KiMS: VOME.toE.EJSK.I če sesprciema list telefon St 2050 tu ^gpnik. .^pb^. mmmm* ^ anmak oafe. & mmhhb^ -<>-'(> — 4 Din, na dom in jt^T TMf fMBg^^^ jBBk ^ ^^ se ne vručajo 5 Din - Celo- J^^^Hbhgb. L J T* JgsHlp ImBmtk flV df S Kopitar- letii« naročnina je 50 Din, pullrtnn 25 Din, četrtletna t3 Din. Cene mse-ratom po dogovoru __mm ^m ^m K 1 f^^f ^m 5o Dm, poijt-tna H W8B mgSf OSHv M nggf a ^Hs ti&ua p0stni e. k. račun. 25 Din. četrtletna A J^V m|K ^ flff # W fl^V _ ^ Liubljana ^ ^Lrtrf^ BH-^ ^ Jb^ ^^^^ Telefon Gor čez izaro Kako so godi Nemcem pri nas in kako Slo-/encem na Koroškem? Kako skrbijo Nemci za svoje manjšine in kako mi za naše Korošce? Nemec je pri nas gospod, tovarnar, trgovec, ali vsaj mesar. Da, on je gospod, ki ima v rokah usodo tisočih naših delavcev, ali vsaj dva ali tri slovenske pomočnike. On jim daje kruh, vsaj sam tako misli. Čuti se sina gospodujočega naroda, ako je nemčur, mu to ni mari. Cemu bi zamenjal svoj jezik z jezikom revnih in siromašnih, ki se poleg vsega šo sami silijo govoriti njegovega? Da bi slovenščina izgnala nemščino iz nemških družin, ni strahu. Nemški otrok lahko pohaja v nemško šolo. Ako bi te ne bilo, ima naš Nemec dovolj denarja, da otroku lahko sam preskrbi učitelja, fn ko otrok napravi prvi korak iz hišo: nemški zvočni film v kinu, nemški listi iu radio v kavarni, nemške gramofonske plošče ludi nn drsališču. Potem lahko obiskuje Nemec razne klube in prireditve, ki jih organizira »Schwablsch-deutscher Kulturbund« po svojih podružnicah. Lahko ere na Goethecl Simon v Pariš, ob 11 zvečer in jc t ajal 20 minut. Anglrški minister je danes dopoldne ob 10 odpotoval dalje v London, noč pa je prebil v angleškem poslaništvu. Kakor se oficiezno jivlja, sta si ministra drug drugemu čestitala radi rezultata pogajanj med obema vladami. Simon jc, ko jc stopil v 1 ovalov kabinet, rekel, da je to velik račetek. Na koncu se je najprisreneje poslovil od I.avala Časnikarjem je izjavil, da je francosko angleški dogovor važen dogodek, ki postane lahko tačetek splošnega pomirjenja v Evropi. 0 razorožitveni konferenci je izjavil, da je svet ta pogajanja pričakovnl morda s prevelikim nezaupanjem. Osebno je prepričan, da bo konferenca imela pozitiven in koristen uspeh. V ?.«mevi ho p ihodnji teden mirno. Izrazil se je tudi, dn upa na uspeh, da pa ni pretirano optimističen, treba je počakati. V merod^jnih francoskih krogih sc naglnša. da je angleško-francoski dogovor sicer samo enostaven sporazum o formuli, ki ga pa ni podcenje- PopubiriK izjavlja Leon BI um, da je popolnoma zadovoljen s sporazumom. Proslava Pi'a XI. Hclfjriid, 14. febr. 1. Z nocojšnjo proslavo v veliki dvorani francoskega društvenega doma so se končale slovesnosti proslave desetletnice papeževega kronanja v Belgradu. Vse katoliške cerkve v Belgradu so prispevale, da je bila proslava zares veličastna. Slavnost je povzdignila prisotnost Ijub-lianskega škofa dr. Rožni ana in pomožnega škofa dr. T o m a ž i č a , ki sta sedela poleg nuncija nadškofa Pellegrinettijs in belgraj-skega nadškofa dr. Rodiča. Slavnostno akademijo jo posetilo tudi mnogo diplomatov, med njimi avstrijski in poljski poslanik. Vsa akademija jc bila posvečena sv. očetu Piju XI. kot ljubitelju otrok. Slavnostni govor je imel stolni kanonik dr. J u r c t i č. Po govoru so peli katoliški otroci. Najbolj ganljiva je bila alegorija, ki so jo vpri-zorili otroci s Cukarice. Lepa je bila tudi alegorija, ki je predstavljala vseh pet kontinentov sveta, kako vsak zaporedoma pripoveduje o svojih težavah, ki ga tarejo, in vsakemu pristopa angel varuh, ki ga pelje pred papeža, kjer se pokloni. Nazadnje se vsi kontinenti, ki so jih vprizorile deklice iz francoske šole, združijo ter v kolu zapojejo cerkveno in papeževo himno. Največ zaslug za to jako uspelo prireditev, ki je zelo navdušila belgrajsko občinstvo, imajo domače sestre in očetje asumpcijonisti ter neutrudljiva gg. Peter M a v in T u m p e j s Cukarice. Nocojšnja akademija je bila ena najlepših, kar jih jo bilo do sedaj prirejenih v Belgradu, tako se je ob zaključku izrazil papežki nuncij Pellegrinetti. Zagreb, 14. febr. 1. Tudi v Zagrebu se jc vršila na svečan način proslava desetletnice kronanja papeža Pija XI. Otvoritev kmetij razstave Belgrad, 14. febr. AA. Danes ob 10 dopoldne je bila svečana otvoritev potujoče razstave in šole za kmetijstvo. Otvoritev je bila na prvem peronu belgrajske železniške postaje. Svečanosti je prisostvoval Nj. Vel. kralj, ki je prišel k otvoritvi v spremstvu predsednika vlade Petra Živkoviča, ministra za kmetijstvo Juraja Demetroviča, ministra za promet Lazarja Radivojeviča in ministra dvora Boška Jeftiča. Otvoritvi razstave jc prisostvovalo večje število senatorjev in narodnih poslancev ter številno meščanstvo. Celotna razstavna kompozicija obstoji iz 23 vagonov. Med drugim se nahaja v kompoziciji oddelek za perutnino, čebelarstvo, živinorejo, ribarstvo, higijeno vasi in zdravstveno zadružništvo, vinogradništvo, oddelek za obdelovanje polja, mlekarstvo, gozdarstvo, lov, kmetijske stroje in svinjerejo. Kralj si je ogledal vse oddelke z največjim interesom. Zanimal se je za poedine oddelke, o katerih sta mu dajala minister za kmetijstvo Juraj Demetrovič ter predsednik izvrševal-nega odbora razstave in šole potrebna pojasnila. Kralj se je zelo zanimal za rentabilnost poedinih poljedelskih panog ter za stopnjo njihovega razvoja Ženevska olimpijada. Angel miru in bog vojne Mars se kosala ua ženevski razorožitveni konferenci. Kdo bo zmagal? Dola? se maje Netri/ork, 14. febr. tg. Hadi preseneti i i vega živahnega delovanja sobotnih borz v Ne\vyorku in Cikagu, v katerem so poskočile nekatero vrednosti zn 1(> ločk, so se voditelji strank v \Vashingtonu odločili, dn predložijo novi bančni zakon kongresu že v ponedeljek. Na nc\vyorSki borzi je bilo v dveh urah nakupljenih 3 milijone akcij. To je od meseca maja 1930 dalje naiveč.a kupčija ob sobotah. V Cikagu so še bolj optimistični kot v Ne\vyorku in že napovedujejo konec depresije. Evropske borze, ki so notirale dolar nižje in Francija še nadalje zahteva zlato iz Amerike in bosta v torek ogromna parnika >Berengaria< in '-lle de France* odpeljala nove milijone v Francijo. Novi bančni zakon bo kljub glasovom nekaterih senatorjev obeli strank, ki svarijo pred kreditno inflacijo, dobil v kongresu večino, ker nnjveč'i del kongresa pričakuje izboljšanja vsega gospodarskega položaja. Sneim zameti na liš^i progi Split, 14. febr. ž. Zaradi velikih snežnih žametov jo bil zelo ovi.an železniški promet, ker so bile nekatere proge popolnoma zasute s snegom. Zaradi naglih del se je posrečilo železniški dpravi vposlaviti promet na nekaterih progah. Najbolj jc trpela liška proga, na kateri Je bil p omet 10. t. m. prekinjen in proga Zagreb-Split do danes še ni .-postavljena. I/, Knina so poslali potrebno število delnvcev, da očistijo progo. Tudi v Splitu je dosegel mraz v zadnjih dneh 8 stopinj Celzija po noči, podnevi pa se je temperatura dvignila na 3 stopinjo Celzija. Upati je, da bo p.omet Split-Zagreb vpostavijen v dveh dneh. Krvavi spopadi med h°imwehrovci in komunisti Salzburg, 14. febr. tg. Po velikem zborovanju he.imwelirovcev v tlalleinu je prišlo do krvavih spopadov med njimi in komunisti. Z obeh strani so streljali in so mo ali 6 hudo ranjenih heimvvehrovcev prepeljati v bolnišnico. Obe stranki so izgovarjata, da je druga stranka prva začeln streljati. Praga, 14. febr. AA. »Narodni listi« navzlic madžarskemu demantiju vzdržujejo še dalje trditev, da je bilo z dovoljenjem avstrijskih oblasti poslanih preko Avstrije na Madžarsko 96 tankov. Avstrijske oblasti so pri tem postopale na isti način, kakor v primeru, ko ic bilo preko Sv. Gotharda utihotap- v posameznih krajih naše kraljevine. Posebno se je zanimal za razvoj kmetijskega zadružništva. Ko je kralj ob 11 zapuščal razstavo, se je izrazi! zelo pohvalno o tehnični ureditvi in zunanjosti razstavne kompozicije. Izjavil jc prepričanje, da bo ta razstava imela lep uspeh in da bo za ljudstvo zelo koristna. Minister za kmetijstvo Juraj Demetrovič se je zahvalil kralju, da jc izvolil kot pokrovitelj otvoriti razstavo. Nato se je kralj vpisal v spominsko knjigo razstave ter svečanost s spremstvom zapustil. Napredovanre France Urankar se je zganil. Položil je časopis na mizo, obrisal si naočnike ter ves trepetal. Da, bil je razburjen, tako razburjen, kakor še nikoli v svojem življenju. Nataknil si je spet naočnike ter počasi s prstom sledil besedi za besedo in »koraj vzklikal od veselega presenečenja. »Da, pa oni O, vendar enkrat!« In ni mogel jI kaj, da ni še enkrat šel od besede do besede ter Izgovarjal s pobožnostjo in radostjo: »Anton Ronič Imenovan za generalnega ravnatelja pri banki «Merkur».< »On, Ronič!« Urankarju je zaprlo sapo. Dvakrat mu je on, Urankar, rešil življenje. V tretji gimnaziji sta so skupaj kopala in Ronič je bil že zginil pod vodo, ko je Urankar planil ponj ter ga je po velikem naporu spravil k zavesti. Drugič pri vojakih Vojak Božja je bil nenadoma na orožnih vajah zblaznel; vrgel sc je bil z bajonetom na Roniča in prebodel bi ga bil, da ni Urankar odbil bajoneta. Bajonet mu je pri tem zdrknil v desno stran ter mu jo prebodel. Toda Božjo so nato prijeli drugi ter mu težili orožje •»Nikoli II ne brun pnu-.nhil!« ie dejal takrat poročnik Ronič naredniku Urnnkarja Potem se nista videla dolgih dvnjset let. — Urankar je postal bančni uradnik, zvest in zanesljiv bančni uradnik pri banki «Merkur®. Bil je mož svoje vrste; v pisarni so o njem govorili, da je čudak. Ko je Ronič prevzel svoje mesto, je sklical uradništvo. Zbrali so se v veliki posvetovalnici Generalni ravnatelj jih jc kratko nagovoril, potem pa segel vsakemu v roko. Ko jo prišel do Uran-karja, so jc zdrznil. Samo za hip, a nato kakor da ga ne pozna, ponudil roko. Urankar so je z veliko silo trudil, da ne bi izdal svojega razburjenja in razočaranja. »Me veseli,« je dejal Ronič. j Pri blagajni ste? Prav. Zelo lepo!« Urankar se je molče priklonil in ni našel besede. Za hip sta zapazila, da sta jima roki ostali sklenjeni in Roniču se je zdelo, da je čutil v dlani obronek nekdanje rane. Spustil je desnico ter šel naprej. Ves nastop se mu je zdel ponesrečen. Čim bolj je stvar razmišljal, tem neprijetne.iša mu je bila. Neporavnan dolg. Neporavnan dolg, ki gn ne moreš začeti plačevati, ne da bi se osmešil. Neznosno. In zdaj bo vsak dan sedel Urankar v istem uradu kakor on in vsak dan bo on, njegov predstojnik v zadregi. In kadar bo prišel k nlemu, bo med njlmn stal tisti neporavnani dolg. Vezane pe- ruti. In Urankar bo morda celo pripovedoval o vsem tem uradništvu. Če bi se dala stvar popraviti. Toda kako? Ali mu naj reče, da gn ni spoznal, ko se vendar nobeden med njima ni nič spremenil Ali mu naj reče. dn je pozabil? Smešno. In tako bo odvisen od njega, dokler bo sedel v njegovem uradu. >Dokler bo sedel pri «Merkurju*!c je jezno stiBnil skozi zobe. sin bo pričakoval, da mu takoj povišam plačo ali dam druge ugodnosti! Nesramno. Kaj imajo opravili moje osebne zadeve z zadevami naše banke? Pa kako me je gledal! Cisto sladko, toliko, da mi ni padel okoli vratu.« Hodil je razburjen po sobi gorindol ter se prepiral z nevidnim sovražnikom. Kakor da je Urankar od njega res kaj zahtevni. »Takšni so takile nižji uradniki. Ne poznn nobene razdalje, ne zna varovati ugleda svojega predstojnika, čimbolj gn osmeši, tem lepše so mu zdi. O, saj ga slišim. Spodaj stoje v gruči ter Jim razlaga: rče bi meno ne bilo, bi tale Ronič ne bil več med živimi. Samo jaz sem gn rešil. Tu na tejle roki se še pozna ranal* — In suče dlan na vse strani < Ronič je spet stopil po sobi goridol. Pri duši mu Je bilo pusto in neprijetno. Veznne peruti. Ta Urankar! Tisti čas pa Urnnknr ni zbiral irrtlče okoli sebe in ni kazal zaceljene rane. Nemo jo sedel zu svojo mizo ter strmel v daljavo. »Niti pozna ne večl« si je dejal sam pri sebi. ^•Ne poznn več.« Stvar pa Roniču tii dala miru. Izogibal se jc. klicati Urankarjiv k sebi. Delo niu je naročil samo po ravnatelju. >Kakšen je Urankar? Ali je zanesljiv delavec?«1; In ravnatelj mu je odgovarjal, da se ne more pritožiti. Svojo stvar razume in dela. »Čo bi ga premestili k podružnici?: >Nn deželo?« se jo zgrozil ravnatelj. Otroke ima v gimnaziji. Zelo ga bo zadelo.' »Imel bo vendar višjo plačo.« »Toliko ne, zn kolikor bodo višji izdatki.« Vendar jo bila stvar spočeta in čez dober mesec je dobil Urankar nalog, da mora odiii v podružnico. Pri podružnici sta bila zmerom po dva uradnika. In Urankar jo napredoval za ravnateljevega namestnika pri podružnici, ker jo svojčas svojemu predstojniku rešil življenje. Čez dva meseca se je obesil bolj iz žalosti kakor radi bede. Ronič. generalni ravnatelj pri banki - Merkur/.. Je oddahnil ter kupil na grob dragocen vene* L. p. Nedelja zimskega veselja in hudega mraza Ljubljana, 14. februarja. fMer mraz, ki je nastopil v petek zvečer, traja neprestano in z isto silo še dalje. V noči ua nedeljo ui odnehal mraz uiti za stopinjo ter je bril oster veter in onim, ki so šli Iz gledališč in zabavišč domov, le še povečal neugodje. Ob pol sedmih zjutraj je kazal termometer v Ljubljani — 22 stopinj Celzija, na prostem polju pn še več, do 2(5 stopinj. Ni čuda, da so bila vsa okna zamrznjena iu okrašena z ledenimi cveticami in to tudi v dobro zakurjenih stanovanjih. Kaj šele pri listih revežih, katerim so edino zavetje proti mrazu le stare cunje, v katere se zavijejo da se vsaj nekoliko obranijo sibirskega mraza. Več, kakor pa si navadno predstavljamo, je sedaj namreč v Ljubljani Itudi, ki si ne morejo kupiti potrebne kurjave. Tem ni pripravila sedanja huda zima prav nobenega veselja, pač pa le skrbi in strah zu življenje. Drugače je z zimskimi športniki. Ti z zadovoljstvom gledajo debele plasti snega po poljih in uživajo ob pogledih na ledene boierje ter na bele hribe. Kdor jc danes hodil po Golovcu ali Rožniku, se je moral čuditi vsej veliki vnemi iti navdušenju smučarjev. Kar mrgolelo je teh športnikov povsod. Prav tako je drsalna sezona sedaj na višku. Kjerkoli pa je le kakšna strmina, tam je bilo gotovo vse polno živahne mladine, ki se je sankala. Tudi nahodui in drugače bolni ljudje so zadovoljni s tetn mrazom. Trdijo, da tak nirnz in suh zrak preženeta vse posledice prehlnjenja, katare, uuhode in podobne nadloge. Čez dan, okoli poldne iu popoldne, je pri-sijalo solnce iu nekoliko raztafalo ledena oknu. Nu prisojnih strehah se je pričel celo tajati sneg in kmalu so bile kapi okrašene z dolgimi ledenimi .svečami. Čez dan je temperatura znašala v mestu — 10 stopinj Celzija. Na prostem polju seveda več, zdi se pu, du je pričel ta hudi mraz nekoliko popuščati in da so bo jutri ter prihodnje dni živo srebro v termometru nekoliko dvignilo. Zimski šport je danes povzročil tudi u e -srečo. Na Rakovniku je namreč priredil Smučarski klub Ljubljana medklubsko tekmo v smu-skili skokih. Umevno je, da se je prireditve udeležilo vse polno prijateljev zimskega športa. Ko je šel od skakalnice, se je ponesrečil 33 letni profe- sor III. državno gimnazije Franc čemažar, stanujoč na Poljanski cesti 15. Čemažar je zavozil v jarek in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v členku. Prvotno je mislil Čemažar. da si jo nogo le zvinil, frakturo pa je ugotovil dr. Klcpee, ki mu je nudil tudi prvo pomoč. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Druga nesreča se je pripetila dopoldne v Dravljah. 58 letna posestnim Marija štrukelj jo padla s poledenele lestve tako nesrečno, dn je dobila težke notranje poškodbe. Poškodovala si jo tudi desno roko, prebila brado iu si pri padcu pregriznila jezik. Velike zamude v'akov Ljubljana, 14. februarja. Zaradi hudega mraza in snežnih žametov so imeli vlaki z juga velike zamude. Orient ekspres, ki bi moral biti ob 5.24 v Ljubljani, je imel že v Turčiji in Bolgariji velike sitnosti s snegom in mrazom. V Ljubljano pa je prišel z 200 minutno zamudo. Prišel je torej v Ljubljano ob tri četrt ua devet. Ogromno zamudo pa je imel jutranji bol-grajski brzovlak. Tu je zaradi mraza in snega obtičal v Brodu, v Liubljuno pa le mesto davi ob iS 12 prišel šele ob pol šestih zvečer. Torej je imel 9 ur in 18 minut zamude. Dopoldanski tržaški brzovlak jo imel le malenkostno zamudo, popoldanski mariborski brzovlak pa zamudo 30 minut. Gorenjski, dolenjski in lokalni vlaki vozijo le z malenkostnimi zamudami. V Sloveniji sumi promet brezhibno funkcionira, kljub hudemu mrazu, ki nagaja cevem in drugim pripravam. Jutranji gorenjski vluk pa so okupirali v Ljubljani številni smučarji, ki so izstopili v Mednem in v Medvodah. Bilo jih je več sto. tako, da je vlak vozil dalje napol prazen. Izletniški vluk na Gorenjsko Ima smisel in je tudi nujno potreben pozimi le tedaj, ako v bližini Ljubljane ni snega. Tega pa Je bilo danes povsod obilo in je umevno, da se izletniški poizkusni vlak, ki ga je uvedla danes železniška direkcija, ni obnese). Nu Katarini so pu vsi ti številni smučarji uživali krasen dnu. Solnce jo bilo tako močno, da so se pred gostilnami solneili kakor poleti Smučarjem torej ni bilo treba danes iti un Gorenjsko. Lepa mladinska proslava v Mariboru 10 letni jubilej Katoliške mladine ZBOROVANJE STRELSKIH DRUŽIN. se je vršilo danes predpoldan v kavarni »Jadran«. Zbrali bo se k občnemu zboru delegati vseh 26 podeželskih strelskih d užin z odborniki oblastnega odbora in številnimi zastopniki obbsti. Tako so bili navzoči vladni svetnik Poljanec, oba skrajna glavarja Ipavie in Makar, zastopnika NO dr. Irgo-lič in Perhavec, za lovce Schnup, za ribiče dr. Flu-dernik in večje število častnikov s predsednikom mariborske družine polkovnikom Luličem na čelu. Izvršila se je nova teritorijulnn organizacija strelskih družin. Posamezna okrožja se bodo sedaj krila ■t. inej'. Krlzostomn je podal Bruno Golob. Slavnostni govor je imel ravnatelj Cirilove tiskarne g. Fran llrustolj. Njegove zanosile besede so prikazale pomen delovanja katoliškega društva s posebnim ozi oni na občo In po-* sebno vzgojo ml dlno ter so napravile nn občinstvo globok vtis. Nuglisll je velike zasluge p. Pavla Potočnika. ki je duša društva ter predsednika Aniona Ploja, ki uačeluje društvu že osem let. Po govoru, ki so ga navzoči sprejeli z živahnim odobravanjem, Je sledila ganljiva poklonltev vseh prosvetnih društev p edmestiie župnije Matere Milosti neutrudnemu voditelju katoliške mladine p. Pavlu Potočniku, ki je prejel obilo lepih šopkov in vencev ter splošno priznanje za vse velike zasluge, ki si jih je pridobi! nn polju prosvetnega ter verskega prepo oditvenegn delovanja v frančiškanski župniji. Cvetje je bilo poklonieno tudi društvenemu predsedniku Antonu Ploju. Nastopil je nato zbor lambiirafev pod vodstvom g. Piska ler znigral z Izredno ngilnos^jo tri na odne skladbe Po odmoru je sledi! Vstop društvenega dramatičnega uuseku, ki je podal »Igro-Apcstolov , katero je našiudiral režiser Vinko Ko-vačič. Nastop moškega zboru pod vodstvom Milina Bračka je pokazal, da goji društvo tudi dobro pevsko kulturo, ki je istotako na veliki višini. Sledila je godba lin lok pod vodstvom knpelnika Germa, nato pu petje moškega zbo n, ki je Znkluičll akademijo z mogočno pesmijo Povsod Boga*. Katoliški mladini želimo ob njeni dannšnji sveč-ml In krasno uspeli pres'nvl društvenega jubileja, da bi tudi v naslednjih dekadah svojega delovanja z uspešnostjo vzgoioln in Izobraževala ter usmerjali mariborsko mladino k večnostnlm vzorom ler idealom. Skakalne tekme v Ljubljani Mariborska nedeVa Gasilci in reševalci pofagero račun o svo em delu Maribor, 14. febr. Sinoči se je vršil v dvorani d spoja požaru■■ btnmbe na Koroški cesti občni zbor mariborskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društvu. V seriji občnih zborov, ki se sedaj v zaključnih zimskih mesecih »koro dnevno vršijo. zborovanje gasilcev gotovo eno najpomembnejših, zf. katero kaže tudi celotna javnost največ interni ir. razumevanja. Delovanje mariborskega prostov < l,inp£.i gasilnega in reševalnega d ušiva je lako lesno povezano z interesi našega mesta, da je razumljivo, da ga Javnost spremlja tiele samo /. zanimanjem, ampak tudi z največjimi simpatijami in občudovanjem onih mož, ki so se v čisto nesebičnem nnme-nu povsem postavili v službo bližnjemu ler temu cilju dnevno žrtvujejo ne samo svoie privatne in-torese, ampak tudi zdravje in često cf'o življenje Simpatijam pa se pridružuje tudt pon is, dn ima mesto Maribor najvzornejše opremljeno in gotovo tudi najbolj disciplinirano požarno brunlm in reševalno društvo, ki Re je že v nešteti'' slučajih iz-icuz.'>io ter doslej še nikjer nI odreklo Mirno se more gasilska služba postaviti po opremi in disciplini nn štva ob bok ne samo p oslovoljnim društvo^, ampak tudi poklicnim Rušilnim moštvom naših večjih mest in prepričani smo. da iih šo ladkriljuje. Na »nočnem občnem zboru je podajal odbor društva obračun o svojem delovanju. Olvoril je zPo ovnnje mnogozaslužni in požrtvovalni kapelnn Voller s pozdravom na številne aktivne In podporne člane, posebno še stare veterane, katerim je prednjačil eden najstarejših članov društvo, sivolasi Jenisi. Pozdravil je tudi vneto zastopnika mesi-negn načelnika in zaslužnega člana društva, g adb. nadsvelnlka inž. Če uetn, zastopniku pobre&kih gasilcev in druge. — Spominjal Se jž v iskrenih besedah pokojnega bivšega kapetona društva Karla Robavsa in Saxa, ki sta v prošlem letu umrla. — f' Zatem jo društveni tajnik Glabulschnigg prečiinl zapisnik lanskega občnega zbora ter pod I obširno poročilo o delovanju gasilskega d uštvu. Številke o tem velikem delu smo svoječflsno že objavili v .Slovencut in rovnoliko o delovanju rešilnega društva, zu katero je poročal na zborovonuj tajnik Jaeger. Dodaj imo danes še vnovič, dn je bilo požarnih al rmov 60, od lega 27 iz področja mesta širnega, gasili pn so pri 13 velikih in 20' m itjilh požarih. Kronika reševalnega društva izkazuje 2138 prevozov z rešilnim avtomobilom in skoro toliko slučajev nude.ne pomoči v manjših nezgodah brez prevoza. — Poročilo blngajnlka dr. Pfrimerja je podalo izčrpno sliko o dennrnrm prometu d u5tvn. Bilanca izkazuje 808.54672 Din dot^odkov in 301.261,45 Din izdatkov. Med do'odki tvori nnjveč-'0 postavko doprinos na prevozih rešilnih avtomobilov. sledi nato podpora mestne občine in prostovoljni darovi, članarina podpornih članov, p ire-dltve in podpora banovine. — Nn prpcilog revizorjev je bilo poročilo blagajnika soglasno sprejeto. Pri sledečih volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Kapetan Ivan Voller, šef-zd nvnlk dr. Josip Urbiezek vodja rešilne postaje dr. Kari lna-vic, tajnik Rudolf Glabulschnigg, blagajnik dr. Gerhard Pfrlme , gospodar dr. 8e'>mird'- v 1/uPljuni. bi opozoril merodajne faktorje, dn bi Ljubljana pač lahko imela eknkaltilčo. K hib i «"mi ne moreio iz lastnih sredstev graditi skakalnimi ne morejo iz lastnih gredslev graditi skoknl-nivo, mornll bodo pač pomagali merodnini krogi. Prvenstva v skokih ne smerno izpustiti. Dobro organiziirana prireditev je bilo po najboljša propaganda za ta lepi in tudi smeli šport. Smučarji na Vrhniko! Vrhnika je znana iu prlllubliena kot lep iti Ugoden izletniški kroj v poletnih dneh. Skriva po tudi prav lepe smučarske terene, ki pa žal niso Inko poznani. V prvi vrsti naj opozorimo smučarje nn ugodne terene nad Vrininto. pod /,aplauo in v Stmci. Dnlje na Ulovki, Mrzel dol, do Sv. Treh kraljev In na drugi strani zopet senožeti pod št Joštom nad Podlipo. Ti tereni so podobni onim nn Pohorju. No vseh teh krajih leži sneg zelo dolgo; smučali so se tu dobro tudi ob zelo slabih snežnih razmerah, kakor so bile prve dni februarja. Sedal, ko Je dovoli snegn. so tudi lepi tereni na hribih pri Slnrl Vrhniki. Vrhniko Je zelo pripravna zo enodnevne iz-' lete, posebno za Ljubljano. Prvi vlak vozi iz Ljub- ljane ob 7.50 in ie že ob 8.28 na Vrhniki. Prvi avtobus pa odpelje izpred Zvezde ob 9 in je že ob 9.45 na Vrhniki. Avtobus, ki odpelje ob 12 izpred Zvezde, popelje do Strnce in od tu je samo pet minut do lepih belih poljan. Od postaje Vrhuike pa do usodnih terenov je samo dobre pol ure. Tako je lahko vsakdo brez posebnega trllda deležen lepega zlmsko-sportnegn razvedrila Prenočišč je no Vrhniki dovolj. Tudi vrhniško gostilne in restavracije so radi svojih dobrin i»i So-solidnosti dobro poznane. Skupinam smučarjev, ki bi se prijavili, je na rozpologo za vso informacijo odbornik Športnega društva Na razpolago pa so tudi skupue sobe iu lircnočiščn v Slrnc.i sredi lepili terenov iu v Za-ploni kakor tudi v št. Joštu. V Slrnci je na razpolago za skupna prenočišča lepa sobo Športnegu društva Vrhnike, kjer j« tako kot v udobnih kočah .i planinah. Prihitite smučarji in poskusite tioše nanovo odkrite lepe zimsko-sportne terene in gotovo boste tudi vi zadovoljni. Zagreb, 14. febr. ž. Gradjanski ; Železničar 7:0 (4:0); Haška ; Jugoslavija 1:0 (0:0); Viktorija : Concordija 3:1 (1:1). Belgrad, 14. febr. i. Na igrišču Jugoslavije, ki je bito pokrito s snegom, sta odigrala tekmo BSK in III. okraj Budimpešte. Tekma je končala s 4:0 za BSK. Dunaiska vremenska napovedi Zmerni mraz bo trajal dalje, v severnih Alpah talna megla in nekoliko novega snega, v južnih Alpah pa se bo polagoma pooblačilo. INOZEMSKI ŠPORT Dunaj, 14. febr. tg. Admira : Donau 3:0 (0:0)} Frem-Kriketer : Hakoah: 2:1; WAC : 3KJ (0:0); Frem-Kriketer : Hakoah 2:1; WAC : Vienna 3:0; 5:0; BAC : Siemens-Halske 7:1; Rapid : Rapid amaterji 8:5; Nicholson : Simmering 1:0, Huda zima v Franelli Pariš, 14. febr. tg. V vsej Franciji je huda zima zadnjih dni povzročila več nesreč, deloma s smrtnim izidom. Več oseb je zmrznilo. Mraz je po-zročil tudi na Quai d'0rsayu majhno nezgodo. Ravno, ko je ministrski predsednik Laval južinal, ja nastal v jedilnici velik ogenj v peči, ki so ga radi pomanjkanja vode mogli pogasiti šele po enoumem delu. Pariš, 14. febr. tg. Kakor poroča »Intransi-geant«, je Tardieu sklenil, da ostane v Ženevi do velikonočnih praznikov. O Veliki noči bodo šli de-legatje za dva do tri tedne na počitnice. Drugi teden sadjarskega tečaja podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani so prične drevi ob 19 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi s predavanjem nadzornika g. Humeka o oblikah pritlikavcev; piramidah, kordo-nih, pnlmetnh in špalirjlh, ostali štirje dnevi tedua to pn posvečeni škodljivcem in njih pokončovanju. Jutri govori nadzornik g. Štrekelj o sadnih škodljivcih in sir.er o sesnvcih in o hroščih. V sredo zvečer bo opisal nadzornik g. Humek sadne škodljivce. V četrtek zvečer bo razpravljal tajnik Kmetijske družbe g. Kofol o sadnih škodljivcih, Zadnji večer, v petek, po bo višji vin. nadzornik g. Gom-bač orisal rastlinske Škodljivce na sadnem drevju, kakor mah, lišaje, omelo, različne rje, strupeno rosolistno plesen, kodrnvost, škrlup, roŽičnvoftt, rn-kn in črno suho gnilobo. Vse škodljivce bodo pr€>-davatelji pokazali tudi v balvanih skloptlčnlh slikah. Sadjarjem in ljubiteljem vrtov je dana pfilt-kn, do se pouče. kako moramo zatirali škodljivce, ki povzročajo v mnterljohiom in estelsknm ozira toliko škode pn vrtovih, zlasti pa so se razpasli po drevju uiestuib iu okoliških vrtov. Vstopnine nL Na slovenski zemlji za mejami Nacionalizacija Trsta Upravni odbor zavoda »Banca Comraerciale Italiana« je na eni izmed svojih zadnjih sej sklenil, da popolnoma prevzame tržaško > Banca Coramer-ciale Triestina«, katere delnice so bile že sedaj po večini v rokah imenovane milanske banke. S tem preneha poslovati ^Banca Commerciule Triestina«, ki je bila ustanovljena leta 1859. Banka je bila najmočnejši finančni činitelj gospodarskega življenja v Trstu in nanjo so bili Tržačani posebno ponosni, le pred leti je prišla banka v območje milanskega zavoda »Banca Comraerciale Italiana«, ko je hotela sama sanirali Cosulichevo paroplovno družbo. Takrat je milanska banka prevzela večino $kci| tržaške banke in Cosulichevih podjetij, to je brodarske družbe in ladjedelnic v Tržiču. Nedavno je tudi Cosulichevo paroplovno družbo prevzela velika brodarska družba v Genovi. Tako se jc izvršila, kakor piše -Popolo di Trieste«, »popotna nacionalizacija Trsta«. V zadnjem času se vrši revizija posadke na ladjah, ki jih je Cosulicheva družba po likvidaciji izročila Genovi. Sobotni »Piccoio« se pritožuje, da se pri tem zapostavljajo in odpuščajo tržaški mornarji ter poziva prometnega ministra Ciano, naj pri tem upošteva izredno težak položaj Trsta iu gospodarsko stisko Tržačanov. — Vzpenjača na Učko goro. Na Reki ec jc pred kratkim ustanovila akcijska družba, ki si je nadela nalogo, zgraditi na Učko goro žično vzpenjata, in sicer iz Lovrana. Družba razpolaga z akcijskim kapitalom 1 milijona lir. Proga bo dolga 5600 metrov in bo to najdaljša žična vzpenjača v Evropi. Vožnja bo trajala 20 minut. Višinska razlika med izhodno in končno postajo bo znašala 1400 metrov. V vozu, kl bo prevažal potnike, bo prostora za 22 oseb. Stroški bodo znašali 3 in pol milijona lir. Od teh bo 1 milijon pokrit z akcijskim kapitalom, ostala 2 in pol milijona pa bodo zbrali f posojili. Vožnja gori in doli bo stala 12 lir. Računajo na 40.000 potnikov letno, — Po 15 letih ic roškega ujetništva. Iz Pod-grada v Istri poročajo: T« dni se je po 15 Istih vrnil domov iz Rusije Ivan Cijak. L. 1917 je odiel na fronto in sicer v Galicijo, kjer je padel v rusko ujetništvo. Doma so bili seveda vsi prepričani, da jc že davno mrtev. — V Škofijah pri Kopru so položili temeljni kamen za novo župno cerkev. — Goriški deželni odbor je dovolil občini Komen, da najame posojilo v znesku 300.000 lir za zgradbo treh novih šolskih poslopij pri Sv. Ivanu, v Gabrovici in na Gorjan-skem. Iz HvVenia Idrije — Slovo. Dosedanja poštna uprnviteljira gdč. Jocarl Livijn je po štiriletnem službovanju zapustila Idrijo. Ta vest je bila v vsej okolici sprejeta z zadovoljstvom na znanje. Postavljena je bila na razpoloženje. Idrijčani ii kličejo: srečno za večno! Na njeno mesto je prišel uradnik Candrigo Ivan, ki Je doslej upravljal pošto v Tolminu. ( i i ' < ' t i - , r j T' i, t ' * ,v'••». i • • ' ' . » »t* JC r\ \r * V \ ' . » * v ^ tr .» * », . » i i v » > f Vevtkl zbor čedalje bolj peša, ker se vse mlajše moči odpravljajo v svet za kruhom. Ko je dospel v Idrijo italijanski kapelnik Ferari, jo prevzel mesto pri godbi dotedanjemu kapelnlku in organistu Uršiču. Ferari je organiziral tudi svoj pevski zbor iu vanj so spravili okrog 40 domačih pevcev, deloma cerkvenih, deloma drugih. Zato je cerkveni pevski zbor, ki ga še vedno vodi g. Uršič, toliko šibkejši. Tu je bil dne 11. februarja pokopan mizarski mojster g. Mirko Rupnik. Prejšnjo soboto je nenadoma zbolel, sedaj pa ga že krije zemlja. Bil je obče spoštovan kot trden in značajen narodnjak. | Naj počivata v miru! Pomanjkanje usmiljenja -vzrok krize Tržaško-koprski škof dr. Alojzij Fogar je izdal ob začetku prstnega časa pastirski list, v i: reui odr viiavp. vnruanle dobrodelnosti. »Ljudstvo j>:-. pozabilo ua Boga, meni tržaški škof, toda vzrok sedauje gospodarsko krize je treba Iskali tudi v pomanjkanju usmiljenja, v pomanjkanju usmiljenja med posameznimi narodi, mrd veli!:ii iu malimi, med bogatimi in ubogimi in splošno med ljudmi. Mislim, da Je Hog dovolil to splošno krizo zato, da bi ljudi prisilil, da bi se med seboj ljubili in da bi se preprečile nove vojne s-pobratenjem med narodi in zbližanjem med bogatimi in revnimi. Vsekakor je jasno, da bo usmiljenje in z njint združena dobrodelnost do bliž- njega edina mogla olajšali in skrajšati krizo. Ako je bila dobrodelnost v vsakem času dolžnost vsakega kristjana je toliko bolj dance, v dneh ostre gospodarske krize. Dragi verniki, pravi med drugim škof Fogar, ali hočete potolažiti božjo jezo, ali se hočete zopet povrniti j< Bogu in preprečiti hujše gorje domovini in družbi, ali nočete izpostaviti nevarnosti družin in vsega, kar imate, ali hočete ohraniti avtoriteto, red, civilizacijo, vero, ali hočete živeti še kot umna bilja? Potem morale ljubiti svojega bližnjega, pomagati si drug drugemu in izognili se vsega, kar bi motilo mir in na katerikoli način kršilo ljubezen do bližnjega/: Obravnava v Gorici Tržaški »Picollo« poroča: V torek se je vršila pred goriškim tribunalom, kot drugo instanco, obravnava o prilivu, ki so ga vložili Ludvik Sp«-capan, ravnatelj Katoliške tiskarne v Go.ici in časnikarju dr. Janko Kralj in prof Rudivoj Bed-naržik, radi obsodbe v prvi instanci, to je pred goriškim preto.jem. Pred letom je Katoliška tiskarna v Gorici izdala publikacijo »Gospodar«. Policija jo Gospodarja« takoj zapenila in stavila pred obtožbo imenovano tri, češ da je pubikueija izšla, ne da bi imela priznanega odgovornega urednika. Pri ob:avnavi so se obtoženci postavili na stališče, da ui bil »Gospodar« perijodična publikacija, za katero se zahteva odgovorni urednik, temveč samo brošura. Sodnik je dal prav državnemu tožilcu, ki jo zahteval obsodbo, češ da je šlo zn perijodično publikacijo, ki bi morala imeti odgovo.noga urednika, iu obsodil g. Spacapana ua 1 mesece ječe iu 400 lir denarne kazni, g. Kralja in Bednaržika pn vsakega na 4 mesece ječe in 200 lir denarne kazni. Obtoženci so vložili priziv na tribunah Ta je ua obravnavi potrdil razsodbo v prvi Instanci ter Obsodil obtožence na nove stroške. Obtožence je zagovarjal odvetnik Ciolella. Obtcžencem je dana možnost priziva na tretjo instanco, to jo na pri-zivno sodišče v Trstu. Obtoženci so priziv tudi vložili. Ako prizlvno sodišče zavrne piiziv, bo moral g. Špncap-.in odse-deti zapor, ker je bil že prej pogo|no obsojen radi tiskarskih prestopkov, medtem ko sta bila ostala dva obtoženca prvič pogojno obsojena in Jima torej v nobenem primeru ne bo treba v zapor. Smrtna nesreča na cesti Obid Ivan je dne 1. februarja peljal s svojim avtomobilom hlode od doma v Cerknem proti Sv. Luciji, ko mu je nenadoma privozil nasproti neki drugi avlo. Obid so je hotel umakniti, a je pri tem zadel z avtomobilom v zid. Hlodi so zdrsnili proti krmilu in stisnili voznika ob krmilo. Obli je zado-bil težke poškodbe. Prepeljali so ga v idrijsko bolnišnico, kjer je 5. t. m. umrl po strašnih mukah. Pokopan jo bil v Idriji ob veliki udeležbi svojih rojakov Cerkljanov ln Idrijčanov. Povsod dobro, doma najbolje Iz pisem f nadškofa Sedejo V Stični, 5. aprila 1916. Velecenjeni gospod prijatelj! Tvojo sladko id dišečo tekočino (Vlahov) pre-j«l. Bog Ti povrni to dobroto! Dal jo bom o Veliki noči na mizo profesorjem bogoslovja in tukajšnjim patrom, da si malo življenje oslajšamo v teh grenkih časih. Gorico še vedno brezobzirno obstreljujejo in mi moramo tu v pregnanstvu živeti. Oslavlje je popolnoma zginilo, Podsabotin in Pevma močno poškodovana. Sv. Gora v razvalinah Malo staro Semenišče (Via Vetturini) je pogorelo. — Tu se nam še dobro godi. Povsod dobro, doma najbolje, Bog daj kmalu mir! Pozdravljam in blagoslavljam Vas vse ves udani f F. B. S. VoSčim vsem Tvojim ln posebno Tebi vesele Velikonočne praznike! Drugo pismo iz Stične. Velecenjeni g. prijatelj! Ne vem, kako bi se Ti zahvalil za toliko ljubeznivost in dobrotljivost, s katero si ma razveselil na moj letošnji god. Cigare so prišle o pravem časui Vlahov pa post festum, a to nič ne dč. Stičnih praznikov bodisi mojih ali opatovih (ki je zlata duša) je mnogo v letu iu »maracchino« se bo prav dobro podal pri črni kavi. Bog Ti plati stotero Tvoj velikodušni dar in usliši Tvoje in moje želje, da ss kmalu povrnem v solnčno Gorico, dasi razdejano, a vendar še vedno milo. Pisal mi je za god ludi Tvoj sin Sašo ter opisal svoj curriculum vitee rallitarls. Upamo vsi, da se kmalu znebi revmatizma. Slišal sem, da je mons. Faidutti, naš dežalni glavar, pos'al dva župana (Iz St Petra in Renč) v tiste vasi, kjer se nahajajo naši goriški begunci — v štalah ter sporočil nedostatke c. k. minister-stvu za notranje stvari, da jih odpravi. Vsi tisti begunci ob Donavi, po vaseh raztreseni, pridejo v barake v Bruku ob Litvi, kjer je precej dobro. Vsaj pod streho so, v družbi in tudi z živežem preskrbljeni, da jim vsaj ni treba lakote trpeti ali celo umreti. Kakor slišim so evakuirali vse vasi do Črnič in Štanjela: večina bcguncev je na Kranjskem; bojim se pa, da ne dolgo. Jaz sem zdrav in obložen s pisarijo uradno in zasebno, da ne morem naprej. Večkrat obiskujem svoje begunce po barakah v Wagni blizu Lipnice, v Bruku a, d. L in Stein-klammu. H koncu se Ti še enkrat prav iskreno zahvalim za poslani dar in pozdravljam ter blagoslavljam vse Tvoje, posebno pa Tebe hvaležno vdani f Franc B. Sedej eppus exul. Varamo prirodne lepote pred vsiljivo reklamo! Kdor hodi po deželi in prav tam, kjer se hoče potniku ustavili oko ob lepoti solnčne rebri ali pa prosojnosti vode, prav tam se mora potnik užaloščen obrniti proč. Skoraj vse lepe točke ob cestah skrunijo namreč velike reklame, ki ti dopovedujejo, da je »Smirolin* globin naibolj:i za čevlje, ali pa, da je kolomaz >Mnženin« neprekosljiv. Dober del naravnih lepot po deželi je la reklama že pokvarila ln nihče še nc protestira! Američani ze več. let vodijo ostro kampanjo proti taki reklami. To gibanjo gre celo lako daleč, dn Američani bojkotirajo tako izdelke, ki se p opigirajo na tak način. Tudi v Sloveniji jc že več ljudi sklenilo, da nc bodo kupovali izdelkov, ki na tak način vrše reklamo. Prav enako gibanje se Jo pričelo žo v Nemčiji in je moralo že 11:1 tisočo reklam z bregov Rena, kjer so kazile vso krajevno lepoto. Tudi mi smo mnenja, dn j« za reklamo v prvi v. sli mesto v časopisnih oglasili, nn deskah pa le tam, kjer tn ne morejo kazili prirodnlh razgledov. Našim ttij-Bkoprometnim ustanove m nujno svetujemo, da posvetijo temu vprašanju vso pozorno*!, če nočemo, da ne bodo tujci pričeli izostajati prav zaradi te vsiljivo reklame. Sicer pa jo žo več svetovnih tvrdk, ki so pričele te vrsto reklamo opuščati, ker so spoznale, dn jim več škoduje, kakor pa koristi. Kaznjenci, pobe&li z Hadio Iz Rio de Jimelra poročajo, rla se je na otoku Fernando do Noronlia uprlo 600 političnih kaznjencev. Nadvhdali so posadko ladje, ki lini jo pripeljala živeža, in so nato dobro preskrbivši se z živežem in premogom odpluli proti Braziliji. Ko so prispeli v luko Recife. je tamkajšnje prebivalstvo demonstriralo proti njim. Toda gusarji so niso menili za demonstracijo, nego so se ponovno preskrbeli s hrano in kurivom ter odrinili proti severu. Za njimi so poslali dve križarki iu štiri prekooceansk\ letala, ki pa so so morala zaradi snežnih viharjev vrnili. V Stični, 13. okt. 1916. Tu v Stični imamo bogoslovnico (5 30 bogo-slovci, druga polovica |ih je v Ljubljani), tu stanujejo profesorji, moj tajnik Grusovin, mons. Pav-letič in precej goriških beguncev (iz Komna). Č. g. delničar je na Otlici, mons Zunan v No/em mestu. V Italiji imam čez 90 duhovnikov. Koroške novice Občinski volivni red in kmečke zbornice. Prejšnji teden je zasedal kurošlti deželni zbor Razpravljal je o novem občinskem vollvnem redu 111 o kmečki zbornici. Novi občinski volivni red. po katerem se bodo že vršile občinske volitve spomladi, uvaja splošno, enako, tajno in neposredno volivno pravico ter odpravlja vezavo Ust. Zupan se voli po večinskem volivnem pravu, člani predstojništva pa po proporcu. Novi občinski volivni red jo bil predmet dolge debate, v kateri so se pristaši Lanrlbunda in Helmatblocka ter vele-nemci potegovali za vezavo list, češ. da jo to važuo sredstvo za boj proti marksizmu Obenem so tudi napadali uredbo volivnegn reda. ki govori o enaki volivni pravici, češ, da ni pravična Iu utemeljena. : Čuli so se tudi glasovi, da ljudstvo noče volitev, ampak pametno gospodarstvo. Kljub temu pu so bili vsi lzpremlnjevalni predlogi odklonjeni in jo bil zakon sprejet v celoti z nekaterimi i/premem-banii, ki jih Jo predlagala zvezna vlada. — Nato jo deželni zbor razpravljal o kmečki zbornici, ki bo prevzela posle deželnega kulturnega sveta. V zakonskem načrtu sloji, da bo kmečko zbornico vzdrževala dežela z dohodki i/, deželnih davkov, i kakor je vzdrževala tudi kulturni svet. O kakih novih davkih zastran tega ni govora. Pri razpravi o kmečki zbornici jo govoril zastopnik Landbunda, ki bo z deželnim kulturnim svetom izgubil važno I postojanko nad tri ure. V imenu koroške slovenske stranke je govoril puidunec Mure, ki je pozdravil ustanovitev kmečko zbornice, češ, da po-j meni lep napredek. Zlasti slovenski kmetje na Koroškem, ki jili najbolj tare gospodarska kriz«. 1 pričakujejo od zbornice več uvaževanja svojih | pravic. Nezgoda slovenskega duhovnika. G. Janez Vi-ilovlc, kanonik v Celovcu, je tako nesrečno padel, da si jo pri padcu zlomil desno roko. Prepeljali so ga v sanalorij. Odličnemu slovenskemu duhov-uiku želimo skorajšnjega ozdravljenja. Rajliovski protestanti. V eni zadnjih štovilk /Ponedeljskcga Slovenca- smo omenili velikopotezno propagando nemških rnznnrodovalcev za naseljevanje rajhovskih Nemcev na slovenskem Koroškem. To propagando podpira vse časopisje in tudi katoliško. Ta propaganda pa Je ozko združena s propagando za naseljevanje rajhovskih protestantskih družin iu je z njo skoraj istovetna. 2c nekaj let sem se naseljujejo v jezikovno mešanem delu Koroške protestanti. Pretekli mesec se je celo vršil občni zbor proleslantovskih rajhovskih načelnikov iia Koroškem, kjer so razpravljali o svojih stanovskih zadevah. Nekdo izmed njlli je izjavil, dn si morajo zagotovili vpliv v političnem boju, kar store najbolje, če pristopijo k nacionalni strokovni organizaciji. To je Landbund. Pač nobenega dvoma ni, du tiči zn tem naseljevanjem tudi l.aiulbuiid, ki zasleduje pri tem svoje cilje Dostavili je treba k lemu Še to, dn daje deželni kulturni svel, ki jo takorekoč postojanka Lnndbundn, protestantskim mtselnikom visoke podpore. f Pro f. Vladimir Herle V Kranju, 14. februarja V sobto 13. t. m. ob 23 je umrl profesor pri-rodoslovjn, fizike in kemijo ter matematiko nu gimnaziji v Kranju, dr. VI. Herle. Itodil se jo H. julija 18M9 v prijazni Solčavi. Nastopil je službo suplenta v Novem mestu 1R00. odtam šel v LJub-ljando in Idrijo in postni leta 1002 dofinitiveu in služboval skoro HO let, tei tudi stalno stanoval pri znani rodbini Krenerjcvi. liil je veselega značaja ter vrl družabnik, ki si je tako med mladino kakor med občinstvom znal pridobiti obilo prijateljev. Napisal Je za srednje šolo knjigo n kemiji, nični vrtbll sotrudnlk Lovca, napavll gimn. botanični vrt; bil jo tudi vrl planinec, velik prijatelj ruske književnosti in pesmi, večletni odbornik mestnega zastopa in Dijaške kuhinje, velik dobri-čina. Bodi mu ohranjen v srcih vseii prijazen spomin! Knjige „Društva sv. Mohora za Istru" Ker so lansko leto poverjeniki Mohorjeve družbe po Istri pri razdeljevanju knjig naleteli ua nepričakovane ovire, so se Istranl lotos bali, da za 1. 1931 sploh ne bo Mohorjevih knjig. Zato je bilo toliko večje njihovo veselje, ko so If4 prejeli tri knjige: »Danico«, koledar za leto 1932, »Izbrane pripovedke« in »Idimo za Isusom«. Islranu Je bila »Danica« že pred vojno zelo priljubljena. Glede vsebine mora biti danes prikrojena 6edan]im razmeram Istre. »Danica« vsebuje dvanajst narodnih pesmi in dve umetni: »Oholi Obad« in »Hodočnžče*. Prv Iz zapuščine pokojnega istrskega pesnika Antona halca, druga od njegovega bližnjega sorodnika ki je odšel iz domovine iu našel zatočišče v dolenjski metropoli. »Hodočašče« nas spominja na nekdanji samostan istrskih glagoljašev na Božjem polju pri Vlžinadi, kjer so si vzgajali evoje kle-jfike. Sedaj Je tam ruševina. Koledar »Danice« nndomestujc Ietrnnti vesele prijateljske sestanke iz prošlili časov, na katerih gu še kmetje razgovarjall iu peli prav, kakor pravi Ivekovič: »Još liij čača sidi u koledi... Naj str ag duka u koledu dogje. Svoje društvo na planini nagle.. A on sprti šarrnu torblcn. pa teže pune bore vina, a izvadi hljoba bijeloga, posida mu u koledu društvo:;. Srečni so bili ti časi! Pripovedni članki so mnogovrstni, trinajst jib je. Omeniti moram spis v zaparlnoistrskem narečju »Kako je barba Stinc sfriga ubojke. — Sestavil ga je priprost kmečki fant. Zelo zanimiva je. Cila se prav slastno, kakor dn bi bil Človek pričujoč pri nilinnrju Slipelu v Dragi pod Ber-mom. Pisec je istrski seljak L P., ki je žn v »I) nicahs prošlih let s sličnimi povestmi razveseljeval Mohorjeve društvenike. Naj bi lo nadaljeval, da bi se s časom lahko izdalo knjige njegovih spisov in sicer tudi tistih, ki niso pisani v narečju. Kajti iz vseli veje pristni narodni duh Istrana. V tem poglpdu pogrešamo še Millvoja in Trdoslaviča izpod Uffke, ki sta utihnila. Je pa še tudi drugih kmetflkih rodoljubov, ki bi zamogli kaj napisati, posebno na Titljanfiilcl, kjff 1p bdi duh velikega škofa Dobrih bolj kot drugod. Potomcem bi to bila najlepša zapuščina. Narodno gospodarskih in sploflno poučnih Člankov je v Danici osemnajst. To je v resnici bogata vsebina. Za razmere, v kakršnih živijo naši brate v Italiji, je bila la knjiga zelo potre-bnn, lahko jo bodo rabili v cerkvi in v družinah pri krščanskem nauku. Pisatelj I. P. je že spisal leta 1928 večjo knjigo sliihie vsebine: >Božln objava'. Izdalo jo je tudi društvo sv. Mohorja. | Koledar in ostale knjige bodo tostran po- sebno zanimale izseljene Islrntie in zato si jih bodo gotovo nabavili ter s tom podprli človekoljubno delo Mohorjeve družbo za Istro. I. G. Perutninarstvo, Kako vzgajamo, gojimo in ne-guiemo domačo perutnino. Sestavil A. Slivnik. Ljubljana 1925, 174 strani, 40 Din, vezano 50 Din. Malo je bilo privatnikov ali družb pred vojno, ki bi se smotreno pečali z rejo domače perutnine. Šele po vojni, posebno pa v najnovejšem času se posveča tej panogi nagega gospodarstva zaslužena pozornost. Razni strokovnjaki, organizacije, družbe In oblast so prepričani, da so tudi pri nas dani vsi predpogoji za uspešno ln dobičkano®no pcrutnl-narstvo. To nam pričajo ic razne farme lil naprave posameznikov, ki so cpoznali, kai se da doseči s smotreno rajo perutnine, in kako zamorejo izkoristiti položaj na domačem kakor na inozemskem trgu. Knjiga je tembolj koristna ker nam pisatelj podaja vse s praktičnega vidika. V lahko umljivi obliki opisuje koristi perutninarstva, dalje kako gojimo kokoši-jajčarice in klavno perutnino, navaja najvažnejše pasme, ki pridejo pri nas v poštev. Obdelani so dalje : gojitev plemenite kokoši, valitev, postopek » piščeli, pitanje, krma kurniki, konzerviranje jajc itd. Sledi onla kurjih bolezni notranjih iti vnaniih, razne razvade kokoši. Ob koncu so po-I pisane še druite domače živali (gosi, race, purani, > golobi in druga). Ta knjižica bo izborna raba ne samo re|cu perutnine, ampak ludi gospodinjam ka-1 kor kmetovalcu. Brivec: AH želite imeli l;i!-o nazaj?: (Jost: Ne, hvala, kar obdižito Jih.v Dobrodušnost. • ''čemu pa li v tramvaju ves čas sediš z z:,[ir-timi očmi? Ali si tako truden? Veš. nc morem gledali, da mora toliko dam stati!« _________ — Pri boleznih na ledvicah, v mehurju In debelem črevesu polajšuje Franz-Josef« greilčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo da je »Franz-Joscf > voda radi svojega olajšnjočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. »Franz-Josei« greučica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. tzoe.UjOj irb nu 11 .vejši modeli olrošklh — ui Igra nih vozičkov, triclkljl, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbir«. — Najnižje cene — Ceniki franko. Iribuna' F B.L, tovarnn dvokoles In otroških voiltkov 1 1 Ljubljana. Karlovskn cesta št, V v Mesto na dnu Črnega morja Seniaeijonalen ruski lilm n mesto Hersnnu, ki se je pogreinilo pred 2000 leti. V kratkem bodo v moskovskih dlednliščih vrteli film z naslovom »Mesto nn dnu morja«. Po naslovu bi kdo sklepal na fantastičen film, toda ta film je brez vsakega takega elementa, ker kaže povsem avtentične posnetke ostanku mesta Her-sona, ki se je pred kakšnimi 2000 leti pogreznilo. Zanimiv jo postanek filma. Ruskega arheologa prof. GrinjeviČa, ki je zadnjih 10 let kopal v zapadnem delu Krima, je leta 1927 opomnil stražnik nekega svetilnika pri Sevastopolu, da se od časa do časa, ko je morje mirno in čisto, vidijo s svetilnika na dnu obrisi čudnih predmetov. Profesor se je takoj spomnil na starodnvno mesto Her-son in začel z raziskavnnjem. Pri iskanju se je posluževal kovinske cevi, ki je imela nn enem konru svetiljko. V solnčnih dneh je res opazil na dnu morja obrise nekakšnih zidov. Toda rndi primitivnosti svojega orodja se je moral pač samo zadovo- j ljiti z ugotovitvijo, dn so nn onem mestu na dnu neke rnzvaline. Izvirna zamisel ženske mode Nikoli nisem mogla umeti, da mara biti ženstvo 20. stoletja, ki je doseglo kulturno in gospodarsko samostojnost — vsaj načelno! — ie vedno goli objekt svetovne meščanske mode, kakor je bila v časih svojega suženjstva. Nepojmljivo mi je bilo, da nc izide iz vrst ženskih strokovnjakinj: učiteljic v strokovnih šolah, modnih risank, lastnic modnih ateljejev itd. pobuda za osvoboditev iz suženjstva moškega okusa, moškega modnega tiran-stva. Zalo me je tembolj zanimalo poročilo o ustanovitvi in očividnem proepehu modne hiše »Re-Sport«, ki jo je pred dobrimi šestimi meseci ustanovila v Parizu velika modna risarka in poročevalka Renate G r e e n. V pogovoru o svojem podjetju in njega zamisli se dotika gdč. Green domalega vseh, tudi zadnjih problemov ženske mode ter šiloma odpira ženstvu pogled v nova obzorja, dostojna samostojne ženske osebnosti. Pogovor slove: »Ali ni bilo treba velikega poguma, Renata, da si tvegala svoj eksperiment ravno v središču mode, v Parizu?« ^Poguma? — Ničesar se mi ni bilo bati. Moja : misel je enostavna. Ležala ie v zraku. Ženske so j potrebovale nekaj, česar ni bilo. Vedela sem, da znam to, kar so potrebovale, tudi irvržiti. Ni mi 1 moglo izpodleiteti, morala sem uspeti. »Kot samostojna modna urednica sem bila dodobra proučila pariško Hautc Couture in njeno ko- i pijo v Berlinu ter njun obrat. Kakor risarka sem prišla v stik s konfekcijo in z vsemi, ki za veliko popriiče mode delajo, zamišljajo, iznajdujejo in izvršujejo.« »Videla sem ogromno delo, pri katerem igrajo snobizem in prestižno vprašanje poleg želje po čira največjem dobičku zelo veliko vlogo. Nikjer pa nisem našla namena, da bi se ustvarila za žene vseh stanov prilika, da bi se mogle obleči lepo in dobro po kolikor mogoče nizki ceni. Pariška Haute Couture preskrbuje po cenah, ki niso v nobenem razmerju z realno vrednostjo materiala in mezd, za bogate žene okusne in tehnično brezhibno izdelane obleke. Če je pa svetska žena sužnja modnega diktatorja, je pa tudi Haute Couture v prisilnem položaju. Vedno zopet in zopet si mora izmiSPati nove linije in barve, izdajati nova gesla, da »lansko« onemogoči, dasi nobena moderno misleča žena ne čuti potrebe, da bi ob vsakem letnem času izpreminjala svojo »silhouetto« in letala k pomerjanju oblek. Zapleten kroj, trudapolno ročno delo, vse, kar je tehnično izredno težavnega — vse to ima le namen, da za vsako ceno prepreči posnemanje, zavaruje »ekskluzivnost«. Take obleke stanejo 500 do fcOO mark (fcOOO do 7000 Din). To niso čisti cilji.« »Pa konfekcija?« »Tudi njeni nameni niso čisti, ker špekulira na nesamostojnost ženstva in mu nudi modne novosti Visokega krojaštva po nizki ceni. Njen edini izhod jc v tem, da varčuje pri materialu. Kulturni ženi je pa s slabimi tkaninami, cenenimi tfumbi in ponarejenimi zaponkami slabo ustreženo. Odkloniti mora tako obleko, ker je njenemu bistvu tuja.« »Preostane torej samo še spretna mala kro-jačica in dober modni list.« »— pa čas. Veliko več časa, nego ga poklicno zaposleni ženi preostaja. Nakupovanje, izbira, pomerjanje, izpremembe in novo pomerjanje.« dele L 1930 je Arheološki institut organiziral ekspedicijo, ki naj bi preiskala te ruševine. V eks-pediciji so bili poleg potapljačev tudi filmski operaterji. Eden izmed udeležencev opisuje v nekem moskovskem listu svoje vtise: i>Pred našimi očmi se je pokazala zanimiva slika Na morskem dnu smo našli vse polno ostankov javnih in zasebnih poslopij. Vsa poslopja so uvrščena v simetričnem redu. Sredi mesta se razprostira glavni trg, ki je bil očitno središče političnega življenja v mestu. Na južni strani vodi pod njim podzemni hodnik, katerega pomena nismo mogli ugotoviti. Od trga proti pristanišču vodita dve dobro ohranjeni ulici, tlakovani s kamenjem. Nedaleč proč leži ogromen studenec. Vse mesto je obkoljeno z vrsto obrambnih zidov, ki pa so precej poškodovani. Na njih smo mogli opnziti 18 bojnih utrdb Mesto ima obliko podkve. Vse ruševine so pokrite z morskimi naplavinami in porastle z morskim rastlinstvom.« Vse to je ekspedicija filmaln in rezultat tega je zgoraj omenjeni film. Renata Green brska po kupu risb: »Jaz izdelujem obleke, ki jih more o nositi vse žene brez razlike stanu: bankirjeva žena in skromna prodajalka, vojvodinja in služknja.« »Kakšna katastrofa, če bi se enkrat 6rečale v enaki obleki!« »Toda umejte vendar, da tega niti ne bi opazile. Moje obleke so okvir, ki spoštuje rast, se ji prilega v lepih, jasnih linijah. Računam z dvema ali tremi, največ s štirimi tipi žena, ki jim pristoja ali srčast ali okrogel ali štirioglat izrez za vratom. Vse, kar podajam, je ukroeno in sneto v treh velikostih; zraven vsi potrebni podatki — sukanec, svila, gumbi ali zapone. Ženska, ki je količkaj spretna, si more tako pripravl eno obleko v nekaj urah dovršiti. Če pa raje plača poldrugo marko več, ji obleko pomerimo in spnemo natančno po njenem sta®u, tako da jo ji je treba samo še sešiti. Vsaka obleka jc zamišljena in ukrojena tako, da daje čim najmanj dela; gumbnice nadomeščajo zanjke, manišeti se zapen ajo neoosredno na roki in se nc prišijejo na rokav, da jih je mogoče brez ovire prati itd. Moii plašči so ukrojeni tako, da lagodno in obilo oblivajo vso postavo in ee na kolenih ne odpirajo niti pri seji ali šofiraniu Vse moje obleke se dajo na lahek način izpremeniti hi ne moreio nikdar učinkovali revno, ker je kakovost materiala prvovrstna.« In potem prinoveduje o svoji pogodbi z najznamenitejšo pariško tovarno, ki tke »najnove še« vzorce za Haute Couture; tovarna dovoljuje Renati pri svojih razprodaiah znatne popuste — dokaz, da je prepričana o uspehu njenega podjetja. Renata ima samo eno pomerjalko oblek — mannequin, ki se obnaša pov.«em naravno in je ludi njen obraz čisto človeški brc običajne maske. »Zamisel mojih oblek« — pojasnjuje Renata — »je bila prvotno namenjena za na!skromnelše sloje delavnih žena: za prodajalke in delavke. Samo enkrat je prišla k meni neka služkinja. Ne vem, ali jo je preplašila svetlost in oprema v mojem ateljeju — na vsak način je ni mogla prepričati nizka cena in dobro blago — za eno tretjino običajne cene bi bila mogla dohiti lepo, dobro obleko po meri — in odšla je, ne da bi bila kaj kupila. Sklenila sem, da bom dala svo;e prospekte razdeliti po tovarnah med delavke. Kajti na vsak način želim pritegniti srvoje pravo občinstvo, veliko maso.« »A zaenkrat?« »Da,« je dejala, ^zaenkrat prihajajo k meni razvajene, samostojne, umne, izobražene žene — umetnice. filmske igralke, same vitke žene, ki se v modi dobro spoznajo. Ve'ina takoj razume, za čem strmim ter so v resnici simDatičmc. Kupijo eno ali dve stvari, čez teden dni pridco zopel, in potem mi poMie;o vse svoje prna1e'jice.« Tako gdč. Green. Ali je pri nas kdo, ki bi prav umel niieno zamisel in hotel poizkusili z njo tudi pri nas? Izvrstnih strokovnjakinj nam vendar nc manjka! L I. Sneceritsho m koionitolno Mag© umetna gno*lia. cement itd. Itd dobavlja Gospodarska zveza v Ltublfanl Grozote vojne vihre v Harbinu Poslednji dnevi januarja so bili za Harbin pravi pekel. Harbinsko prebivalstvo jo na lastni koži spoznalo vso divjost in strahote mandžurske vojne, saj se je ta vodila na ulicah njihovega mesta. Ulice so bile polne krvi. Med žrtvami vojne vihre niso samo japonski in kitajski vojaki, ampak tudi mirni ruski prebivalci in med temi zelo mnogo 11 do 15 letnih otrok. Veliko število javnih in zasebnih poslopij je porušenih, saj so japonski topovi neusmiljeno bombardirali mesto. Česar niso napravili topovi, so napravila letala, katerih so Japonci vrgli na mandžursko fronto veliko število. Kitajci Radio v Kakor vselej, kadar si katera nova iznajdba poskušala utreti pot med ljudstvo, so se tudi ledaj, ko je radio nastopil 6Vojo pot v svet, oglašali črnogledi preroki, ki so mu napovedovali kratko življenje. Danes pa lahko trdimo, da je še ni bilo iznajdbe, ki bi si v tako kratkem času zavojevala ves svet. Danes je skoraj ni na svetu države, ki bi ne imela že ene ali več radio-oddajnih pc6taj. Radio-tehnika se izpopolnjuje od dne do dne, število naročnikov narašča, izboljšujejo se programi, prsamezne postaje ojačujejo svojo antensko energijo itd. Radio gre svojo zmagoslavno pot. V naslednjem objavljamo nekaj številk, ki bodo brez dvoma zanimale naše čitatelje. Najpreje številke o naročnikih radia. Na vsem svetu jih je 35 milijonov. Od tega jih odpade na Evropo 15 milijonov. Posamezne dežele: Nemčija...........3.7 milijona Anglija...........3.5 „ Rusija ...........2.7 „ Francija...........1.2 „ Španija..........................500.000 Švedska.............4S2.000 Avstrija.............4ftr)000 Nizozemska........................427.000 Češkoslovaška ..........315.000 Mndjarska........................307.000 Poljska..........................246.000 Italija ..........................176000 Švica ..........................109.000 Norveška ........................84 000 Jugoslavija . ...................50000 (od tega Slovenija)................8.400 Še bolj zanimive so številke, ki povedo, koliko naročnikov pride nn vsakih 1000 prebivalcev v posameznih delih sveta in državah: Na vsem svetu.........18 V Evropi...........35 V Avstraliji..........45 V Ameriki..........88 Če bi si hoteli na podlagi teb relativnih številk ustvariti sodbo o kulturnem niv6-ju navedenih celin, bi ta sodha zn Evropo ne bila baš laskava; vendar so posamezni kulturni krogi v svojem bistvu zelo različni in se tudi uvaževanje radia v posameznih krogih tako razlikuje, da iz teh številk ne moremo izvajali končnoveljavnih kulturno-političnih sodb. V Evropi sami je to razmerje bolj jasno in kaže naslednjo sliko: Danska........... . 128 švedska ...........84 Velika Britanija........81 Avstrija ...........67 Nemčija ...........58 Francija ...........30 Rusija............28 Češkoslovaška.........24 Italija............5 Jugoslavija ..........4 Slovenija ......... 8 Že površen pregled teh Številk nam kaže. da število naročnikov pojem«, čimbolj gremo proti Ju- so se proti letalom borili pač samo s streljanjem. Enemu izmed japonskih letal so kitajski strelci preluknjali rezervoar za vodo, radi česar je bilo prisiljeno pristati v bližini Harbina. Pilot je takoj odšel javit nezgodo japonskemu povellstvu, pri letalu pa je ostal kot straža izvidnik. Medtem pa so iregulnrni kitajski vojaki izvidnika ustrelili. Ko so prišli na lice mesta uradniki japonskega poveljstva, so ugotovili, da letala ni mogoče dovolj hitro popraviti, in so sklenili raje ga uničiti s požigom. — Med tem se je nnbrala okrog letaln množica radovedne mlndeŽi. Nenndomn pa se je znčuln silna detonacija. Letalo sc je razletelo na drobne kosce, iz množice pa, ki je gledala ogenj, je nastala kepa krvavečih teles. V letnlu so bile še bombe, ki se eksplodirale. Eksplozija je zahtevala 50 smrtnih žrtev in mnogo ranjencev. številkah gu. To je tudi v skladu s kulturnimi razmerami v Evropi. Dva ekstrema nam padeta v oči v gornjih številkah: poljedelska dežela Danska z največjo številko in pa Italija z izredno najhno gostoto naročnikov radia. To zanimivo razmerje se da razlagati iz tega, da se severnjaki, zlasti Danci, sami ne ba-vijo dosti z glasbo, dočim jo pa zelo radi poslušajo. Razen tega je pri njih druiii.sko življenje na zelo visoki stopnji; s tem so dani najugodnejši pogoji za radio. Sicer pa tudi v Italiji ni tako malo zanimanje za radio, kakor kaže oficielna številka. Silno veliko je tam radio-komarjev, ki jih cenijo na 300.000. in jih je torej skoro dvakrat toliko kakor plačujočih naročnikov. Naša država Je v evropski tabeli bolj zadaj. Toda to nas ne sme zapeljati do kakšnih napačnih zaključkov. Število naročnikov pri nas silno hitro narašča in če bo naraščalo tako še nekaj let, smemo upali, da bomo dosegli gestoto, ki Jo povprečno izkazuje Evropa. Poleg tega ne smemo pozabiti, da imamo v državi samo tri radiske pestaje. Najvažnejša pričn 6ilno hitrega razširjanja radia v Evropi pa je množitev oddajnih postaj samih. To nam nazorno kaže naslednja tabela: Vsota Povprečna Leto Število vBeh antenskih antenska postaj energij energija 1922 7 13 kw 1.86 kw 1928 197 489 kw 2.48 kw 1931 210 2G00 kw 12.40 kw 21 dane gosoodi I i vpel;avo gtromega plelar-slva v hiSi. Zajamčen za-I smiek ca •»•>' «»ln ( mm no ker prevzamemo izROlovljeno bfaRO plačamo 7 a s uit* za pleten e in dostavimo v izdelavo pre o 1'isile Se dane« pn brezplačne prospekte na Domača Hleiarska industrija, It. II. Josip Kalil, Maribor, Trabarieva Vajenec za krznarsko obrt se takoj sprejme. Naslov pove uprava »SI.« pod it. 1647. Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava »Merkur* Llubhana — Šelenburgova ulica 6 II oadstr Čamernikova Šoferska Sola Ljubljana. Dunajska c. 36, Prva oblast koncesioni-rana Prospekt št 16 zastonj Piiite ponj! Spre-iem učencev vsaki čas. Cevlil n« oh-oke TEMPO«, Gledališka uL št. 4 (nasproti opere). Modroce otomane. divane. totelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje lonocli Narobe L j u b 11 a n a. GosposveTsk* cesta št 16 (pri Levu) Kroioo moko to rženo moua »črtno neto. »opite («lo orodne Pri A. VOLK LJUB' 1 \NA Bral leva <*»t« ii EdnI slovenski zavod brez (nJega kapitala ie Vzaiemna zauarooainica o Mnblianl, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požara a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. bi rsa premično blago, mobilije. zvonove In enako: e) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Spreiema v itvljenskem oddelku zavarovanje na doživttje in smrt, otroške dote dalje rentna In Itudskn zavarovanja « vseb kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in larah. Lukinn: Resnična zgodba (Po starogrškem pripoveduje Joža Lovrenžič.) Vsebina prvega podlistka: 1. Lukian, ki je bral razne fantastične zgodbe, se odloči, da tudi sam pove zgodbo s potovanja. Nenavadna je, a nič ne de, saj mu ni treba verjeti. — 2. Pri Herku-lovih kolonah — Gibraltarju — se vkrca in pride osemdeseti dan na Vinski otok, kjer najdejo vinsko reko, ki izvira iz trt. Med trtami so tudi take. ki so v gornjem delu prave ženske. Oni. ki so se jim približali in jih objeli, so se takoj spremenili v trte. 3. Polet na lune. Prestrašeni smo zapustili čudni vinograd in hiteli k ladji, da bi povedali tovarišem, ki so ostali ob njej, kaj smo videli in kaka usoda je zadela nekaj naših prijateljev. Na obali smo potem napolnili nekaj amfor s pitno vodo in še nekaj drugih z vinom iz reke, ob kateri smo tudi prenočili. Z zorom prihodnjega dne smo odpluli, čeprav v vetru, ki pa ni bil posebno močan. Opoldne, ko že nismo videli več Vinskega otoka, je nenadoma zajel našo ladjo silovit ciklon, jo vrtel in jo pognal sedemdeset milj v višino, odkoder je ni več spustil na morje. Pluli smo visoko v ozračju in ko je zavel nov veter, nas je gnal in gnal preko oblakov. Sedem dni in sedem noči je trajala naša zračna vožnja. Ostni dan smo končno zagledali v zraku veliko zemljo. Bila je knkor v svetli luči bleščeč se otok in vsa okrogln. Zaneslo nas je k njej in leo smo pristali in se izkrcali, smo preiskali pokrajino in ugotovili, da je obdelana in dn torej mora biti obljudena. Dokler je bilo svetlo, nismo videli razen zemlje, na katero smo dospeli, ničesar; kakor hitro pa se je stemnilo, so se nam prikazali v bližini nešteti otoki. Nekateri so bili večji, nekateri manj-št, vsi pa so bili kakor ognjeni. Daleč, daleč tam spodaj smo opazili še neko ozemlje In na njem mesta, reke, morja, "ozdove in gore, po čemer smo sklepali, da je naša zemlja. 4. V rokah policije in pri kralju Endimionn. Ko smo se namenili, da bi prodirali dalje, so nas zgrabili jastrebičarji, Hipogipi, kakor jih imenujejo v zemlji, v katero smo prišli. Hipogipi so možje, ki jezdijo na velikih jastrebih kakor mi na konjih. Veliki so ti jastrebi in navadno troglavi. Kako so veliki, lahko sklepate, če povem, da je sleherno pero iz njihovih peruti debelejše in daljše nego jambor največje trgovske ladje. Hipogipi so j morali letati iz krajn v kraj po vsem otoku in pa-žiti, ni-li zašel v njihovo ozemlje kak tujee. Ako so koga našli, so ga morali zgrabiti in ga takoj peljati h kralju. Tako so peljali h kralju tudi nas. Ko nas je kralj zagledal, je po naši noši spoznal, odkod smo, in je rekel: »Grki ste, možje, kaj ne?« »Da,« smo odgovorili. -Kako pa ste prišli skozi ogromno ozračje?« je bil radoveden. In pripovedovali smo, kako Je bilo. Potem je še kralj pripovedoval svojo zgodbo. »Tudi jaz sem bil Človek,« je povedal, »in prebivalec vaše zemlje. Endimion mi je bilo ime. V snu me je nekoč nekaj zgrabilo in me odneslo v pokrajine, katerim zdaj vladam. Ta zemlja je ona, katero vidite tam spodaj kot luno.« Spogledali smo se in se zdrznili, pa je menil, naj bomo kar brez skrbi in naj se ne bojimo nikakih nevarnosti, češ, da nas oskrbi z vsem, česar bi potrebovali. »Co srečno končam vojno, ki jo začnem s prebivalci Solnca,« je nadaljeval, »boste lahko pri meni živeli v največji sreči!« Pa smo ga vprašnli, kdo so prav zn prav njegovi sovražniki in kaj naj bi bil povod za vojno. »Faeton, kralj prebivalcev na Solncu — obljudeno je namreč prav tako kakor Luna — je že delj časa 7. nami sprt,« nam je pojasnjeval. »To je pa tako: Nekoč sem zbral brezposelne reveže svoje države in sem sklenil, da jih naselim nn Heosforu — Danici, ki Je bila tedaj ie pusta In neobljudena. Faeton le tedaj ▼ »roji zavisti preprečil ustanovitev naše kolonije. S Hlpomlrmek! 1 — mravljaki se nam je postavil sred! poti po robu. ' Ker smo bili šibkejši, smo se premagani vrnili. Zdaj pa bom znova začel vojno, da bom mogel ustanoviti kolonijo. Če hočete, se lahko udeležite moje ekspedicije. Dal vam bom jastrebe iz kraljevskih jastrebaren in še potrebno orožje. Jutri zjutraj udarimo!« »Dobro,« sem rekel, »če ti je prav!« Nato nas je kralj obdržal pri sebi in nas pogostil. 5. Mobilizacija in racvrstitcv čet. Drugo jutro smo zgodaj vstali, zakaj prednje straže so javile, da je sovražnik že prav blizu. Kakor bi trenil, smo se zbrali. Naša armada je štela brez pratežnikov, tehničnih oddelkov, pešcev in tujih pomožnih čet — stotisoi mož. Osemdeset tisoč je bilo Hipogipov, dvajset tisoč pa Lahano-pterov, jezdecev ogromnih ptičev, ki imajo namesto perja zeljnate liste in so njihove peruti, kakor bi bile iz samega lapuha. Poleg njih so se uvrstili Kenhroboli — lečarji in zraven teh Skorodomahi — čcsnikovci. S severa »o prišlo še pomožne čete, in sicer trideset tisoč Psilotokstov — bolharjev in petdeset tisoč Anemodromov — vetrnikov. Psilotoksoti se tako imenujejo, ker jezdijo na bolhah, katerih vsaka jo za dvanajst slonov velika. Anemodromi so sicer le pešči, a letajo brez peruti po zraku. Premikajo se nenavadno hitro. Dolge plašče, v katere so oblečene, namreč tako izpod-recajo, da jim jih napihne veter in jih potem goni kakor ladje z vesli po zraku. V boju nastopajo kot peltasti — lahki strelci. Z zvezd nad Kapadocijo je bilo napovedanih še sedemdeset tisoč Struto-balanov — vrabčarjev in petdeset tisoč Hipoge-ranov — žerjavovcev. Teh nisem videl, ker niso prišli. Zato si jih ne upam opisati, čeprav so pripovedovali o njih čudovite in neverjetne stvari. To so bile Endimionove bojne čete. Oboroženi so bili vsi enako. Nosili so čelade iz bobove lupine — boba je pri njih dosti in neznansko debel je. Oklepe so si napravili iz fiio-lovih luščin, ki postanejo tu tako trde kakor rog. Ščite In meče pa so imeti take, kakršne imamo Grki. Prišel Je čas In postavili smo se v bojne vrste. Desno krilo 50 tvorili Hipogipi, med kuieremi je bil tudi kralj, ki je zbral okoli sebe najhrab- rejše in z njimi nas. Na levo krilo so se postavili Lahanopteri, v sredini pa pomožne čete, tvorec vsaka zase bojno enoto. Pešcev je bilo približno šestdeset milijonov in so jih tudi razmestili. Kako in kje? Na Luni je mnogo velikih pajkov, katerih vsak je večji kakor so posamezna ostrva Ciklad-skega otočja. Kralj jim je ukazal, naj prepredejo ozračje med Luno in Danico. To so brž napravili in stkali tako trdnn tla, da je lahko razpostavil kralj na njih pehoto, kateri je poveljeval Nikterion Evdianaktov. Sovražnikovo levo krilo so tvorili Hipomirmeki in med njimi je bil Faeton. Živali, ki so jih Hipomirmeki jezdili, so bile ogromne in krilate, prav take kakor naše mravlje, samo neizmerno večje. Največja izmed njih je zavzemala dve jutri zemlje. V boju se niso borili snrno njihovi jezdeci, temveč so tudi one s svojimi tipalnicami napadale sovražnika. Baje Jih je bilo petdeset tisoč. Na desnem krilu so se nagnetli Aerokonopi, ki jih je bilo tudi petdeset tisoč in so bili vsi lokostrelci, jezdeč na neznanskih komarjih. Za njimi so se postavili Aerokoraki — zrakoskakalci, ki so bili lahko oboroženi, a vendar bojeviti, iz dalje so metali na sovražnika ogromne redkve. Kogar so zadele, je takoj umrl, ker se mu je začela rana pri priči gnojiti in je širila neznosen smrad. Redkve so mazali, kakor so nam pripovedovali, s slezovim strupom. Ob Aerokorakih so se razvrstili Kavlomiketi — gobarji, težko oboroženi pešci, ki jih je bilo deset tisoč. Svoje ime imajo po ščitih, ki so iz gob, njihova kopja pa so iz belušev. Poleg njih so se postavili Kinobalani — pesjaki. Poslali so jih Faetonu v pomoč prebivalci Sirija -— pasje zvezde. Bilo jih je pet tisoč. To so možje s pnsjimi glavami in se bojujejo na operutničenih želodih. Sicer je tudi v Faetonovih vrstah izostalo baje nekaj pomožnih čet. Tako prnčarji z Galaksije — Mlečne (rimske) ceste in Nefelokentavri. Ti so sicer prišli, a šele po boju. 0, bolje bi bilo če bi ne bili prišli 1 Pračarjev pa sploh ni bilo. Riz-JorJeni Faeton jim je baje to tnko zameril, da Jim Je pozneje z ognjem opustošll njihovo pokrajino. S toliko močjo je prodiral solnčni kralj. (Dalje.)