetju »Avtomotor« 98 avtomobilov in to 86 osebnih. Med temi kupci so bili predvsem privatniki, saj so prav oni kupili več kot polovico vo- zil. Motornih kcles pa so kupili okoli tri četrtine od 400 prodanih. Približno ena- ko je z dvokolesi. Pri vsem tem lahko ugotavljamo, da je bilo mnogo prodanega in da se je do danes trg s to »branžo« že nasitil, ven- dar ne v celoti, kajti mnogo jih je še, ki si želijo imeti motorno kolo ali avto- mobil. (Nadaljevanje s 4. strani) barvah najrazličnejših školjk, ki jih je A.lma Karlinova sama kot potapljačica zbrala iz Južno kitajskega morja. Za to zbirko školjk se je pred vojno zani- mal londonski muzej, prav tako tudi za zbirko orientalskega lesa in sade- žev. Ce bi ob zaključku hoteli navesti še vrednost teh edinstvenih muzealij, bi ugotovili, da je to povsem nemogoče. Upoštevati je treba izredno požrtova- valnost, borbenost in neštete neprilike, na katere je naletela Karlinova pri zbi- ranju. Hkrati pa je treba upoštevati zbirko, kot dragoceno pridobitev celj- skega muzeja in etnologije v Sloveniji. Mladini bo s tem omogočeno spoznava- nje oddaljenih dežel in ljudi, odrasli pa bodo poleg drugega našli v vsakem predmetu tudi dosti estetskih vrednot. Želeti je le, da bi zbirka čimprej za- pustila muzejske depoje in bi bila že v prihodnjem, letu prirejena vsaj za ob- časno razstavo. M. M. PRI LIBOJSKIH RUDARJIH (Nadaljevanje in konec) V rtal sem dalje s svojimi vprašanji. | »Tu, pravite, da raziskujete sloj. A, kaj je s pripravami in odkopi? Nobe-' nega še nisem videl?« ' »Z odkopi imamo težave. Sloj je tak, da pride včasih do tega, da imamo same odkope, nenadoma pa juh zmanjka in imamo le priprave. To menjanje ima za posledico neenakcmemo proizvodnjo. Sloj ima precej vode. To je ena težava, je pa še več drugih. Poleg tega, da je sloj precej neenakomeren, neštetokrat prelomljen in prerinjen, je tudi pod ve- likim pri!ti;skom. Zaradi tega ne more- mo pripraviti sloj za odkopa vanje za daljšo časovno dobo. Ne moremo si usitvariiti rezerv za odkope. Zgodi se včasih, da moramo odkop ustaviti, ker je odvoz onemogočen zaradi velikega pritiska. Zraven tega nismo nikoli si- gurni, kaj nas čaka deset metrov dalje. Nepričakovano se lahko zgodi, da nam prihruje voda ali pa, da trčimo v pre- lom. Takih težav na drugih premogov- nikih nimajo toliko. Zato se ne moremo primerjati z drugimi. Pri nas so zasto- pane vse mogoče neugodne arudarsike prilike. Tudi z mehanizacijo imamo te- žave. Ne moremo mehanizirati del, kot bi radi.« RUŠENJE JE ZELO NEVARNO DELO Prehodila sva nekaj metrov hodnika in takoj nato sva se začela vzpenjati po ozkem in stisnjenem nadkopu. Globoko sva se morala sklanjati. Spremljevalca bd bil rad nekaj vprašal. Nekje v bližini je hrupno brnel ventilator. Skozii od- prta UEita pa sem komaj lovil zrak. Na vrhu pa sem zvedel, kar sem želel. »Nič ne ipomaga. Čeprav sproti vzdr- žujemo in tesarimo, nam itakoj • sproti polomi cporje. Včasih pritisk čez nekaj časa popusti, a to so le redki primeri. Pravega hudiča nam rada zaigra še voda. Kmalu sva prišla v velik, razširjen prostgr, kjer je bilo polno postavljenih opornike v. V obraz mi je butnil topel zrak, nasičen z vodnim,! hlapi in nekimi nepiirijetnimi plini. »Tukaj lahko vidite odkop, ki je pri- pravljen za rušenje. Najprej izkop- Ijemo premog. To delamo toliko časa, dokler nam dcpušča pritisk in pa var- nositni predpisi. Ce je odkopan prevelik prostor, pride odkop pod velik pritisk in delo v njem ,postaja nevarno. Se tako močni pedpomiiki nič ne zaležejo; odkop se začne polagoma ali nenadoma rušiti sam. To pa ni dobro.« Razlagal mi je dalje, kako je važno, da je odkop pravilno porušen in da ima- jo posebne delovno skupino za načrtno rušenje. Ce se začne rušenje pravočas- no, je mogoče pobrati še precej uf>orab- nega lesa. Toda tako ropanje opornikov je zelo nevarno in ga lahko opravljajo le zelo izvežbanii in izkušeni ljudje. Iz odkopa sta prilezla v hodnik dva do pasu gola človeka. Vso kožo sta ime- la rdečkasto od napora in oblito z uma- zanim znojem. Zastavil sem jima skoraj otročja vprašanja: »Ali vaju ni nič strah? Se ne bojita, da bi se nenadoma kaj ne porušilo in vaju pokopalo?« Prvi, ki je menda vodil komando pri rušenju, se je nasmehnil in zategnil: »Ahja-a. Sva že navajena. Uh, koliko sva jih že porušila. Človek nima časa misliti na nevarnost. Včasih mi je že po petah letelo, a sem jih še vedno pra- vočasno odnesel. Dela se je treba lotiti s prave strani, pa je vse dobro. Tudi dobra volja igra važno vlogo; to pa imam!« »Kako pa vpliva rušenje odkopov na površino?« Na to vprašanje mi je odgovoril moj spremi j evalec. »Rušenje se zelo pozna na .povrsiihi. Zaradi rušenja in vsedanja hribine se površina zelo zmaliči. Poslopja v itak' zoni se začno ipcgrezati in razpadati Podjeitje mora od okoliških kmetov zemljo in poslopja odkupiti,« TI LJUDJE LJUBIJO SVOJE DELO Se z nekaterimi rudarji sem se pogo- varjal. Kmalu sem spoznal, da ti ljudje ljubijo svoje delo, čeprav je vse ipre? kot prijetno in lahko; največkrat skraj- no surovo. Čeprav so to delo mogoče že tisočkrat prekleli, ga ljubijo, ker so ru- darji. To so ljudje, ki se borijo z enimi naravcnimii silami, ki jih mi na površini ne .poznamo. Zato so rudarji navidez robati, resnično pa jih veže med seboj najgloblje prijateljstvo in tovarištvo. To je bilo doilcazano že neštetokrat, ko je bilo v nevarnosti kakšno življenje. Ta- krat rad tvega vsak svoje življenje sa- mo, da bi .rešil življenje svojega tovari- ša. Za pravega rudarja je največja ka- zen, če mora iti delat iz jame na ipo- vršino. NAŠE DELO BI MORALO BITI ŠE BOLJE PLAČANO Pogovarjal sem se tudi z rudarja na odkopih. Pred dobre pol ure je strelni mojster odstrelil premog. Ko sva prišla, je kopač kopal premog pod stropom in prijprav- Ijal mesto za stropnik, da bi si zavaroval strop. Njegova dva pomočnika pa sta spravljala les na odkop. Ko smo se po- zdravili, sem zopet zastavil stare vpra- šanje. »No, kako vam gre?« Kopač je prenehal z delom, naju ostro pogledal in debelo plunil po pre- mogu. »Gre že, gre. Ampak težavna je to, biti rudar. Delamo in kopljemo, premoga pa nikoli ni dovolj. Ne vem koliko bi moral napraviti, da bi doVolj zaslužil.« »Koliko pa zaslužite?« »Ni taka reč, devetsto' dinarjev na šiht.« Začudil sem se, da ni zadovoljen. Za m.oje pojme je to kar dovolj. »2e, že. Ampak vi ne veste koliko mora človek za ta denar narediti. To je vse premalo, če pomislite, koliko moram požreti prahu, kolike preliti znoja, po- leg tega pa so še tu strupeni plini in vročina. Saj mi že piska v prsih, pa še nisem star štirideset let. Prosim, kar poglejte, komu pa je podobne to vlače- nje lesa. Saj je človek vprežen kot ži- vina.« Pogledal sem. Ravno itedaj sta pri- vlekla njegova pomočnika vsak svoj ko- mad, nabit na »štrango«. Za »štrango- jim služi konopljena vprežnica, ki ima na koncu pritrjena dva ali tri jekleiie kline, katere pa zabijejo v les, viprež- nico pa si namestijo na ramena ter take vlačijo les po nadkopih navzgor na svo- ja delovišča. »Res je tole vlačenje lesa hudo na- F>oma stvar«, je pripomnil moj sprem- ljevalec. »Trudimo se, da bi jto delo čimbolj mehanizinali, pa nam ne uspe povsod. Nimamo dovolj sredstev za me^ hanizacijo celo tam, kjer bi jo bilo mo- goče izvesti.« »Cujem, da na drugih rudnikih več zaslužijo«, je povzel zopet kopač.« Dru- gi rudniki so večji. Pri nas pa je vedno kakšen vrag, ki nas ovira: ali prihruje voda ali pa nam nagaja pritisk. Skrat- ka: veliko več se trudimo, kot bi bilo treba, učinka pa ne moremo imeti ta- kega, kot si želimo. Včasih me prime, da bi odšel v Velenje. Tam pa tudi ne moremo biiti vsi; tudi ta premog, naš, je treba izkopati. Nekoliko več upanja mi daje to, da se bo najbrž v bližnji ibo- dočnosti rudnik razširil, če se bodo raz- iskave v Kasezah ugodno končale. Po- tem bomo mogoče laže tolkli, ko ne bomo več tako majhen obrat ampak obrat, ki ima sigumejšo bodočnost« Zopet sem se znašel na dnevu. Kar prijetne mi je bilo, ko sem se skopal s toplo vodo izpod tuša in zopet pre- oblekel v svojo obleko. Bil sem zado- voljen. Cul in videl sem marsikaj no- vega: zvedel sem težave libojskih ru- darjev. K. M. Dobre rejnice - hvala vam! Nekako bolj gane človeka, če vidi, kako se otroške roke oklepajo vratu žene, ki zanj ni prestajala porodnih krčev. Mnogim otrokom, katere bi živ- ljenjske prilike sicer že pred rojstvom uvrstile k »zaznamovanim«, naša so- cialistična družba s pomočjo požrtvo- valnih rejnic zbriše znamenja z ime- na, značaja in obraza, da se lahko v dobrih pogojih razvijejo tudi v naj- boljše člane naše skupnosti. Naš nek- danji brezdomec, najdenček ali na ka- kršen koli'način iz krvnega sorodstva izpodrinjeni otrok, danes skoro ne ob- čuti več, da sta mu morda moralno propadla roditelja zaklenila svoje srce, ker se je zanj odprlo močnejše, toplejše srce dobre krušne matere, rejnice. Rejniška služba pri oddelku za zdrav- stvo in socialno varstvo v Celju že dolgo služi za zgled vsem rejniškim centrom v republiki. Ko so še po dru- gih mestih močno propagirali »domsko vzgojo«, se je celjski oddelek že vztraj- no boril za 'družinsko vzgojo pri svojih negovancih, ki so domovali v tem ali onem mladinskem domu. Najsi se upravniki mladinskih vzgojnih domov skupno z vsem vzgojnim osebjem še tako trudijo, o toplem, družinskem vzdušju vendarle ne bi mogli govoriti. Zato je bilo pravilno načelo celjskega oddelka za zdravstvo in socialno var- stvo: čim več otrokom poiskati skrbne rejnike, da bodo odraščali v krogu dru- žine. Mali, sedemletni Ivanček ne zna točno analizirati, zakaj mu je pri teti Doroteji, ki jo je kratko malo začel klicati za »mamo«, bolj všeč kot v do- mu, kjer je bilo še kakih 30 takih Ivančkov. Morda se je tam celo bolje hranil, morda je bilo tudi več in pe- strejših iger, morda je imel tudi lepšo posteljico. Toda tolikokrat je vse nje- govo bistvo zakričalo in zahrepenelo, da bi nekemu, samo njegovemu bitju ovil roke okrog vratu in zakMcal »mama«! In khc je našel topel odziv v rejnici, materi Doroteji. V tej dru- žini je našel tudi »očka« in nekaj mlaj- šo »sestrico«, da se v igrah ne bi dol- gočasil. Ivanček šele sedaj čuti, da je našel dom. Z nevsiljivo propagando je celjski oddelek za socialno skrbstvo nadalje utrjeval rejniško mrežo. Rejnice so se začele kar same oglašati in prositi za otroke. Pred dvema letoma jih je bilo kakih 30, lani okrog 50, letos pa je šte- vilka poskočila kar nai 120. Med njimi 30 se celo našle take rejnice, ki so za- prosile za več otrok. V Celju imamo celo primer, da sta skrbna roditelja, ki sta svoje otroke že spravila h kruhu, vzela pod skromen krov svojega doma kar 6 tujih otrok. Nič drugega ne zahte- vajo moji malčki — pravi ta rej niča — kot dosti ljubezni in pozornosti. In da je Ijtibezen in družinska sloga v tem domu doma, vidi obiskovalec na prvi pogled, če obišče to družino. Ko so šolski otroci napravili naloge in se na- učili za naslednji dan, ko so se mlajši od iger dovolj utrudili, ko so odpravili tudi že svoje male domače dolžnosti (rejniča jih vzgaja tudi v delovni di- sciplini), si po izdatni večerji zapojo veselo pesem. Nove »mamice« — rejnice v družbi svojih malčkov, REJNICE ZGOLJ IZ CUSTVA HUMANOSTI Pa bi človek mislil, nemara, da se rejniška mreža v Celju tako zadovo- ljivo širi zaradi kakoršne koli prera- čunljivosti. Kaj še! Naše rejnice ni- kakor niso koristolovke, temveč ma- terinsko razumejo problem socialno ogroženega otroka in v čustvu človeko- ljubja kar tekmujejo med sabo, katera bo odprla srce večji siroti in katera bo za svojega negovanca bolje skrbela. Od- delek za socialno skrbstvo je silno hva- ležen tem »materam« za tako razume- vanje in skrb. Načelnik oddelka, tov. Ada Skerlova pravi, da ne bo ljudski odbor Celje imel nikoli toliko denarja, da bi našim požrtvovalnim rejnicam poplačal skrb in ljubezen do teh revnih otrok, ki jih v najnežnejši dobi morda nikoli ni pobožala roka krvne matere. Občinski ljudski odbdr' ^ti&peva letno 4 milijone za rejniško službo. Rejnik prejme za predšolskega otroka do 4000 dinarjev, za šoloobveznega pa 4500 do 5000 din. Poleg tega občina tudi oblači te otroke. S priapevkom rej niča gotovo nima »dobička«, če računamo dobro hrano, ki jo nudi rejenčku in zraven še razne drobne izdatke (šolske potreb- ščine, krpanje, popravilo čevljev itd.), za katere navadno ne išče povračila na oddelku. Na račun občinskega ljudske- ga odbora se rejenci tudi vsako leto vključijo v počitniške kolonije, letos pa so bili vsi cepljeni proti otroški ohromelosti. Od skupnega števila 123 rejenčkov v celjski občini jih 95 oskr- buje ljudski odbor, za ostale pa pri- spevajo starši. Za otroke, ki so v reji pri raznih družinah, se starši navadno ne zanimajo več in le redki so primeri, da oče ali mati pokažeta rejniški dru- žini hvaležno pozornost. VSAKI PONUDNICI PA TUDI NE DAJO OTROKA Rednice se v zadnjem času redno prijavljajo na oddelku za zdravstvo in socialno skrbstvo in prosijo za rejence. Toda prej ko oddelek da rejnici otroka v rejo, pregleda njeno stanovanje in preveri, kakšno vzdušje vlada v dru- žini. Otroka,, ki je v rejniški družini. obišče vsak mesec patronažna medi- cinska sestra in referent za rejniško službo. Od časa do časa socialno skrb- stvo skliče tudi sestanke z rejnicami, kjer se pomenijo o otrokovem napred- ku. Ti sestanki so navadno združeni tudi s strokovnimi predavanji o zdrav- stveni vzgoji otrok. Poleg teh preda- vanj bodo rejnicam govorili tudi po- klicni pedagogi o vzgoji mladine. V BODOČE SAMO REJNIŠKA SLUŽBA IN DNEVNA ZAVETIŠČA V našem okraju in občini bo rejniška služba sčasoma popolnoma izpodrinila razne dečje in mladinske domove, za katere se tudi druga mesta ne zavze- majo več toliko. Praksa v Celju je do^ volj jasno pokazala, da se otroci brez staršev telesno in duševno najlepše raz- vijajo v družinskem krogu. Da pa og oddelek razbremenil (tako mno^ošte^ vilne rejnice, kot dmge ma- tere, bo organiziral več dnevnih za- vetišč, kjer bodo imeli otroci celodnev^' no prehrano ter pedagoškega vodjo za nadzor pri učenju. Spali pa bodo otroci doma, da se družinam ne bodo odtujili. Tako oddelek predvideva preurediti mladinski dom Tončke Cečeve ter po- večati zmogljivost vrtcev za predšolsko deco. Drugo dnevno zavetišče bo v Gregorčičevi ulici v prostorih, ki jih je doslej uporabljala Diagnostična postaja. Tretje dnevno zavetišče pa bo na Bre- gu, v nekdanjem Domu učiteljiščnikov. KAKO BOMO PROSLAVILI LETOŠNJI 8. FEBRUAR 8. februar — dah smrti Franceta Pre- šerna — že od leta 1944 »lavimo kot kulturni praznik slovenskega naroda, "izvedba te proslave v Celju je že več 'et v rokah prosvetnega društva, ki nO- li ime slovenskega književnega genija. Letos se je PD »France Prešeren« ::dločilo počastiti ta dan s slavnostnim 'koncertom njegovega mladinskega in nešanega zbora. Uvodno besedo bo orispeval profesor Anton Aškerc. Koncert bo na predvečer praznika, 7. februarja. Popravilo dvorane Narod- nega doma narekuje prireditelju izbiro med imionsko kino dvorano in dvorano Slovenskega ljudskega gledališča. Na- men proslave govori v prvi vrsti za slednjo. ŽENA DOM DRUŽINA Pestra dvoina številka »»Sodotnega gospodinisfva" ; ki je ob zaključku leta izšla pri Cen- [ ralnem zavodu za napredek gospodinj- , tva v Ljubljani, je izredno bogata in • tosega v različna področja gospodinj- ; '.tva. Mimo kratkega vpogleda v dobro . rganizirano šolsko mlečno kuhinjo naj- • ""emo v njej zanimive misli o zaščiti ' potrošnikov, prispevek o različnih > vrstah električnih pečic za ogrevanje ;tanovanj, članek o raznih vrstah ku- riva v gospodinjstvu. V zanimivem prispevku o kmečkih kiuhinjah bo našla marsikatera kmečka družina v tekstu s fotografijami in načrti najboljše na- svete za ureditev svoje kuhinje. Novost v reviji so mizarski načrti posameznih kosov pohištva, ki jih bodo naročniki lahko naročili pri uredništvu. Tudi pri- spevkov z zdravstvenega in kozmetične- ga i>odročja v reviji ne manjka. Za pestrejše jedilnike bo našla gospodinja mnogo nasvetov, prav tako pa tudi mnogo praktičnih gospodinjskih nasve- tov. Ob zaključku beremo tudi zanimiv članek o zelenju in cvetju v stanovanju pozimi. Revija Sodobno gospodinjstvo si je s svojo pestro vsebino utrla pot v tisoče slovenskih družin. Kot edina revija te vrste v Jugoslaviji se je postavila ob stran vseh, ki se borijo za razbreme- nitev naše delovne žene in gospodinje. »DIETA PRI JETRNIH BOLEZNIH« Centralni zavod za napredek gospo- dinjstva v Ljubljani je te dni izdal tu- di majhno knjižico o prehrani jetrnih bolnikov, ki sta jo sestavili dr. Božena Zajec-Lavrič ter medicinska sestra Ma- rija Gams. Zdravnica je napisala ob- širen uvod o samem obolenju jeter, njegovih znakih, o zdravljenju jetrnih obolenj in o prehrani bolnikov, ki bolu- jejo na jetrih. V drugem delu pa je medicinska sestra sestavila navodila za dieto pri jetrnih bolnikih in pripravila preko 200 različnih receptov jedilnikov. Vsem bolnikom, ki bolujejo za to bo- leznijo, bo knjižica pomenila nepre- cenljivo vrednost. Zdravnik navadno predpiše bolniku samo živila, ki jih sme uživati, ne more pa mu svetovati, kako naj ta živila pripravi, da bodo kljub manjši izbiri dnevni obroki lah- ko pestri in okusni. To nalogo pa v celoti izpolnjuje omenjena knjižica, ki ^tane samo 150 din in jo lahko naro- čite pri Centralnem zavodu za napre- dek gospodinjstva v Ljubljani, Miklo- šičeva 4. IZ CELJA IN ZALEDJA z dobro voljo bomo premagali težave - pravijo v Ljubečni Nedavni občni zbor organizacije So- cialistične zveze v Ljubečni je bil zelo dobro obiskan. Razpravljali so o ne- štetih problemih svojega kraja, član občinskega odbora SZDL tov. Stane Kokalj pa jih je seznanil o marsičem doma in po svetu. Ker je skrb za vzgo- jo mladega človeka ena najvažnejših nalog SZDL, so se zavzemali, da bi naj tudi v Ljubečni čim prej ustanovili društvo prijateljev mladine. Na kraju so sklenili, da bodo reševali osnovne probleme na svojem terenu z upor- nostjo in dobro voljo. ZLATA POROKA Dolgoletna naročnika in zvesta bral- ca »Celjskega tednika«, Josip in Ana Cepin iz Lave pri Celju sta praznovala pred dnevi zlato poroko. Zakonsko zvezo sta sklenila v letu 1908 v Brežicah. Josip Cepin, davčni upravitelj v pokoju, je služboval v raz- nih krajih Slovenije v davčni službi, njegova žena Ana pa kot učiteljica. Oba jubilanta sta še krepka, čeprav imata oba že skoraj devet križev. Si- vobradi Josip je še zelo živahen in ima zelo rad bonbone. Želimo, da bi jubilanta preživela še mnogo zadovoljnih in zdravih let v krogu svoje družine. OČETA STA PRETEPALA Pred dnevi sta hči Tili in njen mož Franc Resnik v postelji napadla s fi- žolovkami 74-letnega Martina Mimika iz Ljubečne. Težko sta ga poškodovala po levi roki, ušesu in glavi, da je mo- ral iskati zdravniško pomoč in se bo zaradi poškodbe na roki moral verjetno zdraviti v bolnišnici. Zet in njegova žena sta lani prevzela posestvo in ker sta oče Martin in nje- gova žena Neža ostala lastnika po- sestva do smrti, sta hotela hči in zet pokončati očeta, da bi se čim prej oko- ristila z njegovim posestvom. Pred kratkim sta zakonca Mimik namreč prejela od opekarne v Ljubečni za pro- dano parcelo odškodnino, s katero sta si hotela izboljšati svoje borno živ- ljenje. Mož od hčerke Resnik pa očetu tega ne dovoli, češ da bo vse zapil. Zares je žalostno in sramotno, da zet tako postopa s starim človekom, na- mesto da bi mu izkazal spoštovanje in zahvalo. Se žalostneje je za hčerko, ki se na tak način hoče iznebiti svojega očeta, da bi se okoristila s posestvom, ki ga je oče dolga leta trdno držal v rokah in na njem uspešno gospodaril. M. M. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor Krompir 13—14 (14—20), čebula 46 do 70 (60—100), česen 160 (160—200), fižol vis. 90 (70—95), fižol niz. 56 (50—70), solata 64—70 (55—100), cvetača 60 (—), Bpinača — (150—200), motovileč 100 (200), radič 146 (200—250), zelje gl. 14—20 (14 dc 30), zelje rib. 40 (35—45), repa sv. 8 (15), repa riib. — (30—35), pesa 30 (30 do 35), ohrovt 25—34 (30—40), peteršilj 40 (70—100), zelena 40 (70—100), korenjček 40—50 (20—60), koleraba — (30—40), hren — (150), kis — (30—40), paprika — (60), por 40 (60), redkev 18 (30—40), red- kvica 100 (—), sadje suho — (80—100), glive suhe 280 (—), fige suhe 160 (—)- gobe suhe — (1300), orehi celi 210 (200 do 220), orehi lušč. 700 (700—750), rozine 400 (—), med v stekl. 100—200 (—), li- mone 300 (—), pcanaranče 210 (—), man- delni 1400 (—), orašidi 380 (—), jabolka 80 (40—50), mleko — (36), maslo — (480 dc 560, skuta — (160), smetana — (240), kure — (400—750), piščanci — (280 do 370),zajci — (400), jajca 18—20 (15 do 24), koaruza — (45—50), oves — (45), ječ- men — (45), pšenica — (50), rž 38 (—), purani — (800), vino — (150), žganje — (360), sLpoi — (140), kumere — (60). V čas« o 4. do 11. januarja 1>58 je bilo ro- jenih 22 dečkov in 23 deklic. Poročili so se: Jožef TrotoTŠek, elektrostrojnik in Barbara Kuhar, delavka, oba iz Celja, Stanislav Ver- ^všck, skladiščnik iz Celja in Jožefa Ravnak, šiviiljska pomočnica iz iskofje vasi. Umrli so: Božena I^renčak, otrok iz Celja, stara 12 dni. Elizabeta Kumer, gospodinja iz i^tanja, stara 69 let. Ljudniiiia Slatav, gospodinja iz Stor, stara 51 let. Uršula Oblak, gospodinja liz Celja, stara 86 let. Marija Pišnar, upokojenka iz Hrast- nika, sta 70 let. Uozalija Stare, upokojenka iz Celja, stara 70 let. Jožef PerčLč, otrok iz Ce- lja, star t mesec. V Drami j ah so se stepli šolarji. 14-letnega D. M. je sošolec z nožem zabodel v trebuh in ga teže poškodoval. V Ojstriški vasi pri Taboru je bil v pretepu z nožem zaboden v prsa Ferdo Fekonja iz Podvrha pri Braslovčah . Pri delu v gozdu si je zlomil desno nogo kmet Silvester Funtek iz Pod- volovjeka pri Lučah. Petnajstletni Martin Klinar iz Ljub- nega si je pri igranju s strelnim orož- jem prestrelil desno roko. V Dornovem kamnolomu v Celju je padel kamen na nogo delavcu JožeUi Ogrizku in mu prizadejal težjo po- škodbo. Pri delu se je vsekal s sekiro v levo nogo Ferdinand Zabukovnik iz Dobri- ča pri Polzeli. Pri padcu s kolesom se je težje po- škodoval na glavi Ivan Lipovšek iz Lo- čice pri Vranskem. Z zidarskega odra je padel na Otoku v Celju več metrov globoko delavec Franc Martinčič. Poškodoval si je rebra in prsni koš. Metod Frajtag iz Zg. Hudinje je na cesti padel s kolesom. Dobil je težje poškodbe in se zdravi v bolnišnici. Po Zgornji Savinjski dolini PRIPRAVE ZA SKUPŠČINSKE VOLITVE V POLNEM TEKU V mozirski občini so s pripravami za volitve začeli takoj po novem letu. Ob- močje občine je razdeljeno na 34 vo- lilnih enot, ,in sicer za volitve v zbor na 14, za volitve v zbor proizvajalcev pa na 20 volilnih enot. O političnih pripravah sta najprej razpravljala ob- činski odbor SZDL in občinski komite ZKS, nekaj dni pozneje pa tudi ob- činski sindikalni svet. Te dni pa so bili po vseh krajih ob- čine uspeli sestanki s tamkajšnjimi predstavniki množičnih organizacij. Ob- činski sindikalni svet pa je še pOsebsj sklical sestanek z vsemi predsedniki sindikalnih podružnic, predsedniki de- lavskih svetov in direktorji podjetij. Na tem sestanku so se podrobno pogo- vorili o pripravah za volitve poslan- cev v zbor proizvajalcev. Razen tega pa je tudi predsednik občine sklical na posvet vse predsednike krajevnih od- borov in predsednike upravnih odbo- rov kmetijskih zadrug. Na zborih volivcev, ki bodo oprav- ljeni do 19. januarja, bodo izvolili 113 delegatov za kandidacijske konference. Prvi zbori volivcev so že bili v ne- deljo, in sicer v Lučah in Smihelu nad Mozirjem. Skoraj po vseh krajih v ob- čini bodo prve zbore volivcev združili z zbori kmetijskih zadrug. Na teh zbo- rih bodo volili tudi nove krajevne od- bore. KULTURNOPROSVETNA DEJAVNOST NI ZADOVOLJIVA Na področju mozirske občine deluje 10 prosvetnih društev, ki vključujejo nad 500 članov. 2e to število kaže, da je razmah kulturnoprosvetne dejavnosti v občini nezadovoljiv. Razveseljivo pa je dejstvo, da je skoraj polovica članov iz vrst mladine. Na nedavni občinski konferenci pro- svetnih društev so kritično ocenili de- lo prosvetnih društev in ugotovili, da je tudi občinski svet Svobod in pro- svetnih društev slabo delal. Komisije sploh niso zaživele. Najboljši uspeh so pokazale ljudske knjižnice, vendar jim primanjkuje novih knjig. Od ljudskih univerz je bila najdelavnejša mozirska. Dramske sekcije so dale na odre lani le 14 predstav. Njihovo delo zavirajo slabo opremljeni odri. Pevskih društev je komaj 6 in v njih je premalo mla- dine. Občina je lani prispevala prosvetnim društvom pol milijona din, pomoči, za kar so društva kupila predvsem knji- ge in opremo za odre. POL »TRPLJENJA« JE ZA NAMI »modrujejo« velenjski srednješolci. Prvo polletje je zaključeno! Uspeh se je od prve redcvalne konference precej izboljšal. Na velenjski osemletki, ki jo obiskuje 1056 otrok, je v nižjih razredih izdelalo 75% dijakov, v višjih pa je od- stotek nekoliko nižji — 64%. Usi)eh je zadovoljiv. Napredek je v prvi vrsti plod večjega zanimanja staršev za delo v šoli. Roditeljski sestanki so bili dobro obiskani. Zanimivo je, da največ star- šev »padlih« dijakov v šolo sploh ni bUc! PETJE — ZDRAVO RAZVEDRILO Glasbena sekcija velenjske Svobode posveča mladini veliko skrb. O tem na- zorno pričata že dva komorna koncerta v glasbeni šoli. Poslušalci so se odzvali v velikem številu. Glasbena sekcija tes- no sodeluje 's prosvetnim društvom France Prešeren iz Celja in je skupaj z njim pripravila kvaliteten nastop za srednješolsko mladino v Celju. Upamo, da se bo to sodelovanje še okrepilo. Na- stope, ki služijo zdravemu razvedrilu šolske mladine, je treba pozdraviti! NA KRATKO! Pravimo zato, ker veliko besed za- enkrat verjetno še ne bi veliko zaleglo. Pa vendar! Pred kratkim smo prejeli pismo našega bralca iz Planine pri Sev- nici, ki se zelo pritožuje nad avtobu- som, katerega zmogljivost v zadnjem času še zdaleč ne more zadovoljiti vseh potreb. 32 sedežev in 8 stojišč za naj- večkrat 60 do 80 ljudi! Kaj pa zakon- ske odredbe? Seveda, v tem primeru bi tisti, ki ne bi mogli v vozilo, bili z njimi nezadovoljni, če bi se izpol- njevali. Nekaj pa bo vseeno treba ukre- niti. Potniki iz Planine žele, da bi Av- tobusno podjetje iz Celja ,zamenjalo sedanji avtobus z večjim. Morda bi šlo tudi z dvema vožnjama na dan? Zanimivo bi bilo vedeti, kaj pravijo potniki z ostalih lokalnih avtobusnih prog. Verjetno ne veliko drugače. Eno je jasno vsem: Naš avtobusni vozni park je zastarel in premajhen! Treba ga bo kar najhitreje nadomestiti z no- vim — večjim. Drugače bo pritožb in negodovanj vedno več. CAK GOSTUJE! V nedeljo popoldne je v Velenju go- stoval Celjski akademski klub z vese- lim sporedom. Velenjčani so do zadnje- ga kotička napolnili kino-dvorano, kar kaže, da je »kulturna lakota« v tem vedno bolj razvijajočem se industrij- skem središču precejšnja. Študentje sc. opravičili sloves s pestrim in kvalitet- nim programom. Iz Konjiške občine SPOZNAVAJMO NOVE ZAKONE! je geslo, ki ga ne kaže zametovati. Talko mislijo tudi v Konjicah. Komisija za delavsko in družbeno upravljanje pri občinskem odboru Soci^istične zveze delovnega ljudstva je ,pred kratkim sklenila, da je treba delavskim svetom, posebno v manjših podjetjih nuditi pri tem vso ix>moč. Po predlogu naj bi se pripravil krajši (eno ali dvodnevni) se- minar, na katerem bi se udeleženci sez- nanili z novimi zakoni v gospodarstvu; predvsem z zakonom o deliitvi dchodka in delovnem razmerju. Na seminar bi povabili člane delavskih svetov, uprav- nih odborov in sindikalne odbornike. Predavatelji morajo biti vodilni gospo- darski in politični funkcionarji podjetij in političnih organizacij. Seminarski na- čin dela bi bil predvsem primeren za manjša podjetja, kjer za preostale na- čine nimajo dovolj sposobnih ljudi. Ko- misija bo v kratkem sklicala predstav- nike podjetij, ki se bodo odločili za ta načrt ali pa ga odklonili. Ce bo sprejet,, bodo seminarje lahko pripravili že ta mesec. TA TEDEN — NOV PROGRAM Te dni bo v Slov. Konjicah prvo za- sedanje novoizvoljenega plenuma občin- skega sindikalnega sveta. Ob tej priliki bo posebna komisija predložila program dela za letošnje leto. Program je sestav- ljen na osnovi poročil in predlogov, ki so jih predstavili delegati na zadnjem občnem zboru in obsega najvažnejše na- loge sindikatov na področju konjiške občine. Izvolili bodo tudi več komisij, ki bodo reševale najrazličnejša vpraša- nja, da lx) sindikalno vodstvo lahke- uspešneje reševalo pereče probleme. V komisije bodo poleg članov' plenuma predlagali tudi več strokovnjakov iz udarno! Pol za šalo, pol zares V gostilni „Pri Lisjaku*' Sep se je vračal s popoldanskega šihta. Noč je bila jasna. Mesec je pla- val po nebesnem morju in zvezde so mežikale v srebrno mesečino. Sep je segel po robec in si obrisal potno čelo. 2e celo uro je od dela, to- da telo se ni in ni hotelo ohladiti. Za- bukovška jama je pač taka, da izčrpa iz knapa vse, kar se pač iz žilavega telesa izčrpati da. 2e stokrat se je bil Sep zaklel, da bo dal zabukovški martri slovo in se preselil v moderen velenjski rudnik. Toda knapi so že taki ljudje, ki se ns selijo radi. Tak je tudi Sep. Štirinajst let je bil star, ko si je šel v zabukovško jamo služit kruh. Zdaj pa ima za seboj že polnih petindvajset let in v njem je dozorel sklep: kjer sem začel, bom tudi nehal! Prišel je do gostilne in nenadoma začutil žejo. Sep ni kroničen pijanec, včasih pa se mu kak liter pošteno pri- leže. Stopil je noter in naročil. »Dva deci, belega!« Naročil je v pra2Uio, nihče ga ni sli- šal. Krčmar, gospodar Lisjak, je v po- sebni sobi metal karte, žena pa je_v kuhinji pripravljala turško kavo. »Dva deci, rdečega!« je naročil še enkrat in potrkal na kuhinjsko lino. »Kdo pa tako nesramno razgraja?« je jezno zakokodajsala krčmarica. Po- tem se je čez čas pokazala v lini debela, ženska glava. Ko je zagledala Sepa, še vsega umazanega od premogovnega prahu in znoja, je nejevoljno zahre- ščala. »Tri noči sem prebedela, nocoj pa ne bom! Pol noči bo kmalu. To pa ne, nocoj hočem mir. Kršenmatiček, jaz sem tudi človek!« Zaloputnila je z vratci na lini in Sep je ostal sam v zakajenem lokalu. Stisnil je zobe in že je hotel ven, v srebrno noč. Toda nekaj, sam ni vedel kaj, mu je zastavilo pot in zdelo se mu je, da mu nekdo govori. »Sep, si ali nisi? Ali ne čutiš, kako te prosi razsušeno telo? Daj Sep, saj pol litra si ga privošči!« Kakor strela iz jasnega je odprl vrata in stopil v posebno sobo. »Pol litra, belega!« je še enkrat od- ločno zahteval. V kotu, pri veliki okrogli mizi, so sedeli kvartači. Med njimi je bil tudi rej eni krčmar Lisjak. Ne on in ne ostali niso slišali Sepa. »Stavim pet sto!... Hopam!... Sta- vim dva tisoč!... Ajnc pelja!... Ni res ... Imam štiri kenike.., Ha, ha, ha...« se je nazadnje zarežal krčmar Lisjak in pomašil tisočake po žepih. »Liter vina, rdečega!« je Sep udaril s pestjo po mizi. »Hej, stara, gosti te kličejo!« je za- kričal Lisjak in igral dalje, ne da bi se ozrl po prišlecu. Prišla je krčmarica, natočila liter rdečega, ga postavila pred Sepa in ga T rahlem zasmehu vprašala. »Se jim boste pridružili?« in je na- mignila na kvartopirce. Sep ji ni odgovoril. Odštel ji je denar in jo tako neusmiljeno pogledal, da je pri priči utihnila in jo popihala v kuhinjo. Ko je Sep spil že dobro polovico in ko se je čas približeval polnoči, je za krčmo zapeljala dolga, črno obarvana limuzina. Vstopili so trije, elegantno oblečeni »gospodiči«. Pridružili so se skupini pri okrogli mizi in že so imeli v rokah tudi karte. Sep je pil in se zagledal v enega izmed treh novih gostov. Nekje ga je- že moral srečati. Brskal je po spominu in vrtal v znani obraz. In bolj ko je Sep premišljeval, hitreje je praznil, tudi kozarce. Liter je bil prazen, v Sepu pa je zaplala kri. »Se pol litra!« je udaril s steklenico ob mizo. Krčmar je udaril z nogo nekajkrat ob tla, prikazala se je krčmarica, natočila in šla. Sep je pil, v kotu, pri okrogli mazi pa so metali karte in kričali. Spet se je prikazala krčmarica, po- stregla goste s fruškogorcem in kok- tajlom, vprašala, kdaj prinese tiirško in že je ni bilo več. Kvartopirci so začeli trkati s ko- zarci in med tem se je Sepu zazdelo, da ga je »gospodič«, ki ga je Sep ves čas opazoval, s pogledom izzivalno opla- zil. Sep pa se je še bolj izzivalno na ves glas zakrohotal. »Ha, ha, ha, me gleda, kakor bi mu mater ubil!« Gospodič je pograbil kozarec in ga s polnim zamahom zalučal v kot, kjer je sedel Sep. In kakor strela z jasnega se je v Sepu raz vozi j al spomin. Spo- znal je napadalca. »Bunkeraš, prekleti skrivačj se še spominjaš, kako te je Sep potegnil iz bunkerja in te pognal v brigado? Ta- krat si mi na tihem obljubil eno po piskru. Danes, po trinajstih letih, pa. bi rad obračunal! Vprašam te: staviš tudi na delavske žulje ali samo na li- muzino, ki te čaka tam zunaj? Govori, skrivač!« Kvartopirci so prenehali z igranjem, krčmar Lisjak pa je »gospodiče« lju- beznivo opozoril. »Ne igrajte se z njim, poznam ga. Med vojno je bil za hudiča in pol.. .<« »Kaaaj...!? ...« je zarjul »gospod« v črni obleki in se s polno steklenico fruškogorca pognal proti Sepu. Toda Sep ne bi bil Sep, ne bi bil zabukovški knap, če b« ne zmogel po- mehkuženega fičfiriča. Kakor lev ga je pričakal, ga zgrabil z jeklenimi rokami in že sta bila na cesti. Kaj se je na cesti zgodilo, je videl le zahajajoči me- sec, so slišali le petelini, ki so oznanjali decembrsko jutro. POZIV k vložitvi prijav za odmero taks po tar. štev. 61-66 ZOT. Po uredbi o spremembah in dopolnitvah taksne tnrife Zakona o taksah (Ur. listi FLRJ štev. 6/56, 16 in 18/57) se morajo plačati takse za: 1. cestna motorna voz'la, 2, vprcžna vozila, 3. delovno živino, 4. žganjarske kotle, mlaUlnice, potočne mline in mline na strojni pogon, 5. hibridno trto in O. pse. Takse za cestna prometna vozil), morajo plačati gospodarske organizacije in drugi posestniki motornih vozil razen tistih, ki so po Uredbi oproščeni plačUa. Za cestna motorna vozila ni treba vlagati posebnih prijav, marveč morajo pla- čati te takse: a) gospodarske organizacije najpozneje do 50. aprila 1958 za prvo polletje 1958 in najpozneje do 15. oktobra za drugo polletje 1958 pri Upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora. b) drugi posestniki cestnih motornih vozil pa ob registraciji vozila. Zaradi odmere taks na vprežna vozHa, delovno živino, žganjarske kotle, mlatil- Rice, potočne mline in mline na strojni pogon, hibridno trto in pse, morajo vložiti pismeno prijavo: 1. za vprežna vo^la — vsi lastniki oziroma posestniki. Prijave se ne vlagajo za vprežna voalla, ki se uporabljajo izključno za gasilsko službo in za vprežna vozila komunalnih podjetij in obratov ter drugih komunalnih orgamizacij, ki se uporabljajo izključno le za vzdrževanje snage, lovljenje psov in opravljanje pogrebne službe; 2. za delovno živino — samo zasebni lastniki; 3. za žganjarske kotle, mlatilnice, potočne mline in mline na strojni pogon — samo zasebni lastniki; 4. za hibridno trto — vsi posestniki vinogra^or ne glede na to, ali so vinogradi zasebna ali družbena last; 5. za pse — vsi tisti lastniki psov, ki so dolžnsi plačati takso po odloku o ob- činski taksi za pse. Prijave za takse je treba vložiti najpozneje do 31. JANUARJA 1958 pri Uprari za dohodke tiste občine, v kateri je sedež takšnega zavezanca, za hibridne vinograde pa izjemoma pri Upravi za dohodke tiste občine, na področju katere se nahaja zemljišče. Takse je treba plačati najkasneje do 15. marca 1958, za hibridno trto pa do 30. junija 1958. Lastniki oz. posestniki vozil aLi drugih priprav za prcfizvodnjo morajo prijaviti neuporabna ali neuporabljena vozila, ali neuporabne ia neuporabljene druge priprave za proizvodnjo, nc plačajo pa takse. Po IX. splošni pripombi k tar. štev. 62 — 66 ZT plača taksni zavezanec, ki ne da občinski Upravi za dohodke podatkov ali pa ji da nepravilne podatke o premo- ženju, za katerega je treba plačati takso, poleg redne takse še enkratni znc.sek redne takse kot zvišajio takso. IV. Tiskovine za vložitev prijav so na razpolago pri vratarjn ObLO in pri vseh krajevnih uradih. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Oddelek za finance Jadran TRGOVSKO GROSISTICNO IN DETAJLISTICNO PODJETJE Telefon: uprava 24-^ STANETOVA ULICA 13/1 engro 22-54 Nudi cenjenim odjemalcem vse vrste oljnatih barv, lakov, firncžev, pleskarske in slikarske potrebščine, pralne in čistilne praške ter vse osta- le kemične proizvode na debelo in na drobno. V poslovalnici »Drogerija« pa Vas postrežemo z vsem drogerijskim in kozmetičnim blagom. Postrežba strokovna in solidna! Priporoča se KOLEKTIV PODJETJA »JADRAN« 17. JANUARJA — STEV. 2 7 STRAN ŠPORT O delu celjskih planincev Na letni skupščini PD Celje smo slišali raz- veseljiva poročila. Bogata tradicija plaminstva na celjskih tleh poraja iz leta v leto večje «spehe. Pod vodstvom marljivega predsednika O Z I V K VLOŽITVI DAVČNIH PRIJAV ZA ODMERO DOHODNINE IN PRO- METNEGA DAVKA ZA LETO 1957 IN PAVŠALNO ODMERO DOHOD- NINE IN PROMETNEGA DAVKA ZA LETO 1958. ROK ZA VLOŽITEV DAVČNIH PRIJAV JE OD 1. JANUARJA DO VKLJUČNO 31. JANUARJA 1958. L DOHODNINA Davčni zavezanci zasebnega sektorja in zasebne pravne osebe, ki so v leta 1957 opravljali kakršnokoli pridobitno delo ali izvrševali samostojne poklice z namenom pridobivanja dohodkov ali so imeli dohodke od zgradb in od drugih imovinskih pred- metov in imovinskih pravic, morajo zaradi odmere dohodnine vložiti davčne prijave na predpisanem obrazcu v zgoraj določenem roku. Davčne prijave je treba vložiti pri pristojni občini, kjer ima davčni zavezanec svoje stalno prebivališče, odnosno pravna oseba svoj sedež. Davčno prijavo za dohodke od zgradb morajo vložiti tudi tisti davčni zavezanci, katerim je bila dohodnina od obrtne dejavnosti že vnaprej pavšalno odmerjena. Prav tako morajo vložiti davčne prijave za dohodke od zgradb tista kmetijska gospodarstva, ki imajo zgradbe v mestnih okoliših in kopališčih, klimatskih in tunlstičnih krajih. Za dohodke od zgradb se računa tudi vrednost lastnega stanovanja. Davčne prijave lahko oddajo zavezanci osebno ali po pošti. Dohodki iz usliižbenskega razmerja ne spadajo v davčno osnovo in jih ni treba izkazovati v davčni prijavi.^ Kdor ne vloži davčne prijave v določenem roku, plača kazen v višini 3 % od predpisanega davka, če pa prijave ne vloži niti na pismen poziv, pa 6 % pred- pisanega davka. Kdor vire dohodkov utaji oziroma prijavi neresnične ali nepopolne podatke z namenom, da bi se izognil plačilu davkov, bo kaznovan z denarno kaznijo, ki je določena za davčno utajo. Na podlagi tega poziva niso dolžni vložiiti davčne prijave: 1. Kmetijska gospodarstva, ki imajo dohodke izključno iz kmetijstva. 2. Delavci, nameščenci, uslužbenci in upokojenci glede dohodkov iz uslužben- skega razmerja. 3. Postreščki, ulični prodajalci časopisov, snažiloi obutve in podobni delavci, ki plačujejo dohodnino v stalnem letnem znesku, če nimajo kakih drugih dohodkov, za katere je predpisana vložitev davčne prijave. 4. Osebe, ki so imele dohodke od dobičkov za srečke dn druge vrednostne pa- pirje, od dobitkov stav v gotovini ter na športnih in drugih prireditvah. II. PROMETNI DAVEK Hkrati in v istem roku z davčno prijavo dohodnine morajo vložiti na_ posebnem obrazen letno prijavo za prometni davek tisti davčni zavezanci, ki opravljajo promet, zavezan plačilu prometnega davka. Davčne zavezance opozarjamo, da rok za vlaganje davčnih prijav ne bo podaljšan. HI. PAVŠALNA ODMERA Na podlagi čl. 37 Uredbe o dohodnini, se odmerja dohodnina pavšalno za davčno leto vnaprej tistim obrtnikom, ki ne zaposlujejo tuje delovne sile. Vajenci se ne štejejo za tujo delovno silo. Pozfvamo vse prizadete davčne zavezance, da v času obodo lahko starši vnaprej izbrali spol ibodoče- mu otroku. AKADEMSKA DIPLOMA — LEGITIMACIJA ZA GOSTILNE ... V Južni Rodeziji je pitje alkohola črncem prepovedaaio. Zdaj so naredili izjemo. Alkoholne pijače smejo »b.rti« točiti tistim črncem, ki se lahko legiti- mirajo z diplomo, ki dokazuje, da so dokončali fakultetno izobrazila. To je prvi primer, da akademska diploma slu- ži med drugim tudi kot legitimacija za. vstop v gostilno. »DIŠEČE« OGRAJE v Holandiji so postavili več »dišečih« ograj, ki naj bi zaščitile vrtove in sa- dovnjake pred zajci in drugimi škod- ljivci. Te ograje so narejene iz količ- kov, med katerimi je na vsakih 15 cm od zemlje napeta vrvica, namočena v ekstraktu, pridobljenega od ptic ro- paric. Vonj tega ekstrakta toliko plaši zajce, da beže in ne poskušajo prodreti v zagrajeno zemljišče. Ekstrakt obdrži svoje lastnosti polnih šest mesecev. PROSVETA V GORAH Veste, kje je Podvolovjek? To je kraj dovolj visok. Tam učitelja imajo, da jim vzgaja rod otrok. A učitelj mora jesti, to napako pač ima, da po delu v dveh izmenah mu ne usahne moč duha. Teden vsak mu druga hiša kuha kaj za pod zobe, on pa hodi po številkah, razkropljenih v te brege. Menja mize in recepte tu med dobrimi ljudmi. V soncu, snegu in viharju hodi, dela in živi. VSA ČAST! Poglejte, po cesti direktor gre kar peš in z aktovko v roki! Od Juteksa v Žalcu je, to se ve, pozna ga že svet široki. Odklonil je jurčkov nekaj sto, ko premije so delili, da ne bi preveč razlike bilo med njimi, ki so se trudili. Nazadnje je vendarle premijo vzel — le jurčka več kot vsak drugi in ves kolektiv mu je vesel zaploskal ob novi zaslugi. Pri Juteksu, ne pa nekje drugje, se v Žalcu tako je zgtidilo. Ta častni vzgled nam dovolj pove, zato naj nam bo v bodrilo! PRED IZLOŽBO Kdo neki sred mesta leži tam na cesti kot klada negiben in trd brez zavesti? Nemara se z vinčkom preveč je nalil in zdaj hi na tlaku se rad odpočil... Prijeli moža so, a bil je kot mrtev. Spet alkohol - demon zahteval je žrtev? A vendar še diha, še malo je živ ta revež, ki sam si nesreče je kriv! Trije so ga dvignili — ne brez težave in v hipu se stresel od nog je do glave, potem pa odprl je usta, oči . .. A čudno — po vinu zadišal nič ni! »Sem trezen kot voda,« je tiho povedal, »v izložbo sem tisto le malo pogledal, tam videl sem cene za moško blago. In padel sem kakor pod srčno kapjo ...« FILM Biišč in zgodovinska beda v zadnjih dneh smo imeli dva filma na programu, ki »obravnavata« zgodo- vinsko snov iz starega sveta. Pravza- prav nas naj ne čudi, če sta ti dve filmski verziji izrazito poamerikanjeni. Ameriškim producentom ni toliko do tega, da bi njihovi zgodovinski filmi bili res tudi zgodovinski. Njih mika le razvpitost (ki pa je po navadi ^elo od- daljena od dejstev) zgodovinskih oseb- nosti, da lahko dajo duška svoji pri- slovnični razkošnosti. Oba filma sta nastala po revolucio- narnih dogodkih v Egiptu. Ljudje so se začeli zanimati za Egipt in Ame- rikanci bi sa sami sebi izneverili, če bi tako priliko izpustili iz rok. Tako sta nastala filma »Faraon« in »Kleopatra«. Ne rečemo, da v teh filmih ni bilo za- nimivih in tudi zgodovinsko resničnih prizorov. »Faraon« je izvrsten v ma- sovnih scenah gradnje, kot je »Kleo- patra« prinesla kino obiskovalcem res nekaj resnic. Toda producentom bi bili vsi zelo hvaležni, ce bi v filmu na- mesto nekaterih nevažnih scen, raje prikazali nekaj iz zanimive egiptov- ske mitologije. Med drugim je balet v »Kleopatri« tako zelo daleč od plesne umetnosti Orienta, kaj šele od obred- nih plesov starega sveta. Vse skupaj izpade za povprečnega poznavalca zelo,, zelo laično. Toda dosegli so namen. Dvorane so bile polne tudi pri nas in marifikdo, ki doslej o Egiptu in starem svetu ni nič vedel, ve sedaj neka^ več in od tega dober del napačnega. Švedski film »Velika avantura« je v Celju »pogorel«. Pa vendar je bil kot poprej oni kitajski in ruski, zelo pri- jetna sprememba. Popeljal nas je iz običajnega gledanja fantazije na ekra- nu v svet resničnosti, nam še vedno in to vedno bolj tuje prirode. Skoda. Je že tako. Blišč odtehta bedo duha. -ček Kleopatra, toda taka, kot si jo zamišlj ajo ameriški tovarnarji sanj. Le-tem gre zgolj za tisto plat, ki »vreže«. Izdelan (film) je za okus in znanje zgodovine na ameriški celini, kjer je, kakor je znano, zgodovina po svoje obravnavana. ZAŠČITNA OBLEKA PROTI SATELITU Neki italijanski trgovec je poskušal izkoristiti sovjetski satelit v poslovne namene. Pri tem delu pa je skoraj sam izgubil življenje. V zakotnih vaseh je prodajal lahkovernim kmetom »zaščit- ne obleke proti izžarevanju sovjetskega satelita«. Kupčija mu je prinesla lepe denarce, dokler se ni znašel neki kmet, ki je pred zbranimi kupovalci razkrin- kal lažnjivca. Policija je komaj rešila trgovca iz rok podivjanih kmetov, ka- terih neznanje je hotel izkoristiti. Lovska kolegialnost