40. številka Trst v četrtek 9. februvarja 1905. Tečaj XXX, Dr Izhaja vsaki dan. I jii .b nedeliah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob S. uri zjutraj. Posamične številke ne prodajajo po 3 t mnogih tobakarnah v Trrtu in okolici, Ceiji: Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, Nabrežini. Noveinmestu itd. Odaše in naroebe sprejema uprava lista „Edinost", ulica il rrio Galatti St. J*". — 1*radne ure so od 2. pop. do S. zvečer. — Cene oela«om 16 st na vrsto petit; poslanice, smrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON štev. 11."»:. novč. (6 atotink) J^jubijani, Gorici, M. Petru, Sežani, dtnosl Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč / Naročnina znaia za vse leto 24 K. pel leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj Be pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTKFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Ptošno-hranilnični račun št. 6."»2.S41. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti). Iz japonskega glavnega stana v Mandžuriji. 1<>KIO S (Riu'.erev biro) Iz man- niča v očigled dogodkov na Ogrskem kaj votira za skupno armado. Govornik je za personalno unijo in ca popolno politično in gospodarsko ločite/ Avstrije od Okrase ob istočisni rtš fcvi hrvit-kega vprašanja. Govornik je pozval kompetentne faktorje, i:/ur-kfga ? avnega etaca poroTajo, da Rusi spestojejo pravice Hrvatske in njeno m.ncli pcinede. ek po noči obetreijavali razne neodvisnost nasproti Ogrske tudi v vojašsh dele japcnik« vvjne črte ter da so mali od j zadevah, kakorkoli se razvijejo dogodki na delki ruske pehots na več krajih napadli Ja- , Ogrskem. Hrvatsko vprašanje je ob eDem ponee. I-t so pa vee napade cdoili. Rusi se j vprašanje, od katerega je odvisno stališče •u*jajejo nadaije v ameri Ltajentun, v soteski i monarhije kakor velevlasti. Henhie in Haikontii. Uplenjen parnik. TOKIO (Rtut arjevo piročilo.) An-glržki | aro k »Ea*tro«, ki je vozil premog j v Vladi\<»?tok, so Japcrc. uplenil'. Novi poveljnik druge armade. PETROGRAD 8. — Kakor te tukaj Nato je govoril minister za deželno brambo grof Welserheimb. Odlikovanje. DUNAJ 8. C Far je podeli dvornsmu bi zo Hokaido 8V®t3iku dr.u Ludviku Pastorju, ravnvtlu avstrijskega zavoda za zgodovino v K mu, komturski križ Fran Josipovega reda. Industrijski svet. govori, bo mesto generala Grippenberga, ki DUNAJ Dfle 15' ffi« 86 b;) v tr* sa vrača v E,ropr?, imenovan poveljnikom g^vinskem ministerstvu vršila seja prvega druge armade v vztccai Aziji, general Zar- I oddelka industrijskega sveta. Na dnevnem radu so med drugim : a) pojasnila o trgovinski pogodbi med Avstro Ogrsko in Nemčijo, b) picsi. Iz Vladivostoka. PETROGRAD 8. General Kuropa:k n e izdal uktz, da se zamorejo vse ženske in otroci, peljati dj baj&aUkega iezera. Pnf«orji n dijaki orientalskega zavoda ter profesorji n volitev poročevalcev za trgovinske pogodbe, ki se imajo skleniti z Rusijo, Bolgarijo, Ro- ki hočejo zapustiti Vladivcstok zastonj I munii°> Srb,j° in Praski prine — avstrijski stotnik. DUNAJ 8. Vojaški naredbeni list je dijaki vladivostoeke gimnazije so že zapustili j priobčil cesarjev ukaz, s katerim je pruski n: esto. Rusija hoče nadaljevati vojno. LONDON 8. »Daily Exor< *s« poroda iz Petrograda, da bo vse vesti o mru, kar te tiče Ru-ije, popolnoma neosnovane. Rurja heče na vsak način nadaljevat: vojno. Dogodki v Rusiji. Iz Varšave VARŠAVA 8. Varšavski list »Dnevnik« poroča: V mal h delavnicah so delavci zopet pričeli delati. Razpoloženje delavce? je v obče mirne. Gladom ve*t , ki eo dospele včeraj iz raznih mest ležečih ob Visli, je položaj nastopen : V Radomu je večina delavcev pričela delati, v Lublinn je popolen mir, ist tiko v Kal šu. V okrožju mest i Sosnovice tra:2 štrajk še nadalje, do spopadov ni pr šlo. Na neki postaji v radomski guberniji je bila dne 4. t. m. demonstracija, pri čemer je prišlo do t-poptda med 15.000 deiavci in vojaštvom, princ Eitel Friderik imenovan stotnikom v pešpolk »Viljem, nemški cesar« št. 34. Grrof Andrassy na Dnnajn. BUDIMPEŠTA 8. Ogrski kor. biro poroča z Dunaja: Cesar je ob 3. uri popo-ludne vsprejel grofa Andras;y ja v posebni ; a vdijenci, ki je trajala eno uro. Grof Andrassv je poročal o pogovorih, ki jih je imel dosedaj s prvaki raznih strank. Dosedaj se ni še nič določilo. Grof Andrassv ostane na Dunaju ter bo jutri predpoludne imel zopet avdijenco pri cesarju. Gre f Andress-v je obiskal ministra zunanjih stvari grofa Golucho\vjkega in vojnega ministra Pitreicha. Ministerska kriza v Srbiji rešena. BELIGRAD 8. ;I* uradnega srbskega vira.) Ker bo vsa navskrižja poravnana, je Pas ćev kabinet umaknil svojo demisijo ter ostane še nadalje. S tem je ministerska kriza rešena. Ogrska neodvisna stranka. BUDIMPEŠTA 8. Neodvisna stranka ki je rabilo orožje. 24 delavcev je bilo ubitih in 40 ranjenih. V Kališn se v tovarnah zopet! je !meia danes 9ej»f na kateri eo bili izvoljeni kaj. Na kolodr oru so kneza vsprejeli princ proti enemu italijanskemu ! Kdo ne bi sedaj Friderik Henrik, bolgarski diplomatični agent verjel, da so se tržaški Slovenci povspeli na Nikiforov in več častnikov. Na peronu je bila i višek trmoglavosti?! Kdo ne bi bil na ja-čaetna stetaija gardn.h fitilirjev. Knez stanuje snem, da ni tu piavega ravnotežja med slo-v cesarski palači. J venskim? in italijanskimi postulati ? ! Sloven- Italijanski senat. I ska, trikrat težja Btran tehtnice zahtev se RIM 8. Senat je v tajni seji vsprejel odločno nagiblje navzdolu, dočm italijanska, zakonski načrt o kraljevi civilni listi s 94 ker je laglja zleta v zrak. Slovenci stoje proti o glasovom. Preosnova zakonov o cenzuri in tisku na Ruskem. PETROGRAD 8. Carski ukaz, s katerim je bil pravi tajni svetovalec Kobeko ime- sedaj tu v grdi luči nenasitnosti, Italijani pa v lepi in blagi luči nedolžne, angeljske skromnosti . . . ! Ako bi ne bila stvar tolike uBodne resnosti, zakrohotal bi sa človek prav od srca. novan predsednikom specijalne komisije, ki Smejal bi se in smejal, ko vidi, kako je lju-ima predelati zakone o cenzuri in o tisku,' dij, ki Čitajo to — tartiferijo in to slepenje povdarja, da je dalo za to imenovanje povod in Be zgražajo nad Slovenci radi njihove kri-slcvstveno delovanje Kobaka in njegovo | vičnosti in nenasitnoati. Ali, ako bi ti ljudje bližnje razmerje do slovstva. Cir je dovolil, kaj mislili, oziroma, ako bi bili sposobni za da mu sme Kobeko čim prej neposredno razmišljanje o tem, b čemer jih »Piccolo« — poročati o vspehih konference ter mu je dal mami, bi se domislili marsičesa, o čemer obširna pooblastila, da zamore pozvati na kon- j »Piccolo« perfidno molči in kar skrbno pri-ferenco osebe, od katerih je nade, da bodo kriva v svojem — navdušenju za ravnotežje etvari koristile. j med slovenskimi in italijanskimi zahtevami. Kuga. Zahtevanje, da bodi ravnotežje med tem, RANGOON (Vztočna Indija) 8. Tukaj kar zahtevajo Italijani, in med tem, kar zaje izbruhnila kuga. Mnogo oseb je obolelo, htevajo Slovenci — to pa je že res nevredna Regentstvo na Švedskem in Norvežkem.! komedija, ki jo tira laško glasilo. Ker, kar STOCKHOLM 8. Ker ne more kralj > ob8ežen° v g°ri re5enih ,reh ^venskih radi bolezni izvrševati vladnih poslov, je prevzel vlado združenih kraljestev prestolonaslednik. Naša „trmoglavost". IV. »Na zidovih tržaških — pravijo Slovani — ne sme plapolati nikdar prapor italijanskega vseučilišfa, ker do Trsta imamo pravico tudi mi. Ali na iBtih zidovih in ravno tedaj, ko hočejo da se odstrani prapor visoke italijanske šole, bi hoteli Slovenci zasaditi tri slovenske praporje, kakor da ho« zahtevah, to — imajo Italijani že davno ! HoČete-li, da tudi mi govorimo v paraboli ? Država naj zgradi štirinadstropno hišo nam in naj zgradi jednako hišo Italijanom. Italijanska hiša je do3pela že do četrtega nadstropja, dočim je slovenska še le pri tleh. Ni-li torej najnaravneja stvar, da vlada zgradi Slovencem tri nadstropja, predno začne z gradnjo četrtega nadstropja za Italijane ?! Ali umejete moralo te parabole ? Logika faktičnega stanja bi zahtevala torej in Italijani bi morali — ako reB hočejo, da navstane ravnotežje med zahtevami — privoliti v to, da vlada najprej izpolni naše . . , , j j-- ' gori navedene tri zahteve in potem bi še le cejo dokazati, da v Lrstu zapovedujejo vbi, & ...... ... . ... prišel čas, da bi mi m Italijani nastopili s dela. V guberniji varšavski se delavci podajajo pola g m* zopet na delo. Brzojavne vesti. Državna zbornica. DUNAJ Poslant-ka zbornica ja nsda-evaia razpravo o rekrutnem kontingentu. Ob« rn ■ je govoril posl. B i a n k i n i ter resel mej drug m, da je nezmisel, tko »hor- opravitelji stranke. Predsednikom je bil izvoljen Fran Kossuth, podpredsedniki posl. Bela Barabas, Geza Polonvi, Ferdinand Sze-derkenvi, Ivan Tota, Julij Justh ; nadalje je bilo menovan h 1 o perovodji. Predsednik Kcssuth se jd za izvolitev zahvalil. Bolgarski knez v Berolinu. BEROLIN 8. Bolgarski knez Ferdinand je ob 3. in tri Četrt uri popoludne dospel sem razun Italijanov. Za en prapor itali- janski v Tridentu in v Rove- retu trije slovanski praporji v Trstu! To naj bi bil triumf pravice in | ravnottž a !« Tako je zaključil »Piccolo« svoj članek, b katerim je hotel dokazati, da smo mi na »višku trmoglavosti«. V zadrego bi nas spravil, kdor bi nas pozval, naj sa izrečemo, je-Ii v tem zvijanju laškega glasila več peifidije, ali več igno-ranc9 ! Nič manje in nič več ne trdi torej glasilo italijanske stranke, nego da zahteve tržaških Slovencev ob vseuSiliščnem vprašanju so trikrat veče, nego one Italijanov ! In kako si mož misli dokaz za to trditev ! Poslušajte ga ! Italijani zahtevajo le vseučilišče, Slovenci pa zahtevajo v Trstu : ljudsko šolo, obrtno šolo in trgovsko šolo ! Torej — da govorimo v prispodobi »Picco-lovi« — razvijajo se trije slovenski praporji PODLISTEK. 124 Prokletstvo. Z* .dOTin^lfi roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval ic dovršil I. E. Tomlć. Prevel M. C—6. — Ne m-.t si dušo nes-rtčnimi siutDjami, Kralj moj, ne vid š li, da se Hrvatje dvigajo za te, 1 žensko vlado. Nadejaj ee dobremu, Baj te mi spremljamo, in te ščitimo vs1. Ali, ako bi <«el po i zlo, prisegam t:, da bom služil s nu, kakor sem zvesto siu/il očetu. — In Karlo je poskočil, vrgel se škofu na prsa, pjijub i ga pred Bogom in gorke solze so kapale iz očesa vladarjevega na lice sluge Ik / ega. Slednjič se je iztrgal, otrl si solze in šepnil: — Pojmo v imenu Boga ! Na vztoku je zardela zora, Bi pa je rože po h!c-tečem snegu. V dolgi vrsti pripravljena na pohod je čakala junaška četa Dalmtt ncev. Pred ka-lnenitimi stopnjicami škofijskega dvora je stal kraljevi vez na nizk h kolesih, pokrit gostimi sagovi. Okoli njih so vrveli neapeljski konjeniki. Vodil jih je Navareiii. — Angelija, duši ! Glej na nebu zoro ! je šepnil pred sliko Matere božje Berisl&v, pritisnivši deklico na Brce, oditi treba. — Oditi! je zajedala mladenka in bletteče so'ze ao zasijale ob rudeči zori. Junak moj ! June k moj ! Ne trži se od mene. — Moram ! Ouješ-li trobento moje čete ? Klica me kralj. — Oh, Berislave, tovariš! Pojdi z Bogom, moje srce pojde s teboj. Pojdi z Bogom, a pridi, hitro mi pr di ! Ne res, da prideš ? ! Deklica je odmaknila glavo od prsi junaka tsr ga pogledala Bkozi solee dolgim pogledom, sladkim, žalostnim, kakor da je vso ljubezen zbrala v očeh, kakor da stoji tu srna ranjena na smrt. Zopet je zatrobila trobenta. Deklica se je stresla in je še močceje prit saila miljenca, svojo četrto zahtevo po — vseučilišču ! Pustite nas torej na miru in ne mamite in ne s'eparits svojih ljudi z govoričenjem, kakor da hočete imeti ravnoiežje med zahtevami. Če je danes vrBta naših zahtev veča nego vrša, je to le naravna posledica dejstvu, da se je vam vse dajalo, a nam vBe odrekalo. Ne pezabite, da vi zahtevate najviše, krono kuiturelnim postulatom naroda, dočim se moramo mi boriti za najniže, za naiprimi-! tivneje pogoje narodnemu obstanku in kultu-; relnemu razvoju. Nikar ne slepite sveta s tistimi tremi slovenskimi zastavami proti eni italijanski. Kajti kar zahtevate vi, je visoko, više in veče, nego kar je obseženo v gori navedenih treh naših zahtevah. Dajte, če imate le iskro pravičnosti v svojem srcu, da dobimo mi, kar imate vi že d«,vno in ravnotežje bo tu v iDteresu miru in bbg nie obeh narodnosti v deželi! a on se je zganil, oklenil z vso silo junaškega srca roke oko o njenega teles?, pritisnil goreč poljub na tresoče se jej ustaice, iztrgal se in poletel k svojim junakom. Po stopnjicah je stopal polagoma kralj Karlo ogrnjen drego^eno kožuhovino ; po mladem lepem obrazu se je razprostrla čudna tesnoba. Spremljali so ga stari kanoniki, spremljala ga je gruča plemičev, spremljal ga je škof. Sedaj je dospel Karlo do zadnje stopnjice, povzdignil glavo in se ogledal po jutranjem nebu, pa zopet obrnil oči na ogromno temno cerkev, na zorne junake, na ta beli sneg. — Lancelot! je šepnil škcf prijemsi kanonika na roko, pazi na cerkev in kapi-telj, ne išči sporov z Gričani ; a ti, brat Filip, se je obrnil do sivega človeka v križarski obleki, da mi paziš na Angelijo ! — Bom, je pakimal stari križar, za pleme Horvatov bi dal tudi kri. Konjarji pred vozom so pokrili konje. Tedaj je stopila Angelija, Izmučena in izje-kana, pred kralja, noseča na krožniku sre brno kupico in vrč ter je pokleknila predenj. — Vsprejmi, kralj, to zdravijco na pot, je spregovoril škuf, srečno odidi in srečno sa vrni. Karlo je vziignil časo in rekel : — Na vaše zdravje, za srečno pot! Dal Bog, da bi ne tekla rudeča kri, ampak rujno vince na vašo radost ! Karlo je izpil čašo, a vsi so zaklicali od srca : — Živio kralj I Srečen ti pot! Ali v ta hip je obrnila deklica glavo, ogledala pred četo vojaka, roki sta se jej stresli silno, vrč se je prevalil, ali vino se je razlilo v sneg podobno rudeči krvi. Karlo je prebledel, nu, škof ga je hitro odvlekel na voz in je šel za njim. Trobente so zatrobile, biči bo zapokali, zvonovi zazvonili, Berialav je pomahal s sabljo Angeliji — in med vojsko je krenil Karlo iz dvora Pavla Horvata skozi sneg na ogrjki prestol. Sprevod se je bil že odmaknil, zvonovi so utihnili, istotako vskliki sivih Kanonikov, ali Angelija je še stala na stopnjicah, gledajoča povešene glave krvi podobno sled v belem snegu. (Pride če.) Rusko-japonska vojna. Trst, 8. februvarja 1900. Dane* ^mo zopet brez važnih vesti z b j;ča v Mandžuriji. Prav za prav ni bil 3 že d( Ig» tako siromašne izberi, kakor je dane-«. Mi ih kar vidimo vse one, ki hlepe po senzacijah, kako eo danes nevoljno polagali Lete iz rok. Mi pa beležimo vse take dneve le z zadovoljstvom. Tudi dnevi, ki m nevajo brez »dogodkov«, bo efektiven dobiček za Mi vemo, da tudi mnogi caš;n<* ne soglašajo z cami, a to nas ne ieoi . Mar> kateri naš h nam očita, da smo nepoboi'šljivi optimisti, ker dogodki in dejstva da nasprotujejo našim naziranjero. Mi pa trd: m > ravno nssprotno. M t opiramo svoj takozvani pretirani optimizem na realna dijstvr. ('mislimo se le v položaj v prvem začetku vojne in primerjajmo ga z današnjim položajex 1 Izlasti pa primerjajmo to s pričakovanji, ki so jih gojili Japonci začetkom te krvave tragedije! Kdor je tedaj poslušal in sle« 11 izbruhom furorja, šov n zma in ea-morave-ti, ta ni mogel dvomiti, da so Ja-ponc! overjeni, da bodo v dveh treh mesecih preko Herbina in morda Rusi že potis-neni do Kajkaiskega jezera. Videlo se je Japoncem, k* ko sami dobro vedo, da morajo h;tro delati, da mora slediti udarec za udarcem, d* morajo unič ti tisto slabotno rusko arma i > v Mandžuriji, predno jej morejo prif ojačenja. To isto pa je dobro vedelo tudi ru&ko vojekovodetvo in je zapričelo vojevanje, ki je imelo jeden jedini namen — zavlate-anje. Vse njega stremljenje je Slo tor/- zi tem, da Japonci niso megli vzdigniti roke v odločilen udarec. Rezultanta tega obojestranskega in dija-met a!no* nasprotnega si Btremljenja je bila torej ta. da je vsaki dan, ki je minul v tej borbi, pomenjal efektivno zgubo za Japonce, a eltktiven dobiček za Ruse. Danes obhajamo obletnico za vratnega napada japonskega brodovja na po rta rtu rako b r o-d • v j c. Leto dni je minulo torej, odkar eo &e zič.le sovražnosti! Leto dni I Ali ni že v tej : Levilki, kdo je vspel s svojim strem-lj?rj;m: ali Japonci po naglih in zaporednih uničevalnih udarcih, ali Rusi po zavlačevanju in pridobivanju časa ? ! Kakov je položaj obeh armad danes ob obletnici ? Japonci so si o.!-lih v svojem šovinizmu in svoji megalomaniji, da bo v par mesecih ruska armada, zdrobljena na kose, vržena tja gori kam do Baika.a, a japonska vojska da bo absolutna gospodarica do tja gori severno od Harbina. A kje je danes v resnici japonska vojska ? Tam nekoliko severno cd L &ojana, doČim v pri zar ajo ruski konjeniki svoje pohode daleč južno proti Inkavu, a skrajno južna tcčki ruskega levega krila sega razmerno le malo kilometrov od korejske meje! Kakova razlika je med japonskimi nadami začetkom vojn« i a pa današnjo realnostjo v razvrščanju Ircnt obeh armad ? A, kar je glavno : j iane-4 u. ruska vojska številno več inferijorna ja£on*k;, k čemur se prihaja dejsuo, da je, kar imajo Japonci najboljega, že vse v bojni črt:, oz roma je že pogubljeno. Kar bodo dubi vali cdslej, bo le materijal druge vrste doč m prihaja in bo prihajal Kuropatkina materija! prve vrste ! To ko dejstva, na ka tera te opira nas takozvani optimizem. Pa se nam poreče: če je Kuropatk n res že tako m^č&n zakej pa ne »udari« ? ! Odgo-varjam > : iz dobrih in tehtnih razlogov. Njemu ee n.č ne mudi. Nasprotno. Nororična je želja i »usega carja, da naj se prelije kolikor mcžno manje krvi. Cim dalje Čaka ruski vrhai poveljnik, tem močneji bn, tem sigur-neji \> j vdarec in tem manje teklo ruske krvi. Mnoga ruski ojačenja so še na potu. Zakaj bi jih ne čakal:, ako jih morejo čakati? Kavno v nasorotnem položaju se nahaja jap< n-ka armada. Njo tih potreba, da čim prej izzove odločilne dogodke. In te se Ojama vendar le ne upa, je to sigurno znamenje, da ne zaupa več prav svoji meči. Kajti prvi veči neuspeh japonskega orožja bo začetek konca za japonska armado. Tako stoje stvari danes ob obletnici. Ako se še spominjamo, da je Kurcpatkin že pred svojim odhodom na bojišče računal čas vojne na dve leti. da je bil torej bolji in reelneji računar, smemo biti mi danes isti »optimisti«, ki smo bili ves čas do sedaj, ker se nismo dajali impresionirati in begati po hipn h etekt:h in vspehih japonske stra-egije, marveč ?m > zaupali trezni strategiji Kuropatkina, ki Be ne meni ne za hipne efekte, ne ca grajo Bveta, ampak snuje in deluje vedno le za veliki končni cilj ! Izjava amerikanske vlade o posredovanju za mir. Iz Washiogtona poročajo, da je ruski poslanik v AVaehingtonu prejel kategorična zagotovila, da ameriške zvezne države niso sinje morje, od katerega prihaja svetovno bogatstvo — Angležki, JBelgiji, Nizozemski, pak tudi Nemčiji! In dokler je tako, hočete-li, da vam pišem o kakih važnih političnih vprašanjih, ki jih je »narod« srečno rešil? ! Pa vendar ne obupujemo. Tudi lačni se znamo boriti. Morda ne več iz čistega ju- z nobeno državo menjale svojih nazorov ' nastva, ampak iz straha {pred grozečo pogi- glede posredovanja za konec rusko-japonske vojne. Novi poveljnik druge armade t Mandžuriji, general Milov.' Na mesto generala Grippenberga, dosedanjega vrhnega poveljnika druge mandžur-ske armade, je baje imenovan sedanji načelnik 8. armadnega zbora, general Sergej Milov. V Rusiji velja general Milov kakor dober poznavatelj skrajnega Vztoka in kakor veleizkušen častaik. General Sergei Nikolajevič Milov je bil rojen leta 1S42. Vdeležil se je kakor polkovnik rusko-turške vojne pod generalom Gurkom. Za svojo hrabrost je prejel od carja Aleksandra II. zlato sabljo ter je bil istočasno imenovan generalom. Za časa VBtaje boksarjev v kitajski je zapovedoval tretjemu sibirskemu armad-nemu voju. Ko je bil 4. armadni zbor iz Odese odposlan na bojišče, je car imenoval generala Milova načelnikom tega zbora. Port A rt ar. Japonci hočejo dati Port Arturju novo ime. Daljni so že spremenili v Tairen. General Nogi poroča, da bo utrjevanje Port Arturja dovršeno že do meseca aprila. Doslej je trdnjava že v toliko utrjena, da se lahko brani prati napadom od morske strani. Iz avstrijskega državnega zbora. V torkovi seji državnega zbora eo v«»i govorniki povodom razprave o rekrutnem zakonu izrazili bojazen, da bo položaj na Ogrskem, ki so ga vstvarile zadnje državno-zborske volitve, vplival izlasti na skupno vojsko in ca to bo bili govorniki mnenja, naj se zbornica ne prenagli v votiranju rekrut-nega kontingenta. Na tej seji je tržaški poslanec Mazorana interpeliral ministra za uk in bogočastje glede uravnave plač profesorjev in učiteljev na tržaški akadem ji za trgovino in pomorstvo. Istrski posl. Bennati je pa interpeliral ministra za železnice glede raznih nedoetat-kov na železnici Trst—Poreč. V ponedeljski seji državnega zbora je gaiiški posl. Daszvnski interpeliral vlado, zakaj da v Galiciji zabranjuje shode, na katerih se hoče protestovati radi dogodkov v Rusiji. Za Daszvnskim je govoril češki poslanec Kresi, ki je naglašil, da isti ©dnošaji, beljo. Ali borimo ee. In ker je "naša borba krenila naravnim tokom, nadejamo se zmage. Res je sicer, da naša zmaga ne bo pomenjala mnogo, ako ne bo v isti čas vspehov tudi preko Velebita, pod Triglavom in gori na severu. Povsodi se dela in radi tega se nadejamo. A sedaj naj se končno poslove tudi čitatelji »Elinosti« od ingratae memoriae bivšega našega namestnika Handela . .. Leden je bil pozdrav dalmatinskih sinov temu agentu Drangd, kakor je leden vzduh zbog strašne zime. Službeno ga je pozdravil »šopek« 5 uradnikov, tistih »najprepokornejih«, ali neodvisno novinstvo pokrajine mu je po-svetilojuvodne članke, v katerih izreka hvalo na tem, da je Handel nehote složil dalmatinske stranke. O tem sem vam že pisal. Danes pa stojimo pred konkretnim d jatvom. Mej tem, ko je južna Dalmacija slavila svoja starodavno slavje, spomin na prošle bolje dni svobode : Dubrovnik sv. Vlaha, a Boka Kotorska sv. Trifuna, so se v prvo imenovanem mestu sešli vodje hrvatskih strank, da privedejo kraj do zaželjene sloge vBeh dalmatinskih Hrvatov. V isti čas so se vodili dogovori tudi s Srbi in VBa' nada je, da prihodnje občinske volitve zapečatijo trajno slogo, ki si jo vsi žele semkaj, a ki se je nabolj boji — Dunaj. Srbski narod v tej deželi želi videti Hrvata močne in ujedinjene, sposobne v to, da delajo od svoje roke in brez nikake pro-tekeije od Btrani vlade. V hrvatBki mi či vidi srbski živelj zagotovljeno svojo bodočnost. Hrvatje pak bo danes na čistem glede volitev : ali Dunaj, ali Blovanski bratje ! Handel je razkril vse tajne stare dunajske kamarile, a preteča nevarnost je odprla oči narodu, ki je v kampanilistični kampanji nahajal naslade, ali tudi sigurno smrt. Slovanska zavest se je prebudila: sedaj navstaja čas dela. Tegu je dosti, a "težko bo izvršiti ga, ker nas bosta motila Dunaj in Rim. Ali, česa vsega ee ne more nadvladati s trudom ? ! Kot o runi u. Vatikan in Francija. Iz Pariza javljajo, da vesti, ki prihajajo tjakaj iz Vatikana, označajo bojazen, ki jo je provr-ročil sklep francozkega ministra za bogočastje, Bienvenu Martina, da predloži ki abornici zakonski načrt o ločitvi cerkve od vladajo v Galiciji, vJadajo tudi na Češkem, kjer da Be Čehom dela radi shodov razne težave. Toda on Be ne čudi postopanju Avstrije nasproti izjavam simpatij za Ruse. Ako ni ruski car vsprejel deputacije delavcev, ni tudi avstrijski cesar vBprejel odposlanstva vsega dalmatinskega deželnega zbora povodom gibanja v Hrvatski leta 1903., odposlanstva, ki je prosilo, da se poneha s prelivanjem krvi. Govornik je nadalje rekel, da se povsod pri nas postopa proti Slovanom ; a mesto da so Poljaki sežgali sliko carja Nikolaja, bi trebalo sežgrati povsod sliko cesarja Viljema. po česar zapovedi se z nami tako postopa. mu je Rim edvzel duhovno oblaBt. Neznosno stanje dijonske škofije da kaže na nemožnost, da bi se vzdržal konkordat. Vlada bi se imela spustiti v pogajanja z Vatikanom, da se odstranijo te neznosne razmere v škofiji dijonski. To pa bi bilo umikanje republike, ki ga pa kabinet Rouvierov ne more izvesti, oziroma mora isti odpovedati konkordat ter pričeti izvajati ločitev cerkve od države. Drobne politične vesti. Gibanje med železničarji v Italiji. Za dlje časa se vrši med železničarji v Italiji gibanje. Sedaj javljajo iz Milana, da narašča agitacija za obči štrajk. Pogreb dr a. Stjepana Boro š e. Sprevod pok. dra. Stjepana Bjroše, župnika cerkve sv. Marka v Zagrebu, ki je umrl v Rimu in čegar truplo se je prepeljalo v Zagret, ee je vršil včeraj popoludne v Zagrebu ob ogromni udeležbi prebivalstva. Ta vzgledni Boroša je našel svojo smrt v tujini, ali izpolnila se mu je želja, da ga je vsprejela k večnemu počitku ljubljena zemlja domača. Na grobu Boroše žaluje vsa opozicija, ker vbi občutijo, kolik udarec je smrt tega moža za domovinsko stvar in za konsolidiranje v vrstah boriteljev za pravo in za osvobojenje iz de solatnih političnih razmer, v katerih trpi vse javno življenje na Hrvatskem. Pokojni Boroša ni bil samo bo-rilec proti odkritemu madjaronatvu, ampak tudi proti njega ekrivnim in zavratnim zaveznikom, pa naj se že isti zovejo »čisti« ali pa »preporojevalci naroda v Kristu« ! Dogodki v Makedoniji. Glasom uradnih podatkov je leta 1904., kakor poročajo iz Carigrada, v monastirskem vilajetu, izlasti v škofijah Florina in Kastorija, 93 bolgarskih vasi odstopilo od grškega patrijarhata v Carigradu ter prestopilo pod bolgarski eksarhat. Odpošiljanje ruskih beguncev v Ameriko. Iz Lvova poročajo, da je krakovski pomožni odbor odposlal v Kanado 260 ruskih vojaških beguncev. V Oswiecimu se jih je tej skupini pridružilo še 50, v Oderbergu pa 100. Je-li to lojalno nasproti istokrvnemu narodu ? ! Ne bodite vendar tako majhni v svojem rusofobstvu i Italija pomnoži vojsko, Iz Rima poročajo, da predloži vlada zbornici novo predlogo, po kateri se zvišajo stroški za italijansko vojsko za kakih 60 milijonov lir. Za italijansko pravno fakulteto. Z Dunaja poročajo, da se bo prihodnji teden višla konferenca italijanskih poslancev, na kateri bo učna uprava stavila konkretne predloge glede konečne rešitve vprašanja glede italijanske pravne fakultete v Inomostu. Iz Dalmacije — hiše zanemarjenih zapuščenih. Dolgo Be že nisam oglasil. Pa kako ko imam toliko posla pri h ši. Zavihral ledeni sever, a sneg je pokril kamenje morja, kakor ni bilo že davno. Zarzava in bi. j0 do se države. Iz teh vesti posnemamo po dolžnosti kronistov: V vatikanskih krogih so radovedni, kako se bosta vedla ob tem vpraša- \ nju ministerski predsednik Rouvier in minister za zunanje stvari Delcassć, na katerih podporo se je Sv Stolica zanašala do sedaj. Kakor poreča »Petite R^publiijue«, je papežev državni tajnik Merry del Val, da bi posvaril Franc jo, izvršil demonstrativno zbližanje kurije s trojno zvezo. V palači Odescalchi v Rimu so ee vršila posvetovanja kardinala državnega tajnika z zastopnikom Prusije in z legacijskim svetovalcem avstro-ogrskega poslaništva pri Vatikanu. Teh posvetovanj sta se vsaj posredno udeležila tudi italijanski minister Tittoni in papežev zaupnik Marc* Antonio Colonna. Rimska kurija vidi v trojni zvezi nadomestilo za izgubljeno Francijo. V nekem pismu državnega tajnika Merrv ( del Valla, naslovljenega na škofa v Angou-i Ičaau, ee kaže baje ta politični namen. V j Parizu da je ti politični manever kurije »a- elementi da ti telo, zebe te duša, ko * čuješ ob tržnih ' pravil slab utis in celo zmerni dneh od kmetov čudne pripovedbe o smrti žele ločitev cerkve od države, bednih sirot vsled mraza in gladu. j Vsa ta stremljenja nahajajo netiva izlasti Čudna pravica na tam svetu! Ravno v dogodkih, ki se više v dijonski škofiji, sedaj, ko je neverni svet ponorel, ko razaiplje j Tukaj vlada popolna anarhija. Šacf Lanor-denarja za vsako objest, ko je vam tam dez je od njega imenovanima generalnima možno, da prirejate sijane plese za drnžbo vikarjema odvzel vsa pooblastila. Njega sa-sv. Cirila in Metoiija, prihajajo nam Hrva- mega Rim več ne poznava za škofa. In torej tom tužne vesti, pretresljivi glasovi iz Zagorja ne obstoji več nikaka zakonita duhovna in Boke Kotor-ke: pomagaj, umiramo od i oblast v d jonski škofiji. Ako vlada odobri gladu i I odstranitev obeh vikarjev, potem ni v dijon- Lakota, lakota, kje? Mari v Rusiji, ker j ski škofiji nobene možnosti več, da bi se se tara, ako hočemo verjeti gotovim veBtem, | izplačala svečenBtvu plača, ki je zajamčena v umira od gladu kakor od kake kronične bolezni ? ! Kaj še, v Dalmaciji Ee umira od gladu, v tej divni Dalmaciji, kat9ri je za ledjami bogata Herceg-Bosna, a pred njo konkordatu. V očeh francozke vlade je I>3 nordez še vedno škof, ker vlada ni priznala demisije, ki jo je iaLi lanskega leta podal v Rimu. On pa ne ramore biti pravi škof, kei Domače vesti. Važno za potnike, ki žele potovati V Ameriko. Prav dobri časi še niso nastopili v Ameriki, še je obilo delavcev brez posla, a vendar možno je le še delo dobiti, posebno, ako ima kdo znance tu. Zalo važno je pa za potnike : Vsaki potnik mora biti popolnoma zdrav, ne nt d 4o let star, pohabljen mu ne sme biti nobeden »d. Zalo btrogo se gleda na oči in ako so le kaj rudečkuste, že vračajo potnika. Zaradi kožnih bolezai vračajo tudi ljudi v Evropo. Ako je ženska v Evropi ostavila svojega mtža, in prišla semkaj, a cblast to ve, jo pošilja nazaj. Ženske v drugem stanu, ako ne potujejo k možu (in to morajo dokazati s-zapriseženim pismom od moža) vračajo domov. Za vsacega potnika je dobro, ako ima naslove prjateljev, znancev in sorodnikov. Nihče ne sme reči, da ima delo zagotovljeno, tak je kratkim potom vrnjen irazaj kakor pogodbenik. Vsaki potnik mora imeti poleg volnega listka, to je parobrodnega in železniškega Š9 dolarjev 10, (kron 50), ako potuje do Chioage, dalje v M ehigan, Kanaas, Wieeon-sin dol. 15, v Montano, Colorsd-), Califor-nijo, Utah, Idaho, MineBSoto, \Va8hingtoD itd. pa dol. 20 do 25, to je za potne stroške. To naj vsakdo vpošteva. Agentom, ki pišejo, da epravijo ljudi s slabimi očmi ali drug mi telesnimi napakami, ni verjeti ; to posebno radi delajo neki možakarji sedaj v Baselnu in so i preje Slovence sleparili v Vidmu. Uredništva slovenskih listov, čast. gg. duhovnike, učitelje in rodoljube sploh pro sim, da one, kt ee pripravljajo v Ameriko, opozar ajo na te vrstice, ker kdor lfchkcmi- eiao postopa, bo občutno šsodovan, eko ga na-eln šsa oblast vrne iz New Vorka ali kake druge luke zopet nazaj. Vork, dne 21. januvarja 1905. Frac Sakeer. Kolodvor pri Sv. Andreju. Glede načrta za novi kolodvor za potnike pn Sv. Andreju, blizo katerega ee bodo nahajali tadi pokriti prostori za lokalno železnico Trst—Poreč, se bo vršilo v četrtek, dne 16. t. m. ob 9. uri zjutraj komisijsko postopanje na 1 cu mesta blizo kopeli Fontana. Načrti eo razstavljeni na ogled do 15. t. m na IV7. ! od- ;ku mestnega magistrata. Taktika v narodnem boju — »D sci:e i meniti !« — Dre priliki! Vojaki marširao esupno rama ob ramo proti sovražniku. Pred en.m izited njih odpira se nagloma prepad. Ođtali ga pa takoj za roke pr jemljejo, ga dvignejo kvišku in tako srečno spravijo črez vse ovire. Bravo ! Pr koiaka drugi oddelek in istim oviram bi ža ee zopet eden izmed njih. S^sed, vidtči j to, ga še tajno in poln zlobe sune v prapad. Srsmota takemu tovarišu ! To bi moralo biti eno glavnih taktičnih načel v narodnem boju : Ne udarjaj po so-drugu, — t j je podlost ! — obrni marveč vso pozornost na naBprotn ka ! A ravno v tem obziru §e je na Slovenskem že neizmerno ma go grešilo! Takov nelep slučaj netaktnosti v naših vrstah prig dil se je zadnje dni v Celju ! Oj, kolika radost to za vso »ma er Oermanijo !« kako hur msko ee nam kroho tajo strupene širokou^tne nesnage »Cilher \Vacht«, »Marburger Zeitung« i. dr. Tužna nam majka! Popolno bilanco tega najnovej ^ega »celjskega slovenskega podjetja* bo možno podati še le po letih. »Discite moniti!« (Učite se iz tega!) pa še naj velja posebno slovenskemu časopi-ju ! Ne bij 13 po bratih, ne bijte po sobojevnikih, ki jih tolikokrat potrebujete, ne bijte po niš.h zaslužnih možeh! Bjte pa pogumno po lopovih, ki jih najdete v nasprotnem ta boru, udarjajte po neusmiljenih zatiralcih našega naroda,.... »Hoj, na ždrielo!« kiiče Mažuranič v boj proti dušmaninu ! L o ž j e zares je, žal ti brata po br /i, nego pogledati nasprotniku naravnost v oči : pa lepo. pa častno ni ! Discite moniti, posebno časnikarji ! Ća-sop sje je moč! Ali za B ga svetega, ne vihteti tega meča po sobojevnikih, ali po otroško proti komurkoli. Meč je bojno orožje proti sovražniku ! F. S. Šegule. Rszveljavljene občinske molitve. V V Mig&rjab na Koroškem so nemškutarji z nezakonitimi sredstvi prodrli pri občinskih volitvah. Kar se je na teh volitvah počenjalo, se je zielo celo nemški vladi v Celovcu preveč ter je vs ed pritožbe volitve raz veljavils. Delo v predoru v Bohinjski Bistrici se bliža koncu. Minerji, večinoma Primorci, dovršijo svoje delo v 14 dceb. Premoff so baje zasledili v D jI u pri i »patjem selu. Sedaj nameravajo kopati, da bi prišli morda do kake ž le. Strajk v Litiji. Iz Litja poročajo, da je v tamošnji prediln navstal splošai štrnjk, ker s j nekaj delavcev odpustili. ŠtrajkujoČi delavci so zestraždi tovarno. Influenca. Iz gornje vipavske doline nam p sejo, da razdaja tamkaj po v-eli vaseb hr p*. Hiše so polne bolnikov. Bolezen traja p več dni in zahteva meogo žrtev, :z\ia:i mej eiarmi ljudmi. Ti ss pa »pihnejoc!! »Oaoževatelji in častilci« »kloštrsKe kapljice« vdeležijo se — fcatcir srro zvtdeii iz zanesljivega vira — tra l.cijonalne »Sokolove« ma^karade dne 5. marca v skupini. Ti »Kloštarjic bjdo nekaj zelo intšre eantnega, vendar pa nismo megli zvedeti nič konkretnega, ker so se prav zvjačno izvili, 'e-: »kedor naa želi videti, naj pride dne 5. mar-i zvečer v veliko dvorano »Naroinega d ma«. Punktum. Plesni veneek »Trž. Sokola«. Opozarjamo brate Sokole in povabljene goste na plesni venček« s kotiljonom, ki bo dne 18. t. m. Ta venček bo nekaka »specijaliteta« mej tenčki ! Kedor je rad deležen neprisiljene zat>ave, dobi jo tam. Priskrbljeno bo kar le m<<žno za vseobčo zabavo. — Danes zvečer je plesn i vaja. — Na zdar ! Zabavni Sokolov odsek. Naši poskočui mladini v znanje! V eoooto na ple^u tržaških go?pa te bodo plenil tudi novi salonski ples., pod vodstvom p'esovodje g. Umeka. Tedaj, Ijub'telji plesa | prihitite. da se v naši čarabno krasni dvorani zavrtite v — korist naroda ! Veliki ples tržaških gospa 11. t. m. prekosi s svojim sijajem izvestno vse pred-pustne plese. To pa zato, ker dobimo nekega odličnega gos*a iz Rusije, da, ceI6 iz Port Arturja. Za danes samo tako brzojavno poročilo. Podrobnosti pridejo pismeno, ali pa ustmeno na večer plesa. Vsakdo naj se požuri torej ! Sij pač nam bije vsem v prsih gDrko slovansko srce ! Pevsko društvo »Zarja« v Rojann vabi na pustno veselico s petjem goibo, igro in p'esom, ki jo priredi v nedeljo dne 12. februvarja v dvorani »Narodnega d ma« v Barkovljab. Vspored : 1. Gleisner : »Koračnica«, orkester. 2. Vinko Vodop:vec : »Nas studen čđk« (Nar dni kulek), moški zbor. o. Paima: »Pozdrav Gorenjski«, valček, orkester. 4 M Hubad : »Potrkan ples«, mešani zbor s soremljevanem orkestra. 4 Lioche: »Gospa Luna«, t uvertura, orkester. B. »Zbor vinskih bratcev«, s soremljevanjem orkestra. 7. \Vagner: Fantazija z op. »Tannhauser«, orkester. V. Parme : »Skozi vas«, iz igre »Legijonarji«, mešani zbrr s spremljevanjcm orkestra. 9. Smetana : Venec iz opete »Pro daoa nevett!« orkester. 10. Jcka Stoka: »Trije t čki«, burka s petjem v dveh deja nib. 11. Ple->. — Petje to vodil društveni pevovodja g. A. Grbsc. — Na veselici in k plesu bo sviral orkester pešp. št. 97. — Začetek veselice točno ob 4 uri popoludne. Ustopnina k veselici 50 strt. Sedeži prvih 5 vrst 40 etot. ; ostali eedeži 20 stot. Ustopnina k plesu mežki 1 K ; Z nske 40 st3tink. Ženski podružnici sv. Cirila in Me- todija je pcdaril g. Mina Krree/ič 1 krono, ker je postal Tržačar. I*ti podružnici je pristop la kakor udinja g.a Emilija Nabergoj. Hotel je po sili nazaj v zapor. 33 letni klesar Ernest L pizzer je piišil pred včerajšnjem "z joče pri jezuvit b, kjer je bil odsedel 10 mesečno ktz?n. Okolu 11. ure in pol pred poludne — in to ša isti dan — je pa v ulici di Riborgo pri klobučarju Salva torju Osmo ukra) klobuk, vreden 2 kroni 40 stot:nk. Klobučar je pa to videl in zdirjal za njim. Posrečilo se mu je ga vjeti in dobiti nazaj vkradeni klobuk. Osmo pa je bil za dovoljen, da je le dobil nazaj klobuk in ni tatu izročil redarjem. Par ur pozneje je pa Lipizzer ukradel v trgovini manufakturnega blaga Carlo B_>in:tt n, ki se nahaja tik k!o-! buSarjeve trgovine, eno erjjco, vrelno 2 kroti 40 stotink. Ta tatvina mu je šla po sre5i. Kakor rfčeno, te je vče to vri lo še predvčerajšoiem. Včeraj popoludne tta pa kh.bačar O.-m o in trgovec Bornettin videla Lipizzerja v ulici di Riborgo t?r sta ga dala takoj aretovat'. Nezgoda na delu. 58-letci težik Fran Miani, stanujoči v uiicl delia Fc?rr'era št. 30, j a delal včeraj na L ovdovem paroiku »Kros« k je usidran v prestei luki pred skladiščem št. 3. Zvečer ža po 7. uri je pa ne-rečntž padel s krova parn ka v pjdvcdoe sklad žčns prostore ter se jako težk o pobil na le vej strani života. S postaje pristan š?n h p znikov ip lotov) so teitl ^niČnim potom pozvali zdravnika ss zdravn šse postaje, ki je revežu podelil najnujnejo pomoč ter ga dal potem odvesti v bolnišnico, kjer so ga vsprejeli v X. Kirurgičn: oddelek. Samomor na morju Včeraj je priplul iz A'eksendrije LUviov \ arnik »Habsburg«. Kapetan je oblastim piij^.il, da se je po odhodu iz Aleksandrije na parniku ustrelii z revolverjem potnik dr. F.vgen Fr.edmann, zdravnik, star 29 let, doma z Donoja. — Truplr samomorilca je bilo izkicano v Brindisi. Vkradena suknja. Gospod Makso Han, uradnik tvrdae Ksro Jel nek, je prijavil včerjj na pol c ji, da mu je neznan tat ukral iz garderoba v ura lu z2; rž za april K 15 iO do K 15.3-2 ; oves 7. npril od K 14.04 do 14.0t»; koruza za mai K 14.64 do K l \.t>6. — punica : ponudbe srednje ; povpraSevan e omejeno, mirno. Proaiia 8.0(0 met. stoto v, cespre-menjeno. Druga žita nespremenjeno. Vreme: dtž. H a vre (^tlep) Kav« rtact>R geoa a«" r»*re za tek. mp«po po *»0 k? frk. »a maj 4750. New-York. ^Ocv>- 1 . Kava Rio »- i dobave, vzdržano, 10 st. znižanja, ^ stot. znižanje. Hamburg. (8kle cop.) Kava Sbn o* gccd average za marec 39—, za uai -i^1 . za september 4( */« dec- 41--. Mir-o. — Kava Rio u vad i« iocoo9—40, navadna reelna 41—42, navadne rio --43—45. » Hamburg, .gklep > Sladkor zf febr. 31.— z» narec 31.05 "z« apul 3120 r■ maj 31 30 za juni 31.35. ih julij 31 40 Vzdržano. Vreme: megla. London riladkor iz repe eurov 15,Jllt Java 16,9. MlaČro. Sladkor tuzemski o-entrifueal pile, proTSivm K 66.50 do 68.00, za sep'tnne: K---d^ —. - marec-avg. 66.50 do 68.— . Concaaaž la Melisp'1 < iromptno K 68.30 do 69.3 3 sept K —In —.—, marec-avg. 68.30 do 6 30. Par i a. Rž za teb"- mp»w 15 93 r' t s marec 16.—, z» marec jun;j 16 50, z» rr. j avgust 16— (mlačio.1 — r"s.Hnica za tekoči m sec 23.30 za marec 23 65 za matec - junij 23.95 za inaj-tvgnst 2-<.9D ,mlić — Moka za te-koći me? 'C 30.— zamtiec SO v0 za mare> junij 30.65, za maj- avgust 30 r0 76— <7 Vreme: meg a. uvrv.n cvji km co»ei»i« » p-rTie*srjeT. Uydroue žitne kaue 1 POSKUSiTCl et" Vtcek Cfa^a.oijno. Poim« 5 »a oolilik* J K so >> vt-tto. DOMAČI PRIJATELJ- • >grr o4*muc*m tauom Itedtrna ji/ne tai/ &rsja-YIi: Bitka -1 bo I— II 25. t. m. pri blagajni v „Narodnem domu". J ilOlOm se oc^dajajo popolnoma novi 1 lldJUIII narodni konstumi za maskarado in sicer po najuovejili uzorcih, za gospo in za gospode. — Cene zmerne, t i. S. Caterina št. 1. IIL n. Bonn« poročila dne 8 februvarja Tržaška borza. Napoleoni K 19.09 - 19 12—, anglefke lire K —.— do —.—, London kratek termin K £40 30—240.HO Francija K 95.10 —95.70 Italija S 95 45—P5 55 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117 30—117.60, nemški bankovci b'--•-- avstrijska ednotna renta K 100 — 100.30. ogrski kronska renta K 98.— C8 25, Italijanska ren* 103.V* :03.3/4 kreditne akcije K 675--677.— državne želesuice K 653— — 6£5— Lombardi S *i9.— 9t'.—, Lloydov* akciie 703.— — 710.— Srečke: Tisa K 339.---.e«l* r\ 476.- do 486. Bodenkredit 1880 K 319. - 319 Bo denkredit 1889 K 299.— 3C1 —. I'ar5*0 K 132 50 do 134.50 Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. uri pop. Državni dolg v papirju „ n n srebru Avstrijska renta v zlatu n „ „ kronab 4°/0 Avst. investicijska renta 31/,°/0 Ogrska renta v zlatu 4°/0 „ „ kronah 4«,° 41/ n *t r Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 9>. 12, italijanska renta 10410, španslri e.vterieur 91 82, akcije otomanske banke 591-—. Menjice na London 251 76. Zgubil uhan. veliki se je pri plesu »Del. podpornega društva« dne 4. t. m. velik /.lat Pošten najditelj naj ga prinese proti nagradi k naši upravi. včeraj danes lOO.ttU 100.60 100.60 100.60 119.7r. U 9.65 U10.Ž5 100-25 91.75 91.75 11*80 98.15 98.10 b9 30 89 35 16-25- 1628 - - 675. — 674.50 240 37 V- 2-iO 40 1 117 32'; ! •23/0 23-cO j 19.11 1910 1 95.55 9i.tiO I 11 34 lf.,J4 I Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARI ^cccc^ ulica d i Torre hianen 45. Kis, milo, svece in soda. = .Jedilno olje po 28 nove Tovaraa po^tVA Aleksander Levi i - ulica Tesa Si. 52 A - (v lastni hl5i ) ZALOGA; Piazza Rezane (šolsko poslopje: Tone, da ge ni baH sik^aa Itaaka.v Sprejemajo se vsakovrstna dela tri .-■o posebnih načrtih. llBstiovaa cftik fczszplaftao la h*«.:. ww wv/w w V/Vw v\/ Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J Tia Sei Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - til cerKre st. Petra 7 Hiši Mareozi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. V Vsaka konkurenca je izključena. "V« Album pohištva pošlja se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU m ALEKSANDRI JI (ORJENT). Konsjmnc društvo v Lonjerju M Jk. Xs Ik. OINA vp;sana zadruga z omejenim poroštvom. VAB LO na redni občni zbor ki se bo vršil dne 19 svečana 1905 It. url predpol udne v „društveni krčmi". Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 'J. Poro<-ilo tajnika. .">. Poročilo blagajnika. 4. Odobrenje letnega računa. .*>. Volitev novega odb<»ra in nadzornikov, o. Razni nasveti in predlogi. Na obilno udeležbo vabi ODBOR V revi prodajalnici jestvi- 1 in kolonija! Petre PRle?rei | r ulici Gulia št. 76 J ie *dobiti rsakomtne jestvine kakor: kavo, riž, testenine . napeljske», slar, tur*čnn in belo moko. naravno maslo, sveće, milo, jedilno olje prve vrste po 36 novč. — B In tro vedno sveže.— Trst slikar-dekorater. Sprcjftna delo »a deželi. Dekoracije soii s papirjem. Slikanje sob in napisov v vseh slocih in na vse načine. Ponarejen b-s jn marmor. Barvanje pohištva, po»lov itd. Vs»' p<> zmernih een;ih. t»>čuo in hitro. — Delavnica: ulica Ugo Fcscolo štev. 19. mm- Čevljarnica j Iv. Lekan | TRST ui. Ginlia 7 (D.lind.iTtai | irvrfuje točno in elegan. 1 vsakovrstna obuvala za irospe. gospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defektDe no^re: očuvalo po ko-itah zad. modela. Podpisani priporoča svojo »NOVO PEKARNO IN SLADČIČARNO pri Sv. Jakobu isnsfca ulica 12 (zrarei si. šale). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naroČila in domači. kruh v pecivo. strežba točna. Benedikt Suban Nova prodajainica Romolo Perini zlatar in droguljar Via. del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje ziato. srebrno in juvele. Popravlja are na jamstvo. Podpis ml naznanja «'onj. občinstvu, da j" otvoril filijalkt") k svoji dobro poznani Mttffafctmu M v ^»j^mn 1,1 napol jskih intuzemskih sb gji^ na C/OrSU Sfc, 32 testenin, olja. kisa. mila ivan počkaj prodajalnico obuvala, TRST ul. Petronio 2 * * vogal ulice Settefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izbero, Vedno sv že blago. Pošiljanje na dom i a od 5 klg. na deželo. koja je bogato založena z obuvalom najno-! vej šili modelov za moško, ženske in otroke. Sprejema tudi naročbe oo meri. Susiav de H^sa. Hiša v Rojanu Josip Talamini -«• takoj pnnla jm> jako ugodnimi cenami. V bi-i jo 1 dvorana. 3 sobe, 1 kuhinja in ve-li!ca iiVt. < >koli hiše je vrt. Lep razgled. — l'itandl"" jmkI »Hiša« na upravo našega lista. V no lam ^ 0a proda nova hiša »Idjulll s 7 sobami, kletjo, 1 kuhinjo u ne 14. t. m. na dan sv. Valentina m» v Cernikalu (Istra) ivvadni j^arodni kolek je vdobiti pri npravi prašičev, lesa, orodja itd. Vaško predstojništvo. Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov Vinko ŠKerk TRST ulica Acquedotto št, 15 TRST ■V Filijalka v ulici Miramare št. 13 Raznovrsten kruh. moka prvih tovarn, sprejema naročile na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu. tf edinost" TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMIO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. ■V- URAR -M _ F. PERTOT Trst, ul. Poste nuove g priporoča veliki izbor ur: ^ Ornega. Schaffhause Longi-1 nes. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske Izbor ur za birmo ure za gospe. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. I OOOOO JAKOB SOTLAR Via dei Racchi 3. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. Prodaja na debelo in drobno. Dostavl jen je na dom. Otvorila se je nova prodajainica modnih predmetov (angleške specijalitete) za gospode Fran Lanfredini ul. Sv. Rntona št. 2 (Palača Treves). '^mm obleči, naj se poda v prodajalnico izgotovljenih obisk Barriera vecchia 5 kjer se vsaki dan izdeluje obleka v lastni krojačnici. SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Goriel Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v lastni hiti. --- HranilllC vloa^e i-|>rejera»jo >-« « <1 ^n.cega ee Ui'il m Č:an :lrtiAtva iu s-; o'> j»-j<> po 41/s°/o» "H ae oibjal rtntni dhvek. Posojila »iajejo s« ni ud članom in s tin mei.j ee j» • t5 °/0 in »a vknjižb«* jx> o1/«IJ/o U raduje vaaiii 12.1 ur«» p<»}>. razven nedelj in pr-s?n kov.. Stanje hranilnih vloar leta 1'»'1 l»7*11 posojil ....... .. 1.573.S42:U „ glavnih deležev . .. .. 112.7_?0'— Poštno-lraii. racou str. 837.315. 51 SANUS CC novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera zS Prve in jedire želodčne kapljice sv. Antona Fadovanskega. Var*tT,-i znata k a . Z«lravilna moč teh kapljic je n^pre-kosljiva. Te kapljice vredijo redne prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepi pokvarjeni želodec, store, da zgine v kratkem času omo.ica in životna lenost v*nrtvost). — Te kapljice tudi stoj % da človek raji j^ Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na sveta. — Z* caročltve in poiiljatve pa Jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. P m P % i & & Tržaška posojilnica in hranilnica =— -izzzzzzz^ registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Cascrma štev. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. tm~ Vhod po grlavnih stopnicah. ^H Hranilne uloge sprejema od vsakega, te tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4".'„. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o1/*"/'o* na menjice po 0"o. na zastave po 51 Uradne ure: od 1».— 1"J. dopoludne in od X—4. popolu