FoStnlna plačana v gotovini. Leto XVraM št. 88 Ljubljana, petek 16, aprila 1937 Cena 2 Din Upravništvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492. Pcdružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Vprašanje kapitulacij v Egiptu V ponedeljek se je začela v Montre-uxu v Švici — v kraju, kjer je lansko leto Turčija izvojevala pomembno zmago v vprašanju zopetne oborožitve Dar-danel — konferenca prizadetih držav o odpravi tako zvanega kapitulacijskega režima v Egiptu. Ta režim ima svoj začetek v posebnih pogodbah, ki jih je pred nekaj stoletji sklenila z raznimi krščanskimi državami tedanja Turčija. Odprava kapitulacij se postavlja sedaj za Egipt kot pogoj njegovega skorajšnjega sprejema v Društvo narodov. Egipt je postavil to zahtevo že lansko leto ob podpisu angleško-egiptovskega sporazuma z dne 26. avgusta. Anglija je obljubila vse podpore, vendar se sama v tej smeri še ni mogla vezati, ker so na tem vprašanju zainteresirane tudi druge države. Tako je prišlo sedaj v Montreuxu do posebne konference o kapitulacijah. Razen Velike Britanije, Francije, Italije, Belgije, Holandske. Grčije, Norveške, Švedske, Danske, Španije, Portugalske in Zedinjenih držav, ki so neposredno prizadete, so bile povabljene k sodelovanju tudi bivše kapitulacijske države Nemčija, Avstrija in Sovjetska Rusija, dasi so te svoje nekdanje privilegije v Egiptu po svetovni vojni izgubile, pa tudi neposredno manj prizadete države, kakor Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Rumunija in Švica. Gre torej za mednarodno konferenco velikega obsega, razširjeno na vse one države, katerih državljani razvijajo kakršnokoli gospodarsko podjetnost v Egiptu. S tem je samo po sebi poudarjeno tudi ekonomsko ozadje konference v Montreuxu, kar je spričo velike udeležbe tujega kapitala v egiptovskem gospodarstvu tudi povsem razumljivo, saj je v Egiptu investiranega okoli 50 milijard francoskih frankov tujega kapitala. To gospodarsko ozadje kapitulacijske konference v Montreuxu bo nedvomno povzročalo tudi glavne težkoče sedanjih pogajanj za postopno odpravo kapitulacijskega režima v Egiptu. Kapitulacijske države bodo pristale na od-nravo kapitulacij le pod pogojem, ako bo egiptovska država nudila zadostna Jamstva za neovirano življenje in svobodno gospodarsko uveljavlanje njihovih državljanov. Odkar je Egipt s sporazumom z Anglijo dosegel priznanje svoje samostojnosti in neodvisnosti, predstavlja odprava kapitulacij, ki pomenijo niz izjemnih pravic in privilegijev za vse tuje državljane, povsem naravno potrditev njegove suverenosti in s tem tudi pogoj za sprejem države v ženevsko ustanovo. Ne smemo namreč pozabiti, da so v drugih državah tujci po samih načelih mednarodnega prava strogo podvrženi zakonodaji države, v kateri žive. To pravilo za Egipt, ki je vezan po kapitulaciiskih pogodbah, ne velja. Kapitulacijskih pogodb ni podmsal Egipt sam. marveč stara turška vlada, ki je spričo zaostalosti svoje zakonodaje in nezanesljivosti svojega sodstva in svoje uprave morala priznati na vsem svojem obširnem ozemlju izjemen položaj podanikom krščanskih držav. Prva taka Dogodba je bila podpisana že leta 1535 med sultanom Suli-manom in francoskim kraljem Francem I. Tej pogodbi je tia do leta 1855 | sledilo še šestnajst podobnih pogodb z drugimi evropskimi in izvenevropskimi državami. Na Egipt razširjeni kapitulacijski režim se je v praksi v marsičem bistveno razlikoval od kapitulacijskega režima v ostalih turških pokrajinah. Zlasti oprostitev tujcev od denarnih dajatev je bila v Egiptu močno razširjena. Kapitulacijski privilegiji so obsegali: svobodo trgovine, oprostitev od plačevanja osebnih in drugih davščin, nedotakljivost bivališča, zaščito pred omejevanjem osebne svobode ter pravico do sojenja po lastnem konzularnem sodišču. Tujci so na ta način postali nekakšna država v državi, ki je imela svoje postave in tudi svoje sodstvo. Kolikor je bilo narodnosti, katerim so tujci pripadali, toliko je bilo posebnih pravosodij. To pravosodno zmešnjavo je egiptska vlada odpravila v sporazumu z državami šele leta 1876, ko so bila ustanovljena tako zvana mešana sodišča, katerih eno ima sedaj svoj sedež v Kairu, drugo v Mandsourahu in tretje v Aleksandriji, ki je obenem sedež mešanega prizivnega sodišča. Ta sodišča so sestavljena tako, da pride na dva tuja sodnika po en egiptski sodnik. Imenovanje sodnikov je sicer v rokah egiptovske vlade, vendar je ta v praksi izbirala sodnike, ki so jih ji predložili zastopniki kapitulacijskih držav. Napram tujcem se smejo uporabljati samo oni zakoni, katerim prizna veljavo mešani prizivni dvor v Aleksandriji. Ob podpisu lanske egiptovsko-angle-ške pogodbe je britanska vlada, kolikor se nje tiče, priznala, da kapitulacijski režim v Egiptu ne odgovarja več razvoju egiptovske države v zadnjih letih, in se je zato vsem navedenim privilegijem teoretično odrekla. Egiptovski nacionalisti, združeni v znani stran- PREDLOG ZA REŠITEV ŠPANIJE V sporazumu z angleško vlado je lord Churchill sprožil predlog za skupno mirovno akcijo velesil — Poseben prehodni režim pod vodstvom generala Miaje naj bi likvidiral špansko državljansko vojno Pariz, 15. aprila, br. Ves današnji francoski in angleški tisk obširno komentira predlog, ki ga je na snočnji seji angleške spodnje zbornice sprožil Winston Churchill. V razpravi o politiki vlade glede Španije je namreč Churchill predlagal, naj bi angleška vlada prevzela pobudo za likvidacijo španske državljanske vojne. Pet velesil in sicer Anglija, Francija, Italija, Nemčija in Rusija naj bi p od vzele skupne korake ter predlagale obema sprtima strankama v Španiji kompromisno rešitev spora, da bi se čim prej končal bratomorni boj, ki ogroža tudi mednarodne odnošaje in mir v Evropi. V Španiji naj bi se ustanovil prehodni režim, ki naj bi trajal šest let. Upravo države naj bi prevzela vlada pod vodstvom sedanjega branitelja Madrida generala Mlaje. Ta vlada naj bi imela za prvo dobo dveh let značaj vojaške diktature, ki naj bi ob podpori vseh petih velesil likvidirala državljansko vojno. Ko bo tako v Španiji obnovljen red in mir ter zopet uvedena zakonitost, naj bi se začelo delo za končni sporazum med obema taboroma glede bodoče državne ureditve, nakar bi sledil prehod v normalno ustavno in parlamentarno življenje. Vlada generala Miaje, v kateri pa ne bi smel biti niti general Franco kot predstavnik upornikov niti Largo Caballero kot predstavnik nasprotne levičarsko usmerjene skupine, naj bi potem, ko bo izvršena likvidacija državljanske vojne, izvedla nove volitve. Velesile naj ta predlog sporoče valencijski vladi in generalu Francu. Ce bi ena izmed obeh strank sprejela ta predlog, naj se akcija z vso odločnostjo nadaljuje, proti stranki, ld bi ta predlog odklonila, naj pa složno nastopijo vse velesile, da se prepreči nadaljnje klanje in vrneta v Španijo red ln zakonitost. Odmev v Rimu in Berlinu Tako angleški kakor francoski listi odobravajo brez izjeme ta predlog in pozivajo prizadete vlade, naj se o tem takoj posvetujejo. To je tem bolj potrebno, ker londonski odbor za nevmešavanje ni dal pričakovanih rezultatov in ker je njegova procedura prepočasna in jo razen tega z vseh strani izigravajo. Po pisanju londonskih listov je zbudil ta predlog v rimskih in nemških krogih neprijetno presenečenje. Rim ln Berlin sta skrajno rezervirana in tudi tisk o tem še molči. V diplomatskih krogih prevladuje vtis, da tolmačijo v Rimu in Berlinu ta predlog za novo diplomatsko potezo Anglije in Francije, ki naj prekriža nemške in italijanske račune glede Španije, moskovski krogi pa brez rezerve soglašajo s tem predlogom. Ker je končno urejeno vprašanje kontrole v Španiji, računajo, da bo angleška vlada že prihodnje dni oficielno poslala predloge za likvidacijo državljanske vojne v Španiji vladam velesil in jih pozvala k diplomatskim razgovorom o njih. Anglija sporazumna Za francoski tisk je najvažnejše vprašanje, ali je Churchill sprožil ta predlog na lastno pobudo ali pa sporazumno z angleško vlado. Po informacijah mnogoštevilnih listov ni dvoma, da je nastopil sporazumno t vlado, ki je na ta način posredno predlagala vojskujočim se strankam v Španiji mirovna pogajanja in sklenitev miru, preden bi ena stranka definitivno zmagala nad drugo. Nekateri Usti objavljajo tudi verzijo, po kateri je angleška vlada predlagala ta mirovna pogajanja, ker je prepričana, da ne bo mogla nobena stranka v Španiji izvojevati končne zmage. Pogajanja so že v teku ? London, 15. aprila, o. Diplomatski so-trudnik »Daily Telegrapha« poroča, da je načrt, ki ga je sprožil Churchill, sestavila skupina nevtralnih španskih politikov, po večini državnikov, ki žive v inozemstvu. Ta skupina je tudi že pričela diskretna pogajanja z nacionalističnimi vojskovodji in njihovimi nasprotniki ter so baje rodila doslej že ugodne rezultate. Predvsem naj bi odstopila tako general Franco kakor Caballero. Iz Španije naj bi se odstranili vsi inozemski prostovoljci ter vojaški svetovalci. Pomirjenje naj bi izvedla nevtralna vojaška vlada pod vodstvom generala Miaie, ki uživa pri nacionalistih ugled, dočim mu republikanci zaupajo. General Miaja je dober vojak in ne pripada nobeni politični smeri. Odločitev v državljanski vojni bi se mogla doseči samo še z večjir- prelivanjem krvi, sledil pa bi rdeči ali beli krvavi teror. Vse to bi mogel preprečiti samo general Miaja. španska debata v spodnji zbornici Od delavske stranke predlagana nezaupnica vladi je bila odklonjena Zunanji minister Eden je v svojem odgovoru izjavil, da bodo angleški parniki vsekakor zaščiteni do meje treh milj od španske obali, če bodo disciplinirani. Ce bi bil kak angleški parnik napaden izven te meje, ga bo ščitilo angleško vojno brodovje. Trenutno so razmere pri Bilbaou take, da mi ne moremo popolnoma zaščititi naših parnikov v tamkajšnjih vodah. Vprašanje prostovoljcev se bo reševalo na eni izmed prihodnjih sej odbora za nevmešavanje. Zato mi ami tukaj ne moremo zavzeti kakega stališča, ker se bo skupno izdelalo v tem odboru. Priznam pa, da je položaj zelo kočljiv. Nato se je dotaknil Churchillovega predloga o arbitraži v Španiji in rekel, da bo Anglija vse podprla, kar bi moglo pospešiti konec vojne. Po tem govoru je parlament s 345 proti 130 glasovom odbii predlog delavske stranke o nezaupnici vladi. London, 15. aprila, d. Pred popolnoma nabito zbornico ee je vršila včeraj debata o predlogu ln .bor; stične stranke za nezaupnico vladi zaradi zadržan-a vlade v vpra samiu b'okade baskovske obale. Na galeriji Te biLo polno inozemskih diplematov. med njimi tudi španski poslanik. Razpravo je otvorH vodja opozicije Attlee ki je med drugim izjavil: S svojim svarilom. da ne more ščitit; angleških trgovskih ladij, k; bi hotele v Bilbao. se je Anglipa odpovedala pravicam, ki iih je vedno branila. ter je s tem molče priznala kršitev mednarodnega prava. Ali bi vlada postopala ravno tako. ako bi blokado izvajala španska vlada? Podpirati generala Franca se pravi, dajati Mnssoliniju pogum v njegov; agresivni politiku Kot prvi vladni govornik je odgovarjal na Attilee"eve obtožbe siir John Simon. Vladna akofa je popolnoma upravičena in odgovarja principu da je treba odklaniati vsako direktno vmešavanje v notranje španska razmere. Vodja liberalcev sir Arhibald Sinclair ie izjavil, da predstavlja, dogovor o nevmeša-vanju sioeT konec vmešavanja Francije in An2li;e, nikakor pa ne konec vmešav-ma TtaPje in Nemčije. Kot naslednji govornik ie nastopil Churchill, ki je izjavil: Ako ima kn.k narod, ki je v vojni, naj bo to državljanska vojna ali drugačna, dovoli vojiaških moči. da izvaja blokado. ie v to popolnoma upravičen. B'arzno6t bi bila. ako bi prehili to blokado. Naša dolžnost ie. da smo napram španski državljanski vojni popolnoma nevtralni. Kljub vsemu slepomišenju k.; je zvezano e tem. pa je nedvomno še vedno jako važno da se vse velesile v trenutkih nevarnosti vsede.po k skiron- mrzi. mesto da bi se bom-brvd'imle v kaki strahotni volini. f!hurchrll ie zaključil svo; govor 7. mirovnimi predlogom ki ga objavljamo na drugem mestu. Kontrola se prične v ponedeljek London, 15. aprila, br. Danes popoldne je imel londonski odbor za neumežavanje jo. na kateri ie končno veljavno določil, da se prične izvajati kontrola na španskih mejah na konnem in na morju dne 19. aprila tofno opolnoči. Kontrolne komisije, kakor jih je določil odbor, so že prispele na svoja določena mesta, prav tako pa so zainte« resirane države tudi že odposlale v španske vode potrebno število vojnih ladij. Londonski odbor je na pobudo angleške vlade na svoii današnji seji tudi načel vprašanje odpoklica jnozeinsk h prostovoljcev iz Španije. Italija in Nemčija sta se spočetka temu predlogu, čeravno sta ga svoiečasno 6ami «proži]i. protivili. Angleškj vladj se ie po diplomatski potj posrečilo pregovori- ki Vafd, so tedaj začeli ščuvati vlado na enostransko odpoved kapitulacijskih pogodb z vsemi ostalimi državami. Ker bi si pa s tem Egipt pokvaril izglede za sprejem v Društvo narodov, je vlada ubrala rajši pot pogajanj z vsemi prizadetimi siiami. Tako je prišlo sedaj do sklicanja kapitulacijske konference v Montreuxu, ki naj definitivno odloči o nadaljnji usodi kapitulacijskega režima v Egiptu. Opozorili smo že na težkoče, ki se v tej zvezi pojavljajo. Na otvoritveni seji je nanje opozoril zlasti francoski delegat Hymans, ki je dejal med drugim: Delo konference v Montreuxu bo dolgo in naporno. V vseh tujih kolonijah v Egiptu sem se prepričal o veliki vznemirjenosti. Dasi priznavajo nedvomen napredek Egipta v zadnjih dvajsetih letih, se vendar boje, da ne bi prenagla ukinitev zakonodajne in sodne oblasti mešanih sodišč povzročila zlorab. Egiptovski parlament je pravkar izglasoval dva poljedelska in zemljeknjižna zakona, ki bosta po odpravi kapitulacij prizadela predvsem prihranke tujcev. Že iz tega citata lahko razvidimo, da bodo igrali na konferenci v Montreuxu večjo vlogo gospodarski kakor politični momenti. Vendar pa se že sedaj zdi izven dvoma, da bodo prizadete države pod primernimi jamstvi, ki naj jih določi konferenca, končno le pristale na postopno odpravo kapitulacij. Program konference je zelo obsežen in se pričakuje najmanj enomesečno zasedanje. ti Rim in Berlin, ki sta sedaj pristala na to. da se proučevanje tega vprašanja poveri posebnemu odboru. Valencijska vlada je *e dala svoj načelnj pristanek za odpoklic ino; zemskih prostovoljcev. General Franco se protivj stališču, da spadajo med inozemce tudj Maročan], ker bi odpoklic Maročanov pomenil njegov polom, ker so to najelitnejše čete njegove vojske. Rim pričakuje konec vojne London, 15. aprila, b. Rimski dopisnik »Dailv Telegrapha« poroča, da so v krogih italijanske vlade mnenja, da je treba v kratkem pričakovat,- odlooiine spremembe v španski državljanski vojni. Dat>j napredovanje Frar.covih čet proti Madridu v zadnjem času ne napreduje, utegne vendarle prjti dr nadca Bilbaa, bodisi kot posledica vojašk ko;j aii direktnega sporazuma z baskov. . > vlado. Z zavzetjem Bittiaa bi Francu uspelo kontrolirati vse dovoze voljnega materiijala in živeža valenciiek? vladi. v čemer ie glavni problem za uepeh Francove akcije. Franco v delenzivi Delni uspehi republikancev na vseh frontah — Obojestranska izmučenost pred Madridom Pariz, 15. aprila, br. Današnji dan je bil še vedno v znaku splošne ofenzive vladnih čet na vseh frontah, vendar se že na obeh straneh po 14-dnevnih neprestanih bojih opaža naraščajoča utrujenost in ostrost bojev po malem pojema. Vladne čete, ki imajo na vseh frontah iniciativo v svojih rokah, stalno napredujejo, čeprav polagoma. Francovci so danes znova skušali osvoboditi v univerzitetnem okraju obkoljene čete, vendar so bili vsi njihovi napadi odbiti. Oblegancem, ki so že peti dan brez sveže hrane, je začelo primanjkovati municije, s katero morajo čim dalje bolj štediti. To daje vladnim četam veliko prednost in v madridskih krogih so prepričani, da se bodo morali obleganci končno le predati General Miaja jih je po radiu ponovno pozval, naj se prostovoljno vdajo, ter jim v tem primeru zagotovil pomiloščenje. Odgovorili so s protinapadom, ki pa je bil odbit. Na fronti pri Avili so vladne čete danes napredovale za nadaljnje 3 km ter so zavzele važno postojanko Naval de Marchcs. V odseku pri Escorialu so vladne čete napredovale za 8 km v smeri proti Las Na-vasu. Uporniki, ki so zaradi stalnega umikanja desorganizirani. niso nudili posebnega odpora. Vladne čete so danes popoldne zasedle kolodvor v Las Navasu. Na baskovski fronti so vladne čete dosegle manjše, a vendar zelo važne uspehe. Vladno topništvo je hudo bombardiralo postojanke frankovcev. Vse kaže, da pripravljajo vladne čete na tej fronti velikopotezno ofenzivo ter so v to svrho že zbrale močne rezerve in zlasti pripravile velike oddelke letalstva. Na južni fronti so vladne čete zavzele višine Cordo de Castillieros, odkoder obvladujejo vso okolico Fuenteovejune. Na aragonski fronti postaja položaj frankovcev vedno bolj kočljiv. Z veliko naglico se umikajo proti Sierri de Alcubierre, ki je že pod ognjem vladnih topov. Vladno topništvo obstreljuje vse ceste, ki vodijo proti Huesci, tako da so frankovci v tem odseku popolnoma odrezani od zaledja. Vladne čete so danes prodrle še 6 km dalje po aragonski cesti proti Alma-dronesu. Danes je bil Madrid zopet cilj Fran-covega topništva. Dalekosežne baterije so streljale v mesto, vendar pa so zaradi megle slabo merile. Le štiri bombe so padle v središče mesta, kjer so zahtevale več smrtnih žrtev. Republikansko vojno poročilo Madrid. 15. aprila. AA. Madridski obram-ni odbor je objavil opoldne naslednji komunike: Vse uporniške protinapade, da rešijo čes te generala Franca, obkoljene v vseučiiiški naselbini, smo zavrnili. Na avilski front; 60 republikanske čete znatno prodrle in so prispele do Navala des Marches. Na guada-lajarskj fronti proJiraio republikanske cele po aragonski cesti in so prav tako prodrle za več kilometrov. Del Vayo optimist Valencija, 15. aprila o. Zunanji minister Del Vayo je imel snoči na velikem zborovanju govor, v katerem je naglasil, da Francove čete nikdar ne bodo mogle zavzeti niti Almadena niti Bilbaa, še manj pa Madrida. V svojem govoru, ki so ga prenašali tudi po radiu, je pozval vse Špance, ki žive na ozemlju pod oblastjo generala Franca, naj se pridružijo ustavni španski vladi in podpro njeno borbo proti domačim in tujim nasilnikom, da se čim prej vrne v Španijo zopet mir, red in zakonitost. Dvig potopljene ruske podmornice Majaga, 15. aprila, o. Francovci so te dni dvignili v bližini MakTge pred meseci potopljeno rusko podmornico, za katero so ugotovili, da je le malo poškodovana. Odpeljali so jo v Ceuto, kier jo bodo jiopravili in nato uvrstili v Francovo vojno mornari« co. V podmornici so našli trupla 20 ruskik oficirjev jn mornarjev. V Franciji obsojeni ameriški prostovoljci Pariz, 15. aprila. w. Kazensko sodišče v Perpignanu je danes obsodilo 9 ameriških prostovoljcev, ki so bjli aretirani 9. aprila, ker so hoteli oditi v Katalonijo, vsakega na mesec dni zapora. Beneševe čestitke Valenciji Praga, 15. aprila, b. Ob prilik} proslave obletnice španske republike je češkoslovaški prezident dr Beneš poslal pedsednjku španske republike v Valenciji brzojavko z najboljšimi željami za njegovo osebo -n Španko. Nemčija ponuja politični in gospodarski mir Za protiuslugo zahteva baje le zagotovitev svojih gospodarskih interesov Bruselj, 15. aprila, o. V tukajšnjih diplomatskih krogih se je zvedelo, da je nemški gospodarski minister dr. Schacht ob priliki svojih razgovorov z belgijskim ministrskim predsednikom Van Zeelandom v imenu nemške vlade predložil generalno ponudbo Nemčije za sklenitev miru na političnem in gospodarskem polju. Nemčija le zahteva, da se ji zagotove življen-ski interesi na gospodarskem polju, ter prepušča Franciji, Angliji in Ameriki, da določijo, na kakšen način naj se to doseže. Nemška vlada je smatrala za potrebno obvestiti Van Zeelanda o tej svoji ponudbi v zvezi z mandatom, ki ga je dobil za sklicanje nove svetovne gospodarske konference. Van Zeeland je izjavil, da bo o ponudbi Nemčije takoj obvestil Francijo in Anglijo in sporočil odgovor berlinski vladi. Avstrija hoče razčistiti odnošaje do Italije Dunai, 15. aprila, br. Danes je bilo izdano uradno poročilo, da bo zvezni kancelar dr. Schuschnigg 22. t. m. odpotoval v Benetke. kjer se bo sestal z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem. Spremljal ga bo podtajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt. V poučenih dunajskih krogih naglašajo, da e je Schuschnigg odločil za to potovanje po daljšem oklevanju, ker želi, da do kraja razč'st: odnošaje med Italijo in Avstrijo, ki so se zaradi mednarodnih dogodkov v teku zadnjih mesecev, zlasti pa po sporazumu med Italijo in Jugoslavijo znatno izpremenili. Avstrija se čuti nekoliko zapostavljeno in sc boji, da bi novo prijateljstvo, ki je seveda za Italijo neprimerno večje važnosti, kakor pa zavezništvo Avstrije, moglo ohladiti naklonjenost Rima do Dunaja, kar bi utegnilo 'škodovati zunanjim in notranjim političnim interesom sedanjega avstrijskega režima. Dunaj, 15. aprila, b. V zvezi z napovedjo sestanka avstrijskega kancelarja Schuech-nigga in državnega podtajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta z Mussolinijem v Benetkah objavljajo nekateri dunajski listi že prve komentarje. Oficiozna »Reichspostc ugotavlja, da odgovarja sestanek določbam rimskih protokolov o medsebojni konzultaciji držav rimskega trikota, ki je po nekaterih novejših dogodkih v neposredni avstrijski bližini še posebno potrebna. Vzpon imperialne Italije postavlja Rim pred vedno nove probleme. Odnošaji velesil stoje v znamenju spora glede najprimernejših sredstev za zagotovitev miru. Odraz te borbe so tudi iskanja novih osnov v odnošajih podunavskih držav, kar ima svoj vpliv tudi na položaj avstrijske republike. Avstrijski narod je trdno prepričan, da bo prišlo pri tej priliki do nove potrditve uspešnega sodelovanja Avstrije in Italije, v nadi, da bo sodelovanje Italije z Avstrijo in Madžarsko začrtano v duhu varnosti, blagostanja in miru brez vsake ekskluziv-nosti. Pri tem se Avstrija dobro zaveda, da zahtevajo trdni sporazumi v sedanjih odnošajih veliko prožnosti v metodah. Za presojo položaja v zvezi s napovedjo teh razgovorov je značilno, da je bil včeraj zaplenjen organ nemških katoliških emigrantov v Avstriji s>Der Christliche Standestaat«, ki je objavil članek »Os Pra-ga-Dunaj«, v katerem razmotriva skupne vojaške odnošaje med Avstrijo in Češkoslovaško. Najnižje delavske mezde Navodila ministra socialne politike za izvajanje uredbe o minimalnih mezdah — Začasna določitev mezd Beograa, 15 .aprila. AA. V zvezi z uve-ljevljenjem uredbe o določevanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, pomirjevanju tn arbitraži, dne 15. aprila 1937. je minister za socialno politiko in narodno zdravje izdal navodila za izvedbo te uredbe za čas, dokler se ne predpišejo minimalne mezde za posamezne gospodarske panoge. 1) Najmanjša mezda nekvalificiranega delavca, nad 18 let starega, ne more znašati na ozemlju kraljevine Jugoslavije v veeh, v členu 32 naštetih podjetij in pa v mestih z nad 5.000 prebivalci manj ko dva dinarja za delovno uro. 2. Za nekvalificiranega delavca, nad 18 let starega, ne more znašati najmanjša mezda na ozemlju kraljevine Jugoslavije, če je zaposlen v obrti in trgovini v krajih z manj ko 5.000 prebivalci, manj ko 1.80 Din za delovno uro in sicer za delovni čas, ki je za dotično podjetje predpisan. 3) Najmanjša mezda nekvalificiranega delavstva izpod 18 let starega, ki je zaposleno v podjetjih in krajih, navedenih v točki 1. teh navodil, ne more znašati manj ko 1.50 Din za delovno uro. V podjetjih, ki jih navaja točka 2 teh navodil, najmanjša mezda ne more znašati manj kot 1.35 Din, in sicer za delovni čas, ki ga predpisuta zakon o zaščiti delavcev in ureJba o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratov in o delovnem času osebja od 19. junija 1929. 4) V kolikor bi bile mezde pravkar navedenih kategorij delavcev slabše od mezd v točki, 1., 2. in 3. teh navodil, bodisi da so določene z individualnimi ali kolektivnimi pogodlbami, ne veljajo. 5) Minimalne mezde, ki jih bo ban predpisal za posamezne gospodarske panoge s posebnimi naredbami. bodo veljale kot prvič določene minimalne mezde za iotič-ne gospodarske veje in stopijo v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah« oziroma v službenih listih banskih uprav. 6) Ako določi ban s svojo naredbo minimalno mezdo za posamezne gospodarsko panogo na podlagi temeljne mezde po točkah 1,. 2., 3., sme določiti to mezdo za nekvalificirane delavce v starosti nad 18 let in v krajih z nad 5.000 prebivalci v mejah ■od 10% pod in 50°/« nad temeljno mezdo. To pomeni za csemurni delovni čas od 14.40 Din do 24 Din dnevno, oziroma za devet urni delovni čas od 16.20 Din do 27 Din dnevno, oziroma za deseturni delovni čas od 18 do 30 Din. 7. Ko ban predpiše z lastno naredbo minimalne mezde za posamezne gospodarske veje v krajih do 5.000 prebivalcev, tedaj sme določiti te mezde za nekvalificirano delavstvo, staro nad 18 let v obrti in trgovini, tako da ne sme znašati manj ko 90% gori izračunane minimalne mezde. To pomeni za osemurni delovni čas od 12.95 Din do 21.60 Din dnevno, za deveturni delovni čas od 14.58 Din do 24.30 Din dnevno in a) delavci s strokovno pripravo v smislu obrtnega zakona, ki jo zahteva delo, pri katerem je zaposlen; b) delavec brez strokovne priprave v smislu obrtnega zakona, ki jo pa zahteva delo, in delavec, ki izvršuje delo, katero zahteva posebno učenje in daljšo prakso; c) delavec ki ga delodajalec priznava za kvalificiranega delavca. V spornih primerih, ali je delavec kvali-fiziran in ali je treba podjetje smatrati za industrijsko v smislu te uredbe, odloča ban po zaslišanju inšpektorja dela. 13. Pri določanju minimalnih mezd te uredbe je ban dolžan upoštevati načelo »Enaka nagrada za enako delo« in ga iz- vest. brez razlike na spol. 14. Preden pristopi k določanju minimalnih mezd v smislu te uredbe, je dolžan ban izvesti anketo in upoštevati gospodarske in socialne razmere svojega področja, mezde, ki jih trajno plačujejo v dotič-nih, oziroma sorodnih strokah ali v posameznih skupinah strok na njegovem, oziroma na sosednjem področju. Zlasti pa mora upoštevati življenjske stroške in minimalne potrebe delavčeve eksistence in njegove rodbine ter proizvajalne stroške na njegovem, oziroma na sosednjem področju. 15. Gradbene in druge nadrejene oblasti morajo po tej uredbi določiti za vsako konkretno delo minimalne mezde nekvalificiranega delavstva, zaposlenega pri gradbenih delih in pravočasno izpolniti njihove splošne pogoje. 16. V banovinah, v katerih se predpišejo mezde v smislu teh navodil, naj bodo minimalne mezde približno v skladu s predpisanimi mezdami in ne smejo biti manjše od temeljnih mezd po teh navodilih. Posebna navodila 1. V podjetjih z angleško soboto in s polnim 48-urnim delom na teden, je treba vse delovne ure plačati po določenih minimalnih mezdah za uro, tako da se vse tedensko delo more normalno opraviti z 9 urami na dan zaradi izvedbe angleške sobote. 2. Zaslužek delavcev, ki dobe mesečno, oziroma letno plačo, se določi po delovnem času 25 dni v mesecu oziroma 300 delovnih dni v letu. 3. Pri določanju osnovnih, oziroma minimalnih mezd tam, kjer se prejemajo v blagu, je dolžan ban določiti ekvivalent v denarju, po zaslišanju delavske in delodajal-ske zbornice. 4. Kot prizadete stranke, ki se lahko obrnejo na bana, da določi minimalne mezde za nekvalificirano delavstvo v eni izmed gospodarskih panog na njegovem področju, je smatrati: a) s strani delavcev: l. sindikalno organizacijo delavstva dotične za deseturni delovni čas od 16.20 Din do gospodarske panoge, ki se ji prisotnost in 27 Din dnevno. 8. Minimalna mezda nekvalificiranega delavstva pod 18 leti starosti ne sme znašati v krajih z nad 5.000 prebivalci manj ko 75% gori določene minimalne mezde. To pomeni za osemurni delovni čas od 10.80 Din do 18 Din, za deveturni delovni čas od 12.15 Din do 20.25 Din in za deseturni delovni čas od 13.50 do 22.50 Din. 9. Minimalna mezda nekvalificiranega delavstva do 18 leta ne sme biti v krajih pod 5000 prebivalcev manjša ko 75% gori navedenih minimalnih mezd. To pomeni za osemurni delovni čas od 9.72 do 16.20 Din dnevno, za deveturni delovni čas od 10.93 do 18.22 Din dnevno in za deseturni delovni čas od 12.15 do 20.25 Din. 10. Delavčev zaslužek, ki dela v akordu, ne sme biti manjši od temeljne minimalne mezde, ki je določena po teh navodilih, delovni čas pa dovoljen v dotični stroki. 11. Minimalne mezde po teh navodilih ne veljajo tam, kjer so z minimalnimi ali individualnimi pogodbami določene ugodnejše mezde za delavce in nameščence. 12. Kvalificirani delavci industrijskih podjetij so po tej uredbi: delokrog ujemata s področjem dotične banovine v smislu od oblasti potrjenih pravil, 2. pristojna delavska zbornica; b) s strani delodajalcev: 1. prosta organizacija delodajalcev za dotično gospodarsko panogo. 2. prisilno združenje delodajalcev za dotično gospodarsko panogo, 3. pristojna de-lodajalska zbornica. 5. Ban bo proučil upravičenost te zahteve, bodisi da prihaja od organizacije ene ali druge prizadete stranke, aH pa od več ^tiank. 6. Koristno in priporočljivo je, da zasliši po možnosti pred določitvijo minimalnih mezd pristojne delavske in delodajalske zbornice. 7. Dokler se ne predpiše uredba v smislu § 267 obrtnega zakona glede na odškodnino za delo vajencev, veljajo določbe posameznih vajenskih pogodb, če pa teh ni, je dolžan določiti višino odškodnine za vajence ban po zaslišanju pristojne delodajalske in delavske zbornice. Ta navodila stopijo v veljavo z dnem razglasitve v Službenih novinah in veljajo dotlej, dokler se ne izpremene ali izpopolnijo z drugimi navodili. rvav spopad med zagrebškimi akademiki Akademik Ljubičič je bil ubit, trije drugi nevarno ranjeni — Aretirani so doslej štirje akademiki Zagreb, 15. aprila. AA. Danes ob 11. je policijska uprava v Zagrebu dala novinarje mtole pismeno sporočilo: Dne 14. aprila t. 1. je prišlo v Zagrebu med več skupinami vseučiliških dijakov do prerekanja, ki se je spremenilo v medsebojni pretep, v katerem so študentje rabili lesene palice in nože. Pri pretepu so dobili nevarnejše rane: Boras Franjo, študent prava, rojen leta 1912 v Vitici, srez ljubuški; Abinun Markus, študent medicine, rojen leta 1915 v Gračanici, srez Sarajevo; Ljubičič Krsto, študent prava, rojen leta 1915 v Arbanasih pri Zadru. Ta je zaradi dobljenih ran umrl. Ugotovilo se je tudi, da je pokojnega študenta Lju-bičiča Krsta pri prihodu v Dijaški dom napadlo 6 do 7 študentov, ki so ga preganjali po dvorišču doma med klici »Primite komunista!« ter so ga na hodniku paviljona št. 5, kamor je pribe-žal pred njimi, oklali z noži. Ranjen je tudi Evič Bogdan, gledališki igralec, rojen leta 1912 v Zagrebu, ki je slučajno zašel med pretepajoče se študente. Zaradi teh dogodkov so aretirani: Ma tijevič Mirko, študent filozofije, rojen 1. 1910 v Mokrem, srez Mostar; Pajtler Jože, študent filozofije, rojen leta 1908 v Cerniku srez Nova Gradiška; Nevi-stič Josip, študent prava, rojen 1. 1913 v Tvini, srez Livno. Ta se je sam prijavil in priznal, da je sodeloval pri pretepu. in da je pokojnega študenta Lju-bičiča Krsta udaril z nožem. Dalje je bil aretiran Kastelan Slavko, rojen 1. 1915. v Privlaki pri Zadrti, pristojen r ^ibenik. šža&t&i vetarine. Preiskava se nadaljuje in se zasledujejo še ostali udeleženci. Tiralica za pobeglimi akademiki Zagreb, 5. aprila, o. Policijska uprava je nocoj objavila tiralico za šestimi dijaki, ki so pobegnili in so osumljeni, da so sodelovali pri uboju Ljubičiča. Zagrebška policija naproša vse oblasti v državi, naj jih skušajo izslediti. Zasledujejo se 1. ju-rist Grga Ereš iz sreza Ljubuški, 2. tehnik Ivan Jelič iz splitskega sreza, 3. agronom Ivan Pejič iz sreza Ljubuški, 4. ju-rist Stanislav Puratič iz sreza Supetar na Hvaru, 5. farmacevt Dragotin Prelčec iz sreza Krapine, 6. tehnik Milivoj Sažu-nič iz Sarajeva. Univerza zaprta Zagreb, 15. aprila, o. Univerzitetni senat je sklenil, da se zaradi včerajšnjih spopadov zatvori zagrebška univerza do ponedeljka. Danes je bilo vse mirno. Policija čuva vsa univerzitetna po6lopja in Dijaški dom. Stanje težko ranjenih se je nekoliko zboljšalo. Poziv dr. Mačka Zagreb, 15. aprila, o. Nocojšnji »Hrvatski dnevnik« prinaša na prvi strani poziv dr. Mačka na zagrebške akademike. Poziv nosi naslov »Bodi svoj«. Najprej pravi, da je del hrvatskih akademikov zasužnjen tujim idejam in da se je pod njihovim vplivom razdelil v dva tabora, ki se med seboj borita z noži in koli namesto z argumenti duha. Le tamkaj, kjer ni vere v poštenje in pravičnost, se borijo politični nasprotniki med seboj z nasiljem. Med hrvatsko vseučiliško mladino se ta kuga ne sme razpasti. Beležke Najnovejše vesti o političnem položaju V včerajšnjem »Slovencu« čitamo, da ie obstojala akcija, da bi sedanja vlada 7. aprila padla. V dokaz navaja glasilo jz Kopi« tarjeve ulice, da je »Slovenski Narod« na to »upapolno prognozo s tolikimi nadamj že nekaj tednov namigoval«. Po mnenju »Slovenca« je imela 9prememba v vladi nastati vsled intrig jugoslovenskih nacionalistov. Baje so 6e laskali g. predsedniku vlade, obenem pa blatili g. dr. Korošca, misleč v 6vojj zvijačnosti, da bodo napravili razdor v vladi, skozi katerega bj eventualno sami moglj smukniti na zeleno vejico. Toda ta intriga je že pri prvih poskusih propadla in ob tem poraznem spoznanju so nazadnje celo tisti, ki bi radi vzbudjlj videz stvarnega političnega hotenja, kakor dr. Kramer, resignirano položil; karte na mizo in postal; po Pucljevo vulgarni v svojem omlednem otepavanju po klerikalizmu . . . Čitalji nai nam oprostijo slovenščino, ki jo čitajo v predstoječih vrsticah. Ni naša, temveč »prekomostna«; sijajna metafora in druge figure v njej so istega izvora. O lovu za framazoni »Slovenec« zopet lovi framazone. Ker pa jih ne išče tam, kjer bi jih našel skoraj vse, namreč v lastnem tabora, je razumljivo, da ujame vedno neprave. Tako je včeraj pro* glasil g. Jovana Banjanina za »hudega fra-mazonca«. Toda g. Banjanin ne nosj in ni nikdar nosil prostozidarskega predpasnika. Lov na njega se torej ne izplača. Mi razumemo jagrovsko strast prijateljev iz Kopis tarjeve ulice, vidimo pa, da si brez gonja-čev ne morejo pomagati. Gonjaški pose] sicer ni prijeten, ali zaradi dobre stvari smo pripravljeni ga prevzeti. »Slovenec« naj nam izrazi željo, pa mu bomo splašili v njegovem revirju par krasn;h framazonskih ekeemplar jev in ker ima dobro puško, jih ne bo težko podreti. Začnemo lahko kar doma. v šumici pri bancvinskem odbora JRZ. Glavni plen pa bo v planinskih vrhovih, kjer se pleme« nita žival pase kar v tropah. Torej. Napovedi »Samouprave" Glavni organ JRZ »Samouprava« razpravlja o usodi onih treh poslancev pristašev srbijanske združene opozicije, ki so bili izvoljeni na listi dr. Mačka, a so se letos odrekli abstinenci in prišli v narodno skupščino. Takrat je vodstvo beograjske združene opozicije napovedalo, da bo te tri poslance javno izključilo iz strank, katerim so pripadali. »Samouprava« ugotavlja sedaj, da ta izključitev do danes še ni bila nikjer objavljena in da so vsi trije to rej še vedno člani svojih strank Glavno glasilo JRZ misli, da je to pripisati dejstvu, da se pripravljajo še nekateri poslanci. Izvoljeni na dr. Mačkovi listi kot pristaši srbijanske združene opozicije za vstop v narodno skupščino. Odgovornost za to domnevo seveda prepuščamo »Samoupravi«. Duhovščina in politika Pod tem naslovom priobčuje bosanski katoliški duhovnik dr. Dragutin Kamber v nekem duhovniškem stanovskem glasilu člančič, v katerem ostro pobija naraščajočo borbo proti klerikalizmu med Hrvati. Dr. Kamber pravi, da takega klerikalizma sploh ni in da si ga hočejo le izmisliti nekateri nasprotniki duhovščine. V dokaz navaja, da je med srbskimi narodnimi poslanci več ducatov pravoslavnih duhovnikov, vendar med Srbi zaradi tega nihče ne govori o klerikalizmu. Med hrvatskimi poslanci ni katoliških duhovnikov, kljub temu se vprašanje klerikalizma in antiklerikalizma uporno ponavlja, kakor kaka kronična bolezen. S stališča demokracije je treba duhovniku priznati enako pravico do političnega udejstvovanja, torej tudi do kandidiranja in poslančevanja. kakor vsakemu drugemu svobodnemu državljanu. Gosp. Kamberju se da težko kaj oporekati, stvar pa je ta, da njegova izvajanja s klerikalizmom nimajo ničesar opraviti, ker je bistvo klerikalizma vse kaj drugega, kakor pa bi rad naslikal on. Minister Cvetkovič o hrvatskem vprašanju Minister socialne politike Dragiša Cvetkovič je imel v Dalmaciji več sestankov s pristaši JRZ in se je nato vračal preko Sarajeva v Beograd. Sarajevskim novinarjem je med drugim izjavil o hrvatskem problemu: »Prilike v pokrajinah, kjer živijo v večini Hrvati, se urejujejo in postajajo normalne. Ako se pokaže malo več dobre volje tudi na hrvatski strani, lahko pride do popolnega sodelovanja. Za svojo osebo sem mnenja, da politika abstinence ne koristi nikomur in da se more doseči zadovoljiva rešitev vseh želj in potreb samo z realnim in konstruktivnim delom.« Pribičevičevska kmečka kulturna organizacija Kakor poročajo zagrebški listi, se bo v nedeljo sestalo vodstvo bivše SDS pod predsedstvom Adama Pribičeviča. Glavni predmet posvetovanj bo tvorilo vprašanje, kako naj bi stranka razširila in poživila svojo akcijo med prebivalstvom. Obenem bo na seji ustanovljena posebna kulturna organizacija, ki se bo imenovala Seljačko kolo in ki naj bi med srbskimi pristaši stranke postala to, kar je v radičevskem taboru kmečka kulturna organizacija Seljačka sloga. Zapostavljam Novi Sad Novosadeki »Dan« razpravlja v uvodniku o proračunu dunavske banovine jn se pritožuje, da sta banovina in zlasti njena pre« stolnica Novj Sad 6 stranj države močno za-postavljenja. Med drugim navaja primer, da dobivajo muzeji v Beogradu 1,200.000 Dim, v Zagrebu 1.090.000 Din. v Sarajevu 829.000 Din in v Ljubljani 620.000 Din iz državnih sredstev na leto, važnj muzej Matice Srpske v Novem Sadu pa niti dinarja. Narodna biblioteka v Beogradu ima 730.000 Din državnega kredita, ona v Ljubljani 232.000 Din, novosadska zopet nič. Enako je baje z glasbenimi šolami, z gledališči fn z drugimi »ličnimi ustanovami. Članek poudar ja nacionalno kulturnj pomen Vojvodine kot obmejne pokrajine in zahteva večjo skrb države za kulturno življenje v Vojvodini. Komunizma obtoženi nemški duhovniki Zabeležili smo že, da se ie pretekli teden začel v Berlinu proces proti katoliškemu duhovniku Rosaintu in njegovim to- Dr. Korošec o demokraciji Druga radijska oddaja za naše rojake v obeh Amerikah V četrtek zjutraj od 1. do 2. je bila druga radijska oddaja beograjske kratkovalovne postaje, namenjena za naše izseljence v severni in južni Ameriki. Kakor prvo, je tudi to oddajo obenem prenašala znana Phi-Iipsova kratkovalovna radijska postaja v Eiddhofenu na Nizozemskem. Pred izvajanjem programa je govoril notranji minister g dr. Korošec slovenskim izseljencem v Ameriki. Njegov govor je objavil že včerajšnji »Slovenec«. Sporočil je naprej, da bodo poslej izseljenske oddaje redne in da bodo postale vsakodnevne, ko bo beograjska kratkovalovna postaja zadostno okrepljena. Nato je med drugim rekel: »Morda boste od mene kot politika in ministra za notranje zadeve pričakovali, da vam bom govoril o naši notranji politiki. Vem pa, da politične borbe hudo vži-gajo strasti in izčrpavajo duhove v pogosto brezplodni borbi, ki ni vedno najlepša Take notranje politične borbe iz višje perspektive včasih izgledajo čisto malenkostne, majhne in nevažne. Zaradi tega se ne bom mudil ob tem predmetu. Iznad vsakdanje borbe, ki se morda zdi malenkostna, se visoko dvigajo tri ideje. Prva je naše iskreno prizadevanje, da državo tako uredimo, da se bodo vsi njeni državljani počutili v njej popolnoma enakopravne in zadovoljne, da bomo vsi to državo, ki je s tolikimi žrtvami ustvarjena, enako cenili in ljubili. Drug naš velik smoter je služiti ideji miru. Globoko in iskreno želimo, da bi bila človeštvu dana dolga doba mirnega razvoja in napredka. Nočemo vojne! Vemo, da bi mogla imeti eventualna vojna za vso civilizacijo in kulturo, zlasti za evropsko, katastrofalne posledice, mnogo hujše, kakor svetovna. Zagotoviti naši državi trajen mir, to smatramo za našo najsvetejšo dol-žnes* Tretja naša glavna skrb gre za tem, da spet obncviirn in zavarujemo pravo demo-krac . Vprav vi, ki ste zunaj mej, v državah velike demokracije, morete dobro občutiti in oceniti, da je demokracija ne- precenljiva pridobitev dolgotrajnega zgodovinskega oblikovanja in da predstavlja ono obliko, ki varuje dostojanstvo človeka in ga dviga do res pravega in svobodnega državljana. V današnji dobi, ko od vzhoda in zapada, severa in juga valove slične stru-je ekstremnih teženj, nam je demokracija še prav poseben ideal, ki je vreden vseh žrtev in ki ga je treba z vsemi silami varovati Hvala Bogu, naš narod ima pregloboko ukoreninjen čut za demokracijo in svobodo, da bi se dal zavesti in omamiti od takih idej, pa naj jih širi komunizem ali fašizem. To je tudi čisto naravno, saj smo v bistvu narod majhnega kmeta, ki je po svojem značaju v neposredni povezanosti z naravo najbolj doumel vrednost svobode.« V drugem delu vojega govora je mini-ter dr. Korošec razpravljal o gospodarski politiki, predvsem o potrebi načrtnega gospodarstva. Ugotovil je, da so v tem pogledu demokratične države ravno toliko in še več napravile, kakor države, ki so zavrgle demokracijo. Dosegle pa so to z manjšim in nenasilnim omejevanjem osebne svobode, tako da se danes v demokratičnem pojmovanju oblikuje nov gospodarski obraz, pravo uravnano načrtno gospodarstvo, ne pa nekako »dresirano«, kakršno se razvija tam, kjer ni več čuta za demokracijo. »Mi se priznavamo — je nadaljeval g. minister — k načelu, da gospodarstvo ni nikak naravni proces, ampak, da je njegovo izobiikovanje odvisno od volje svobodno hotečih ljudi. Pri tem v polni meri priznavamo težino naravnih pogojev.« Drugi del programa je bil umetniškega značaja V slovenskem delu so sodelovali članica ljubljanske opere ga. Franja Bernot-Golobova, Karlo Faganelj z recitacijo Zupančičeve »Dume« in pevski zbor društva beograjskih Slovencev, v srbohrvatskem delu pa članica zagrebškega gledališča Anči-ca Kerničeva. Lela Djordjevič. Sima Bego-vič in bosanski književnik Hamsa Humo. Prihodnja prekooceanska emisija za naše izseljence bo v noči od 30. aprila na I. maj. Izmet Ineni in Ruždi Aras v Kragujevcu Kragujevac, 15. aprila. AA. Danes je Kragujevac priredil predsedniku turške vlade Izmetu Ineniju, zunanjemu ministru Ruždiju Arasu in dr. Stojadinoviču veličasten sprejem. Povsod so visele jugoslovenske in turške zastave in povsod so se slišali veseli vzkliki. Ves Kragujevac je na nogah, hoteč izkazati visokim gostom svoja prisrčna čustva. Na peronu postaje so se zbrali zastopniki vojaških in civilnih oblasti, podban dunavske banovine Rajič, kragujevški župan Božič z občinskimi svetovalci ter četa 19. polka z zastavo in godbo. Ob 8.40 je prispel vojni minister general Marič, ki je sprejel poročilo in obšel častno četo. Točno ob 9. so stopili iz salonskega vagona predsednik turške vlade Izmet Ineni, predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič, zunanji minister dr. Ruždi Aras, turški poslanik v Beogradu Ali Hajdar Aktaj, naš poslanik v Ankari Branko Lazarevič, turški vojaški ataše v Beogradu in ostalo spremstvo. Vojaška godba je intonirala turško in jugoslovensko himno. Predsednik Ineni je obšel v spremstvu dr. Stojadinoviča in vojnega ministra generala Mariča častno četo in jo pozdravil z besedami: Pomozi Bog, junaci! Vojaki so odgovorili z gromkim: Bog ti pomogao! Zatem je kragujevški župan Božič pozdravil goste z daljšim nagovorom, nakar je godba zaigrala turško himno. Za županov nagovor se je predsednik turške vlade Izmet Ineni zahvalil v srbščini. nakar je godba zaigrala jugoslovensko himno. S postaje je povorka avtomobilov krenila v vojaško tehniški zavod skozi gost špalir Sokolov, gimnazijcev in gimnazijk, učencev osnovne šole, meščanov in kmetov iz okolice Kragujevca skozi 3 slavoloke, kjer je goste sprejel upravnik zavoda, divizijski general Vojko Savič. Po ogledu zavoda sta Izmet Ineni in zunanji minister Ruždi Aras nadaljevala vožnjo v Kraljevo, predsednik vlade dr. Stojadinovič se je pa vrnil v Beograd. V Kraljevu in Vrnjački banji Predsednik turške vlade Izmet Ineni ln ostal; turški gosti so prispeli v Kraljevo ob 15.30. kjer so si tafcoj ogledali vojaško letališče delavnice in pisarne. Pred letališčem so je zihralo mnogo meščanov, ki so navdušeno pozdravljali prihod visokih g06tov. Po orrledu letališča so gostje okoli 5. nadaljevali vožnjjo z avtomobili v Vrnjačko Banio. Med vožnjo jrh je ljudstvo povsod viharno pozdravljalo. V Vrniačk; Banji so gosti krenili v sanatorij Zivadjnovič, kljer so gestom priredili večerjo Ob 20.20 so se gostie z vlakom odpeljali v Sarajevo. Eden o našem paktu z Italijo London, 15. aprila. AA. Na vprašanje delavskega poslanca Hendersona, ali italijansko-jugoslovanski sporazum nasprotuje sredozemski politiki Anglije, je g. Eden odgovoril, da more reči samo to, da britanska vlada pozdravlja vse dogovore, ki prispevajo k dobremu razmerju med posameznimi državami. Kaganovič aretiran Riga, 15. a.prila. br. Po poročilih iz Moskve so v vseh večjih mestih nadalnujejo aretacije in h;šne preiskave on dosedanjih vodilnih članih GPU. Poleg drugih ie padel nemilost tudi hivšj komisar za promet Kaganovič, ki ie bil včeraj aretiran. Madžarski novci z likom italijanskega kralja Budimpešta, 15. aprila, br. Za obisk jta- janskega kralja v Budimpešti, bo madžarska vlada izdala posebne kovance z likom italijanskega kralja jn s fašističnim znakom. 3dini tak v zlatu izdelani kovanec bo pokk>s njen italijanskemu kralju. varišem, ki so obtoženi zvez s komunisti in podpiranja komunistične propagande. Nemški listi o razpravi obširno poročajo. Če so njihova poročila točna, je že dosedanji potek razprave potrdil očitke obtožnice. Baje se je dokazalo, da so na sestanke katoliške mladine prihajali komunistični agitatorji, tam predavali o političnem položaju in med zborovalce delili komunistične letake. Glavni obtoženec kaplan Rosaint je po poročilu nemških listov priznal, da se je sestajal z voditelji komunistične mladine, zatrjeva' pa je, da je z njimi le teoretično razpravljal o verskih, filozofskih in gospodarskih problemih. Na vprašanje, kako si po vsem tem kot katoliški duhovnik predstavlja borbo proti komunizmu in brezbo-štvu, ki mu jo nalaga papež, je baje Rosaint odgovoril: »Kot najmočnejše sredstvo v varstvo pred komunističnimi zankami priporoča sv. oče molitev in pokoro.« Starokatoliška župnija v Ljubljani »Službeni list« objavlja razglas banske uprave, da je v Ljubljani pravnoveljavno konstituirana starokatoliška cerkvena občina za območje dravske banovine. Ljubljanska starokatoliška župnija vodi odslej za svoje verske pripadnike vse matične knjis ge, za katere je brla doklej pristojna starokatoliška župnija v Zagrebu. Mussolini bo posetil Hitlerja Rim, 15. aprila, b. Že nekaj dni krožijo tu vesti o obisku nekaterih visokih nemških državnikov v Rimu. Govori se zlasti o posetu generala Goringa ter maršala Blomberga. V propagandnem ministrstvu teh govoric ne zanikajo, zatrjujejo pa, da uradno še ni določen njih datum. V tej zvezi so se danes razširile tudi govorice o možnosti italijanskih protiobiskov v Nemčiji Na prvem mestu se omenja Mussoii-nijev obisk Hitlerja kot vrnitev svoje-časnega Hitlerjevega poseta Mussolinlju. Tudi datum in kraj tega obiska za sedaj še nista določena. Guverner italijanske banke v Berlinu Berljn. 15. aprila, br. Semkaj je prispel danes guverner italijanske banke Azzolini, ki bo imel razgovore s predsednikom nemške državne banke in gospodarskimi ministrom dr. Sohacihtam takoj po nregovem po-vratku n Bruslja. Uradno poročajo, da gre samn za vrnitev S&hachtovega nedavnega obiska v Rimu, vendar zatrjujejo v poučenih krogih da gre v resnici za važne razgovore o medsebojmi finančni podpori. Dt. Schacht bo pri tej priliki seznanil svojega italijanskega tovariša tudi z nemškimi gospodarskimi načrti, ki silijo Nemčijo, da išče spo-raauana s Francijo in Anglijo. pri čemer ie v veiiki meri zainteresirana tudi Italija. Prihod novega avstrijskega poslanika v Beograd Beograd, 15. aprila. AA. Nocoj ob 21.30 je prispe] v Beograd novj avstrijski poslanik na našem dvoru baron Wimmer. Vpisnina na univerzah Beograd, 15. aprila. AA Davčm oddelek finančnega minjatrstva ie glede na zakon o taksah izdal tole po jasnijo: Ker je taksa za vths na univerzah in drugih šolah. n?Sm enakim, tesno zvezana s šolnino iz ter. 318 a zakona o taksah in f*e izterja je obenem z nl:o. se bo tudi taksa za vpis na univerzah in drugih šolah, njrm enakim, plačevala v znižanem znesku 25 Din za vsak semester že od 1. marca. 1937 po točki 25 čl. 20 finančnega zakona za leto 1937-38. Vremenska napoved Zemunska: Prevladovala bo oblačnost, le tu pa tam nekaj dežja. Kosava bo ponehala. Temperatura brez posebne izpremembe. Zagrebška: Nestalno, lokalno deževje, temperatura nefzpremenjena. Dunajska: Tudi na zapadu bodo prenehale padavine, manj oblačno, v ostalem iz* premenliivo vreme. Ponekod nalivi. Naši kraji in ljudje Zgodovinski temelji nacionalizma Predavanje našega znanstvenika univ. prof. Hauptmana Ljubljana, 15. aprila. Snoči je v dobro zasedeni dvorani OUZD na povabilo ljubljanske sekcije Profesorskega društva predaval zagrebški vseučilišKi profesor, zgodovinar velikega slovesa dr. Ljudmil Hauptmann o izredno zanimivi temi: Zgodovinski temelji nacionalizma. G. predavatelj je z znano spretnostjo in v pregledno zaokroženi obliki razgrnil problem različnega pojmovanja nacionalizma pri različnih narodih od 17. stoletja do najnovejšega časa s tolikšno povezanostjo s političnim dogajanjem v posameznih večjih zgodovinskih razdobjih, da je bil tudi sam zaključek njegovih izvajanj v aktualni zvezi s sedanjim položajem. Jasno je opredelil vse umske tokove, ki so na osnovah Grotiusovega pri-rodnega prava, kot nasprotju do tedaj poveličevanega božjega prava (jus divinum), odrejali odnose poedinca do naroda in drža.ve. Kalvinizem postavlja te odnose na transcedentalno podlago: vse na tem svetu je rojeno samo v slavo božjo. Ljudje so le sinovi Boga ali Satana. Kdo je eno in kdo je drugo, je že v naprej določeno (ideja predestinacije). Svoje notranje pomirjenje doseže poedinee le s tem, da samega sebe sproti kontrolira in beleži svoja dobra dela, ki mu vlivajo zavest, da je tudi on med izbranci. Tipičen zunanji izraz takega pojmovanja je dnevnik znamenitega Franklina, ki je z vso natančnostjo in vestnostjo vodil bilanco svojih dobrih del. Tako je človek podvržen neprestanemu diktatu svojega razuma, ki se ne omejuje le na kontrolo poklicnih dolžnosti poedinca, temveč tudi na kontrolo njegovih odnosov do družbe (socialne posledice razumskega diktata) in države (politične posledice razumskega diktata). Država je dobra, ako poedinca ne ovira v izvrševanju njegovih dobrih del. ki so kontrola njegove »izbranosti« od Boga. Ako država temu postulatu razuma ne odgovarja, se ji poedinee lahko upre (pravica do revolucije). Nihče pa ne more drugih siliti k izvrševanju dobrih del, ker je že od Boga določeno, kdo je med »izbranci« in kdo ne. To božje pravo je Grotius »sekularizi-ral« in postavil teorijo o prirodnem pravu. Njegove nauke je povzel John Locke, ki je na temelju razuma in prirodnega prava skonstruiral novo koncepcijo o državi, katera mu je v nasprotju z idejo predestinacije s-raj že na tem svetu« (utilitaristični namen). Podaniki niso niti svetniški izbranci niti prekleti zavrženci, temveč enakopravni atomi. Iz tega pojmovanja je le korak v trditev, da nastane država po svobodnem pristanku vseh državljanov na pogodbeni osnovi. To opojno pijačo so Francozi prenesli na svoja tla, a pili so jo iz svoje čaše. Tipično francoski poudarek Lockejevih teorij je predvsem v tem, da zajema država, ki nastane po svobodni odločitvi poedinca*', ves francoski narod. V tem edinstvu naroda je poudarjen sedaj še nacionalni moment. Montesquieu, ki je duhovno meril in tehtal politične svoboščine poedinca v razmerju do države, ima močno razvit čut tudi za relativnost edinstva naroda. Kar je za Francoze dobro, ni nujno dobro tudi za druge narode. Glavna naloga dobrega državnika je, da prav za-popade duh svojega naroda. Tako se postavlja prvič poudarek ločitve raznih na-ro<3nih individualnosti, ki ga racionalista Voltaire in Rousseau še bolj podčrtata. Voltaire postavlja trditev, da so mednarodne pogodbe le tedaj dobre, ako ne škodijo narodni individualnosti. Rousseau pa že utemeljuje pravico do plebiscita za podvrženi narod. V drugi polovici 18. stoletja se z uve-Ijavljenjem delavskega sloja, ki nima tradicij, spremeni pojmovanje naroda. V ospredje stopi poedinee (individuum), narod pa se pojmuje le kot mehanična vsota poedincev. Samo razum vodi človeško usodo, samo razum daje človeku smisel za načela o svobodi, enakosti in bratstvu. Zakon, ki je dober za Francoze, je dober za vse ljudi brez razlike narodnosti. Do podobnih zaključkov je prišel tedaj tudi nemški narod, le da se v tedanji politični apatičnosti nemškega človeka ideja prirodnega prava uveljavlja predvsem estetsko, moralno. To povzroči najprej kaos, iz kaosa pa izraste ideal klasicizma (Humboldt), ki mu je harmonična individualnost poedinca in naroda vse. Romantik Herder gre še korak naprej in prisodi vsakemu narodu svoje posebno poslanstvo v človeštvu. Herder pojmuje narod kot organizem, ki se rodi, živi in umre. Prisoja mu pravico do samoodločbe, kar kaže razumevanje za pacifistično zamisel človeškega sožitja. Tedaj se pojavi Napoleon. Zdaj šele nemški romantiki odkrijejo pomen države, ki je n. pr. Novalisu ali Schleglu vzvišena zajednica vseh preteklih, sedanjih in bodočih generacij, nastala zaradi organskega razvoja naroda, ki se brez nje ne more obdržati. To prvo pojmovanje države pa je še vedno pacifistično, kajti nad vsemi poedinimi državami je v teoriji — evropska konfederacija. Z Bismarckom doživi idealizem nemških romantikov zlom. Uveljavi se državni realizem, ki zahteva močno državo. Edina njena naloga je, da se za vsako ceno obdrži. Vprašanje, aH je pravična ali ne, je postranskega pomena, kajti vse, kar obstoja, je razumsko upravičeno (Hegel). Pravica močnejšega je edino merilo obstoja. Vse te nove teorije so seveda obrnjene v prvi vrsti proti Slovanom, ki jim je »usojeno«, da se utope v nemškem morju, ker je po zgodovini »izvoljen« za gospodujoči narod samo nemški narod. (Zgodovinska predestinacija, od katere se Hitlerjeva rasna predestinacija bistveno prav nič ne razlikuje). Slovani, ki so stopali po Herderjevih stopinjah, so tedaj zagovarjali bratstvo narodov. V Avstriji sta v boju med Germani in Slovani trčili germansko zgodovinsko in slovansko prirodno pravo. V tem spopadu je mogla odločiti samo sila. Zmagala je naposled teza, naj ima vsak narod svojo lastno državo. Toda nekon-centrična etnografska razmestitev v po-dunavskem prostoru je bila glavna ovira, da se nacionalni princip ni izvedel do kraja. Cisto nacionalno državo so v Po-dunavju uresničili samo premaganci: Avstrija in Madžarska, ki sta bili prej etnografsko heterogeni. sta danes nacionalno najbolj kompaktni. Spričo močne etnografske pomešanosti so osnove podunavskih nacionalizmov drugačne kakor onih na evropskem zapadu. Sam položaj sili vse male narode srednje Evrope, da iščejo možnosti nacionalnega kompromisa, ker le na tej podlagi lahko igrajo vlogo, ki jim po njihovem geografskem položaju pripada. Izvajanja g. profesorja, ki je prva leta po vojni vzgojil tudi na ljubljanski univerzi vrsto mladih zgodovinarjev, so številni poslušalci prav toplo pozdravili. Vihar v časi črne kave.. • črna kava draži živce, ker se je podražila Ljubljana, 15. aprila. O nerečnih pasjih taksah se še ni polegel špetir, ko se je na podobnem poprišču že vnela nova afera. Ko so zagrizeni pivci črne kave, ki ne morejo začeti delovnega dneva brez nje, davi prihajali v avtomatske bifeje, da nar oče skodelico te črne, kakor pravijo, malo strupene a v tempu sodobnega življenja nepogrešljive pijače, so ljubeznive blagajničarke vsakemu posebej pojasnile, da je cena od snoči do davi poskočila za 25° i o in da velja skodelica od danes naprej 2 Din. Gostje so se malo poraz-burili, a nazadnje so odrinili še tistih 50 par, ki so neizbežno potrebni banovinski blagajni ali komu že, v svojem srcu pa je slednji njih za trdno sklenil, da bo uživanje te dragocene nepotrebščine skrčil na skrajni minimum. Da, luksuz, to je beseda in tu se nadaljuje afera pasjih taks. Zvišanje banovinske trošarine na kavo je dovolj zgovoren dokaz, da ni mogoče samo psička žlahtne pasme šteti za luksuz, temveč da spada v usodno okrilje tega imena še cela vrsta živih in mrtvih, koristnih in dobrih stvari, ki predstavljajo, če končno črto potegujemo podnje, celo življenje. Nič ni res, da bi bilo treba samo psička iztrgati bogati dami iz naročja. Tudi uradniku, ki ves dan guli komolce za svojim pisalnikom, je treba enkrat za vselej preprečiti da bi smel za poživitev svojih ohlapnih živcev stopiti na požirek čez cesto. Pa kaj bomo govorili o kavi kdo bi se spominjal bednih, starih ženic, ki ne morejo ne dneva ne ve- čera prebiti brez nje! Kava je morda nazadnje resda samo nekakšna fiksna ideja pokvarjenega sveta, v resnici pa bodo ljudje deležni le boljšega prospeha in večjih prihrankov, če jim bo nova taksa odtrgala od ust. Dobro, pravimo, psičke in kavo le prepovejmo, a kaj naj ukrenemo s kruhom, ki je Kristus sam nekoč čudeže delal ob njem? Zadnjič sta se dve gospe pogovarjali v tramvaju, ena siromašna, druga bogata. (V Ljubljani so tudi siromašne ženske gospe). — Jezus, je rekla siromašna gospa, ste že slišali, da se je kruh podražil? — Da se je podražil? je odvrnila bogata gospa. — Nisem še brala časopisov Da, tudi takšni srečni ljudje živijo pod solncem, ki morajo šele v liste pogledati, da izvedo, ali se je kruh podražil. Med takšne srečniki brez dvoma spadajo tudi ti-.sti, ki so izumili novo takso na kavo. Ljudje so to, ki vedo največ ali pa nič — po sredi ni zanje izhoda. Nova taksa na ka\ razstava ženske knjige pod devizo vTeden ženske knjiges, ki jo bo odbor priredil na podlagi bibliografije ge. Zlate Pirnatove. To je Pirnatova sestavila na iniciativo ge. Govekarieve po star; tradiciji društva, ki je že 1. 1926. izdalo prvi ženski zbornik »Slovenska ženar in v njem podaja sliko ženskega duševnega, nacionalnega, karjtativnega in umetniško obrtnega dela od prvih ročetkov do izida knjige. Pirnatova je svojo nalogo odlično rešija. njeno delo je jzirlo v založbi Zveze akademsko izobraženih žen. Na prošnjo ljubljanske sekcije novinarskega udruženja se bo društvo udeležilo tudi razstave naše« ga novinarstva na jesenskem vele^ejmu. Zbralo bo v posebnem oddelku vse jonsko časopisje in revije, kar jih je doslej izhaja« lo v slovenskem jeziku. Ga. Ljndtnerjeva, ki ie prevzela poleg tajnišk h poslov v pretekli poslovni dobi tudj knjižničarske posle po oboleli gdč. Er« javčevi. je poročala, da je v tekii^ poslovanja prišla do prepričanja, da je knjižnica Splošnega ženskega društva možna povzdige in da bi bilo prav sramotno za naše ženstvo, Prijazno povabilo na zagrebški vzorčni TOlesejem 17. — 26. aprila 1937. Standard Fahrzeugvverke G. m. b. H., Stuttgart. Framo-Werke G. m. b. H. Hainichen i. Sa. O. D. - Werk, Willy Ostner, Dresden. „1M E X" H. Artenjak, Ptuj. ! Sche i če bi bilo treba to staro, lepo ustanovo opustiti ? ar a d i brezbrižnosti in omalovaževanja s strani naše ženske javnosti. Pred'a« gala je, naj se knjižnica povzdigne do res-ne narodne in kulturne ustanove. V dosego tega poziva občni zbor na sodelovanje ne le svojo članstvo, temveč vso slovensko javnost. Po blagajniškem poročilu so sledila še volitve, v katerih je b'la kot predsednica ponovno izvoljena ga. Franja Tavčarjeva, nadalje pa še kot odbornice gospe: Romana Vasičeva, Minka Govekarjeva, Ivanka Le« skovičeva, Angela šerkova. Lea Kobalova. Darinka Bukovčeva, Viki Kraighnerjeva. Aida Lebarjeva. Valeska Vetrova, Mara Onaš čeva. Iva Ogorelčeva. Marija Lindtner-jeva, Meri Kretičeva, Zlata Pirnatova, Milena Erjavčeva, Milena šerkova. Aneta Go« galova jn Mara Mlejnikova. Obsežna tatinska aSera v Mariboru Tatvine pri Nabavljalni zadrugi — škode nad loo.ooo din Maribor, 15. aprila.. Veliko senzacijo je vzbudila v Mariboru vest o odkritju velikih tatvin v tukajšnji Nabavljalni zadrugi železniških ulužbencev na Frankopanovi cesti. Tatvine segajo že več let nazaj in gre za škodo 120 tisoč do 150 tisoč dinarjev. Mariborska policija je od snoči neprestano na delu. da razčisti zadevo, na katero jc bila opozorjena. V zvezi s tem so bile izvršene mnogoštevilne hišne preiskave na Teznem. v Studencih, na Pobrežju ter na periferiji Maribora. Zaradi podanega suma je bilo aretiranih več ljudi, katerih imena pa se v interesu preiskave držijo v najstrožji tajnosti Po dosedanjih ugotovitvah preiskava gre za tatvine v večjem obsegu in računajo, da bo razčiščevanje trajalo več dni. Vest je šla po Mariboru od ust do ust in je učinkovala kakor bomba. Ves policijski aparat jc na nogah, da razčisti zadevo in ugotovi krivce. Doslej ni bilo od strani zaslišanih in osumljenih še nobenega pozitivnega priznanja. vendar pa upa policija, da bo na podlagi dokazov lahko ubrala v preiskavi pravilno sled. Nocoj so detektivi nadaljevali poizvedbe na Teznem in na Pobrežju. Zadnja pot priljubljenega Ljutomerčana Ljutomer, 15. aprila V torek emo se poslovili od moža. ki se ie mnogo udejstvoval v ljutomerskem j»v« nem življenju. G. Franc Repič, ki je bil i>o rodu iz narodno zavedne trgovske družine, se je izučil trgovine v Ptuju, polem [>a služboval na raznih krajih. Po vojni, v kateri je bil nevarno ranjen, od česar so mu ostale kvarne posledice, je otvoril v Ljutomeru trgovino in pogrebni zavod. Rajnki je mnogo deloval v raznih korpo« racijah in društvih. Tako je bil nekaj časa občinski odbornik in posle vodeči |>odpred-sednk Združenja trgovcev, ki ga je izvolilo v svoje nadzorstvo. V zadnjih letih se je mnogo udejstvoval tudj v invalidski organi« zac.iji, kj je z njim izgubila delavnega odbornika. Bil je dobrodušnega značaja, a v poslednjih letih je prjtenila nanj teža življenja, k: ga je 6trla. Zapustil je soprogo go. Cilko iz primorske rodbine Katnikov in štjrj sestre. Z njim je izumrl rod ljutomer« skih Repičev. Njegov pogreb je pokazal, kako splošno priljubljen je bil Repičev Frančck. Na zadnji poti so ga razen sorodnikov spremljali številni prijatelji in znanci, dalje gasilci, zastopnik; Sokola, lovski tovariši, pevci in invalidi. Pred h;>So žalosti so mu pevci zapeli poslovino pesem, na grobu pa sta se po« slovila od rajnkega predsednik Združenja trgovcev g. Vilar in predsednik Organizacije vojnih invalidov g. Fihlar, kj sta oba na-glašaia njegovo marljivo delo. Po nagovorih so pevci zapeli »Vigred se povrne.« Grma« da vencev je pokrila grob dobrega moža, kj bo ostal vsem prijateljem in znancem v lepem spominu! Ob Muri se nevarno množijo pižmovke Gornja Radgona, 15. aprila. Med tem ko čitamo v dnevnem časopisju, da v notranjosti države tu in tam ujamejo kako pizmovko, opažamo v ob-murskih krajih, da so se te škodljive živali silno razmnožile. V okolici Lipnice na avstrijskem ozemlju je bilo meseca marca ulovljenih 72 pižmovk, precejšnje število pa tudi v Prekmurju. Silno razmnoževanje tega škodljivca je opažati v zadnjem času zlasti v okolici Gornje Radgone in Lutvercev in v Apački kotlini, in sicer po močvirjih v tako zvanih murskih rokavih, kamor jih zanašajo poplave. V starem murskem rokavu v Lutvercih, kjer so pred zadnjo poplavo Mure ulovili dve pižmovki, so nedeljski izletniki opazili gotovo kakšnih deset pižmovk mrgoleti po močvirju. Neki posestnik na Radenskem vrhu je nedavno ujel mlado pižmovko in jo zaprl v poseben prostor zaradi nadaljne vzgoje, ker je menil, da ima mlado vidro. Bil je seveda zelo razočaran, ko je izvedel, da se gre za nevarnega škodljivca pižmovko. Lovci pižmovk se opozarjajo na to, da kupuje kože ulovljenih pižmovk industrijec g. Fric Žilavec v Gornji Radgoni po 35 din za kos. toda le še do 1. maja, ker kože pozneje ulovljenih pižmovk niso več po-rabne. Morda je na ta način marsikateremu brezposelnemu dana priložnost za majhen zaslužek. Nuino potrebno bi bilo. da oblastva store svoje za zatiranje tega škodljivca, od katerega preti nevarnost ogromne škode, če se razmnoži. Klimatične zanimivosti pretekle naše zime Marljivi vodja meteorološkega zavoda na ljubljanski univerzi, docent dr. Oskar Reja je zbral zanimive podatke o poteku letošnje zime. V času, ko Slovenija kot zimskosportno središče Jugoslavije že več let sem pogreša povoljnih snežnih razmer, je koristno in obenem poučno vsakršno razglabljanje o izpodnebnih činiteljih, ki zdaj koristno, zdaj spet nevšečno odločajo o vseletnih dobah našega izživljanja. Sedaj ko se znova prebuja priroda, ko sence topleje pripeka, ko gineva sneg in mraz, skratka ko smo ee rešili vseh zimskih nadlog, je zanimiv pogled v klima-tični potek pravkar minile zime. V meteorološkem pogledu smatramo za zimo mesece december, januar in februar. Srednja temperatura zraka v teh mesecih je znašala v Ljubljani, v decembru —0.5, v januarju —2.2, februarja 3.2 stop. C. Normalna temperatura za te mesece znaša v decembru —0.9, v januarju —2.5, v februarju —0.1 stop. c. Od normalnih razmer se razlikuje samo februar, ki je bil 1. 1937 toplejši za 3.3<>. Srednja zimska temperatura je znašala 0.2°. normalno pa znaša —1.2®. V splošnem je bila vsa zima toplejša za 1.4°, kair gre na račun zlasti toplejšega februarja. Mraza je bilo prav malo Najnižja temperatura je bila zabeležena 24. januarja in sicer —10.6°. Ce pomislimo, da smo v Ljubljani že imeli m in ime pod —26°. tedaj vidimo, da je bila pretekla zima razmeroma mila. V januarju je bila najvišja temperatura 8.2°. Prvič je padla temperatura pod ničlo 4. oktobra, ko smo zaznamovali —1.2°. Proti koncu novembra so že pritiskali mrzli dnevi, tako da je bila temperatura ves dan pod ničlo. Hlad je trajal do 1. decembra. V decembru samem je bilo 7, v januarju 10 mrzlih dni, v februarju nobenega več. Naravno, da so večje število dosegli hladni dnevi, ti so taki, ko je samo jutranji minimum pod ničlo. Taki dnevi so pričeli že oktobru, ki jih je imel 8, november 6. december 22, januar celo 28, februar 15, in marec 3. Zadnjič je bila temperatura pod ničlo 26. marca in sicer je padlo živo srebro na —1.2°. Recimo, da se je a tem dnem zima definitivno poslovila od nas. Ni pa izključeno, da bomo še kak dan beležili minuse. Saj se more temperatura znižati pod ničlo v skrajnih primerih celo v maju, za čaNaše kurioznostk poroča sarajev« kj dnevnik s Jugoslovenski list«, da je veliko lesno pod«etje Našjčka, d. d. zahtevalo od svojih samskih uradnikov pismeno izjavo. da se ne bodo poročili, dokler so v služs 1> podjetja. To se zahteva zaradi tega, da oo obstoječi službeni pogodb' uradnikom ne b bilo treba plačati družinskih dokjad in dajati stanovanja v podjetniških hišah. V Zadnjih sedmih letih z »Našička« svojim nameščencem že trikrat znižala plače, čeprav po se Jesne cene precej dvignile. Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno stolico, ki jo doseza s prirodno »Franz-Josefovo« grenčico, ako jo dnevno uživa v manjši količini Prava »Franz-Josefova voda« deluje milo, prijetno, brzo in sigurno. 0 21 reg I". 16ftV'C06 i— * Navdušena islamska romarica. Romanja (hadža) v sveta islamska mesta so se do pred nekaj leti udeleževali samo moški. Šele v zadnjih letih se pridružujejo islamskim romarjem tudi nekatere romance. 60-letna šer fa KadžK va iz Gračanice je že davno želela, obiskati svp'~ islamska mesta, a za« rad; boleznj je ro' je odlagala. Pred zadnji!!! bajramom ns • je le odločila za dolgo pot. Njena ro ' v> je domnevala, da se ne bo nikdar ve* vrnila in zaradi tega je Vlo sli o zelo žalo. .no. šerifa, ki se je bos lehna podala na romanje, je dvomesečno naporno po!o\anie dobro prestala in te dni se je zdrava in čila vrnila domov. Srečna romarica deli zdaj vsa vesela eorodnicam in pri;ateljicam spominske darove ter navdušeno pripoveduje o romanju. Ker se jj je zdravje vrnilo, upa, da bo lahko še enkrat potovala v Meko jn Medjno. * Povišanje vstopnine v zagrebški zoolos Ski vrt. Zagrebška mestna občina je razglasila, da so cd 15. t. m. povišane vstopnine v zagrebški zoološkj vrt. ker ima uprava vrta velike izdatke. Ob delavnikih bolo zdaj plačevali za obisk vrta odrasli po 4 Din, dijaki, vojaki jn deea pa po 2 Din. Ob nedes Hali jn praznkih veljajo dosedanje vstopnine za odrasle 2 Din, za vojake, dijake in otroke pa 1 Din. Popuste imajo tudi še šolarji r>od vodstvom svojih učiteljev. Zagrebški Isti kritizirajo zvišanje vstopnin, češ, da so zdaj od enega dinarja prišlj na štiri iti da utegne postati zoološkj vrt, če se bo tako nadaljevalo, dražji kakor gledališče. Ivsti tudi naglašajo. da uprava vrta, odnosno mesena občina z zvišanjem vstopnine ne bo mogla pomnožiti svojih dohodkov. * Poslopje petrinjskega sodišča se ruši. Poslopje, v katerem posluje okrožno in sresko sodišče v Petrin ji, je bilo zgrajeno v dobi Napoleonove Ilirije in od takrat nii bilo nikdar temeljito popravljeno. Strešna konstrukcija tirohni. opeka poka in voda curlja v poslopje od vseh e-trani. Tudi pod hodnikov jn uradnih prostorov je ves preperel jn že nekajkrat so 9e deske vdrle pod noga* mi šolnikov, uradnikov in strank. Zdaj se je porušil del stropa v uradu predstojnika sreskega sodišča in bila je velika sreča, da -c io ni zgodijo med uradnimi urami. * Parnik, namenjen za Volgo, v našem dunavakem pristanišču. Direkcija naše rečne plovbe se pogaja z ruskim lastnikom parnikov Sirotkinom za odkup njegovega velikega broda »Jugoslavije«. V naših rečnih vodah je ta parnik že več mesecev, dopremljen pa je bil iz Švddske, kjer so ga zgradili že leta 1917 za ruski rečni promet na Volgi. Ta brod je eden izmed največjih in najmočnejših plovnih objektov na Dunas vu. Oskrbljen je s parnimi turbinami jn elek tričnim prenosom. Ker med vojno parnika niso mogli poslati v Rusijo, je ostal do las ni v švedski ladjedelnici. Potem pa je bil dirigiran najprej po morju in potem po rcs kah v Beograd. Sirotkin zahteva za svoj parnik 5 milijonov dinarjev. * Preprečen požig. S.sak sj je pridobjl v zadnjih letih žalosten sloveč. V mestu in predmestju se vrstijo sumljiv; požari kakor nikjer drugje v državi. Večkrat je že gorelo v eni sam; noči trikrat, štirikrat in še večkrat. Ogenj izbruhne navadno v hišah, ki so visoko zavarovane in vse kaže, da so na delu požigalci. Oblasti zasledujejo poži-galce z vso vnemo, pa tud: zavarovalne družbe same raziskujejo, sumljive nesreče. Zdaj pa so nekega požigalca vendarle zalotili prj delu. Mož je letos zavaroval svojo leseno hišico za 20 000 Din. za ravno toliko pa svoje pohištvo. Redarstvo je dobilo anonim« no prijavo, da je vse pripravljeno za požig barake, kj nj vredna niti četrtine zavarovalnine. Redarjj so ponoči vdrli v barako ler našli v enem prostoru kup tleče slame, dočim so bila v drugem prostoru tla polita s petrolejem, omet na lesenih stenah pa je bil odpraskan, da bi bolj gorelo. Opazili «> tudi nekega človeka, k: se je motal okrog barake in takoj, ko so prišli redarji, zbe« žal. Lastnika so zaprli. * Nove železniške olajšave v Avstriji. Avstrijske železnice so uvedle prj vožnji nove popuste po 40. 60 in 80 odstotkov, kar se ravna po razdalji proge na 50. 100 alj 150 km. Ce pa se turist vozi nazaj po isti progi, dobi ne glede na dolžino proge popust 80 odstotkov Vozovnico na shranjuje do konca potovanja, po sedemdnevnem bivanju v Avstriji pa imajo vsi obis skovalcj pravico do 30 odstotne vozne olajšave na vseh avstrijskih železnicah. Te nove olajšave veljajo od 1. aprila do 31. de« cembra 1937 Informacije ee dobe v vseh »Pučnikovih« uradih in v Avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu. * Za »Putnikov« izlet z avtomobilom v Milano od 23. do 26. t. m. je rok prijave do 19. t. m. — Cena za vožnjo, prehrano, prenočišče izlete, vodiča in potni list je 955 Din. Vse druge informacije v biletar-nicah »Putnika«. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1 Eno srce — ena RADENSKA. Iz Ljubljane u— 0 ptičjih seljtvah in opazovalnicah je v sredo zvečer predaval v mineraloški predavalnici naše univerze prof. Rafael Bns čar. Pokazal je vzroke, zaradi katerih se selijo ptice v iesenj v južne kraje in zaradi katerih se spomladi spet vračajo. Pri nas v Jugoslaviji smo začeli s sistematičnim raziskavanjem v tej smerj šele leta 1910, ko je bil v Zagrebu ustanovljen ornitološki zavod. Zavod je z obročkanjem ptičev ekušal dognati, alj se iste ptice vračajo spomladi. Dognal je prav lepe uspehe. V Sloveniji je bil ustanovljen ornitološki zavod šele leta 1926, na pobudo g. viš. finančnega svetnika v pokoju, že pokojnega dr. Janka Ponebška in dr. Stanka Bevka. Predsednik zavoda je dr. St. Bevk, vodja višji kontrolor Oskar Štrekelj. Prvotno je bilo lovišče ptičev in njihovo obročevališče do 1. 1933. ob Kamniški Bistrici prj Srednjih Jaršah nedaleč od Domžal, pozneje pa se je ^ovišče preselilo v Malo vas prj Jezici ob Savi. Za lovišče je važno, da leži v križišču ptičjih seljlnih po« tov. Naš ornitološki zavod je izkazal prav lepe uspehe, najuspešnejši obročkarjj pa so dosedaj gg. štrjkberger, Oblak Egger, Tratnik, Pokorn. V Mariboru vodi tamošnjo opazovalnico zn?n> opazovalec ptičjih sel!'-v nadučitelj v pok. Anton Godec s tajnikom g. Zagavcem. Opazovalnico v Petrovčah vodi učitelj Ivan Dolinar, v Metliki vipokojeni nadučitelj Konrad Barle, ki so samj obroč-kali nad 5000 ptic. Ornitološki zavod je doslej izdal izvestje, iz katerega je razvidno delo zavoda. Ugotovitve so dognale, da imajo ptice svoje stalno bivališče, ki ustre« za njihovemu načinu prehrane. Okrožje njihovega bvališča se giblje po tem, ali se ptjce selijo al.i ne. Glede sel-tve je danes znano,, da se ptice selijo predvsem zaradi potrebe prehrane, drugič zaradi svetlobnih prilik, kj vpljvaio na njihov način prehrane in tretjič zaradi posebne notranje izpremembe fiziološkega stanja, ki jo povzročajo posebni hormoni. Selitev je za ptice čas, ici predstavlja samo posebnj del v ritmu njihos vepa življenja. Predavanje je pokazalo potrebo, da se ornitološki zavod preseli bliže k Ljubljani. u— Flotacija v teoriji in praksi. O tem bo predaval univ. prof. inž. Viktor Gostiša v Prirodoslovnem društvu v torek 20. t. m. Naš priznanj strokovnjak za rudarska viora-šanja nam bo pokazal one metode pridobiš vanja, ločenja in čiščenja rud z izpiranjem, ki jih združujemo pod skupnim imenom flotacija. Prihranki, ki 6e s temi metodami dosežejo, so prihranki celotnega narodnega gospodarstva. Predavanje bo ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstopnina 4 Din. za dijake 2 Din. u— Ljubiteljem naše narodne ln ljudske pesmi poročamo, da v ponedeljek 19. t. m. ob 20. posetijo v filharmonični dvorani koncert pevskega društva Krakovo-Trnovo, ki ga bo vodil zborovodja g. R. Simoniti. Agilni društveni moški zbor (30 pevcev) bo izvajal skladbe Z. Prelovca (2 še doslej neizvajanj) ter narodne pesmi v priredbah. O. Deva, F. Marolta, M. Hubada in dr. V. Žganca. Obeta se poljuden in raznolik pevski večer! u— Slušatelji abiturlentskega tečaja opozarjajo svoje člane na dopolnilno plesno vajo v soboto 17. t. m. ob 20. v Trgovskem domu. Nov kos rimskega zidu Kos mestnega obzidja rimske Emone, in sicer iz njene severne stranice je stopil te dni jasno na dan na dvorišču hiše Vegova ulica št. 2. Debeli zid loči dvorišče te hiše od dvorišča realke. V tej črti je držala severna stranica obzidane rimske Emone proti zahodu na ta način, da je visoki zid na južni strani nunskega vi ta prav tako na-zidan na te stare ostanke. Zanimivo je, da drži točno v črti tega zidu tudi meja med katastralnima občinama Gradišča na eni, a Kapucinskega predmestja na drugi strani. Največji del obzidja na tej stranici si je znal pridobiti pred dobrimi 200 leti pl. Schellenburg, ko jc zidal nunsko cerkev. Zid je dal po večjem delu podreti in s pridobljenim gradivom je šele pridobil tlom nunske cerkve današnjo visoko lego. Pred to hišo, na prostoru današnje Vegove ulice, je bil zid porušen že v srednjem veku. ko so Ljubljančani kopali mestni jarek v črti te ulice in dalje po Cojzovem grabnu navzdol. Na tem jarku je stala še v Prešernovi dobi mala gostilna, ki se ji je reklo »V peklu«. V njej je točila pijačo Prešernu in njegovim bratcem Meta, ki ji je, kakor znano, napravil Prešeren verze: »Sonce se skriva, videt ga ni, ker se peklenska Meta moži.v Sonce pa je tu mišljeno tudi v drugem pomenu. Meta je namreč imela prvotno ženina, ki se je pisal za Sonce a sta prišla navzkriž, tako da ni čudo. če se je Meti skrivalo dvojno sonce v njenem Peklu. u— CeSkoslovensk& Obec v Ljubljani. — V sobotu, dne 17. dubna 1937 o pfil devd-tč hodinč večerni predndši ve »Zvezdčc-ro-hova mistnost dr. Ivo Murko na thema: »O pr&vnich pomčrech pfi pozOstalostech« (predneiši česky). — Zvema ještfe touto cestou všechno členstvo k učasti a to tim spiše, že se tato pfednaška. stanovend na dfivžjši termin, nemohla konati pro ne-Učast a počitame proto s tim, že nyni bude učast členstva takovd, jak rr.A byti. — Pozvdnky člentim byly rozesldny. u— Francoski pianist Gilles Guilbert koncertna prvič v Ljubljani v petek 23. t-, m. v mali' filharmonij^ni dvorani. Umetnik ie na veliki koncertni turneji po balkanskih državah, katero bo zakVučil s svojim koncertom v Ljubljani. O sporedu in umetniku kaj več. u— Ideologije ln impertallzmi. V društvu »Soči« bo v soboto 17. t. m. ob pol 9, zvečer v salonu restavracije »Pri Levu« predzadnje predavanje v letošnji predavateljski sezoni. Predaval bo g. dr. Branko Vrčon o aktualnem mednarodnem vprašanju: o ideologijah in imperializmih, kakor se nam kažejo v mednarodni politiki naših dni. S te plati bo osvetlil mednarodno dogajanje zadnjih mesecev in nam pre-dočil nekaj karakterističnih sredstev in metod moderne diplomacije v dobi sproščene igre velesil, ki se razvija izven slehernega mednarodnega okvira. Zunanje politični dinamiki sedanje dobe bo pri tem posvetil posebno pozornost. Opozoril bo na poskuse formiranja mednarodnih front na ideološki osnovi in nas tudi v tej zvezi seznanil z glavnimi mednarodnimi problemi sedanjega časa. Skratka, predavanje bo vseskozi aktualno, kakor pove to že sam naslov. Vabljeni vsi! Vstop vsakomur prost! u— Skrb za revno mladino. Društvo Skrb za mladino, ki deluje že 14 let, je imelo v sredo zvečer v Zupančičevi gostilni na Jegličevi cesti svoj redni letni občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Kratko poročilo o delovanju društva je podal načelnik g. Miroslav Urbas ter se zahvalil vsem podpornikom. Tajniško poročilo g. Tumpeja nudi dokaze požrtvovalnega dela v korist zapuščene mladine. Revne otroke je društvo obdarovalo z oblačili, živili, šolskimi potrebščinami ter v izjemnih primerih tudi z denarjem. Med počitnicami je poslalo društvo pod vodstvom tajnika na letovanje v idilično Poljansko dolino 23 dečkov in 14 deklic. Deklice so stanovale pri g. Mraku, dečki pa pri g. Demšarju v dokaj udobnih in zračnih sobah. Vsej tej mladini so počitnice izredno koristile. Za posebno pozornost do otrok se je treba zahvaliti gospej Demšar-Tavčar-jevi v Logu pri Visokem. O gmotnem stanju društva je poročal blagajnik g. For-tič, potem je bil določen program dela za bodoče leto, na predlog nadzornega odbora pa je bila podana odboru razrešnica s pohvalo. Dobro uspeli občni zbor je predsednik zaključil s pozivom na članstvo, naj vztraja pri delu za zaščito revne mladine, ter na oblasti in merodajne faktorje, naj podpro plemenita stremljenja društva. u— Sokolsko društvo Ljubljana - Šiška priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje »Skozi Dalmacijo in Južno Srbijo« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bučar Vekoslav. u— Prihodnje predavanje iz glasbenega folklora bo jutri v soboto 17. t. m. ob 20. v mali filharmonični dvoran;. G. France Marolt bo govoril o znamenitih ostali-nah drevesnega češčenja v Sloveniji. Vstop nina je 3 Din začetek točno ob 20. u— »Navihanka«, nadvse zabavna opereta, bo v nedeljo 18. t. m. popoldne po znižanih cenah od 30 din navzdol. Sodelujejo gge. Lubejeva, Poličeva, Japljeva ter gg. Zupan, Peček, Gorski, Daneš, Sancin ter inž. Golovin. Dirigira g. Zebre, režija g. prof. šestova. u— Šentjakobčani ponov« v soboto 17 jn v nedeliio 18. t. m. ob 20.15 Bučarjevo igro z godbo m petjem »Na Trški gor;*, ki je v pretekli sezoni desetkrat napolnila gledališko dvorano. Pri sobotni predstavi ho proslavil popu'ami komjik šentjakobskega odra g. Janko Moser svoi 300. nastop v vlogi Zumrovega Janeza. Ceni. občinstvo vabimo. da si preskrbi vstopnice za obe predstavi že pri dnevni blagajni, ki bo poslovala od soboto dalie od 10 do 12. in od 15. do 17. Opozarjamo, da bo število predstav omp.je.no. u— Starš« skavtov in one člane, ki se zanimajo za letošnji yamboree na Nizozemskem, prosi načelstvo stega, da se nujno in sigurno udeleže informativnega sestanka, ki bo danes, v petek, ob 18 uri v skavtskem domu na velesejmu, ker je treba oddati provizorične prijave. — Akademijo s plesom prirede ljubljanski skavti dne 9. maja t. 1. v veliki dvorani Kazine. ^Najvljudneje prosi uprava ostala cenje-društva, da na ta dan ne prirede drugih prireditev. u— Občni zbor TKD Atene bo 20. t. m. ob 5. uri popoldne ln ne ob 20., kakor je bilo prvotno javljeno, v damski sobi kav. Emone. Prijatelji društva ao vabljeni. — Odbor. n— Starček pod avtomobilom. Blizu sta« re mitnice na Vilharjevi cesti je včeraj dopoldne nekj vojaški tovorni avto povozil 67 letnega mestnega reveža Jožeta Permeta iZ štepanje vas;. Pri nesreč j je dobil Perme precej hude poškodbe po životu, dia so ga morali reševalci prepcLjati na kirurški oddelek. Iz Celja Zadnja pot dr.' Laznika. Pred stanovanjem umrlega odvetnika dr. Karla Laznika na Cankarjevi cesti se je zbrala v sredo ob 16. velika množica, da spremi uglednega in priljubljenega pokojnika na njegovi zadnji poti. Po cerkvenem obredu je zapel moški zbor pod vodstvom g. šegule Pavčičevo »Narodno nagrobnico«, nakar je krenil dolg žalni sprevod po Cankarjevi in Kralja Petra cesti na okoliško pokopališče. V sprevodu so stopali predstavniki oblastev in uradov, pokojnikovi stanovski tovariši, zastopniki JNS ter nacionalnih in kulturnih društev in mnogi pokojnikovi prijatelji in znanci. Po cerkvenem obredu ob odprti grobnici je odvetnik g. dr. Juro Hrašovec očrtal delo in zasluge dr. Laznika ter se z globoko občutenimi besedami poslovil od njega, čigar spomin bo ostal trajno med nami. e— Huda nesreča organista. Ko je 65-letni organist Josip Srebre iz čadrama pri Oplotnici v torek obsekoval drevo, se je odlomila veja, na kateri je stal. Srebre je padel šest metrov globoko ter si zlomil obe roki in se poškodoval tudi po obrazu. Zdravi se v celjski bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 opereta sBoccaccio« z Willyjem Fritschem in tednik, ob 18.30 matineja. e— Dve splavarski nesreči na Savinji. Neki splav je zadel v dva opornika z zasilnega mostu v Tremerju, ki ga je zgradilo podjetje Nassimbeni za izvrševanje regulacijskih del. V prvi splav so zadeli tudi trije splavi, ki so vozili za prvim splavom, in so podrli dva opornika zasilnega mostu, škoda je znatna. Splavarji so ostali nepoškodovani. Včeraj okrog 5. zjutraj je krenilo okrog 20 splavarjev iz Gornje Savinjske doline, ki so bili prenočili v Celju, s splavi iz Celja dalje proti jugu. Ko je privozil en splav do kapucinskega mostu, je v narasli vodi zadel v srednji opornik in obtičal med dvema opornikoma. Prvi splavar se je pognal na opornik in se rešil, drugi pa je padel v deročo Savinjo in plaval v mrzli vodi do izliva Voglajne, kjer ga je rešil splavar, ki je vozil za njim. Poškodovani splav so potegnili popoldne po velikih naporih izpod mosta na breg. Presenetljivo, je da je splavar, ki je bil padel pri karambolu v Savinjo, stric mladega Alojzija Tevža iz Zgornjih Kraš pri šmartnem ob Dreti, ki je v torek zjutraj utonil v Savi v Krškem pri trčenju splava v opornik krškega mostu. e— Kanalizacija hriba sv. Jožefa- Pred dnevi je začela mestna občina kanalizi-rati hrib sv. Jožefa. Delavci kopljejo se-dai iarke in oolaeraio vanje kanalske cevi. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 20.30 »DUET«. Ob 18.15 »MOJA PESEM, MOJE ŽIVLJENJE«. Poje Benja-mino Gigli. Iz Maribora a— Smrt najstarejšega Mariborčana. Včeraj je umrl v Orožnarjevi ulici št. 5. hišni posestnik Ivan Cestar, ki je doživel metuzalemsko starost 94 let. Bil je menda najstarejši Mariborčan, znan po vsem mestu. a— Osem koncertov bo ta mesec, kar je za Maribor vendarle malce preveč. Posledice so se čutile na matičnem simfoničnem koncertu v sredo zvečer. Obisk je bil slab, kakršnega ni zaslužil koncert s tako dobrim programom. Pod vodstvom matičnega ravnatelja in dirigenta Kozine in ob sodelovanju našega klavirskega vir-tuoza dr. Klasinca ter matičnega orkestra, pomnoženega z vojaškimi godbeniki, se je izvajala uvertura k operi »Eurvanthe« (K. M. Weber), A. Honeggerjev sPasto-rale d' čtč«, Lisztov »Klavirski koncert« v es duru, Adamičevo »Tatarsko suito« in italijanski capriccio op. 45 P. I. Cajkov-skega. Prof. Kozina in dr. Klasinc sta prejela lepa venca. Vidi se, da bo v Mariboru treba misliti na racionalno urejevanje koncertnih datumov. _ a— Požar. Posestnici Mariji Robnikovi na Remšniku je zgorela hiša in znaša škoda okoli 15.000 dinarjev. TEl. 21-24 MATICA PREM3JERA. Slavospev najlepšemu človeškemu čustvovanju materinski ljubezni MATERINSTVO Therese Reigner Henri Prešle« -M. DANES PO SLEDNJIČ Paul Kellerjev prekrasni roman -ZIMA V GOZDU« I V J E Hansi Knoteck Viktor Staal ."TEL. 22-21 UNIO Veliko filmsko delo po noveli slavnega ruskega pisatelja Leva Tolstoja KREUTZERJEVA SONATA GLASBA: L. van Beethoven, Čajkovski in Chopin. Lil Dagover — Peter Petersen (?Ajidl>ixztoProsimo vas, da bj nas blagohotno podpiral; in se borili z združenimi močmi za pravice vinogradniko-ve. Naš haloški vinogradnik je popolnoma obnemogel. Nima od kod vzeti, da b; plačeval svoje obveznosti. Pogoste ujme so nas pripeljale tako daleč, da smo popolnoma onemogli in z grozoto pričakujemo bodor:h dni. Prcsimo tudi obenem za najvažnejše. Na; b; se napravil; koraki, da b; se vinske cene že vendar enkrat izboljšale tako. da bomo modi zmagovati za svoje daiatve. Zlezli smo tako v dolgove, da pri najboljši voljj ne zmagujemo več ne dolgov, ne obresti, ne davka. Halošk; vnogradnjk danes dela, trpi in slrada. Tnpiio njegovi otroci in vsa družina. Vse to ras mora pripeljati do obupa. Vemo, da smo dolžnj plačevat; naše obveznost;, ali od kod vzeti potreben denar. Država ima neizpodbitno pravico ter jat j od nas davek, tega se popolnoma zavedamo, mora pa država tudj gledati na to, da bomo te davke zmagovali, ne pa da bj nas samo rubila jn nam s tem napravljala ogromne stroške in nas prepuščala mili volji, da dela vsakdo i nami kar boče. Poskrbeti je treba, da se odpravi oderušivo z barantanjem vina. prj čemer zasluži vsak mešetar z vinom več kakor ubog; vinogradnik, ki se ubija celo leto. Vsak stan glasno zahiteva svoje pravice po večjem plačilu, ie halošk: vinogradnik dnevno s svojo družino ne zasluži niti beliča. Zakaj se prosto uvas ža banatsko in dalmatinsko vino v toliki množini v našo banovjno. ko je vendar našega vina dovoli na razpolago. Ako ne moremo tega preprečiti, ker smo v en; državi, vsaj 'ako bi naj bilo, da se to vino uvaža le takrat, ko našega vina ni več na razpos lago. Lansko leto nas jo zadela strašna nezgoda zaradi perono*por«» jn toče. tako da nismo pridelali nvh" toliko, da bi se nam ipokrili stroški našega d~'a. Sadonosnike nam (e uničil v jeseni zgodnji sneg za več let. Kdo nam bo škodo ocenil, kdo nam bo kaj pomagal, kdo nam bo dal kaj odškodnine za to? 1 Sedaj, ko vsak vinogradnik opravlja svo« ja dela z velikim naporom, sedaj ko v strahu gleda, kje bo vzel denar, da bo kupil potreben material za škropljenje, brez katerega ni nobenega upa, bodo še galico tas ko zelo podražil;. Vrhu tega nam ravno sedaj pošiljajo posojilnice po Privilegirani agrarni banki opomine, naj takoj plačamo svoj prvi obrok, jn groze z rubežjo. Tako bodo prišli nad nas. nad nedolžnega trpečega izstradanega vinogradnika, kakor nad i zločinca ali najhujšega razbojnika. Haloškj vinogradnik ž;v; mnogo slabše v primari z drug mi vinogradniki Slov. goric. Ne pridela doma kruha, ker se mora po ves činj preživljati le od pridelka vinograda. Ni« ma živine naprodaj, tudi ni poljski kmet, ki b; prodajal zrnje — temveč mora zrnje za živež kupiti, če ima od kod vzeti denar. Nima polnih gozdov, da bi prodajal drva stavbeni les, če ipa ga je imel, je moral že v teku te krize vse prodati. Ne hodi z živino okrog delat, orat Ln vozit, da bi kaj za5 služil. Tako dela v upu, da mu jesen kaj prinese. In ravno sedaj v najhujšem času, ko je potreben najnujnejše podpore, sedaj pošiljajo denarni zavodi čeke s pripombo da je treba takoj plačati. Posledice tega bodo stroški in rubeži. Navsezadnje bo kmet več dolžan, kakor ie bjl pred popustom oosojila za 50°/o ali 30°/o. Edina rešitev jn edina zaščita vinogradnika bi bila zboljšanj« vinskih cen. Če nam država odpiše ves dolg, kar ga imamo in nam še povrh da kredit, ne moremo gospodariti, če se vinu ne izboljšajo cene. Zalo prosimo našo za ščitnico »Vinarsko društvo« v Mariboru, da to upošteva in nam pomaga, da se izboljšajo cene našhn pridelkom.. Potem bomo tudj z veseljem gledali v bodočnost in bomo hvaležni za veliko delo«. Razmere v drugih vinorodnih krajih dravske banovine niso. z redkimi izjemami, nič boljše. Zato apeliramo na merodajne čj-nitelje, da pri reševanju vprašanja trošarine na vino in žganje upoštevajo resničen položaj obupanega našega vinogradnika. Gospodarstvo Program javnih del II. Elektrifikacija * Ker je cenena električna energija osnovni pogoj za razmah produktivne delavnosti, je treba gradnjo električnih central, daljnovodov in omrežij staviti vsaj v isto vrsto z gradnjo prometnega omrežja. Sanotrena elektrifikacijska poli. tika lahko povzroči nagel dvig splošne produktivnosti, od česar bo imela po posrečim peti znatne dohodke tudi dTžava. Za program javnih del v Sloveniji pridejo najprej v poštev naslednji elektrifikacij, ski projekti. Elektrarna Moste. Približno 7 in pol kilometra pod Jesenicami naj bi se v bližini Most zajezila Sava na mestu, kjer tvori struga zelo ozka sotesko. Jez bi bil vitok približno 45 km. Zaradi zajezitve bi se Sava v strugi dvignila in bi tvorila pri. bližno 4 km dolgo in 700 m široko umetno jezero. Voda bi se iz jezera napeljala v že obuto ječo le 700 m oddaljeno centralo na Završnici, pri čemer bi znašal kosmati padec 45 m. Možno pa bi bilo pri nižji gladini v jezeru izkoristiti tudi akumulirano vodo, pri čemer bi se koristno izrabilo pri bližno 5 milijonov m3 akumulirane vode pri padcu 54 do 35 m. Skupna letna proizvodnja te centrale bi znašala pri popolni izrabi 35 milijonov kilovatnih ur, učinek elektrarne pa bi znašal 6000 kilovatov. Stroški za kompletno centralo pa bi znašati 35 milijonov Din, od česar bi le manjši del šel za strojno opremo, ki jo je treba naročiti iz inozemstva. Polovico energije 'bi lahko porabila Kranjska industrijska družba na Jesenicah. Zaradi cenenega toka, bi se lahko razvila industrija na Gorenjskem. Glede na možnost akumulacije vode bi ta centrala zavzela važno vlogo v električnem gospodar stvu severnovzhodnega dela naše države. Obenem pa bi se dvignila lepota kraja z umetnim jezerom. Elektrarna Medvode. Pri Medvodah naj bi se zajezila dolina Save s približno 5.5 m visokim jezom. S tem bi nastal na kraju, kjer že sedaj obstoja vodna naprava vevških papirnic, padec v višini 13.5 m. Celotni učinek te elektrarne bi znašal približno 6500 kilovatov in bi elektrarna lahko oddala na leto okrog 30 milijonov kilovatnih ur. Zaradi zajezitve Save bi na-stalo približno 2 km dolgo jezero, nekako do smledniškega mestu. Akumulacija vode bi dopuščala, da daje centrala v prims-ru velike potrebe za nekaj ur še večji učinek. kakor pa bi bil dosegljiv s tekočo vo;_ do. Stroški te centrale bi znašali 25 milijonov Din. Naprava bi bila velikega pomena za razvoi industrije v Ljubljani in ljubljanski okolici. Elektrarna Predasel. Kamniška Bistirca bi se nedaleč od izvirka pri ustju czke soteske »Mali Predasel« zajezila z dolinsko pregrado do višine 25 m. Dolžina umetnega jezera bi znašala 25 m in bi segala v š;rini 100—250 m do planinskega doma. Padec do centrale bi znašal 60—65 m. Pri 6 mesečni vodni količini 2 in pol kubična j metra na sekundo in v času izkoriščenja akumulacije do o m3 na sekundo bi učinek centrale znašal 2500 kilovatov. Elektrarna Mece®novec. Takoj pri izstopu odtočnega kanala centrale »Predasl« bi se pričelo drugo, približno trikrat več- * Glej »Jutro« od 15. t. m. je akumulacijsko jezero nad dolinsko pregrado z višino 40 m. Jezero bi bilo dolgo 2.5 km, široko pa 100—150 m. Akumulacijsko jezero bi vsebovalo 1 milijon m3 obratne vode. Pri minimalnem čistem padcu 68 m in pri 6 mesečni vodi v obsegu 3.2 m3 na sekundo bo imela elektrarna učinek 3500 kv. Stroški za obe centrali Predasl ln Meoesnovec bi znašali 20 milijonov Din. Sodelovanje central. Vse centrale naj bi ee zvezale z že obstoječim električnim omrežjem Kranjskih deželnih elektrarn oziroma s transformatorsko postajo v Črnučah. Z Most naj bi se mimo Kranja do črnuč zgradil približno 50 km d:lg daljnovod za 60.00U voltov s transformatorji v Žirovnici in v Medvodah, kar bi veljalo 8.5 milijona Din. Za zvezo s Kamniško Bistrico pa bi bil potreben daljnovod, ki bi veljal 1.5 milijona Din. V nadaljnji stopnji in pri povečanju potrebe bi bilo treba zgraditi manjše visokotlačne centrale na Dravi in Savi. Zaenkrat pa bi skupni stroški za gradnjo central Moste, Medvode, Predasl in Meoesnovec s potrebnimi daljmov°di znašali 90 milijonov Din. Podrobna elektrifikacija Pri podrobni elektrifikaciji bi bilo treba elektrifikacijska dela vršiti z večjo intenzivnostjo kakor dositj. V poštev pridejo, elektrifikacija krajev med Domžalami. Litijo in Trojanami (stroški 3 milijone Din j elektrifikacija Bohinjske, Tuhinjske in Poljanske doline (2.5 milijona Din), elektrifikacija Bloške planote .okolice Starega trga z zvezo proti Dolenjski (5.5 milijona Din), elektrifikacija Bele Krajine med Kočevjem, Črnomljem, Novim me. stom in mejo proti savski banovini (7 milijona Din), elektrifikacija krajev med Trebnjem, Novim mestom, Brežicami in okolico (7 mili j. Din), elektrifikacija Suhe Krajine (1 milij. Din), elektrifikacija Savinjske doline (4 milij. Din), elektrifikacija Mislinjske in Mežiške doline (3.5 m?lij. Din), elektrifikacija krajev med Celjem, Rogatcem in Brežicami (7.5 milij. Din), elektrifikacija Slovenskih gore, Prekmurja in vsega Ptujskega polja (30 milij. Din). Elektrifikacija železnic Na območju ljubljanske železniške direkcije pridejo v poštev za elektrifikacijo železnice Podrožca—Jesenice—Pcdbrdo, nadalje Jesenice—Ljubljana, -kakor tudi št. Ilj—Ljubljana—Rakek in Zidani most —Zagreb (skupaj 406 km). Stroški za proge, remize in postaje bi znašali 980 milijonov Din. za lokomotive pa 200 milijonov Din. Razlogi, ki govorijo za elektrifikacijo, so zlasti naslednji: Sosednji državi Avstrija in Italija bosta v najkrajšem času elektrificirali svoje proge do naše meje. Turizem zahteva čistost prometa zlasti tam, kjer gre za proge gorskega značaja n kjer je mnogo tunelov. Obte-žitev prog je velika, kar omogoča ekonomija elektrifikacije. Pri tem je na razpolago mnogo cenene vodne energije. Rekapitulacija V celoti bi bilo potrebno za gradnjo central 90 milijonov Din, za gradnjo daljnovodov 71 milijonov in za elektrifikacijo železnic 1180 milijonov Din. Banovinski proračuni Poročali smo že, da znaša skupna vsota banovinskih proračunov za l. 1937.38 82-5.2 milijona Din. Od tega odpade na doklade na neposredne davke 248.6 milijona Din, na samostojne banovinske dajatve 187 milijonov Din, na banovinske takse 82 milijonov Din, na banovinske trošarine in skupne banovinske trošarine 208.7 milijona Din in na dotacijo iz banovimskega fonda prometnega davka 99 milijonov Din. Proračun dravske banovine znaša, kakor smo že poročali, 149.9 milijona Din. K temu pa je treba zaradi primerjave z ostal mi banovinami prišteti še proračune okrajnih cestnih odborov, ki znašajo okrog 15 milijonov Din (posle teh odborov vršijo drugje banovine), tako da znaša proračun dravske banovine skupaj s proračunom cestnih odborov okrog 165 milijonov Din. Primerjava posameznih banovinskih preračun nam kaže potem naslednjo sliko: povprečno preračun na prebivalca dravska banov. 165.0 140 savska banov. 223.4 79 zetska banov. 55.6 55 dunavska banov. 133.9 53 primorska banov. 49.0 51 drinska banov. 73.4 43 moravska banov. 51.8 33 vardanska. banov. 54.5 32 vrba^ka banov. 33.8 30 . roračun dravske banovine je, če izvzamemo savsko banovino, relativno tri-do štirikrat večji, nego so preračuni ostalih banovin. Pri tem pa je treba upoštevati. da mnoge banovine k rije i o pret- žni del svojih izdatkov iz sredstev dotacij in subvencij, ki jih dobivajo iz skupnih fondov. Po podrobnn proračunih za 1. 1336-37 s« znašale samostojne banovini« davšči. ne (brez dotacij ln subvencij odn. dohodkov iz skupnih fondov) v dravski banovini 98 Din, v savski 52 Din, v dunavski 41 Din, v vseh ostalih banovinah pa le 5.50 do 16 Din na prebivalca. Vinska razstava v Novem mest« Vjnarska podružnica v Novem mestu je minulo nedeljo ^ in ponedeljek priredila lepo uspelo vinsko razstavo. Na razstavi je bj:o 85 vzorcev različnih vrst vjna. med katerimi so bila v prvi vrsti zastopana bela v'n a. Razstavo je otvorjl zasiužn. predsednik gospod Robert Germ s pozdravom povabljenih predstavnikov oblast:. Ze v soboto. 10. aprila so tri komisije, prva pod predsedstvom g in«- Zupaniča. druga pod predsedstvom kmet. svet. v. n. g. Sancina in tretja pod predsedstvom strok, učitelja g. Vriska, ocenile vsa na razstavo postavljena vina. Ocena v;n je razmeroma orav dobro izpadla. Odlično je bilo ocenjeno 16 vzorcev, prav dobro 21. dobro 20. zadostno 9 in primerno 2 zaradi kletarsk-fh pogre-škov so bili izločeni 4 vzorci. Nasprot.; oceni iz leta 1935. ie bila ocena letnika 1936. znatno bol:ša. četudi ie bilo lani izredno neugodno leto Silen nastop peronospore in zgodm; sneg sta povzročila veliko škodo. Razstava sama je bi-!a zelo dobro obiskana, želeti pa bi bilo. da bi bilo večje zanimanja od strani vinogradnikov samih, ki bi se lahko prepričali, cla se z umnim kletarje-njeni in dobrimi vrstam; dajo doseči naravnost odlična vina Marsikdo se je čudil kvaliteti vin nekaterih odličnih vinogradnikov, katerim je pač predmiačila Kmetijska šola, na Grmu. Razstavo ie obiskalo tudi neka; Zagrebčanov, ki so se čudili, da je možno dobiti v dolenjski metropoli tudj tako odlična vina. Zeletj bi bilo da b; se take razstave tudi v bodoče prirejale. Gospodarske vesti — Svetovna produkcija zlata. Po podatkih iz letnega poročila znane londonske banke Samuel Montagu & Comp. je lani znašala svetovna produkcija zlata 35 milijonov unč. to je za 4.02 milijona unč več nego v prejšnjem letu in za 14.15 milijona unč ali za 680/0 več nego v 1. 1930, ko je znašala svetovna produkcija 20.8 milijona unč. (1 unča 28.35 g). Na glavne produkcijske držarve se produkcija v zašnjih letih razdeli takole (v milijonih unč): 1930 1935 1936 Južna Afrika 10.7 10.8 11.3 Rusija 1.4 5.8 7.4 Kanada 2.1 3 ^ 3.7 USA 2.1 3.2 3.7 Avstralija 0.5 0.9 1.2 ostale lržave 4.0 7.0 7.7 Najbolj se je zadnja leta dvignila produkcija Rusije, ki se je od 1930. popetorila. Več nego podvojila se je produkcija Avstralije, precej pa je tudi narasla produkcija v Kanadi in v Zedinjenih državah. Delež Južne Afrike, ki je znašal 1. 1930 še 50,i,, je lani padel na 32.5®/«. delež Rusije pa se je v istem času dvignil od 13 na 21%. = Ugodno naraščanje novih vlog pri Mestni hranilnici ljubljanski. Kakor je zna- , no, je Mestna hranilnica ljubljanska s 1. i decembrom pret. leta začela oproščati sta- j re vloge, in sicer sprva do 5.000 Din, 1. ! marca 1937 pa je oprostila vloge do 10.000 Din. Od teh oproščenih vlog, katerih saldo je znašal 55,775.000 Din, je bilo do 1. t. m. dvignjenih le 6,333.000 Din, t. j. 11.35%. Nasprotno so pa v istem času nove vloge naglo naraščale in je znašal prirastek 16,750.000 Din, tako da je bil saldo teh novih vlog 1. aprila nad 61,177.000 Din. Iz 1 teh številk je razvidno, da se zaupanje vlagateljev v mestno hranilnico ljubljansko vedno bolj vrača. Upati je, da bo ta naš največji slovenski denarni zavod čimprej prišel do popolne likvidacije. 3348 vagonov (lani 2906), od tega ▼ Nemčijo 2278 vagonov (lani 1672) in v Italijo 608 vagonov (lani 354). Tudi izvoz brusnega lesa se je povečal na 1860 vagonov (lani 1380). od tega je šlo v Italijo 1010 vagonov (lani 537). Izvoz tesanega gradbenega lesa pa «e je dvignil na 406 vagonov (lani 186), predvsem zaradi tega, ker se je povečal izvoz v Italijo na 294 vagonov (lani 18). = Oslabitev francoskega franka za 3.3*/«. Sredi preteklega tedna je pričel francoski frank na mednarodnih tržiščih popuščati in ta popuščajoča tendenca tudj v tekočem tednu ni odjenjala- V Curihu je včerai noti! ala deviza Pariz le 19.57. nasproti 20.23, kolikor je znašal tečaj pretekli torek Francoska vlada je sicer demantorala vesti o nameravani nadaVnji devalvaciji preko okvira, določenega z zakonom kar pa seveda dopušča oslabitev do te spodnje meje, ki znaša v relaciji nasproti amrleškemu funtu 112.50 frankov za funt. Tej spodnji meji pa se je frank sedaj že preeeii približal saj znaša sedaj relacija 110 — 111 frankov za funt. Francoski valutni intervencijski fond ni zadnje dni nič storji. da bi preprečil popuščanje. iz česar bi se dalo sklepati, da bo dopusttl padec do spodnje meje za devalvacijo. = Bilanca družbe Radio d. d. v Beogra? du izkazuje za preteklo leto 1.36 milijona Din čistega dobička. Dohodki od naročnin za radijske sprejeme so lani znašali 9.8o milijona Din, ostali dohodki pa 0.61 milijona Din. Med stroški so največji s>troškj za program, ki so znašali 3.84 milijona Din; plače so znašale 1.42 milijona Din. odpisi 0.9g milijona Din itd. V bilanci so investicije vnešene z vsoto 9.33 milijona Din, nas ložbe pri bankah pa z 2.56 milijona Din. Borze 15. aprila Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi po 8.00, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.00, v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 31.375, Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.19. v Beogradu 12.1770 in v Zagrebu 12.16. odnosno za konec maja 12.1750. za konec junija 12.19 in za konec julija 12.1850 Na zagrebškem efektnem tiržišču se je vojna škoda najprej trgovala po 410. pozneje pa je tečaj nekoliko popustil (v Beogradu je bil promet po 407.75). Do zaključka je prišlo še v 4% agrarnih obveznicah po 52.25, v 7°/n investicijskem posojilu po 87.50 in v T^/o Blairovem posojilu po 87. Devize Ljubljana. Amsterdam 2394.66 — 2409.25, Berlin 1756.53 — 1770.40, Bruselj 736.70 — i 741.76, Curih 996.45 — 1003.52, London 1 214.26 — 216.31, Newyork 4341.01 — 437732, Pariz 195.62 — 196.46, Praga 152.-4 — 153.75, Trst 229.19 — 23227. Curih. Beograd 10, Pariz 19.5750, London 21.53, Newyork 438.75, Bruselj 73.9350 Milan 23.0750, Amsterdam 240.2750, Berlin 176.40, Dunaj 80.90, Stockholm 111, Oslo 108.20, Kobenhavn 96.1250. Praga 15.32, Varšava 83.20, Budimpefita 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 407—409, za april 407—409, za maj 407 den., 4«/» agrarne 52.25—53, 6% begluške 75.50 den., 7«/, invest. 87.25—88. 7% sta-biliz. 86—87.50, 7®/. Drž. hip. banka 98— 100, 70/. Blair 86.12—86.25, 8®/o Blair 95.25 den delnice: PAB 195—196, Trboveljska 250—280, Sečerana Osijek 200—210, Gut-mann 55—60, Narodna Samska 20 bL, Dubrovačka 335—370, Oceania 280—300, Jadranska 400 den., Osiječka ljevaonfca 170 den., Iais 17 den. Beograd. Vojna škoda 407.50—406 (407-75), za maj 407—407.50, 4ty# agrarne 52 den., 4*/o severne agrarne 51.75—52.25, 6°/o begluške 76—76.50 ( 76.25), 7«/. Drž. hip banka 99.25—100, 7% invest. 87.50— 88.50 (87.50—88), 7«/o stabiliz. 87—87.50, 6% dalm. agrarne 74—74.50 (74.25). 7«/» Blair 86—87, 8*/» Blair 95—96, Narodna banka 7200—7290 (7290). PAB 197— 199.35. Blagovna tržišča ŽITO 4- Chicago, 15. aprila. Začetni tečaji: pšenica: 7a maj 136.50. za julij 12350, za sep. 120 50; koruza: za sept. 108.50. Winnipeg, 15. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za mai 130. za julij 135, za okt. 121.25. „, . + Novosadska blagovna borza (1\ t. m.) Tendenca m ima. - Pšenica: baška. sremska 178 — 180. slavonska 178 - 180, banat, ska 1"6 — 180 baška. potiska 185 — 187. Oves- baški, sremski. slav. 104 — 106. Rž. baška 144 — 146. Korasa: baška «n sremska 94 — 95. banatska 92 — 93. Moka: baška in banatska >Og« in »Ogg« 255 — 265 »2« 235 — 245. >5« 215 — 225: >6« 185 — 195: »7« 155 — 165: »8« 110 — 115. Otrobi: baški. banatski 88 — 91. Fižol: bar ški beli brez vreče 240 — 245 BOMBAŽ + Liverpool. 14. aprjla. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 7.50 (prejšnji dan 7.53), za okt. 7.41 (7.44). za dec. 7.34 (7,37), Neivvork. 14. aprila. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za april 13.80 (13.84), za okt. 14.22 (13.24), za dec. 13,16 (13.17). se spet pogreza Dve domačiji sta se podrli, a ostali vaščani se pripravljajo na odselitev Zagorje, 15. aprila. Kakor je znano, so svoječasno kmetje in upokojeni rudarji v vasi Podkraju nad Zagorjem vložili proti Trboveljski premo-gokopni družbi tožbo za odškodnino. Vas stoji na pobočju hriba Malega vrha in je na področju rudniškega revirja v Kisovcu. Zaradi izkopavanja premoga se je ponekod zemlja začela sesedati, kar je povzročilo razpokanje hiš in s tem nevarnost bivanja v teh hišah. Proces je trajal tri leta. Obe stranki sta imeli svoje izvedence, zaslišale so se mnoge priče in na kraju so bile številne sodne komisije. Meseca oktobra leta 1935. je sodišče izdalo pismeno razsodbo, da je rudarjenje vzrok pokanja hiš in da so kmetje upravičeni zahtevati odškodnino od družbe. Proti temu se je družba pritožila na apelacijsko sodišče in pojavil se je tudi ugovor, da je tožba zastarela, ki pa ni obveljal. Za novembra lanskega leta razpisana razprava pred okrožnim sodiščem pa se ni vršila, ker so pogajanja med obema strankama dovedla do uspeha. Trboveljska premogokopna družba se je obvezala plačati sedmim posestnikom 307.000 din in poravnati tudi vse pravdne stroške. Nekaterim bo ostal poleg tega še užitek zemljišč do smrti, drugim pa po dogovoru. Družba je pravkar zaključevala izplačila posameznikom in kakor za slovo se je ponovno začela na tem kraju sesedati zemlja in s hriba rušiti kamenje. V torek je bilo opaziti, da se je malo nagnil Brvarjev kozolec dvojnik, a v sredo zjutraj se je že videlo, da se bo sesul. Tudi Brvarjeva, hiša, hlev in kašča so začeli pokati. Brvar je hitro sklical ljudi, da so mu pomagali rešiti živino iz hleva. Nato so znosili iz hiše pohištvo, iz kleti razna živila in iz kašče žito. Kmalu za tem je začel plaz potiskati vse skupaj navzdol. Enaka nezgoda je zadela posestnico Drganovo, ki je rešila kravo prav v času, ko se je hlev pogreznfl za več kakor en meter. Tudi njena hiša se je začela pomikati navzdol, vendar je še ostala v njej. Sele popoldne je znosila vse svoje reči iz nje in jo zapustila. Vas Podkraj, kjer se že več let seseda zemlja, stoji na severnozahodnem pobočju Malega vrha in je bilo že pred leti v njej zaradi se sedanja zemlje uničenih več domačij. Nesrečo je prišla včeraj kljub hudemu nalivu gledat velika množica ljudi. Zaradi ponovnega vdiranja je vsa zemlja razorana. Posestnik Brvar je dobil, kakor je pripovedoval, za odškodnino od Trboveljske premogokopne družbe 65.000 din. Imel je dogovor, da bi užival zemljo in stanovanje do svoje smrti, zdaj pa se je nenadno podrla vsa domačija. Pri tem so se mu razne reči poškodovale. Če se zraven tega še upošteva dejstvo, da je konec njegovega bivanja v hiši in uživanja posestva, ima škode za okoli 150.000 din. Konja in govejo živino je izročil v varstvo sosedom, a svinje je moral prodati. Zdaj bo moral prositi še za stanovanje pri katerem izmed sosedov. Tudi samska Drga-nova, je imela kakor Brvar do smrti dogovorjeno uživanje posestva in bivanje v hiši. Prejela je 80.000 din. žena ima sicer prihranke, vendar ji je bilo hudo, ko je zvečer zapustila hišo in zemljo. Spodaj pod Brvar jem se je podrlo gospodarsko poslopje rudniškemu pazniku v pokoja Ivanu Kalšku. Že prej se mu je bila zrušila hišica. Ker je bil rudniški uslužbenec, se zaradi službe ni upal zahtevati od družbe odškodnine. Katastrofe se boje tudi posestniki, ki imajo svoje domačije v bližini. Prav tako je nevarno, da se zruSi cesta, ki drži v St. Lambert ln ki teče okoli 50 ra nad tem plazom. Vzrok nesreče je morda ta, da so se pod zemljo izvršile kakšne izpremembe. Morda je tudi razmočena zemlja pospešila katastrofo. Zdaj je videti pred leti še lična vas kakor od granat razdejano selišče. Začasno še bivata v vasi posestnika Suša in Grčar, a bosta morala najbrže tudi ta dva kmalu zapustiti domačiji. Tudi ta dva sta dobila odškodnino. Ljudje pravijo, da bi vaščani dobili večjo odškodnino, če bi se bila ta katastrofa zgodila že prej. Najmočnejša slovanska liga v Ljubljani Zanimiv pogled dela na občnem zboru JB lige = Avstrijski Jzvoz lesa v marcu. Po prav ■ kar objavljeni statistiki je Avstrija v marcu izvozila 12.774 vagonov lesa. to je za 3493 vagonov več nego v lanskem marcu, toda le za 376 vagonov več nego v predlanskem marcu. Od izvoženih 7075 vagonov mehkega rezanega lesa (lani 4992), je šlo v Italijo 3658 vagonov (lani 4003, predi. 4717), v Francijo 1298 vagonov jn v Nemčijo 803 va« gonov. Izvoz okroglega lesa se je povečal na < Ljubljana, 15. aprila Jugoslovensko-boigarska liga je sinoči podala obračun svojega dela v zadnji po-aUvni dobi, Ki je bila dosedaj najdaljša, .»d decembra 1935. dalje, a tudi najpl >d-nejša. JBliga, Ki je ob zadnjem pregledu svoiega dela šttla komaj 76 članov, je postala zadnji čas številčno najmočnejša slovanska liga v Ljubljani, ki ima že 342 članov. Tik pred občnim zborom je vstop do v ligo 42 članov Rotary kluba, kar je vsekakor razveseljiva posJedica obiska bolgarskega ministra Dima Kazasova, ki je predaval tudi našim rotarijcem in jih tako odlično navdušil za delo zbližanja z brati Bolgari. Pregled dela je bil podan v izčrpnem tajniškem poročilu. V nagovoru pa je prizadevni predsednik g. ravnatelj Rasto Pustoslemšek prikazal razvoj dogodkov, ki so pred dobrimi tremi leti privedli do ustanovitve lige tudi pri nas. Ob tej priliki je opozoril na dogodke pred skoraj 9 leti, ko je močan potres prizadel Plovdiv in velik del Bolgarije. Takrat se je na njegovo pobudo zbralo pri nas za težko prizadeto prebivalstvo Bolgarije 132.000 levov. Zbiflka je pomenila našo iskreno pripravljenost pomagati v stiski, četudi tedaj še niso bili vzpostavljeni ožji stiki med obema slovanskima bratoma. Važna naloga, ki se je je lotila mlada liga I v Ljubljani, ji je bila v najnovejši dobi olajšana s tokom zunanjih dogodkov, ki so ligo na mah okrepili. Tajnik g. Vekoslav Bučar je orisal prizadevanje JBlige, da praktično čim uspešneje izvaja obsežen delovni program. Odboru je v polni meri uspelo vzbuditi vedno rastoče zanimanje za Bolgarijo že v širokih krogih našega naroda. Prireditve gospodarskega, kulturnega in umetniškega značaja so gotovo najuspešnejša propaganda za ddo JB lige, ki želi s knjigami, učnimi tečaji in zanimivimi predavanji čimbolj dvigniti zanimanje za slovanski vzhod. Za njeno že obsežno organizatorno delo, ji je močno potreben primeren lokal, po možnosti s knjižnico in čitalnico, kjer bodo na razpolago predvsem bolgarski časopisi. V kratkem bo če bo le finančno stran možno nekako rešiti, izšel nov bolgarsko-sloven-ski učbenik. Ob svojem drugem potovanju v Bolgarijo od U. do 26. maja bodo nesli naši ligaši s seboj slovenske knjige, darovane od Vodnikove družbe, Umetniške propagande, Hrama in Modre ptice, v zameno pa bodo dobili zanimiva dela iz novejše bolgarske književnosti. Upajo trdnot da bo s tem možno tudi zanimanje za bolgarske tečaje uspešno poživiti, saj je dosedaj močno primanjkovalo knjig. V okrilju lige 90 v zadnji dobi predavali prof. Vav- potič o bolgarski likovni umetnosti, prof. Sedivy iz Maribora o bolgarski književnosti, in podpredsednik Jel&čin o potovanju gospodarstvenikov po Bolgariji ter tajnik g. Bučar, ki je imel kar 24 predavanj po deželi. Na bolgarskem glasbenem večeru, ki ga je organiziral pokojni skladatelj E- Adamič, je tudi on sam predaval o bolgarski glasbi, narodno gledališče pa je uvrstilo v »voj spored Kostovega »Goljemanova« v prevodu Rasta Pustoslemška. Kulturni doprinos k vsemu delu za zbližan je pomenijo tudi razstave bolgarskih umetnikov pri nas, tako grafike in akvarelov slikarja Francaliskega Bolgarske pevce tudi že dobro poznamo, predvsem »Rodno pesem.« Prav gotovo najpomembnejši od vseh pa je bil obisk našega dobrega prijatelja, simpatičnega ministra Kazasova, ki nam jc ostal v toplem in prisrčnem spominu. Močan vtis je zapustilo tudi manifestativno zborovanje januarja v Trgovskem domu ob podpisu pakta o večnem prijateljstvu z Bolgarijo. JB liga je prijateljsko sodelovala z vsemi sorodnimi organizacijami v Zagrebu in Beogradu, doma pa predvsem z JC ligo, ki je tudi poslala občnemu zboru sestrski pozdrav. Občni zbor se je ob zaključku tajniškega poročila pietetno oddolžil častnemu spominu dveh svojih marljivih članov: prof. Evgena Jarca in odbornika lige skladatelja Emila Adamiča; močno ju pogrešajo vsi, ki so z njima delali za velike slovanske ideje. Živim dobrotnikom lige je občni zbor izrekel posebno zahvalo. Blagajnik Janko Lajovic je vodil svoje posle zelo vestno, boriti pa se je moral skupno z odborom s težkimi finančnimi prilikami. Z malimi sredstvi je bilo vseeno storjenega mnogo koristnega in uspešnega. V novem odboru so ostali skoro vsi dosedanji preizkušeni delavci v ligi. s predsednikom dr. Rastom Pustoslemškom na čelu V ožjem vodstvu so še gg. Ivan Jeia-čin dr. Svigelj, V. Bučar, Janko Lajovic, dr. Niko Županič in drugi. Akademski odsek zastopata predsednik Bogdan Grom m revizor Dušan Vargazon. Rotarv klubu je bilo prihranjeno eno mesto v odboru. Pri razgovoru o bodočem delu lige se je najprej izčrpno obdelalo vprašanje reprezentativnega potovanja v maju, nato paso bile novemu odboru podane tudi važne smernice za še živahnejše delo. Skušalo se bo doseči med drugim poimenovanje nekaterih ulic naših mest z imeni bolgarskih mest ali zaslužnih bolgarskih prvakov. Posebej je izrekel občni zbor svojo zahvalo onemu delu našega tiska, ki prijateljsko pomaga ligi pri njenem delu, obenem pa je bila odklonjena neobjektivna kritika vseh tistih, ki nimajo toliko poguma, da bi z aktivnim delom najprej preizkusili težave, ki se tudi JB liga bori z njimi in bi šele nato kritizirali. Zbora so se udeležili tudi številni akademiki, pismeno pa je poslal zborovalcem topel pozdrav minister Kazasov. Mr. Poslednja žrtev izpod Storžiča odkopana Tržič, 15. aprila. Dames popoldne so izkopali izpod plazu na Storžiču poslednjo, deveto žrtev nesreče, ki se je pripetila na veliki ponedeljek. Poslednja žrtev je Vili Plaibes, delavec i>n podjetju »Runo«. Truplo so že prepeljali v tržiŠki občinskj dom, kjeT so ga položili na mrtvaški oder in od koder bo pogreb jutal ob pol 18. V plazu ga je izsledil Janez Goknajer m sicer v bližani kralja, kjer so našli že prejšnje žrtve. Janez Golmajer je na ta način prišel na sled že šesti žrtvi in mu gre vsa hvala za njegovo požrtvovalno delo Viljema Plajbesa bi morda izsledili že prej. toda imel je na sebi suknjič rz nepremočljfveea platna, in zato niso s soodo mogli potegniti na dan nobenega koščka obleke ki hi dala povod za sklepanje, kie leži 00 d snegom žrtev nesreče. KVub temu so domnevali, da mora biti kak predmet pod snegom. zaradi česar so kopah dalje ter izsledili na ta nači«i tudi poslednjo žrtev naše največje planinske katastrofe. Neurja v Podunavju Zemun, 15. aprila Nad Beogradom in Zemunom ter nad velikim delom Srema in Banata je včeraj divjalo neurje, kakršnega ne pomnijo že dolga leta. Ves rečni promet na Dunavu, Savi, Tisi, Tamišu in Begeju so morali že zjutraj ustaviti. Burja je čez dan dosegla brzino 120 km na uro, proti večeru pa se je zvišala na 150 km. V Beogradu in Ze-munu je orjaška košava rušila dimnike in strehe, razbijala okna ter trgala telefonske in brzojavne žice. V Vršcu je vihar porušil hangar Aerokluba in znaša škoda preko 150.000 Din. Na Dunavu se je potopilo in razbilo več plovnih objektov. Silni valovi so na treh mestih zrahljali nasip med Zemunom in Beogradom. Valovi, ki so butali ob nasip, so bili visoki tudi po 6 metrov. Za popravljanje nasipa je občina mobilizirala mnogo delavcev. Tramvaj iz Zemuna v Beograd je vozil po vodi. Po Dunavu so plavale deske razbitih čolnov ter najrazličnejši predmeti z uničenih plovnih objektov. Zemun-ski gasilci so bili ves dan v strogi pripravljenosti. Košava je izpremenila naraslo Savo v razburkano morje. Pri Ostružnici je visoko va-lovje že dopoldne premetavalo velik čoln. v katerem je bilo pet ljudi. Skoraj dve uri so se ljudje v čolnu obupno borili z valovi. naposled pa se je čoln prevrnil in pred očmi mnogih ljudi na bregu, ki niso mogli pomagati, je besno valovje pokopalo pet človeških žrtev. Ponesrečenci so menda iz vrst onih delavcev, ki so že nekaj tednov pri Ostružnici nakladali in prevažali pesek, identiteta pa še ni ugotovljena. Letovališča za šolsko mladino Beograd, 15 aprila. AA. Prosvetno ministrstvo ooozarja ustanove ki mislijo pristopita k orgranizao|ji letovišč za šolsko mladino, na pravilnik o dijaških letovališčih Sn. št. 21.446 iz leta 1935. Po tem pravilniku spadajo vsa letovališča, kier se mudi šolska mladina (srednješolska in visokošol-«ka). pod nadzorstvo prosvetnega ministrstva Letovališče se lahko priredi saino za učence ali pa samo za učenke. V enem mestu more samo ena ustanova imeti svoje letovaJitte. Upokojitev Beograd, 15. aprila, p Upokojen ie arhiv-f»ki uradnik katastrske uprave v Ptuju Josip Novotni. Dve aktualni osebnosti Neka angleška slikarica je naslikala dva zgodovinska potreta naše dobe: Alfonza XIII., bivšega španskega kralja, ki je žrtvoval za podvig generala Franca velik del svojega imetja. Sliko vidimo na levi. Na desni pa se kaže portret gospe Simpsonove, neveste Windsorskega vojvode. To sliko je kupil za sebe bivši angleški kralj Edvard Vin. Električne sile telesu Mikroelektrične raziskave — Poskusi na jetrih Na zadnji seji Dunajske biološke družbe je gcvoril odlični praški biolog dr. Rudolf Keller o mikroelektričnih raziskavah v organizmu, šlo je pred vsem za jetra in vezivo. Učenjak raziskuje električne sile organizma. ki so pomemfma za presnovo, že-d«retletja in je pri tem odkril celo vrsto dejstev. Po njegovih spoznanjih je bilo mogoče razumeti mnogo, dotlej nejasnih problemov presnove. Temeljno spoznanje je to, da obstoji med krvjo in Slanicami elektrostatična potencialna razlika, torej polje električne sile. Sokrvca deluje pri tem kot negativni, stanice pa kot pozitivni tečaji. Ker pa imajo vsa hraniva določen električni naboj in jih torej tečaja po zakonu električne privlačnosti ali odbijanja privlačujeta ali pa cdklanjaita, mora nastati neka določena izbera med snovmi, ki so pri šla v telo in ki ostajajo v krvi. Poskusi dobro potrjujejo te domneve. Dr. Keller je pokazal ta dejstva najprvo na primeru zdravih jeter in še povedal, kakšne spremembe se pojavijo, če jetra oboli jo in elek •triCne napetosti popuste. Pri tem pride posebno do vdora vode in kuhinjske soli v jetrne stanice, ki postanejo s tem nesposobne, da bi opravljale svoje normalno delo. Mata Hari s Gnezdo ljubezni v ječi — Milost za žensko, smrt za moškega Ljudsko sodišče v Barceloni je obsodilo lepo, 25letno vohunko na dolgoletno ječo. Je to neka Francozinja po imenu Jeanne Constance Dorgeova, ki se je pa izdajala za i>grofico Daniševsko«, ker je to nekaj imenitnejšega. Nekoč je bila Dorgeova majhna filmska igralka in plesalka. Na zadnje se je dala po generalu Francu poslati v Katalonijo, da bi tam zanj vohunila. Govori gladko pet jezikov in zdi se, da zna moške kar tako ovijati okoli svojih prstov. Toda to že ni prava posebnost te Mate Harijeve španske državljanske vojne. Zanimivejši so njeni zadnji doživljaji, v preiskovalnem zaporu. Ko so 5>grofico« prijeli, je prišla v ječo, pa ne tako, kakor prihajajo jetniki običajno .temveč v taksiju, z mnogo prtljage, s cvetlicami in psičkom v naročju. Rav natelj jetnišnice, vrl anarhist, je kar zijal. Menda je še preveč zijal, kajti ostali jetniki so kmalu opazili, da uživa vohunka posebne prednosti. Dobivala Je svoje obede iz finega restorana in je sedela v svoji s cvetlicami okrašeni celici lepo maniki-rana v rožnatem negližeju. To celico so jetniki imenovali »gnezdo ljubezni«. Psiček Fido ni smel ostati v celici lepe jetnice. Zanj se je zavzel anarhistični kaz nilniški ravnatelj. Krvoločni mož seveda ni bil toliko grozovit, da bi grofici od časa do časa ne prihajal poročat, kako se Fidu godi Kot prvi dan je poslal listek: »Fido hrepeni po Vas«. Torej je odišla grofica v stražarjevem spremstvu v uradno stanovanje gospoda ravnatelja, da bi tam obiskala Fida in popila nekaj čaja. Točno plaču) »Jutra« naročnino Varili svojcem zavarovalnino Ta idila se je morala za ravnatelja seve da slabo končati. Revolucionarno sodišče v Barceloni se je izkazalo napram vohun-ki sicer dovolj galantno in jo je obsodilo namesto na smrt, kakor je običaj, na dvaj set let robije, kar ni nič v deželi, kjer se režimi neprestano spreminjajo — toda rav natelju se je godilo slabo, ko so zvedeli, kako je skrbel za Fida. Katalonska justi-ca je pustila lepo Jeanno živeti, njenega občudovalca, kacsnilniškega ravnatelja pa je postavila te dni k zidu in ga ustrelila. Star je, a še predava 11 Rabindranath Tagore, bengalski pesnik, odlikovan z Nobelovo nagrado, je star že 76 let, pa še dovolj mlad, da predava na univerzi v Kalkuti Borba za razvaline Roman brez »e« Svetovna literatura se je obogatila z to nianotn nekega pisatelja v Los Angelesu, ki si je vtepei v glavo, da mora napisati delo, v katerem ne bo nobene črke »e«. Pisatelj se imenuje Wrlght in svoj čudni roman je pisal nič manj nego deset let, vsak dan po nekoliko ur. Knjiga vsebuje 50.110 besed, a nite ene ni vmes, ki bi se mogla ponašati z e-jem. Wright ni imel lahkega dela, kajti angleščina ima več besed nego vsak drugi jezik, ki vsebujejo črko e. Pred nekoliko tedni je mož svoje delo dokončal. Toda če je pričakoval, da bo imel kakšne posebne uspehe s svojim čudnim načinom pisateljevanja, se je grdo zmotil. Vsaj doslej še ni našel založnika, ki bi mu hoitel knjigo izdati. Potovanje morskih zvezd Morske zvezde so največje sovražnice ostrig. Ker so se v ameriških morjih v zadnjih letih silno razmnožile, je gojitev ostrig silno trpela. Sedaj hoče ribiški urad Zedinjenih držav proučiti potovanja morskih zvezd. Kakor ornitologi obročkajo ptice, da bi ugotovili smeri in daljave njih selitev, tako (bodo v Ameriki barvali morske zvezde, da bodo mogli zasledovati njih poti. Na ta način upajo odkriti načine za pobijanje teh živali. Kraljica jabolčnih zavitkov Miss Norma May Longuecker iz Micht-gana je specialistka v pripravljanju jabolčnih zavitkov, zato so jo rojaki izvolili za kraljico te v Ameriki priljubljene poslastice Burbonski denar za generala Franca Kakor poročajo londonski listi, je španska infamtka Evlalija, 731etna teta bivšega kralja Alfonza, izjavila v nekem inter-vjuvu, da je kralj Alfonz dal generalu Framcu na razpolago 2 milijona funtov šterlingov, da bi mogel izvesti svoje načrte. Kralj upa, da bo mogel general Franco doseči povratek španske kraljeve hiše v Španijo in s tem na prestol. General Franco je že pred dvema letoma prišel h kralju Alfonzu in mu izjavil, da bi mu bilo mogoče z državnim udarom zajesti Madrid. Stvar bi se naredila naj-dalje v dveh tednih. Vsi so bili prepričani, da misli general Franco pošteno in so mu dali na razpolago ves denar, ki so ga imeli, in celo dragulje. Tudi potem, ko je začel Franco s svojim uporom in se je državljanska vojna začela vleči v nedogled, so španski monarhisti dajali svoj denar. Sedaj pa nimajo ničesar več in vsem se čudno zdi, da je republika tako močna. Avtomobilski vlalč Iz Monakovega je odrinil te dni na pot širom Nemčije prvt avtomobilski vlak, M bo prepotoval vso državo in obiskal vsa večja mesta Kako daleč letijo čebele Od 800 m do 10 km — Ogromno delo, skromen efekt Na širnih prerijah Amerike so proučevali vprašanje, kako daleč letijo čebele od svojih panjev. Našli so. da se te živali držijo normalno v daljavi kakšnih 800 m od svojih stanov. Samo če ne dobe v tem krogu primerne paše, se oddaljujejo tudi za 2 do 3 km. V izjemnih primerih so čebele iz določenih panjev našli tudi do 10 km od njih. Če žuželke na svojih poletih nalete na kraje, kjer je dosti cvetlic z medom, se vrnejo takoj v svoj panj in spor oče to najdbo na nam še neznan način svojim to- variši cam ,ki prilete potem v velikih masah. Izračunali so, da je treba okrog 37.500 poletov po 40 miligramov cvetnega prahu, da naberejo 1500 g cvetnega nektarja, ia katerega napravijo čebele potem 1 funt medftj. To delo izvršijo čebele v 12.500 delovnih urah. Ker traja življenje posamezne čebele povprečno le 35 dni, je jasna da more le cela država teh žuželk, ki obsega kakšnih 10.000 delavk, opraviti vse potre* no delo. Konferenca v Montreuxu V Montreuxu se zdaj vrši konferenca o kapitulacijah v Egiptu. Slika kaže palačo konference v zastavah, v krogu na levi je švicarski delegat Motta, na desni pa francoski zastopnik Pozzi. Konferenci predseduje Nahas paša iz Egipta Letališče na Severnem tečaju Oporišče za zračno zvezo Moskva — San Francisco V sovjetskih zračno prometnih krogih gevore že dalj časa o tem, da bi zgradili moderno letališče na Severnem tečaju. To pristajališče naj bi rabilo pred vsem kot važno oporišče za stalno zračno zvezo med Moskvo in San Franciscom. Pred vsem s tem namenom je odletela pred nekoliko dnevi na Rudolfov otok v petih letalih večja skupina ruskih učenjakov, med katerimi je sloviti polarni raziskovalec prof. šmit in deset meteorologov. Na tem otoku, ki je kakšnih 600 km oddaljen od Severnega tečaja, namerava prof. šmit zgraditi glavni stan za ekspe-dicijo. Na Rudolfovem otoku imajo že sedaj letališče, ki ga je dala ruska vlada zgraditi pred letom dni. Na Severnem tečaju bodo raziskovalci odskočili s padali Panika v filmskem ateljeju Ranjeni igralci — Igralka v dotiku z električnim vodom V nekem hollywoodskem filmekem ateljeju je prišlo pri snemanju novega zgodo vinskega filma do panike, pri čemer sta bila dva igralca težko poškodovana. Med nekim prizorom, pri katerem je na improviziranem odru sodelovala mnogo konj in vozov, so se konji zavoljo prejarke luči splašili in zdirjali proti komparzeriji, ki je predstavljala gledajočo publiko. Eden izmed konjev je podrl znano filmsko igralko Ireno Dum na tla in igralka je bila v smrtni nevarnosti, ker je prišla v dotik z električnim vodom. V zadnjem trenutku ja je v nevarnosti za lastno življenje rešil filmski režiser Mamulian, o katerem pravijo, da je zaročenec Grete Garbo. Z nekega voza je padel na tla tudi filmski igra lec Charlej) Pickford in se tako težko poškodoval, da so ga moTali prepeljati k operaciji v bolnišnico. Več lažje ranjenih oseb je (bilo med statisti. iz letal, nato bodo na tej točki zgradili vremenoslovno postajo. Ta postaja bo rabila pred vsem potrebam zračne proge Moskva—San Francisco, tu pa bodo stanovali poleg meteorologov tudi nameščenci te proge. Znanstvene aparate in neobhodno potrebne pse za sani bodo spustili na tla tudi s padali. Najprvo bodo zgradili brezžično postajo. Letala, s katerimi se je družba znanstvenikov odpravila v daljne polarne kraje, bodo vzdrževala zvezo med njimi in celino, ostala pa bodo toliko časa v obratu, dokler ne bo letališče na Severnem tečaju popolnoma urejeno in pripravljeno za promet. Napoleonova smrt po Mascagniju V Italiji pripravljajo že danes na tihem velike svečanosti za 1. 1940., ko bo poteklo pol stoletja, od kar je skladatelj Mascagni zložil svojo Cavalierjo rueticano«. Mascagni sam pripravlja za le svečanosti novo veliko opero, ki obdeluje Napoleonovo smrt. Po Mascagniju pa Napoleon ne umre na Svati Heleni, temveč v Šchonbrunnu, kamor se je bil prebil, da bi videl še enkrat svojega si" na. Del univerzitetnega mesta pri Madridu tvori ozemlje s klinikami. Za posest tega ozemlja se vršijo ljute borbe med Francovo vojsko in miličniki. Četrt je zdaj že močno opustošena Kajenje v njujorski podzemni železnici 122 oseb ee je moralo zagovarjati pred policijskim sodnikom v Brooklvnu, ker eo bi]e proti vsem prepovedim kadile med vožnjo e podzemsko železnico. Vsaka izmed njih je morala plačat j dolar kazni. Izjema je obveljala samo za nekega Thomasa Thor, sena, ki je izjavil, da toliko denarja pri se* bj niti nima. Ko ee je eodnik začudil, da nima tega de-nairja, je Thoreen dejal, da ima 6icer denar v banki, a tega je tam vložil, da bo poravnal stroške za bolnišnico. Njegova žena ee bo namreč v kratkem vrnila iz nje. Ta izjava skrbnega moža je omehčala sodnikovo erce. Ker je pa vendarle menil, da izdaja možakar denar za cigarete, ga je vpras šal, ali ima kaj cigaret pri sebi. Thorsen je dejal, da jih ima, potegnil je iz žepa škatlo ki v njej je bik) sest cigaret. »Teh šest garet vam vzamem«, je menil sodnik, »druge globe vam ne bo treba plačati. Svetujem vam pa, da v bodoče nikar ne kadi« te tam, kjer to ni dovoljeno.« 991 demantov izginilo Na glavni carinarnici v Pragi je izginila pošiljka iz Anverse, ki je obsegala 901 neobdelanih demantov. Prejeti W jo moralo neko brusilno podjetje v Pragi. Domnevajo, da je paket prišel po pomoti na kakšno drugo tvrdko, vendar pa nI izključena tudi tatvina. Pošiljka predstavlja vrednost 30.000 belgijskih frankov. Danski polkovnik Lumt Id mu je poverjeno nadzorstvo nad mejo med Francijo in Španijo Chaplin na kronskih svečanostih Iz Hollywooda poročajo, da je bil tudi Charlie Chaplin povabljen na kronanske svečanosti. Filmski zvezdnik bo v Londonu ffast We«tminstrskega vojvoda, Avtobus padel v reko Pri Bolivarju v državi Antioquia v Ameriki je zavozil nabito poln avtobus v reko ter izginil v deročih valovih. Sedem pot« nikov je utonilo. i ANEKDOTA Po krstni predstavi neke opere Riharda Straussa so javili komponistu, da ga čaka pred gledališčem množica lovcev na avlo-grame. Ravnateljstvo zavoda je bilo v zadregi jn ni vedelo, kako naj skladatelju prihrani mučne prizore. Samo Strauss je bil vedrega lica. Z močno podvezano roko je zapustil gledališko poslopje — in noben čaa stilec ga ni vprašal za avtogram, da je mojster nemoteno odkorakal v hotel. VSAK DAN ENA »Samo poglejte, kaj se je naredilo z vašim polnilnim peresom, ki sem ga pravkar hotel preizkusiti t • ;< ia&ta ct Baa$ »JUTRO« sf. "88 7 PeteE. TS. !V. 1937. Knltarnl pregled Vtisi iz zagrebškega gledališča Razdalja med Zagrebom in Ljubljano je zares majhna, a čeprav je majhna in zna* ša samo tri ure solidnega brzovlaka — vemo običajno tu prj nas več o gledališkem življenju Dunaja, Burgtheatra al; državne opere... In vendar živi v Zagrebu teater največjega formata, organiziran z vsem ra-finmajem in opremljen z najmodernejšimi pridobitvami scene, opreme in pa z izbra« nim umetniškim osobjem, kj je znano sirom Evrope — da, bogme celo onstran velike luže jih poznajo nekatere teh pionir« jev, kj diše po šminki... Slučaj ali usoda, ali sreča me je ipoved-la v Zagreb, da sem imel priliko spoznati ne samo utrip mesta, temveč predvsem teatereko gibanje, doživljanje, žrtvovanje in dogorevanje... Sred; trga stoji stavba, imfx>zantna jn tudj nam znana od zunaj — od znotraj se zdi prav tako impozantna. Ta notranja, dejal bi skoraj, duševna impozant nost, to so pridobitve starih dni, Mjletičev, Trešcecev. Vse to živj in se odraža v zdravi sedanjosti, pa naj se imenuje ta seda« njost dr. Šenoa, dr. Batušič in Baranovjč in Strozzi kj tvorijo generalni štab in skušajo priti čim ugodnejše preko ovir in težav... Zal ne poznam imen vseh tihih in neznanih vojščakov, šefov garderob jn rekvizit in komandantov odra in vseh nebesnih velikih in malih luči... ,• Ve]ika hiša na trgu je bila premalo za gledališki konsum Zagreba. Sezidali so preko poletja še eno manjšo. Ne, ne samo za dramo, tudi za opereto! Tam velja načelo: vsakemu delu ustrezaiočo prostornost in oko lje... Slavni kolega Shakespeare, to se ve, domuje v velikem domu — fletna »Navihan« ka« in »Floramy« in »Tončk;« in »Marice« pa v malj hiši. Vse dramske kabinetne stvari in stvarce so spravljene na malem odru pod streho. — Opera, ta ima dovolj razmaha pod velikim krožnim horizontom. Sicer pa, stoj! Mimogrede povem: ako dramski komad užge in ako kaže. da veliki teater napolni blagajno z majhnim delom, pa če se to imenuje »Prva legija božja« — so vrata v velikem tealru na široko odprta —- blagajna pa nabito polna... Trenotno dokazuje zagrebško kazaljšte svojevrstno zadevo. Ta zadeva se tiče ljudske duše jn ljudske potrebe. 2e nekaj časa sta obe hiši, velika in mala, večer za večerom polni. Ljudje, publika, je preko noči, so mj rekli, vzljubila teater, in 6edaj je postavljen na laž ton«film in vse podobno. A ne samo to! Gledal sem na lastne očj in slišal, kako je publika zaploskala dramskemu igralcu koj, ko se je jx>javil na odru, ploskala je nato dobro odigran; sceni, dobremu odstavku v vlogi... Da je arija v oper; ali opereti igralcu in pevcu garancija za uspeh — to je jasna zadeva -.. Nato.. Da, res, celo še »nato« pride. Po predstavi živj ta publika z liki z odra in pa z ljudmi, ki so te like predstavljal; in ki nosijo v ci-vilu imena, recimo: Dubajič, Dujšjn, Afrič, Kraljeva, Podgorska, Tončičeva, Nušič, Ker-njceva, Binički al; Rakuša ali Nožinič... Ne nroj jih je in seme posejano od Fjjana, Borštnika, Freudenreicha, Strozzijeve — Paviča in Raiča je padlo na rodovitna tla. Repertoar v drami je gibčen, širok jn daje koncesije predvsem domači produkciji, vendar so Zagrebčan; lahko mirni, da jih drž vodstvo drame »a jour« s svetskjm repertoarjem — vien de paraitre... Seveda! To ima svoj j-seveda«, kajti osebje je do« volj številno in dela se pridno, včasih pridno tudi za človeka, k; je vajen ljubljanskega gledališkega »garanja«. A dela se prese« Koncert dr. Danila švare n Zdi se mi, da je edino v tem zmota onih ki polagajo preveliko važnost na priučlji-vo v ustvarjanju; cdtod diekrepanca, ki loči one, kateri si laste častni vzdevek »sodobnosti« od onih, ki ji,m ni za naslove. Zato ni čuda. da se slabiči le preradi družijo v organizacije vsakovrstnih ščitov: v slogi je moč, če je ni že v posaimez niku. Resnično krepak človek pa gre rad svojo pot. ne oziraje se na njeno dopadlji-vcst za ostale in izogibajoč se premnogim prijateljskim obveznostim, ki izvirajo iz dcbrotvo-rnih ali podpornih organizacij in dobrotvornost je slednjič podistat vsaki kakorkoli diktatorsko usmerjeni družitelj nosti. — dobrotvornost zase namreč. »Taki smo pač ...« Zato je tudi nemogoče ocenjevati sklad-Ibe, ki jim je zunajnja, namerna in tehnična plat obenem ves izraz in vsa nujnost z merilom, s katerim so bila in bodo merjena trajna dela. Ne bi jim kazalo odreči vsakršnega pomena ali pobudne vrednosti. Za mlade, še neizpiljene duhove je vsaka pobuda dragocena, vsak tehnični roigljaj razodetje — o čemer sem se doslej lahko prepričal v teku svojega kletnega pedagogiziranja. V tem smislu so kompozicije dr. švare gotovo zakladnice vestnega, dovzetnega in delavnega adep-ta. V njih je skladatelj marljivo zbral vise ono. kar mu je dalo šolovanje: ne mislim le pravo šolsko šolovanje, temveč šolanje kot zavesten in dojemljiv pogled na ust v ar janje preteklih in sedanjih generacij, šva-ra si je ustvaril lastno zbirko tehničnih pripomočkov, ki so bili svojčag skupni neki glasni struji, danes pa so zopet last posameznikov — onih namreč, ki jih še vedno cenijo. Gotovo je tudi ta zbirka prav bogata v priročnem oziru ter nudi skladatelju polno izrazitih, včasih tudi presenetljivih možnosti učinkovanja v kolikor zavisi jakost skladbe od zunanjih pripomočkov. Avtor večera mi ne bo zameril, ako gem mu v tem podal misli, ki so se mi porajale ob poslušanju njegovih skladb. Tudi meni bi bilo mnogo ljubše, če bi me skladbe zavzele tako, da ne bi imel vmes veselja do tehničnega razmišljanja. Vendar se ta refleksija vsiljuje zaradi avtorjevega lastnega poudarka na vnanjo plat izvajanih skladb. Tako n. pr. pri klavirski sonati! Kot oboževalec klavirja sem že pri prvih zvokih tega čudovitega glasbila pripravljen slediti skladatelju, če treba tudi po trnjevih poteh. Toda mora me nekam vesti in privesti, ne le da mi nudi razgled po spodtikah in ovirah tako, ah tako zelo preproste nature! Ne rečem ,da se niso včasih tudi veliki ^uSnavi' borili a tehniko izraza^ toda kaj netljivo in naporno... premiera brzi za premiero in repertoar hiti preko Senečiče-vega »Slučaja s ulice« na Bogovjčevo dramo »Matija Gubec« z Dujšjnoim, ki ostane v tem komadu, poleg silne režije kolege Gavelle v nepozabnem spominu. To je res veliko in res sposobno! Zdravo Gavellal Režija se giblje v vseh mogočih smereh in solidni, iiStušeni režiserj; skrbe, da se razvija repertoar gladko. Brez urnega in vsestranskega Titta Strozzi ja sj človek ne more misliti danes zagrebškega teatra. Spis ritus agens... Režira vse: opero, dramo, veseloigro, igra, kreira največje in najna-pornejše vloge, uživa sam kot pisatelj in dramatik ugled, je organizator mladinskih predstav in vrhu vsega — direktor drame. Tam imajo našega Nučiča — solidnega in izkušenega mojstra Ibsena, Shakespeareja in imajo Verlija, ki obvlada rahle in občutljive teme bolj ko drugi. Bilo bi preveč opisati s kratkimi, bežnimi vrsticam; točen oris nivoja, ljudi, poslanstva in pomena, ki ga ima zagrebška drama kot institut in pa sočasno oceniti pravilno vse one, ki delujejo za njen procvit. Ako predstavlja zagrebška drama s evo« jo organizacijo tip popolnega jn dovršenega evropskega teatra —tem bolj velja to za opero. Sa; opera že po svojem bistvu zahteva velikih in največjih dimenzij. Tu je Zagreb lahko ponosen na to kar ima, kajti to, kar zmore zagrebška opera, zmorejo le največje opere v Berlinu, Milanu, na Dunaju jn seveda v Rusiji. Ogromen korpus zbora in pa korpus čudovito ubranega or« kestra izpopolnjuje novo organizirani balet, katerega je ustvarjla Margareta Froman, Rusinja, plesalka velikega slovesa, koreo-grafinja — režiserka naiodličnejših kvalitet K vsemu temu pride prekrasno število blestečih pevcev in pevk, katerih večina je prestala krst uspeha in preizkušenj na naj« večjih svetovnih odrih. Prosim! Evo gospe Mjtrovičeve in Nožjnjčeve, potem Kunčeva, saj jo poznamo — za katero se pulita i Praga i Berlin. In mladina! Kje najdemo zlahka še eno mlado Tončičevo, uporabno za vse, za »Dijaka prosjaka«, za malo Ja« pončico »Butterfly«, za paže vseh vrst in značajev v »Plesu v maskah« jn v »Huge-notjh«. Okrog nje je sama vedrost in mla« dost in pa — zajamčen uspeh. To pa niso •mačkine solze! Da bi pozabil? Kaj še! Tam v zagrebški operi je nastanjen dober del slovenske opere. Tam srečamo stare znance visokih tonov Jožeta Rijavca in Šimenca, tam blestita temna basa Krjžaja in Rusa Poslednji je najmlajši član in še nedolgo v Zagrebu, pa ie že zrasel z mestom in s teatrom, ter je priljubljen, kar se da! Tako je, da — Za« greb ima slovensko opero ... Trije dirigenti, poleg celega štaba drugih dirigentov, sj dele delo, si segajo v roke in pod ramo. Ravnatelj opere Baranovič, sloveči ljubitelj Wagnerja, ves izkušen in mnogostranski, najde toliko časa, da kom-ponira. Predvsem balete. Letos je dal »Im-breku« nos., mu ga vzel in spet vrnil. Po« tem je Jozefovič, mnogostranski dirigent neštetih repertoarnih oper in genialni prijatelj Lovro, po domače Matačjč, naš dobri znanec in oboževatelj Ljubljane. In še, in še... Tako! Pod kretnjami teh rok. pod mislimi teh glav diha, kipi zagrebško gledali« ško življenje. V polni, zvrhan; meri daje bogastva in človek se v resnici zamisli in začudi, da je od Ljubljane do Zagreba samo skromne tri ure solidnega brzovlaka ... Prof. 0. Sest bi ostalo za njim umetnin, če bi nam bili zapustili le odraz svojega potu in truda, le posledice nezmagovanja tehničnih vprašanj ,ki nas ostale prav za prav tako malo brigajo? V celoisti je bil resumč ponedeljkovega večera zame v tem, da smo čuli skladbe gotovo nadarjenega, sprejemljivega in za vse odprtega avtorja ,ki nam je skušal dati vpogled v svojo delavnico. Lepo število kompozicij raznih formalnih skup!n katerim gre predvsem priznati resno, vztrajno stremljenje borbene narave, vestno izvajanje vseh nastopajočih, čijih interpretacija ni edino kriva neke enoličnosti (sicer pa na svetu le malo skladateljev prenese celovečerno poslušanje), ki je bila v bistvu utemeljena v avtorjevi preveč podčrtani enostranski usmerjenosti. Prepričan sem, da bo dr. švara, čim se otrese czkosrčnih ideoloških vplivov in premaga tehnično plat kompozicijskega ustvarjanja, mogel že iz sam? ambicije ustvariti kakovostna dela; ako bo potem še prisluhnil s tenkoslušnim sluhom svojemu talentu, bo ž njim zadovoljna ne le publika, temveč bo zanj prvi navdušen podpisani (Konec) L. M. š. P. S. Zasluga, da je dr. švarin koncert mogel prikazati njegova dela v najboljši luči, gre vsem nastopajočim umetnikom, ki so z vsem znanjem in renomejem pripomogli skladbam do izraza. Ga. Gjungje-nac, g. Kolacio, Ljubljanski godalni kvartet in oba pianista, prof. Lipovšek in ši-vic so stavili vse svoje odlične sposobnosti v službo skladateljevo in podali skladbe na dovršen način. L. M. š. Spomini ameriškega Slovenca (Frank Javh — Kern, Spomini ob tride« setletnici prihoda v Ameriko. Samozaložba. Ljubljana—Cleveland 1937). Clevelandski zdravnik in eden izmed voditeljev ameriških Slovencev dr. F. J. Kern je leta 1933 priobčeval v »Ameriški domovi« ni« svoje Spomine ob tridesetletnici prihoda v Ameriko. Te članke je sedaj povezal v celoto jn jih dal v star; domovini natisniti kot knjigo na 110 straneh. Knjigo dr. Kerna moramo samo pozdra« viti, ker nam odipira malo znani svet: življenje naših rojakov onkraj Atlantskega oceana. Hkrati nam kaže vzore in boje slovenskega izobraženca, k; ei je ustvaril ek« s;stenco na trd-ih ameriških tleh. Kernovi spomini eo zanimiva izpoved enega izmed pionirjev slovenske kulture med našimi izseljenci v Zedinjenih državah. V prvem poglavju podaja pisec, rojak iz okolice Škofje Loke, kjer se je rodil 18.-marca 1887 (potemtakem je bil pred nekaj tedni petdesetietnik) spomine na otroška leta in na gimnazijska leta v Kranju in v Ljubljani; marsikaj značilnega pove pisec iz življenja v Alojzijevišču. Tudj literarno zainteresiran čitatelj najde kakšno drobtino, n. pr., da je večina dijakov bila kljub pisanju Mahničevega >Rimskega katolika« na Gregorčičev} strani in da eo celo prefekti pozdravljali Antona Aškerca, ko 6o ga sre« čavali na 6prehodu, čeprav je bil znan »kot hud liberalec in svobodomislec«. V drugem poglavju opisuje dr. Kern spomine na pot v Ameriko, kamor se je odločil zaradi nevšečnih razmer v Alojzijevišču. Tja ga je spravil župnik, ki ee je pisal Solnce. V Newyork je prispel e skupino enako usmerjenih tovarišev v avgustu 1903 in je čez nekaj dni odpotoval v St. Paul, kjer jesku* paj z desetimi slovenskimi dijaki stopil v semenišče. Pisec podrobno pripoveduje o razmerah v tem učnem zavodu in o svojem duševnem razvoju, opisuje izlet v Cleveland 1. 1904, počitnice v Omahi, Nebraska, kjer ee je preživljal kot uslužbenee pogrebnega zavoda. L. 1905 je postal bogoslovec. Marsikaj zanimivega pove pisec o 6vojih li« terarnih stikih in poskusih; že tedaj je pričel pripravljat; angleško-slovensk; besed« njak, kj ga je izdal L 1926 v pet tisoč izvodih, izmed katerih je 3000 izvodov obtjča« lo v piščevem skladišču. Izkušnje ameriškega avtorja-založnika! Nadalnje poglavje ima naslov »Mo; zna« čaj (Nekaj iz dnevnika)«. Tu pripoveduje dr. Kern, kako je postal urednik »Nove Domovine« v Clevelandu in slika tedanje razmere med slovenskim; naseljenci v mestu, k; je dandanes metropola ameriških Slo« vencev. Obširneje omenja tudi 6voje stike z najpomembnejšim ameriškim slovenskim žurnalistom Ivanom Molkom. Iz Clevelanda je prjšel v Calument in urejeval tamošnji »Glasnik«; prj tem je moral kajkrati sam slaviti, kakor menda prvi slovenski žurna-list Val. Vodnik pred 140 leti. Pozneje 6e je vrnjl v Cleveland jn postal upravitelj tiskarne »Nove Domovine«; med svojimi uslužbenci omenja s simpatijo Ivana Laha, očeta pisatelja dr. Ivana Laha. Po polomu podjetja, ki ga je bil prevzel že v kritičnem stanju, je poučeval angleščino, ko pa se je zadeva 6 kapitalom L. J. Lauscheja zopet uredila, je postal urednik lista, ki je več« krat spremenil ime (Amerika, Clevelandska Amerika. Ameriška Domovina). Zaradi spora v redakciji se je posvetil študiju medicine. Razmere na univerzi opisuje dr. Kern v zaključnem poglavju. L. 1912 je bil di« plomiran za zdravnika in kirurga in leto dni pozneje je pričel praktic-irati. S tem 6e dr. Kerna spomni končujejo. Knjiga je spisana brez večjih literarnih pretenzij v preprostem slogu in jeziku; pisec sam priznava, da je spisal posamezne članke v naglici, zato pa vid; v njih neko spontanost. V nji pa je zbranega dokaj gradiva o življenju naših ameriških naseljencev jn je samo obžalovati, da se je pi« sec ustavil tam, kjer bi bil lahko največ povedal. zla9ii v zvezi z vojnimi dogodki in osvobodilno akcijo. Spomine, ki so opremljeni z več slikam;, končuje dr. Kern z besedo o pesniku Ivanu Zormanu in z njegovi« mi verzi o ameriških Slovencih. Med slikami so vredni pozornost; Vavpotičev portret Kerna. .Takčev portret Zonnana in skupin« ska slika alojzijeviščnikov iz L 1902. —o. ® R T še stekaj zaradi 8 golov Dolgoletni aktivni igralec SK Ilirije Mio-dirag Doberlet, ki je s svojim klubom pre: živel mnogo lep.h. pa tudi mnogo slabih časov in hodil z njim dolga leta za uspehi in neuspehi nam (je glede na nedeljski poraz SK Ljubljane v Beogradu poslal dopis, ki ga radi objavljamo v celoti. Pri tem se dobro zavedamo, da l>odo uvaževania vred: ne besede tega nogometnega »veterana« ostale samo »glas vpijočega v puščavi« ali pa celo izzvale serijo očitkov in protestov. G. Doberlet, k; mu je procvit naše elitne ena;storice. kljub temu da ni v njenih vrstah. gotovo toplo pri srcu. piše torej lia-eledntje Vodstvo nogometne sekcije, odl>or za sestavo' moštva jn tudi trener SK Ljubljane g. Obit.z sigurno ne vedo. da so za 14 doslej odigranih ligaških tekem zaposlil; okoli 25 igralcev v raznih mogočih in nemogočih postavah. Tako je šlo od nedelje do nedelje, postavljali so v moštvo »stare« ali »mlade«, in sicer samo tako. da so vselej igrali tisti ki so na zadnjem treningu pred vsakim nedeljskim nastopom pokazali najboljšo formo. Ne čudim se trenerju, čudim pa se tehničnemu vodstvu, da dopušča takšne poskuse. Saj so vendar v sekeijskem vodstvu strokovnjak,;, ki vedo, da so elitna nogometna moštva dosegala največie uspehe baš zaradi tega. ker so od tekme do tekme igrala v enakih postavah ne glede na trenutno formo posameznikov. Iz moštva ie moral samo igralec, ki ie bil kaznovan ali pa poškodovan. Trdno sem prepričan, da bi moralo tudi vodstvo SK Ljubljane uvesti ta sistem, obenem pa bi bilo trel>a med mlajšimi močmi poiskati dobre nadomestnike za »kanone«, ki so odigrali. Seveda bi morali mladi šele stopnievaje na tež|;e prireditve, ne pa kar čez noč. kakor to izvaja tehnično vodstvo prj Ljubljani. V zvezi s tem bi hotel reči še besedo glede tu-ih »strokovnih« mooi ki iih 7.a drag denar zaposlujemo m: Slovenci Trdim, da b; se dal ta denar, ki ga z velikimi mukami nabiramo pri maloštevilnih mecenih za nogomet, investirati mnogo koristneje kakor pa, dajati ljudem-tujeem ki ni-matio za seboj drugega, kakor slavno kari-iero v nekdanji stari nogometni igri. SK Liuibljana (ali tudi Primorje — Lask — Svobodo — niri a — Maribor) bjra. — Važno — vsi in točno. — JASO. Odhod na damsko prvenstvo in kluhski smuk na Krvavcu, danes z avtobusen ob 12. v Cerklje. — Odbor. Izlet v Nevejo. »Putnik« Ljubljana organizira v nedeljo 18. t. m. izlet z. avtobusom v Nevejo pod Camnom na kaninske smučarske tekme, katerih se udeleži 6 naših smu-čariev in sicer Heim, Novak, ftnidar. £van. Klein jn Urbar. Odhod iz Ljubljane ob 5. zjutraj, povratek iz Neveje isti dan ob 16. Cena za vožnjo in potni list. 150 din. Rok prijave do 16. aprjla ob 18. Informacije pri »•Putniku« in pr; vseh ljubljanskih »imsko-sportnih društvih Iz Litije i— Pevsko društvo »Zvon* v Šmartnem pri Litiji je zopet zbralo vse svoje moči in priredi v nedeljo 18. t. m. ob 15. koncert pod vodstvom svojega pevovodje g. nad-učitelja Maksa Kovačiča. Na sporedu so moški in mešani zbori ter samospevi. Zastopani so s svojimi skladbami priljubljeni naši skladatelji. Gotovo bo ta lepa pevska prireditev privabila v prijazno Šmartno v nedeljo popoldne vse prijatelje lepe pesmi v Zasavju 1 Silvikrin Koncentrirana naravna hrana za lase Prepreča in ustavlja izpadanje las, pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prhut skoraj čez noč. Postavite še danes steklenico Silvikrina na svoj umivalnik. Silvikrin, iznajdba slavnega biologa Dr-ja Weidnerja, je nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organskih tva-rin uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. Lotion Silvikrin Din 27.— Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi Vaša koža glave skrbela za rast Vaših las. Vaši koži glave je treba Silvikrina! IV-lrti-G gledališče DRAMA Petek, 16.: Med štirim; stenami. C. Sobota, 17.: Matura. Izven. Nedelja, 18.: Simfonija 1937. Izven- Cene od 20. Din navzdol. OPERA Petek, 16.: Zaprto. Sobota, 17.: Traviata. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol Nedelja, 18-: ob pol 11. Pevski nastop Ijublj. srednjih šol. Ob 15.: Navihanka. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20.: Ero z onega 6veta. Izven. Gostovanje tenorista g. Marija Šimenca. Cena od 30 Din navzdol. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 17.: Na Orški gor; 300t; nastop navzdol. Janka Moserja. Nedelja, 18.: Na Trški gori. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 16.: Zaprto. Radio Petek, 16. aprila Ljubljana 11: Šolska ura: Z našimi spla-varji do Beograda — reportaža (g. Oskar Hudales). — 12: Odimevi iz naših krajev. — 12.45: Vreme, poroči!a. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert Radio or* kestra. — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura: Kaj mora \eJ3ti žena o braniloznan-; stvu (gdč. A. Lebarjeva). — 18';]«): Harmonika ;n citre (ploščo. — 18 40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nnc. ura: Naše sodelovanje na mednarodn; lovski razstavi (dr. A. Šeniper jz Zagreba). — 19.50: Zanimivosti. — 20: IV. koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. — 20.50: Šaljapin poje (plošče). — 21.10: Francoske koncertne suite (Radio orkester). 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. 'Sobota 17. aprila Ljubljana 12: Pestra glasba (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Filozofija Pavla Petri-ča (dr. Ksenija Atanasijevič iz Beograda). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Trobenta in gosli in flavta in bas — za vsakega nekaj, da krajši bo čas. — 22: Cas, vreme, poročila. spored. — 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče). Beograd 18: Plošče. — 18.30: Violinske skladbe. — 20: Srbski večer. — 22.20: Orkestralen koncert. — 23: Plošče. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Pevski in violinski koncert. — 21: Ruske pesmi in romance. — 22.15: Ples. — Praga 20.05: Plošče. — 20.30: Suppejeva opereta »Fatinica«. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Varšava 19.30: Operetni prenos. — 21: Orkestralen in pevski koncert — 22: Kabaret. — 22.30: Lahka godba. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.40: Orkester mandolin. — 17: Skladbe po željah. — 18.30: Ura komorne glasbe. — 19.30: Arije in pesmi. — 20: Melodije ljubezni. — 21.55: Plesna muzika. — 22.20: Nadaljevanje plesne muzike. —- Berlin 18.15. Mali orkester. — 19.15: Beethovnove klavirske skladbe. — 20.10: Venček lepih melodij. — 22.30: Iz Miinche-na. — 24: Plesna muzika. — Miinchen 18: Koncert orkestra. — 19.40: Klavirske skladbe. — 20.10: Pester program s plošč. — 21: Zvočne slike. — 22.30: Plesni orkester. — Stuttgart 18.30: Klavirski koncert — 19: Plošče po željah. — 20.10: Zabaven program h koncu tedna. — 22.30: Prenos iz Mtinchena. — 24: Ples po polnoči "»JUTRO« šT. 58 * PefeE Y8. T?. T957. 51. POLTZER: cKaminski napušč Prigode Pairicije Holmove Št 13 »To ni mogoče. Koš za papir v lordovi pisalni sobi sem vendar natanko preiskal--<2 Višji nadzornik Du£fy se je zasmejal. ^Listek tudi ni ležal v lordovem košu za papir, ampak košu njegovega tajnika,« je vljudno odvrnil. Whinstone je izvlekel svojo zapisnico in jo odprl. Takoj je našel ime »James Ortega.« »Hotel sem ga že zaslišati, pa je baje odpotoval.« »Tega človeka morate najti, nadzornik! In potem si ogledamo miss Holmovo nekoliko bliže. Mislite, da je to pisanje pristno?« Whinstone je vrnil vprašanje za vprašanje: >Kaj se je izkazalo pri preiskavi telefonskega slu-šala?« "H bi vam bil skoraj pozabil povedati. Čudna reHr matdeži na slušalu niso kri, ampak barva. V hiši sami sicer ni najti o tej rdeči barvi nobenega sledu.« Whinstone je kakor raztresen vprašal: »Ali naj Patricijo Holmovo še danes vnovič zasUšim? Višji nadajotrtnik je nekoliko pomislil. »Ne, prosim, za zdaj jo samo opazujte! Dokler je ne moremo sočiti s tajnikom Ortegom, tako in tako ne bomo ničesar spravili iz nje. V tej stvari imam čisto določen sum.« Duffy ni rekel ničesar več, in Whinstone je bil preponosen, da bi bil silil vanj. Narednik Forest je dobil nalogo, naj Patricijo skrivaj opazuje. ★ Whinstone je zapustil uradno poslopje in se odpeljal domov. V Bayswateru je imel elegantno maijhno stanovanje. Filip, njegov sluga, je bil že pripravil smoking. Filip je bil biser, čeprav z majhno napako. Sicer se bomo pa s Filipom še ukvarjali. Ze ob zgodnji večerni tiri je prišel Whinstone v svoj kluib. Znanci v klubu so ga zelo čislali. Le malokdo je sicer vedel, da je njegov stric aktivni minister; tega da je elegantni Whinston celo nadzornik v Scotland Yardu, pa ni slutila v izbirčnem Mayfairskem klubu živa duša. Whinstonu ni bilo treba dolgo čakati, da je med gručo pomenkujočih se gospodov zagledal tistega, ki ga je iskal Artur Wright mlajši — na pridevek »mlajši« je sir Artur strogo gledal, kajti starejšemu soimenjaku, njegovemu bratrancu, je bilo vendarle celih osemnajst mesecev več kakor njemu — je bil vtelešena škandalna kronika. Whinstone je klepetulje preziral, a časih jih je potreboval — Komaj je bilo ime lorda Kingsleya izgovorjeno, je Wright mlajši že odprl zatvornice svoje učeno- sti Menda je poznal zgodovino Kmgsleyev bolje od samega izginulega lorda. V nekaj minutah je bil Whinsitone poučen o razmerju med lordom in njegovim umrlim mlajšim sinom. Zvedel je tudi, da Patricijin stric, torej starejši brat njenega očeta in bodoči lord Kingsley, služi v Indiji kot polkovnik. Bil je vdovec in ni imel otrok. »Torej bi po polkovnikovi smrti podedovala premoženje Kingsleyev Patricija Holmova?« je mimogrede vprašal VVhinstone. »To še ni gotovo,« je menil Wright ml. »Polkovniku Holmu ni niti petdeset let. Zakaj se ne bi še enkrat oženil in dobil dediča? Potem bi ostala hči njegovega pokojnega brata praznih rok.« In izvrstno poučeni Artur je moral priznati, da ne ve, kje zdaj živi vnukinja lorda Kingsleya, ako sploh še živi. Whinstonu se ni zdelo potrebno, da bi bil zamašil to vrzel v znanju moške klepetulje. Nekam žal mu je bilo Patricije, da je bila zapletena v istorijo dedovnega čudnega izginjenja. Dekle je bilo napravilo nanj močan vtis. Drugače se ni mnogo menil za ženske. Ta vtis Patricije Holmove je bil zato tem pomembnejši. Naredtiik Forest se je bil spretno lotil zasledovanja Patricije Holmove. Res je bilo, da mu zasle-dovanka le naloge ni Bog ne kako oteževaia. Opa-zovanka ni menda niti slutila, da se zanima zanjo urednik lz SootSaai YarAa, Narednik Forest je postal kar lahkamiseAn. Patricija je stopila po koncu služfbenih ur iz hiše na Fleetsko cesto in peš krenila po Strandu. Forest jo je brez naglice ubiral za njo. A mahoma je dekle izginilo. Narednik se je zaman oziral na vse strani, nikjer je ni mogel opaziti. Preklinjal je svojo nepazljivost, spet in spet gledal okoli sebe in čakal še četrt ure. Nato je sklenil, da za danes opusti zasledovanje. Dobra zvezda ga je zanesla v neko čajnioo, ki so jo obiskovali dijaki bližnjega vseučilišča. Narednik Forest je stopil k točšOtniku in si naročil pijače. Tedajci so se mu zasvetile oči. Za eno izmed miz je sedela — Patricija Živahno se je razgovarjala z mladina človekom južmjaškega obraza. Drugo jutro je dobila Patricija Holmova poziv v Scotland Yard. Sprejel jo je višji nadzornik Duffy. Vljudno — kako pa drugače? — jo je povabil, naj sede. Tudi nadzornik Whinstone je bdi v sobi. Pozdravil je Patricijo nekam napeto in z odtoerjenostjo, ki se ji je začudila. »Prosim vas, miss Holm, povejte mi —«, je višji nadzornik pričel zasliševanje, »v kakšnem razmerju ste do Jamesa Ortega, tajnika lorda Kingsleya?« »Prvič slišim njegovo ime! Nikoli še nisem videla tega gospoda,« je zavzeto odgovorila Patricija. CENE MALIM OGLASOM Po SO par za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek «a enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženltve se zaračunajo po Din %.— za vsako besedo, Din 8.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši snesek ca enkratno objavo oglasa Din 2 v znamkan Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ■e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tlčoča se malih oglasov, )e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Službo dobi Beseda 1 Dia. iavek 8 Din. ■a šifra lit dajanj« oaalor* ii Din. Kajmapjšž tneeek 17 Dm. Šivilja {(rvovrstna moč dob! takoj d«lo. Pučnik Ana. šelen-burgora l. 9*X>1 Mlajša frizerka dobra ondulerka, dobi stalno mesto Ivan Pire, Ljubljana, Florjanska 6. 9613-1 Krojaš. pomočnika sprejmem takoj rodjunsk3 13. Ro&man, 90004 Iščem mlinarja i ta kmečki mlin, =amec aH poročno brez otrok, vajen vseb popravil in vseh mlev »liifc izdelkov. Ponudbe na Ocepek Mošenik, Sava pri Litiji, kjer se je osebno predstaviti. Plača po dogovoru. 95S5-1 Krojaš. pomočnika za fino, veliko delo sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9622-n Brivski pomočnik mlad, dober delavec fe takoj sprejme. ZrLmšek Rudolf, Litja. 9630-1 Pletilje In prešivalke pletenin, »prejmemo. Naslov v vseh po-elovalnicah Jutra. 9534-1 Vsak« o»e