G E O G R A F S K I V E S T N I K XLII (1970) J a k o b M e d v e d SPREMEMBE V IZRABI ZEMLJIŠČA IN PRESLAJANJE KMEČKEGA PREBIVALSTVA V SLOVENIJI V ZADNJIH DVEH DESETLETJIH Uvod V zad n jih dveh d ese tle tjih je S lovenija doživela tem eljite gospo­ darske in družbene sprem em be, k i se kažejo v naglem razvo ju vseh panog gospodarstva in v sp rem in jan ju poklicne sestave p rebivalstva . G ospodarska s tru k tu ra se je znatno sprem enila; iz p red v o jn e zaostale ag ra rn e dežele se je S lovenija razv ila v in d u strijsk o -ag ra rn o deželo. U gotoviti, kako se ta razvoj kaže v sp rem in jan ju sta re ag ra rn e s tru k ­ tu re in n a s ta ja n ju novih ob lik v podeželski p o k ra jin i, je osnovni nam en tega prispevka. V zastav ljen i nalogi sem želel p rik aza ti zlasti: a) osnovna obdoja gospodarskotehničnega razv o ja v km etijs tvu v S loveniji; b) razvoj posestne s tru k tu re ; c) sp rem in jan je sm eri in načinov izrabe zem ljišča za rad i p revred- notenosti n a rav n ih razm er za km etijsko izrabo ta l in različne socialno- posestne s tru k tu re ; č) vpliv i različne velikosti posestev, u v a ja n ja m ehanizacije in no­ vega v red n o ten ja n aravnega potencia la za k m etijsk o izrabo ta l na p re s la ja n je km ečkega prebivalstva . 1. Glavna obdobja gospodarsko-tehnienega razvoja v km etijstvu v Sloveniji K ot za večino evropsk ih dežel, je tud i za S lovenijo v p re d in d u s tr ij­ skem obdobju značilna m očna ag ra rn a p renaseljenost, zato to obdobje lahko im enujem o tu d i fazo z g o š č e v a n j a a g r a r n e n a s e l j e ­ n o s t i . Počasna, toda sta lna ra s t š tev ila ag ra rn eg a p reb iv a lstv a in p o m an jk an je možnosti zaposlitve v d ru g ih poklicih sta b ila g lavna d e jav n ik a , k i sta povzročala n o tran jo ko lonizacijo (k je r so za to še obsta ja le možnosti) in drob itev obsto ječih km etij. G lede na posebne n arav n e razm ere v Sloveniji, k je r se s tik a jo sk o ra j vse evropske n a ­ ravno geografske reg ije , so nastale po posam eznih področjih različne oblike in različne gostote ag ra rn e naseljenosti. R azen vrednosti n a ­ rav n ih razm er za ag ra rn o izrabo ta l v p red in d u strijsk em obdobju so na gostoto in tip poselitve te r na poljsko razdelitev odločilno vplivali tud i tehnični, socialni, ekonom ski, politični, p ravni in k u ltu rn i de jav n ik i tiste in s ta re jš ih dob. K ako se ti vpliv i od ražajo v tipu poselitve in po ljsk i razdelitv i S lovenije, nam je p rik aza l S. Ilešič v svoj ih delih .1 Glede na v rednost n a rav n ih razm er za km etijs tvo je za celotno Slo­ venijo značilna izredno gosta poselitev in razd ro b ljen o st km etij. V ob­ delavo so p riteg n ili vsako za k m etijs tvo k o ličk aj prim erno zem ljišče. Izven km etijsk e izrabe so ostala le Usta po tencia lna k m etijsk a zem­ ljišča, k a te r ih k u ltiv a c ija bi zah tevala zelo velika finančna sredstva. T udi d ro b ljen je k m etij so ponekod pospeševali, d rugod p a ov irali razni d ružben i d e javn ik i. N a jv id n ejše posledice se kažejo v tistem delu n a­ šega gorskega sveta, k je r so av s tr ijsk i zakoni ov irali delitev km etij. Tam so v večini p rim erov ostale k m etije cele, višek ag rarn eg a p re b i­ valstva pa se je nase ljeval na o b ro b ju posestev, v dolinah in grapah, k o t ag ra rn i p ro le ta ria t, gozdni delavci, og larji, o b rtn ik i itd. Z aradi m alega deleža n eag rarn eg a p reb iva lstva , nerazv itega p ro ­ m eta in p rev lade n a tu ra ln eg a gospodarstva so b ile po trebe po tržn i p ro izvodn ji k m etijsk ih p ridelkov zelo skrom ne, zato je na km ečkih gospodarstv ih p rev lad o v ala p o lik u ltu rn a in sam ooskrbna usm eritev. Razvoj in d u s trije je sprožil štev ilne procese v ag ra rn i po k ra jin i. N asta jan je vedno novih in večjih tovarn in s tem vedno večjih m ož­ nosti za zaposlitev v neagrarnem gospodarstvu je povzročilo n ep re ­ stano p re s la ja n je in o d se ljev an je km ečkega p reb iva lstva . Z ra s tjo š te ­ v ila n eag ra rn eg a p reb iv a lstv a se je začela tud i nagla ra s t po treb po tržn i p ro izvodn ji k m etijsk ih p ridelkov . Te sprem enjene socialno-eko- nom ske razm ere so pom enile v k m etijs tv u obdobje i n t e n z i f i k a - c i j e izrabe zem ljišča. To obdobje, k i na zasebnih gospodarstv ih tra ja od začetka p re tek leg a s to le tja pa vse do konca d ruge svetovne vojne, lahko v S loveniji razdelim o na dve podobdobji ali fazi. P r v a f a z a za jem a čas od začetka in tenz ifikac ije do p rv ih d ese tle tij d ruge polovice p re tek leg a sto le tja , ko se je v ag rarnem gospo­ d a rs tv u že začel ču titi vpliv razv ija jo če se in d u strije in novih prom etn ih sredstev. K m etijstvo je v tem času skušalo z večjim v lagan jem dela, zlasti z opuščanjem pralie , z boljšim k o lo b arjen jem , z ustreznejšim gno jen jem , u v a jan jem in tenzivnejših k u ltu r (okopavine, d e te lja itd.) in n ap red n e jš ih so rt te r b o ljš ih pasem živine dvigati donose in si tako u stv ariti pogoje za p rež iv ljan je . K lju b počasni rasti štev ila p reb iva lstva se je ag ra rn a gostota neprestano višala. 1 S. Ilešič, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Ljubljana 1950; S. Ilešič, D ie Fhirformen Sloweniens im Lichte der europäischen Flurfor­ schung. Regensburg 1959. Sredi p re tek leg a sto le tja se v agrarnem gospodarstvu že ču tijo vpliv i n asta ja jo če in d u strije in novega prom etnega sredstva — želez­ nice. K er so n as ta ja le predvsem m ale tovarne, je b il tud i n jihov vpliv om ejen na ozko okolico. Mnogo večje in tem eljite jše sprem em be je povzročila železnica. Pocenitev prevoza je o la jša la trgovsko m enjavo na velike razd alje , k a r se je med drugim odražalo tud i v laž ji p ro d a ji k m etijsk ih pridelkov. Zlasti pa je močno porasla vrednost lesa in lesnih izdelkov. Z aradi tega so k m etje v gorskih predelih , zlasti če so imeli večjo zem ljiško posest, začeli opuščati po ljedelstvo te r iskati dohodke v gozdu in živ inoreji. S tem i gospodarsko-tehničnim i sprem em bam i se začne d r u g a f a z a in tenzifikac ije , k i t r a ja vse do konca druge svetovne vojne. Na splošno se in ten z ifik ac ija izrabe zem ljišča (glede na vloženo delo) še sto p n ju je . V rednost k m etijsk ih in gozdnih zem ljišč polagom a, toda n e­ prestano narašča, k a r povzroči, da začnejo segati po km ečki zem lji vedno novi slo ji n eag rarnega p reb ivalstva . Zadolževanje km etov in p re ­ h a ja n je km etij v roke n eag ra rn ih lastn ikov je sicer značilno za celotno obdobje, toda n ajveč jo intenzivnost doseže v obdobju več jih gospodar­ sk ih k riz pro ti koncu p re jšn jeg a s to le tja te r v če trtem d ese tle tju tega sto le tja . K er skrom na in počasi se razv ija jo ča in d u s tr ija ni m ogla sp re­ je ti viška p reb iva lstva iz p ren ase ljen ih ag ra rn ih področij, je za to obdobje značilno močno sezonsko in stalno odse ljevan je km ečkega preb iva lstva v tu jin o , zlasti v ZDA, A rgentino, K anado, F ran c ijo , Nem ­ čijo, B elgijo itd. Te ugotovitve pa v e lja jo samo na splošno, po posam eznih področjih so velike razlike. Različne socialnoposestne skupine v različn ih naravno- geografskih razm erah so si iskale posebne poti p r ila g a ja n ja novim raz ­ meram . Tudi velike km etije že v tem obdobju močno sk rč ijo število n a je te delovne sile. P ri tem j ih v različnih naravno-geografskih raz ­ m erah vodijo različni razlogi. V ugodnejših naravno-geografsk ih ra z ­ m erah jim to omogoča u v a ja n je n ap rednejšega poljedelskega orodja, v h rib o v itih p redelih pa p reu sm erjan je od poljedelsko — živ ino re jske usm eritve k ž iv in o re ji in gozdarstvu. P r i velik i večini km etij se že v tem času začne rušiti trad ic iona ln i p o lik u ltu rn i sistem. Za domače potrebe sicer na k m etijah še n ad a lje goje večino k u ltu r, k i tam uspe­ vajo, vendar za rad i m anjšega števila lju d i na k m etiji in s tem m anjših po treb po p reh ran i polagom a p re h a ja jo k določeni tržn i usm eritvi. S redn je km etije , k i so v tem času že večinom a brez tu je delovne sile, s to p n ju je jo in tenzifikac ijo in skušajo z g o jitv ijo in tenzivnih k u ltu r čim bolj zadostiti domačini potrebam , z viškom p ride lkov pa dobiti po treb n a finančna sredstva za davke in d ruge izdatke. P reb ivalstvo m alih km etij (n jihova abso lu tna velikost je lahko v različn ih n aravn ih razm erah zelo različna) se v tem času skrč i na člane ožje družine. N ji­ hovi p reosta li p reb iva lci si skušajo z g o jitv ijo in tenzivnih k u ltu r in z raznim i dodatnim i sezonskim i ali staln im i zaposlitvam i ustv ariti mož­ nosti za p rež iv ljan je . V eliko število m alih in sred n jih km etov pa o d h aja na stalno ali sezonsko delo v tu jino. Novo obdobje v razv o ju našega ag ra rn eg a gospodarstva nastopi z zmago lju d sk e revolucije . Z nacionalizacijo in z izvedbo ag ra rn e reform e so zem ljišča n ek d an jih tu jih in dom ačih veleposestn ikov te r d rug ih n eag rarn ih lastn ikov postala splošna lju d sk a last. Gozdovi in v eč ji kosi s trn jen ih k m etijsk ih zem ljišč so ostali v družben i lasti in so b ili osnova za razvo j d ružben ih k m etijsk ih in gozdnih gospodarstev. Z navedenim i u k rep i in n ad a ljn o arondacijo se je delež zem ljišč d ru ž­ benega sek to rja polagom a večal in je le ta 1961 znašal 28 %, le ta 1966 pa 31 % celotne površine S lovenije. P ri p rosto rsk i razširjen o sti d ru ž­ bene posesti lahko ugotovim o določene značilnosti. N a jv eč ji je n jen delež v tis tih občinah, k je r je b ila v p re tek losti m očna tu ja veleposest in k je r je propad lo n a jv eč km etij (Kočevje 81,3 %, Jesenice 61,3% , R a­ dov ljica 59,3 %, T ržič 56.9 %, Tolm in 56,4 %, P osto jna 49,3 %, R avne na K oroškem 46 %, M ozirje 40,9 % itd.). V teh občinah d ružbena posest za jem a predvsem gozdove in nerodoviten svet, le v občinah K očevje in P osto jna tu d i n ek a j več k m etijsk ih zem ljišč. N a jm an jši je delež d ru ž­ bene posesti v razgibanem sredogorskem in subpanonskem svetu, k je r p rev lad u je d robna posest in k je r ni ugodnih pogojev za nastan ek več jih k m etijsk ih obratov (M etlika 8,7 %, Sevnica 10,7 %, Š en tju r p ri C e lju 11,2 %, Brežice 13,1 % itd.). V družbenem sek to rju k m etijskega gospodarstva so odpadli nega­ tivn i vplivi, k i izv ira jo iz neustrezn ih socialnoposestnih razm er, zato se je izraba zem ljišča in u sm erjenost k m etijsk e p ro izvodn je sprem i­ n ja la v sk ladu z novim v redno ten jem vrednosti človekovega dela in razvo jem agro tehnike. M anjši kosi k m etijsk ih zem ljišč, k i iz različn ih razlogov (osam lje­ nost, razd rob ljenost parcel, s trm ina itd.) niso p rim ern i za d ružbena k m etijsk a posestva, so b ili razd e ljen i m ed ag ra rn e in teresente. S tem ko so n ek d an ji n a jem n ik i postali las tn ik i teh zem ljišč, se je izraba zem­ ljišča sp rem in ja la tak o ko t na d ru g ih m alih km etijah . P ovojno obdobje je p rineslo sprem em be tu d i zasebnem u k m e tij­ stvu. V času ekstenzivne in d u stria lizac ije je slovensko podeželje izgu­ bilo izredno veliko število lju d i. Iz o d d aljen ih ag ra rn ih predelov so se lju d je odseljevali v močno razš irjen a s ta ra ali pa novo nasta la in d u ­ s tr ijsk a središča. V okolici teh središč in ob ugodnejših prom etn ih poteh pa je p reb iva lstvo ostalo dom a in od dom a hodilo na delo. O ba procesa, o d se ljev an je in p re s la ja n je , sta naglo n ižala ag ra rn o gostoto. Naglo n ižan je štev ila km ečkega p reb iva lstva , adm in istrativno določene cene za k m etijsk e p rid e lk e te r zaprtost našega gospodarstva so sprožile e k s t e n z i f i k a c i j o i z r a b e z e m l j i š č a . Ta anom alija v raz ­ v o ju ag ra rn eg a gospodarstva je posledica tem eljitih družbeno-gospo- d arsk ih sprem em b. M edtem ko je nag li razvoj in d u s trije in ostalega n eag ra rn eg a gospodarstva naglo n ižal število razpoložljive delovne šile v k m etijs tv u , p a in d u s trija ni b ila sposobna, da b i vzporedno s tem n u d ila k m etijs tv u po trebno m ehanizacijo . Z aradi tega so se k m etije k lju b uporab i s ta re p rim itivne tehn ike skušale z n o tran jim i sprem em ­ bam i p rilag a ja ti novim d ru žbenogospodarsk im razm eram . V ečje km e­ ti je so vzporedno z m an jšan jem števila delovne sile opuščale številne k u ltu re , k i zah tevajo n a jv eč dela (lan, m ak, riček, k o re n je itd.), d ruge okopa vine pa so se ja li predvsem samo za lastne potrebe. M anj p rim erna (osam ljena, oddaljena, težko dostopna, strm a, itd.) k m e tijsk a zem ljišča pa so p rep u stili ogozdovanju ali oze len jevan ju . T ako se je na večjih k m etijah z no tran jim i sprem em bam i usm erjenosti izrabe zem ljišča vsaj delom a dvignila storilnost dela. S redn je km etije v tem času nim ajo pogojev za bistveno m enjavo sm eri izrabe zem ljišča (izjem a so samo tiste km etije , k je r sta se eden ali dva člana d ruž ine zaposlila v n eag rar- nem gospodarstvu), zato še v z tra ja jo p r i starem sistem u. V ečja ali m an jša in tenzivnost izrabe zem ljišča je odvisna od starostne s tru k tu re in velikosti družine. E dine več je sprem em be so sp rem in jan je m anj p r i­ m ern ih obdelovalnih zem ljišč v trav išča. V tem času se v predelih , k i so oddaljen i od n eag ra rn ih središč, izp razn ijo koče ag rarnega, gozdarskega in v in ičarskega po lp ro le ta ria ta . N jihovo m esto p a zavzam e n ek d an ji »srednji kmet«. V okolici in d u s trijsk ih središč in ob ugodnih prom etnih poteh pa se k o ča rji in m ali k m etje večinom a zaposle v neagrarnem gospodarstvu. V najnovejšem obdobju, k i za jem a čas od začetka u v a ja n ja gospo­ darsk e reform e, se v vsa področ ja gospodarstva naglo u v a ja m oderna tehn ika; zato p ro d ira m oderni način pro izvodn je naglo tu d i v k m e tij­ stvo, zlasti v d ružben i sektor. R ezu ltati se kažejo v po rastu storilnosti in v ečan ju donosov2. Z gospodarsko reform o se vedno bo lj vk lju ču jem o v m ednarodno delitev dela, odprav ljam o adm in istrativno določene cene in p rehajam o na tržno v rednost proizvodov in p ridelkov . Vse to po­ vzroča, da j e r a s t ž i v l j e n j s k e r a v n i t a k o p o s a m e z n i ­ k a k o t s k u p n o s t i m o g o č a s a m o n a o s n o v i v e č a n j a p r o d u k t i v n o s t i d e l a . To pa lahko km ečki delavec veča samo na osnovi u v a j a n j a m e h a n i z a c i j e in d ru g ih agro tehničn ih uk repov ali pa s sk ra jn o e k s t e n z i f i k a c i j o izrabe zem ljišča. Z a o b a n a č i n a p a b o k m e č k a d r u ž i n a r a b i l a v e d n o v e č ­ j a z e m l j i š č a . N aspro ti tem u socialno-ekonom skem u procesu pa sto ji s tara , že davno p reživela posestna s tru k tu ra , k i v večini prim erov ne d o v o lju je p ro d u k tiv n e izrabe delovnih k ap ac ite t norm alno številne km ečke d ružine in ov ira n a d a ljn ji razvoj. 2 V družbeni proizvodnji se je zmanjšalo število zaposlenih za 10 %, medtem ko je produktivnost narasla za 66 % (razmerje 1967 : 1964/65). Pri pšenici se je poraba ur živega dela zmanjšala od 126 ur leta 1961 na 72 ur na ha leta 1967, ali od 3,5 na 1,6 ure za stot zrnja. Produktivnost v zasebnem sektorju močno zaostaja. Leta 1965 je bila npr. poraba ur živega dela pri boljših kooperantih poprečno 247 ur za ha ali 8,4 ure za stot pšenice, kar je petkrat več kot na družbenih posestvih. Gl. V. Štern, Agrarno ekonomske raziskave in študije ter problemi km etijstva. Sodobno kmetijstvo. Ljubljana 1969, št. 1-2. 2. R azvoj posestne s tru k tu re Gradivo in metode analize. P o d atk i o velikosti posestev so zelo po­ m an jk ljiv i. R azlični k m etijsk i popisi, k i so m ed d rugim vk ljučeva li tud i velikost km ečkih gospodarstev, so u p o ra b lja li različne k r ite rije . Med obem a vojnam a je b il popis le ta 1931, k i pa je b il le delom a obdelan in o b jav ljen . O snova za popis velikosti km ečkega gospodarstva je b ila vsa površina na k a te r i so gospodarili. Iste k r i te r i je so u p o ra b lja li tud i p ri km etijskem popisu le ta 1960 in le ta 1969. D ru g i popisi zasebnih km ečkih gospodarstev po osvoboditvi so tem eljili na lastn inskem n a ­ čelu, zato se podatk i ne d a jo m ed seboj točno p rim erja ti. T udi v k r i te ­ rijih , k a j je gospodarstvo, so m ed posam eznim i popisi p rece jšn je raz ­ like. Z adn ja dva popisa iz le ta 1960 in 1969 sm atra ta za zasebno km ečko gospodarstvo vsako gospodarstvo, k i im a n a jm an j 10 arov zem lje, če pa j ih im a m anj, pa le tak ra t, če go ji zelenjavo, cv e tje ali d rugo za p ro ­ dajo , ozirom a če im a določeno število živine. Z aradi tega nam le zad n ja dva popisa omogočata točnejšo m edsebojno p rim erjav o podatkov. P r i­ m erja v a n ju n ih podatkov s podatk i p re jšn jih popisov pa nam lahko nudi le o rien tacijsko sliko. V elika ovira, ne samo za znanstveno raziskovalno delo, tem več predvsem za uspešneje o d p rav ljan je zaostalosti p ri zasebnem k m e tij­ stvu, je v tem, da še vedno nim am o podrobno obdelan ih podatkov o velikosti gospodarstev iz k m etijsk eg a popisa le ta 1970. O b s ta ja jo samo p od atk i za po litične občine, te pa so zelo velike in obsegajo zelo različ­ ne naravnogeografske enote, k a r znatno zniža realno v rednost popreč­ nih podatkov zan je in zabriše razlike zn o tra j n jih o v ih m eja. Razvoj posestne strukture. P oprečna velikost zasebnega km ečkega gospodarstva v S loveniji je nekoliko nad jugoslovanskim poprečjem , k i je le ta 1969 znašalo 3,8 ha. L eta 1931 je b ila poprečna velikost km ečke­ ga gospodarstva v S loveniji 8,27 ha (4,3 ha brez gozda), le ta 1947 6,74 ha Tab. 1 R azvoj posestne strukture V elikost gospodar­ stev v ha Število zasebnih km ečkih gospodar­ stev v tisočih S tru k tu ra zasebnih km ečkih gospodarstev v % 1947 1960 1969 1947 1960 1969 do 2 ha 77 65 63 38,7 33,5 33,4 od 2—5 ha 44 49 48 22.1 25.3 26,0 od 5—8 ha 24 27 26 12,1 13,9 13,8 od 8—10 ha 11 12 11 5,5 6,2 6,3 nad 10 ha 43 41 36 21,6 21,1 20,5 Skupno 199 194 183 100 100 100 (4,5 ha brez gozda), le ta 1949 5,8 ha, le ta 1950 5,5 ha, le ta I960 6,7 ha in le ta 1969 6,2 ha. P oprečna velikost zasebnega km ečkega gospodarstva se je m ed le ti 1949 in I960 n ižala v erje tn o delom a zarad i n a s ta ja n ja in razpusta km ečko-obdelovalnih zadrug, delom a pa zarad i neenakih k r ite r i je v p ri popisih. GIBANJE ŠTEVILA POSESTEV PO VELIKOSTNIH SKUPINAH OD LETA 1 9 4 7 -1 9 6 9 GIBANJE OBSEGA ZEMLJIŠČ, KI JIH POSEDUJEJO POSAMEZNE VELIKOSTNE SKUPINE V PRIMER­ JAVI Z LETOM 1947 10 - ' 8 -10h o 1947 01947 0 - 2 - 6 -1 6 naUOhs 0 - 2 h a - 1 0-2 0 1960 1969 1960 1969 PRIMER SPREMINJANJA IZRABE ZEMLJIŠČA PRI RAZLIČNIH VELI­ KOSTNIH SKUPINAH KMEČKIH GOSPODARSTEV % 80 60 40 20 1947 0 - 2 0 - 4 0 - 6 0 - 8 0 - VELIKOST NAD 60ha . >•/ss s ____________ __ ___ 80 % 60 40 20 1947 0 -2 0 - 4 0 -6 0 1947 1960 1969 -8 0 VELIKOST OD 30 -6 0 h a 1947 1960 1969 20 % 10 1947 0 - 10- - 2 0 VELIKOST OD 15-30 ha " ---------- ---------------- ---- — *.. h > < - — 1947 1960 1969 TRAVNIK 20 °/o 10 1947 0 -1 0 -20 VELIKOST DO 15 ha ___ _ - - - 1947 1960 1969 — PAŠNIK, PLANINE ------------ GOZD lX>. P o d atk i v tab e li 1 nam kažejo , da se je v času od 1947. do 1960. le ta zm anjšalo število gospodarstev v n a jm a ijš i in n a jv eč ji posestni skupini. V posestni skup in i do 2 ha se je zm anjšalo za 15,6 %, v posestni skupin i nad 10 ha pa za 4,6 %. Število gospodarstev v vm esnih skup inah pa je znatno poraslo. V velikostn i skupin i od 2 do 5 ha se je število gospodar­ stev povečalo za 11,3 %, v skup in i od 5 do 8 ha za 12,5 % in v skup in i od 8 do 10 ha za 9 %. Skupno število gospodarstev se je v navedenem ob­ d o b ju zm anjšalo za okrog 5.000 ali za 2,5 %. Za obdobje od le ta 1960 do 1969 je značilno, da se m an jša število km ečkih gospodarstev v vseh velikostn ih skupinah . N a jm an j je naza­ dovalo v p rv ih dveh velikostn ih skup inah (v skup in i do 2 ha za 3 %, v skupin i od 2 do 5 ha pa za 2 %). V n asled n jih velikostn ih skupinah je nazadovan je znatno večje. V velikostn i skupin i od 5 do 8 ha je padlo število gospodarstev za 7,4 % , v skupin i od 8 do 10 h a za 8,3 % in v skup in i nad 10 ha za 12,2 %. Skupno se je v navedenem času zm anjšalo število km ečkih gospodarstev za okrog 11.000 ali za 5,6 %. V celotnem obdobju zad n jih dveh d ese tle tij (od 1947. do 1969, gl. d iagram 1), se je zm anjšalo število km ečkih gospodarstev za okrog 16.000 ali za 8 %. Vse to zm an jšan je gre na račun dveh velikostn ih skupin. V velikostn i skup in i do 2 ha je padlo število gospodarstev za 18.1 %, v skup in i nad 10 ha pa za 16,3 %. N ek atere vm esne velikostne skupine pa kažejo znaten po rast štev ila gospodarstev: skup ina od 2 do 5 ha za 9,1 % in skup ina od 5 do 8 h a za 4,1 %. S koraj nesp rem en je­ no je število k m etij v velikostn i skupin i od 8 do 10 ha. Zanim ivo sliko nam nudi p rim erja v a obsega zem ljišč, k i so jih posedovale posam ezne velikostne skupine gospodarstev v o b rav n av a­ nem času (diagram 2). Obseg zem ljišč gospodarstev v velikostn i skup in i do 2 ha je od le ta 1947 do le ta I960 nekoliko nazadoval (za 0,1 %), po tem letu pa kaže m alenkosten po rast (za 0.6 %). P r i vseh posestnih skup inah v velikosti od 2 do 10 ha obseg zem ljišč narašča , znatno pa je nazadoval samo p ri velikostn i skup in i nad 10 ha in to do le ta 1960 za 5,2 %, te r od le ta 1960 do 1969 za 3,8 %. K akšne značilnosti razv o ja posestne s tru k tu re se u v e lja v lja jo po posam eznih k a ta s trsk ih občinah S lovenije, za rad i že p re j om enjenih ov ir ni mogoče ugotoviti. Toda že skrom en pogled s tan ja velikosti po­ sestev po posam eznih političn ih občinah iz le ta 1960 nam kaže veliko zaostalost naše socialnoposestne s tru k tu re . N a jv eč ji delež drobne po­ sesti, nad 80 % gospodarstev v velikostn ih skup inah pod 5 ha, je v ob­ čini L ju b ljan a -C en te r, v treh obalnih občinah in v občini Lendava. P e tn a js t občin (G orn ja Radgona, M aribor. Orm ož, L ju tom er, Brežice, C elje , L ju b ija n a -š išk a , N ova G orica, L enart, H rastn ik . Kočevje, Šm ar­ je p ri Jelšah, L jub ljana-M oste, Žalec in S lovenska B istrica) im a 60 do 80 % vseh posestev v velikosti pod 5 ha. Te občine zavzem ajo predvsem p redgorsk i in subpanonski svet te r okolico v eč jih mest. D evet občin im a pod 10% posestev več jih od 10 ha. V to skupino spadajo vse tr i obalne občine te r občine M urska Sobota, L endava, G o rn ja R adgona, Brežice te r L ju b ljan a-C en te r. N ad 40 % posestev v velikosti nad 10 ha im a samo osem občin (Za­ gorje , Č rnom elj, C erknica , R avne na Koroškem , Id r ija , L itija , Škofja Loka in D ravograd). N avedene občine obsegajo pretežno gorski svet, zato im ajo km ečka gospodarstva le malo obdelovalne zem lje, večino posestva obsegajo gozdovi ali slabi k ra šk i pašniki. S redn je velikostne skupine niso v nobenem p red elu S lovenije iz­ razito v ospred ju . Skupno je samo pet občin (M urska Sobota, Šm arje p ri Jelšah. M etlika, A jdovščina in Sežana), k je r sred n ja k a teg o rija od 5 do 10 ha obsega več ko t 25 % vseh posestev. N avedeni podatk i nam dokazu je jo , da naša p o s e s t n a s t r u k ­ t u r a o d r a ž a v r e d n o t e n j e č l o v e k o v e g a d e l a v p r e d ­ i n d u s t r i j s k e m o b d o b j u , ko so b ila g lavna p o ljedelska o ro d ja m otika, ralo, vile in g rab lje . Z aradi tega so m ed realno vrednostjo n arav n ih razm er za sodobno ag ra rn o izrabo ta l in m ed velikostjo po­ sestev zelo velika nesk lad ja , iz tega p a izh a ja jo težn je po ru šen ju obstoječih razm er. Te težn je so tem m očnejše in proces ru še n ja obsto­ ječe s tru k tu re tem in tenzivnejši, čim v eč ja so v določenem o ko lju ta nesk lad ja . V S loveniji so zelo velika, zlasti pa v n jenem severovzhod­ nem, vzhodnem in jugovzhodnem delu. Poprečna k m etija v Sloveniji je im ela le ta 1960 4,02 ha km etijsk e zem lje, od tega 2,5 ha obdelovalne zem lje in 1,2 ha n jiv . V istem času je poprečna k m e tija v V eliki B ri­ ta n iji im ela 29,3 ha, v F ran c iji 15 h a3 in v av s tr ijsk i K oroški 27,3 ha4. V obdobju znanstveno-tehnične revo luc ije , ko vse dežele EGS in SEV z različnim i načini večajo obseg posam eznega ag ra rn eg a gospo­ d arstva , se p ri našem zasebnem k m etijs tv u u v e lja v lja jo sm eri, k i so značilne za prvo obdobje industria lizacije . Ekonom ska n u jn o st n ep re ­ stanega večan ja velikosti ag ra rn ih gospodarstev se odraža tu d i v ne­ prestanem sp rem in jan ju velikosti naših d ružben ih k m etijsk ih posestev. O d le ta 1959 do 1968 se je n jihova poprečna velikost v Jugoslav iji po­ večala od 197 ha na 1.189 ha, v S loveniji pa od 509 ha na 1.485 h a5. Nič m anj p rob lem atična ko t velikost posestev ni tu d i parcelna razdrob ljenost. Po popisu iz le ta 1960 je b ila km ečka zem lja v S loveniji ra zd e ljen a na 1,322.000 kosov, ali poprečno 6,7 kosov na posestvo. N a j­ v eč ja razd ro b ljen o st je v pasu od P re k m u rja do Bele K ra jin e in na P rim orskem . Tod so posestva razd e ljen a tu d i na 100 parcel (3). V ob­ čini K oper je poprečna velikost parce le 13 a, v občini L endava 15 a, v občini K rško 19 a, v občini Brežice 23 a itd. N ekoliko večje parcele so le v gorskem svetu, m ed tem i so naj večje v občini Id r ija in sicer 78 a. 3 N. Engelman, Odprta pot za zložbo zem ljišč. Sodobno km etijstvo. Ljub­ ljana 1969, št. 10. 4 Unterlagen für den landwirtschaftlichen Betriebsdienst Kärnten. Wien 1960. 5 A. Vadnal, M. Andolšek, Z. Kovič, Prvi rezultati popisa km etijstva 1969. Prikazi in študije XV., št. 3. Ljubljana 1969. 3. Vpliv velikosti kmetij na prestajanje kmečkega prebivalstva K akšno stopnjo p re s ta ja n ja je doseglo p reb iva lstvo naših a g ra r­ nih gospodarstev, ni mogoče v celoti ugotoviti, k e r m an jk a jo po trebn i podatk i. P o d atk i s ta tis tičn ih popisov so zelo p o m an jk ljiv i in niso po­ drobno obdelani. K ot smo že p re j navedli, so p r i posam eznih popisih k r i te r i j i za k lasifikac ijo različni, zato podatk i niso m ed seboj točno p r i­ m erljiv i6. V prvem obdobju po osvoboditvi, v času ekstenzivne in d u stria liza ­ cije, se je delež km ečkega p reb iv a lstv a naglo m anjšal. V elik del m alih in sredn jih km etov v neposredni bližin i in d u strijsk ih središč in ugod­ nih p rom etn ih poti se je zaposlil v n eag rarnem gospodarstvu. N a po­ sestvu so delali v prostem času ali pa so zem ljo obdelovali ostali člani d ružine. V bo lj o ddaljen ih predelih pa je bilo v o sp red ju odseljevan je . T a k ra t se je izp razn ila večina koč ag rarn eg a in gozdarskega p ro le ­ ta ria ta . Močno se je zm anjšalo število lju d i na vseh km etijah , zlasti na m alih so ostali samo s ta re jš i l ju d je , k i se za rad i s tarosti niso mogli več p reslo jiti. Tab. 2. K lasifikacija gospodarstev po popisu iz leta 1960 V rsta gospodarstva Število gospodarstev O dsto tek čista km ečka gospodarstva 95.918 49.1 m ešana gospodarstva 84.251 43,2 nekm ečka gospodarstva 11.506 5.9 gospodarstva brez delovne sile 5.580 1,8 Skupno 194.855 100 Podatk i tabele 2 ne odražajo v celoti stv arn ih razm er, k e r š te je jo med čista km ečka gospodarstva tnd i tiste k m etije , k a te r ih p reb ivalci so živeli pretežno od gozda ali pa so na n jih živeli l ju d je , k i se zarad i starosti sami niso m ogli več vzdrževati. P reg led razširjen o sti čistih, m ešanih in delavsk ih ali nekm ečkih gospodarstev po posam eznih političn ih občinah (k a rta 1) nam kaže za­ nim ivo sliko. P rev lad a čistih km ečkih gospodarstev v določenem področ ju se s to p n ju je v obratnem sorazm erju s stopnjo razv o ja ne- ag ra rn eg a gospodarstva in razv o ja p rom etn ih zvez. N a jv eč ji delež čistih km ečkih gospodarstev (nad 60 %) j e v gospodarsko nerazvitih p re ­ delih našega subpanonskega sveta. V to skupino spadajo občine M ur- 15 K rite r iji se ra z lik u je jo predvsem glede velikosti gospodarstev, m edtem ko so p r i k la s ifik ac iji čistih, m ešanih in nekm ečkih gospodarstev m an jše raz ­ like. C ista km ečka gospodarstva so tis ta , k je r so vsi člani d ružine zaposleni dom a n a k m etiji, m ešana tis ta , k je r en član družine dela drugod, nekm ečka p a tis ta k je r več k o t en član d ružine dela izven ag ra rn eg a gospodarstva in im ajo od tega tud i g lavne dohodke. c3 M ska Sobota, L endava, Š m arje p ri Jelšah, L enart, M etlika, Č rnom elj in T rebn je . O d 50 do 60 % čistili km ečkih gospodarstev je le ta 1960 imelo 17 občin (Radgona, L ju tom er, P tu j, Orm ož, R ad lje ob D rav i, Slov, K onjice, Š en tju r p ri C elju , Brežice, Videm K rško, Sevnica, L itija , Novo mesto. Ilirsk a B istrica, Id r ija , Tolm in in K oper), k i zavzem ajo pretežno subpanonski, k ra šk i in delom a gorski svet. N aj večji delež (od 55 do 62 %) m ešanih gospodarstev je v tis tih in d u strijsk o razv itih občinah, k i im ajo slab n arav n i potencial za a g ra r­ no izrabo zem ljišča (Ravne na Koroškem , R adovljica, T ržič in H ra s t­ nik) te r v neposredni okolici L ju b lja n e (L ju b ljan a-š išk a , L ju b ljan a - B ežigrad, L jub ljana-M oste in V rhnika). V eliko m anjši, toda še vedno p rev lad u jo č delež (od 45 do 55 %) m ešanih gospodarstev je značilen za p re težn i del S lovenije. Sem spadajo občine M aribor, Slov. B istrica, D ra ­ vograd, C elje , Laško, T rbov lje , Zagorje, Dom žale, K am nik. K ran j, Je­ senice, L jub ljana-V ič , G rosup lje , R ibnica, Kočevje, C erknica , Logatec, Nova G orica in Sežana. Iste občine, k i im ajo n a jv eč ji delež m ešanih gospodarstev, im ajo tud i re la tivno velik delež nekm ečkih gospodarstev. V ečji delež nekm ečkih gospodarstev im ata še občini L ju b ljan a -C en te r in Izola. Svojevrstno stopnjo p re s la ja n ja čistih km ečkih gospodarstev k a ­ že jo občine S lovenj G radec, V elenje, Žalec, Š kofja Loka, A jdovščina. P osto jna in P iran , k je r sta deleža čistih km ečkih gospodarstev (od 45 do 49 %) in m ešanih gospodarstev (od 43 od 44 %) d o k aj v ravnotežju . V času izv a ja n ja gospodarske reform e je v erje tn o p re s la ja n je či­ stih km ečkih gospodarstev v m ešana in nekm ečka gospodarstva znatno napredovalo , toda za rad i neobdelan ih podatkov k m etijsk eg a popisa iz le ta 1969 tega ni mogoče točno ugotoviti. Sum arni podatk i nam omogo­ ča jo le zelo okvirno p rim erjavo . Ob popisu le ta 1969 je bilo v Sloveniji 147.000 članov km ečkih gospodarstev, k i so b ili stalno zaposleni zunaj gospodarstev. To število je okrog 20 % vseh članov, k i so ta k ra t živeli na gospodarstvih. L eta I960 je ta delež znašal 17 %. M ed obem a popiso­ m a se je delež gospodarstev, k a te r ih člani so zaposleni izven dom ačega gospodarstva, povečal od 49,1 % na okoli 54 %. Število članov gospo­ d arstev pa se je zm anjšalo od 822.000 na 759.000 ali za 10.1 %. Tudi ti p o d atk i ne u streza jo v celoti dejansk im razm eram , k e r ne v k lju č u je jo tistih , k i so sezonsko zaposleni izven ag rarn eg a gospodarstva (doma ali v tu jin i) te r razne dodatne zaposlitve (v gozdarstvu, tu rizm u itd). Če upoštevam o vse te dodatne zaposlitve, lahko predvidevam o, da je či­ stih km ečkih gospodarstev kom aj n ek a j več ko t če trtina , vsa ostala gospodarstva pa im ajo dohodke tud i od d rug ih zaposlitev. Z aradi tega lahko rečemo, da p o sta ja km etijs tvo v Sloveniji vedno bo lj dodatna zaposlitev, odnosno p o s t r a n s k i v i r d o h o d k o v p r e b i v a l ­ c e v , z a p o s l e n i h v d r u g i h p o k l i c i h . K akšnim velikostnim skupinam p rip ad a jo ča čista km ečka gospo­ d ars tv a v posam eznih p red elih S lovenije p o sta ja jo m ešana in delavska ali nekm ečka, nam delom a p o n aza rja d iagram 3. V v iš jih p red elih Me­ žiške in D rav sk e doline, k je r p rev lad u je slabši n a rav n i potencial za k m etijsk o izrabo tal, so vsa gospodarstva do 10 h a m ešana a li nekm ečka. Šele v velikostn i skupin i od 20 do 3 0 ha (skupne površine) je delež či­ stih km ečkih gospodarstev okrog 50 %. Seveda pa se u v e lja v lja jo znat­ ne razlike glede na oddaljenost od in d u strijsk ih središč in ugodnih prom etn ih poti te r s tem možnosti o d h a jan ja na delo. D nevna delovna m ig rac ija sega do višine okrog 1000 m in do tiste oddaljenosti, od koder lahko p ride delavec od doma do delovnega m esta in naza j v 3 u ra h 7. V P odgorju p ri K am niku so vsa gospodarstva do 2 ha m ešana ali n e ­ km ečka. V velikostn i skupin i od 2 do 5 ha je delež čistih km ečkih gospodarstev samo 10%, p rev lad a jo pa šele v velikostn i skupin i od 8 do 10 ha (70 % )8. V V inorodnih H alozah pa je delež čistih km ečkih go­ spodarstev že v velikostn i skupin i do 2 ha zelo velik (46 %), v velikostn i skupin i od 2 do 5 ha pa že p rev lad u je jo (55 % )9. Č eprav se ti tr i je p rede li po vrednosti naravnega potencia la za k m etijs tvo m ed seboj močno ra z lik u je jo , nam v endar velik delež či­ stih km ečkih gospodarstev p ri n a jm an jš ih posestnih skup inah v H alo­ zah kažejo izredno gospodarsko zaostalost te r težke socialno-ekonom - ske razm ere tam k a jšn jeg a km ečkega p reb ivalstva . Z aradi tega bodo H aloze tud i v bodoče naglo izgub lja le m lado prebivalstvo , o sta ja li pa bodo l ju d je , k i se za rad i s tarosti ne m orejo več p re s lo jiti in odseliti. 4. V pliv družbeno-gospodarskega razvoja in velikosti km etij na spre­ m injanje izrabe zemljišča Splošne značilnosti razvoja zem ljiških kategorij. Splošne značilno­ sti razv o ja zem ljišk ih k a teg o rij lahko ugotovimo, če p rim erjam o n j i ­ hovo s tan je v dveh ali več različn ih obdobjih . U g o tav ljan je razv o ja o težkoča netočnost podatkov in neenak i k r i te r i j i p ri ev id en tira n ju .10 Ne glede na te p o m an jk ljivosti lahko za razdob je 1954—1967 ugotovimo n asled n je tendence sp re m in jan ja zem ljišk ih k a teg o rij (tab. 3). 7 Anketiranje prebivalstva v k. o. Koprivna, Bistra, Topla, Strojna, Ojstrica, Goriški vrh, Golavabuka, Zg. Razbor (leta 1969). — Prim. J. Medved, I. Gams, O jstrica nad Dravogradom. GV, Ljubljana 1968. 8 V. Klem enčič in soavtorji, Študije o km etijski izrabi tal v treh vaseh Jugoslavije. GV XXXIV. Ljubljana 1963. 9 V. Bračič, Vinorodne Haloze. Založba Obzorja, Maribor 1967. 10 Za Slovenijo je za različna leta navedena različna skupna površina. Do leta 1955 so senožeti vodili kot posebno kategorijo, po tem letu pa jo vodijo skupno s travniki. Površina sadovnjakov se je zelo povečala, deloma res za­ radi novih nasadov, deloma pa zaradi različnih kriterijev pri popisih. Tab. 3. Sprem em be v obsegu zem ljišk ih kategorij d S loveniji 1954— 1967 k a teg o rija 1954 1967 skupna površina v ha 1 964 834,77 2 025 284,69 povečanje skupne pov. v ha 60 449.92 povečan je skupne pov. v % 3,1 skupna površina v % 100 100 rodov itna zem lja v ha 1 857 232,27 1 907 904,63 v % 94,5 94,2 gozdovi v ha 836 527,25 907 443,60 v % 42,5 44,8 k m etijsk a zem lja v ha 1 020 705,04 1 000 458,99 v % 52,0 49,4 obdelovalna zem lja v ha 723 428,41 729 552,81 v % 36,8 36,0 n jiv e in vrtov i v ha 346 532,50 297 867,8S v % 17,7 14,7 sad o v n jak i v ha 13 761,09 38 961,59 v % 0,7 1,9 vinogradi v ha 30 114,46 22 515.15 v % 1,6 1,1 trav n ik i v ha 333 020,36 370 206,15 v % 16,S 18,3 pašn ik i v ha 295 016.31 269 082,47 v % 15,0 13,3 trs tič ja in m očv irja v ha 2 260,32 1 825,75 v % 0,2 0,1 nerodov itna zem lja v ha 107 602.50 117 382,06 v % 5,5 5,8 R azlike v ok v iru k m etijsk e zem lje v navedenem času nam kaže tab e la 4. Tab. 4. Sprem em be v obsegu kategorij km etijsk ih zem ljišč 1954—196? zem ljiška k a teg o rija razlika v ha raz lik a v % n jiv e in vrtov i — 48 664,62 — 14,0 sadovn jak i + 25 200,50 + 80,0 vinogradi — 7 599,31 — 25,0 trav n ik i in senožeti + 37 185.79 + 11,0 pašnik i — 25 933,84 — 8,8 trs tič ja in m očv irja — 434,57 — 19,0 S kupne razlike v obsegu k m etijsk ih zem ljišč — 20 246,05 — 1,9 Tendence v sp rem in jan ju izrabe zem ljišča, k i j ih kažejo zgorn ji podatk i, so realne. In tenzivnost sp rem in jan ja pa je še znatno večja, ko t jo izkazu jejo . Zavodi za izm ero zem ljišč iz različn ih razlogov ne m o­ re jo sled iti de jansk im sprem em bam . Eden izm ed razlogov je v tem, d a zasebni k m etje ne p r i ja v lja jo sprem em b, če n im ajo od tega nepo­ sredne koristi, k e r je sprem em ba zem ljiške k a teg o rije v k a ta s tru po­ vezana z izdatnim i stroški. Za zem ljišča, k i so v lasti socialističnega sek to rja , pa v velik i m eri o b sta ja jo p ri zavodih za izm ero zem ljišč še tak e k a teg o rije , k o t so b ile v času ag ra rn e reform e, nacionalizacije ali d ru g ih načinov n a s ta ja n ja te v rste posesti, čeprav se je d e jan sk a izraba zem ljišča že močno sprem enila. Pom em ben razlog je tud i v tem, da zavodi za izm ero zem ljišč ne m orejo spro ti o p rav lja ti p r ijav ljen eg a dela in so v večini p rim erov v znatnem zaostanku. R azen tega nam p odatk i za celotno Slovenijo n ik ak o r ne zadoščajo. Naš km etijsk i p rosto r je izredno raznoličen, zato je po trebno, da ugoto­ vimo tendence sp rem in jan ja izrabe zem ljišča po posam eznih k a tas trsk ih občinah. P roučitev podatkov za razdob je 1954—1967 nam pokaže v naši rep u b lik i te le tipe sp rem in jan ja izrabe zem ljišča: I. O g o z d o v a n j e . V to skupino uvrščam o vse tiste k a ta s trsk e občine, k je r je p rev ladalo sp rem in jan je k m etijsk e površine v gozdar­ sko. G lede n a in tenzivnost procesa ločimo: 1. In tenzivno ogozdovanje (Og 1), k je r je več k o t 75 % vseh s p re ­ memb v zem ljišk ih k a teg o rijah v k o ris t n a raščan ja gozdov.11 2. O gozdovanje (Og 2), k je r je več ko t 50 % vseh sprem em b v zem­ ljišk ih k a teg o rija h v k o ris t n a raščan ja gozdov. 3. R ah la p rev lad a ogozdovanja nad ostalim i sm erm i sp rem in jan ja izrabe zem ljišča (Og 3). II. O z e 1 e n j e v a n j e. V to skupino so uvrščene vse tiste k a ta ­ s trske občine, k je r je v o sp red ju sp rem in jan je po ljedelske p o k ra jin e v živ inorejsko . Po in tenzivnosit procesa ločimo: 1. Intenzivno oze len jevan je (O 1), k je r je več k o t 75 % vseh sp re ­ m emb v zem ljišk ih k a teg o rijah v k o ris t n a raščan ja trav išča (travnikov, pašnikov). 2. O zelen jev an je (O 2), k je r je več ko t 50 % vseh sprem em b v zem­ ljišk ih k a teg o rijah v k o ris t n a raščan ja travišč. 3. R ahla p rev lad a oze len jevan ja nad ostalim i sm erm i sp rem in jan ja izrabe zem ljišča (O 3). III. U r b a n i z a c i j a . V to skupino so uvrščene vse tiste k a trs tr- ske občine, k je r je večina sprem em b v izrab i zem ljišča v k o ris t n a ­ ra ščan ja zazidaln ih in d rug ih zem ljišč za potrebe u rban izacije . Po in ­ tenzivnosti procesa ločimo: 11 Primer izračuna tipov: v neki k. o. so se skrčile intenzivno obdelane površine (njive, vrtovi in vinogradi) za 50 ha, travišča so narasla za 5 ha, gozdovi za 45 ha, medtem ko so ostale druge kategorije nespremenjene. Spre­ membe v izrabi zemljišča so nastale na 50 ha, od tega je šlo 5 ha ali 10 % v korist naraščanja travišč in 45 ha ali 90 % pa v korist naraščanja gozdov. K. o. bi bila uvrščena v tip Og L 2 G e o g ra fsk i v e s tn ik 17 1. In tenz ivna u rb an izac ija (U 1), k je r je več kot 75 % vseh sp re ­ memb v k o ris t n a ra ščan ja u rb an iz iran ih zem ljišč. 2. U rb an izac ija (U 2), k je r je več k o t 75 % vseh sprem em b v ko rist n a raščan ja teh zem ljišč. 3. R ah la p rev lad a u rb an izac ije nad ostalim i sm erm i sp rem in jan ja izrabe zem ljišča (U 3). IV. I n t e n z i f i k a c i j a izrabe zem ljišča. V to skupino so u v r­ ščene vse tiste k a ta s trsk e občine, k je r gre večina sprem em b v izrab i zem ljišča v k o ris t n a raščan ja n jiv , v rtov in vinogradov •— to re j in ten ­ zivno obdelan ih zem ljišč. 1. M očna in ten zifik ac ija (I 1), k je r je več k o t 75 % vseh sprem em b v izrab i zem ljišča v k o ris t n a ra ščan ja intenzivno obdelan ih zem ljišč. 2. In ten z ifik ac ija (I 2), k je r je več k o t 50 % vseh sprem em b v ko ­ rist n a ra ščan ja teh zem ljišč. 3. R ahla p rev lad a in tenzifikac ije nad ostalim i sm erm i sp rem in jan ja izrabe zem ljišča (I 3). O g o z d o v a n j e j e značilno za p re težn i del našega gorskega sve­ ta in zavzem a skupno okrog 1/3 vse površine S lovenije. N a jin tenz ivne je se u v e lja v lja ob zgorn ji m eji naselitve, k je r p rev lad a tip O g 1. K ot je razv idno iz priložene k a r te (karta 2.) p rev lad u je tip Og 1 izrazito v severnem in zahodnem delu S lovenije, d rugod pa se u v e lja v lja v m an j­ ših, s trn jen ih kosih. N ajobsežnejše, s trn jen o področje in tenzivnega ogozdovanja se razp ro stira od M aribora na vzhodu do K am niške Bi­ strice na zahodu. N a severn ih in severozahodnih pobočjih P o h o rja sega znatno niže ko t pa na ju žn ih in jugovzhodnih pobočjih. V karavanškem svetu se p o ja v lja v osam ljen ih kosih na Jezerskem , p ri Sv. Ani, v Be­ g u n jah in Doslovčah. V zahodnem delu S lovenije zopet izrazito p re ­ vlada, razen m anjših izjem v Soški in V ipavski dolini te r v sk ra jnem zahodnem delu G orišk ih B rd in treh obalnih občin. N a D olenjskem se u v e lja v lja zlasti v Suhi K ra jin i, v Beli K ra jin i (P o ljanska gora te r ob K olpi P re loka, D om elj itd.) in na G orjancih . V ečja s trn jen a pod­ ro č ja zavzem a tud i m ed Snežnikom in Loškim potokom , zlasti na B abni polici in na B abnem polju . V Posavskem h rib o v ju , v H alozah in na Go­ riškem se u v e lja v lja le v m an jših in osam ljen ih področjih . D ru g i in t re t j i tip ogozdovanja (Og 2 in Og 3) se na splošno u v e lja v lja ta v istih predelih , toda v neko liko n iž jih legah in ob ugodnejših prom etn ih po­ teh, segata pa tud i v subpanonski svet. O z e l e n j e v a n j e je n a jv a ž n e jš i sm er sp rem in jan ja izrabe zem ljišča v S loveniji. In tenzivno oze len jevan je (O 1) izrazito p rev lad a v P rek m u rju , S lovenskih goricah, H alozah, na K ozjanskem , B izeljskem in vse do Bele K ra jine . V ostalih k ra jih S lovenije se u v e lja v lja p re d ­ vsem v tis tih področjih gorskega sveta, k je r je nekoliko ugodnejši n a ­ ravn i potencial za ag rarn o izrabo ta l te r v dnu dolin in kotlin . N o tran ja d ife ren c iac ija na posam ezne tipe je močno odvisna od vrednosti n a ­ ravn ih razm er za km etijstvo , od velikosti posestev in od bližine ne- ag ra rn ih središč in ugodnih prom etn ih zvez. P rv i tip se v n o tran jo sti TI PI SP R E M IN JA N JA IZ RA BE ZE M LJ IŠ Č PO K A TA ST R SK IH O B Č IN A H (1 9 5 4 -1 9 6 7 ) TH E TY PE S OF TH E CH A N G ES OF LA ND US E DU RI NG TH E 19 54 -1 96 7 PE R IO D K ar ta Slovenije p o ja v lja predvsem v v iš jih predelili, d rug i in t r e t j i tip O 2 in O 3 pa pre težno v n ižjem svetu, zlasti na področju dnevne m igrac ije delovne sile. U r b a n i z a c i j a je vp livala na sprem em be v izrab i zem ljišča predvsem v okolici več jih n eag ra rn ih središč in ob ugodnih prom etn ih poteh. P r i tem je zlasti dobro v idna o sredn ja p rom etna os M aribor — C elje — L ju b lja n a — V rhnika. N ekoliko m anj izrazite so goren jska , do len jska, soška dravsko-m ežiška in n o tran jsk a p rom etna sm er. Razen v teh področjih se vp liv u rb an izac ije na izrabo zem ljišča močno uve­ l ja v l ja tud i v gorskem svetu. V severovzhodnem delu S lovenije se uve­ l ja v l ja zlasti na P o h o rju (P lanina in Smrečno), k je r so nasta li znatni tu ris tičn i o b jek ti. V a lp sk i S loveniji se u v e lja v lja p ri Sv. K a ta rin i, na Ž upan jih n jiv ah , v K ran jsk i gori in v Gozdu. V Ju lijsk ih A lpah je n a j­ iz raz ite jši p rim er S tudor, na P rim orskem pa Nanos. I n t e n z i f i k a c i j a , to je š ir je n je n jiv sk ih , v inogradn išk ih in v rtn arsk ih zem ljišč je v S loveniji samo izjem en pojav. U v e ljav lja se v posam eznih področjih , k je r so d ružbena posestva z velik im i investi­ c ijam i p ridob ila n ek a j novih n jiv sk ih zem ljišč. T ak i p rim eri so v ob­ činah L jub ljana-B ež ig rad , L ju b ljan a -P o lje , L ju tom er, L endava, Slo­ venska B istrica, I lirsk a B istrica in Žalec.12 Ce skušam o sm eri sp rem in jan ja izrabe zem ljišča ovredno titi z v i­ d ik a vrednosti našega n aravnega po tencia la za km etijsko izrabo ta l na d an ašn ji s to p n ji d ružbeno-gospodarskega razvoja, lahko rečem o: čim in tenzivnejši je proces ekstenz ifikac ije izrabe zem ljišča v gorskem in kraškem svetu, tem n ap red n ejše tendence se u v e lja v lja jo v km etijskem gospodarstvu te p o k ra jin e . P ri tem m oram o upoštevati našo izhodiščno stopnjo razv o ja in specifično posestno stru k tu ro . Razvoj ornih, travnih in gozdnih zem ljišč. Preg led u v e lja v lja n ja ogozdovanja, oze len jevan ja , u rb an izac ije in in ten zifik ac ije nam kaže večjo ali m anjšo prev lado posam ezne sm eri p ri sp rem in jan ju izrabe zem ljišča, ne. d a je nam pa vpogleda v obseg teh procesov. D a bi dobili ta vpogled sem p rim erja l s tan je o rn ih (njive, vrtovi in vinogradi), t ra v ­ nih (sadovnjak i, trav n ik i, pašniki, senožeti) in gozdnih zem ljišč le ta 1954 in le ta 1967. K ot smo že om enili, je večan je o r n i h z e m l j i š č v S loveniji samo izjem en pojav . Izredno so n aras la v občinah L jub ljan a-B ež ig rad (+ 5 5 %), L j u b ij ana-M oste (+ 2 8 % ) , L endava (+ 2 8 % ) in Ilirsk a B i­ strica (+ 7,3 %). M anjši p o rast o rn ih zem ljišč je opazen tud i v občinah L ju to m er (+ 3 ,8 % ), in S lovenska B istrica ( + 0,8 %). V vseh p rim erih g re za učinek agro tehn ičn ih del naših d ružben ih gospodarstev. V vseh ostalih občinah S lovenije obseg o rn ih zem ljišč nazadu je. N a jm an j je nazadoval (do 5 %) v treh obaln ih občinah in v občini Laško. O d 5 do 12 Č eprav je p reg led sp re m in ja n ja iz rabe zem ljišča izdelan n a osnovi sprem em b v posam eznih k. o. nam v en d a r posplošitve močno zab riše jo d e ­ ja n sk e procese. Š tevilne k. o. segajo od dna doline do n a jv iš jih vrhov, v raz ­ ličnih v išinsk ih zonah p a se iz rab a zem ljišča sp rem in ja v različne sm eri; v v iš jih pod ročjih ogozdovarije, v n iž jem svetu oze len jevan je . Za celotno k. o. pa je označena samo tis ta sm er, k i p rev lada. 10% nazadovan ja izk azu je jo občine Žalec, Č rnom elj, C erkn ica , Ko­ čevje, O rm ož in K ran j. N azadovanje od 10 do 15% kažejo štiri občine v vzhodnem delu S lovenije (Brežice, K rško, M etlika in M urska Sobota) te r občine L ju b lja n a -š išk a , G rosup lje , Logatec in Tolm in. O d 15 do 20 % so se sk rč ila o rna zem ljišča v občinah Š en tju r p ri C elju , Id r ija , Posto jna. Jesenice, D om žale, Novo mesto, R adovljica, L enart, L itija , R ibnica, R ad lje ob D rav i in P tu j. Od 20 do 30 % so nazadovala v tis tih občinah, k i obsegajo pre težno gorski ali k ra šk i svet, v glavnem v p re ­ delili. k je r se u v e lja v lja intenzivno ogozdovanje. To so občine M aribor, D ravograd , R avne na K oroškem , Slovenj G radec, S lovenske K onjice, Š m arje p ri Jelšah, C elje , K am nik, Zagorje, Sevnica, T rebn je , Tržič, Š kofja Loka, L jub ljana-V ič , V rhnika, A jdovščina in Nova Gorica. N a j­ večje nazadovan je o rn ih zem ljišč je v občinah T rb o v lje (— 35 %), Ve­ len je (— 33 %) te r H rastn ik (— 32% ). K lju b novo p ridob ljen im n jiv ­ skim zem ljiščem v n ek a te rih občinah se je skupna površina o rn ih zem ­ ljišč v navedenem času zm anjša la od 376.647 ha na 320.382 ha, k a r po­ meni zm an jšan je za 567.2674 ha ali za 15 %. Ce pa si ogledam o razvo j o rn ih zem ljišč v nekoliko daljšem ob­ dob ju , dobimo nasledn jo podobo (tab. 5). Tab. 5. R azvoj ornih zem l jišč d razdobju 1939—1967. Cas R azlika v celotnem obdobju Popreček na leto 1939—1954 1954—1967 - 7 .4% — 15.0% - 0 . 5 % - 1,0 % 1939—1967 — 17,9% — 0,64 % T r a v n a z e m l j i š č a (travn ik i, pašn ik i, senožeti, sadovnjaki) so se v S loveniji v istem razd o b ju povečala od 641.797 ha na 678.250 ha, to re j za 376.453 ha ali za 5,6 %. G lede tega pa so izredno velike razlike med posam eznim i p red eli S lovenije, N azadovan je obsega trav n ih zem­ ljišč je značilno za 23 občin. Do 5 % je nazadoval v občinah M ozirje, Ža­ lec, Id r ija , P iran , Jesenice, G rosup lje , Novo mesto, R adgona in L ju b lja - na-Siška. Od 5 do 10 % so nazadovala trav n a zem ljišča v občinah A jdov­ ščina, Tolm in, C erkn ica , S lovenj G radec in Tržič. Od 10 do 15% naza­ d o v an ja trav išča izk azu je jo občine V elenje, Koper, K am nik, Logatec, Š kofja Loka, D rav o g rad in R ad lje ob D ravi. N a jb o lj so nazadovala trav išča v občinah R avne na K oroškem (— 28 %) in P osto jna (— 21 %). Večina občin, k i izk azu je nazadovan je travišč, zavzem a gorski in k ra šk i svet, v subpanonskem svetu sta samo občini R adgona in Novo mesto. N a jb o lj s trn jen o področje nazadovan ja trav išč se p o jav lja od zahod­ nega dela P o h o rja na vzhodu in do K okre na zahodu te r do T u h in jsk e doline in rev irsk ih občin na jugu . D rug i več ji s trn jen i p redel nazado­ v an ja trav išč se u v e lja v lja v zahodnem delu S lovenije z izjem o občin Nova G orica, Sežana, Ilirsk a B istrica in Izola. N a jb o lj so po rastla tra - cö ct3 višča v občinah Sevnica (+ 46% ), Sežana (+ 43 %), Laško (+ 40 %) in B režice (+ 31 %). N ad 20 % so porasla v občinah Slovenska B istrica, L ju tom er in L jubljana-V ič . O bseg g o z d o v se je po k a ta s trsk ih pod atk ih v navedenem ob­ d o b ju v S loveniji povečal od 836.527 ha na 907.443 ha, to je za 70.916 ha ali za 8,5 %. R azvoj gozdnih zeml jišč je po posam eznih po litičn ih ob­ činah dokaj različen. K rčen je n jihovega obsega izkazu je 8 občin. N a j­ m anjše nazadovan je je v občinah K rško, Š m arje p ri Jelšah, I lirsk a B i­ s trica in L en art (do 5 % ), nekoliko večje (od 5 do 10%) je v občinah M etlika, R adgona in R ibnica, n a jv eč je pa v občini Z agorje (— 14,2 %). N a jvečjo ra s t gozdnih zem ljišč (nad 20 %) izk azu je jo občine Č rnom elj, H rastn ik , Sežana, N ova G orica in Laško. O d 15 do 20 % je porasla po­ vršina gozdov v občinah A jdovščina, Posto jna , Lendava in M aribor. O d 10 do 15 % rasti izk azu je jo občine M ozirje, V elenje, L ju tom er, Š kofja Loka, Z agorje, Ormož, D ravograd , R avne na Koroškem , L itija in S lovenska B istrica. O d 5 do 10 % se je razširila površina gozdov v ob­ činah Sevnica, Tolm in, K am nik, Novo mesto, R adovljica, C erknica , T reb n je , M urska Sobota, S lovenj G radec, V rhnika, R ad lje ob D rav i, P tu j in L ju b ljan a -P o lje . Vse ostale občine pa izk azu je jo ra st gozdnih zem ljišč pod 5 %. Vpliv prevrednotenja naravnega potenciala in velikosti km etij na sprem injanje izrabe zemljišča. P reg led splošnih značilnosti razvo ja zem ljišk ih k a teg o rij nam sicer osvetli osnovne sm eri in intenzivnost sp re m in jan ja izrabe zem ljišča v S loveniji, toda le malo nam pove o tem, ali je osnovno gibalo teh procesov p rev red n o ten je n arav n ih razm er za ag rarn o izrabo tal, ali je vodilni vp liv neustrezne socialnoposestne s tru k ­ tu re ali pa d rug ih družbeno-gospodarsk ih dejavn ikov . Na ta v p ra šan ja ni mogoče da ti nek ih splošnih odgovorov, k i bi v e lja li za širše področje, še.m an j pa za celo Slovenijo. Izredno velike raz lik e v vrednosti n a rav ­ nega potencia la za k m etijsk o izrabo tal, v socialnoposestni s tru k tu ri in v stopn ji razv o ja n eag rarn eg a gospodarstva povzročajo, da so odnosi m ed posam eznim i d e jav n ik i v različn ih p redelih zelo različni. Če si ogledam o glavne de javn ike , k i vp livajo in bodo vplivali na sp rem in jan je izrabe zem ljišča, bi j ih lahko s trn ili v te-le skupine: 1. N eustrezne n arav n e razm ere (npr. strm ina, s laba tla , neugodne k lim atsk e razm ere itd.). 2. S tru k tu rn e p o m an jk ljiv o sti (posestna in parce lna razdobljenost, m ale osam ljene k m etijsk e površine itd.). 3. Socialno-ekonom ske razm ere (možnost zaposlitve v d ru g ih do­ nosnejših gospodarskih panogah, nesigurnost odkupnih cen, sprem em be cen predm etov, k i j ih km etijs tvo p o treb u je itd.). O dgovore na g o rn ja v p ra šan ja bomo lahko dobili šele, ko bomo s podrobnim i raziskavam i dobro spoznali v rednost naveden ih d e jav ­ nikov. S tru k tu rn i in socialno-ekonom ski vpliv i niso n ek a j tra jn eg a , nesprem enljivega, tem več se da jo delom a o dprav iti a li izboljšati. N a­ rav n i d e jav n ik i pa im ajo stalne ali vsaj d o lg o tra jn e jše vplive in so težko sprem enljiv i, zato j ih je po trebno podrobne je proučiti. V saka slovenska m ak ro reg ija bo glede na p rev ladu joče poteze n a ­ rav n ih razm er, zlasti glede na tiste elem ente, ki odločilno vp livajo na m ožnost p ro d u k tiv n e izrabe n aravnega potenciala za km etijsko izrabo tal, zah tevala posebna p roučevan ja te r posebne m akro- in m ik ro -k rite - r i je za k lasifikac ijo k m etijsk ih zem ljišč. Z m a k ro k r ite riji b i lahko ločili tis ta zem ljišča, k i danes in v neposredni bodočnosti še p r ih a ja jo v poštev za različne oblike k m etijsk e izrabe tal, od tistih , k i n im ajo več osnovnih pogojev za to in jih je treb a p rep u stiti drugim uporabnikom . G lede na p rev ladu joče značilnosti našega nacionalnega prosto ra bo gorski svet zahteval n a jv eč podrobnih p roučevan j. Zaradi svo jstve­ nih p ro d u k c ijsk ih pogojev (nadm orske višine, strm ine, svojstvene ob­ like poselitve itd.) pom eni posebno okolje. Č eprav je to okolje na zno­ tra j močno diferencirano (različna nadm orska višina, nagn jenost po­ bočij, m ikrok lim atske razm ere, kakovost prsti, oddaljenost od neag rar- nih središč in možnosti p rid o b iv an ja dodatn ih dohodkov od turizm a, gozdarstva itd.) je povsod g lavni de javn ik , k i bo k rč il k m etijsk a zem­ ljišča — n a g i b z e m l j i š č a . Z aradi tega ga lahko vzamemo za osnovni skupni k r ite r i j za ves naš gorski svet in z njegovo pom očjo ločimo potencia lna k m etijsk a zem ljišča od tistih , ki tem nam enom več ne ustrezajo . Izjem na so tis ta področja , k i so zarad i d rug ih elem entov narav n ih razm er p rim erna za go jitev specialn ih k u ltu r (sadje, m aline in drugi nasadi). S trm ina ali nagib zem ljišča je eden izm ed osnovnih elem entov, ki »dobavlja« in bo tu d i v bodoče »dobavljal« potencialno m ejna k m etijsk a zem ljišča in to iz dveh razlogov: 1. Zaradi odločilnega vpliva na ren tab ilnost go jitve posam eznih skupin pol jščin. 2. Z aradi odločilnega vpliva na možnost uporabe km etijsk e m eha­ nizacije. V pliv strm ine na ren tab ilnost go jitve posam eznih k u ltu r je p ri raz ­ ličnih k u ltu rah zelo različen. Po M einbergu13 je vpliv strm ine na go jitev posam eznih po ljščin nasledn ji: 1. N agnjenost do 6 % : rav n in a ali ravn in i enakovredna zem ljišča. Z aradi nagn jenosti je mogoče brez ovir go jiti vse k u ltu re . 2. N agnjenost od 6 do 12 % : položna zeml jišča. Z aradi nagnjenosti je mogoče gojiti vse k u ltu re , le pri okopavinali se že kaže negativni vpliv. 3. N agnjenost od 12 do 18 % : strm a zem ljišča. P ri go jitv i vseh p o lj­ ščin se že u v e lja v lja jo negativni vplivi strm ine. P ri 16% nagn jenosti je go jitev okopavin že problem atična. M ožnosti u v a ja n ja in tenzivnega trav n eg a gospodarstva so zarad i strm ine samo delom a om ejene. 4. N agnjenost od 18 do 24 % : zelo strm a zem ljišča. G ojitev okopavin gospodarsko ni več u tem eljena. G ojitev ž ita ric in k rm nih k u ltu r je z velik im i om ejitvam i še mogoča. Tudi m ožnosti za intenzivno trav n o gospodarstvo so zelo om ejene. 13 M einberg, D ie B ew ertung häng iger G rundstücke in d er F lu rb e re i­ nigung. F orschungsberich t (v tisku). 5. N agnjenost nad 24 % : intenzivno trav n o gospodarstvo in gojitev poljščin je zarad i p rev e lik e strm ine negospodarno. S trm ina im a izredno m očan vpliv tu d i na m ožnost u v a ja n ja km e­ tijsk e m ehanizacije, še posebno v S loveniji, k e r smo glede tega na za­ sebnih km ečkih gospodarstv ih v znatnem zaostanku za ostalm i deželam i v Evropi, k je r p rev la d u je zasebna zem ljiška posest. V elik del našega gorskega sveta je bil poseljen v času m otičnega poljedelstva. Možnost k m etijsk e izrabe ta l je b ila vezana na določeno poljedelsko tehn iko — m otiko. Že uvedba ra la je izločila iz obdelovan ja vrsto n jiv ali pa cele km etije , k i j ih zarad i strm in ni bilo več mogoče obdelovati s vprežno živino. N aslednjo fazo izločanja strm ih n jiv je povzročilo u v a jan je železnega pluga. N a te j stopn ji razv o ja je v e lik a večina naših k m e tij­ sk ih zem ljišč v gorskem svetu. Ne m orem o računati, da bi bodoči ra z ­ voj km etijsk e tehn ike šel v sm er, k i bi om ogočila ren tab ilno obdelavo vedno bo lj strm ih zem ljišč, tem več m oram o p redv idevati, da bo šel razvo j v naspro tno smer. Č eprav zarad i tehničnega zao sta jan ja našega k m etijs tv a sami nimamo dosti izkušenj p ri uporab i k m etijsk e m ehani­ zacije v strm inah , lahko na osnovi izkušen j od drugod ugotovimo, da za orno poljedelstvo niso več p rim ern a zem ljišča, k i im ajo nagib nad 20 %, za travno gospodarstvo pa je sed an ja m eja n ek je p ri 24 %. Toda ne glede na to re la tivno v redno ten je , k i se bo prostorsko in časovno neprestano sp rem in jalo , je osnovna naloga u g o t o v i t i n a g i b k m e t i j s k i h z e m l j i š č v S l o v e n i j i . To u g o tav ljan je bi lahko izvedli na dva načina. P rv i, n a jn a ta n č ­ nejši način je p o d r o b n o k a r t i r a n j e k m etijsk ih zem ljišč v gor­ skem svetu, podobno kot so sk a rtira n a gozdna zem ljišča te r sestav in kakovost gozda. T ake podrobne k a r te bi b ile t r a j n a o s n o v a za re la tivno v red n o ten je in u g o tav ljan je potencia ln ih k m etijsk ih zem ljišč v zvezi s splošnim družbeno-gospodarskim in tehničn i m razvojem ter z razvojem po treb po p reh ran i. K lju b tem u, da b i tak preg led zahteval dosti tru d a in sredstev, je neobhodno potreben. P r i podrobnem k a r ti ­ ra n ju se bo po jav ilo vp rašan je , kakšno enoto n a j vzamemo k o t izho­ dišče za u g o tav ljan je nagiba. Ponekod bo to lahko, k e r je nagib obsež­ nejših področij dokaj enoten. D rugod pa se nagib zelo h itro sp rem in ja in bo nastalo vp rašan je , na k a j n a j naslonim o posplošitev, na parcelo, posestvo, določeno s trn jen o velikost k m etijsk ih zem ljišč ali k a j d ru ­ gega. Za ta nam en bi m orala o b sta ja ti določena m etodologija, k i bi upoštevala tud i d ruge b istvene elem ente, ko t je na p rim er bodoča m ini­ m alna velikost k m etijsk ih zem ljišč, k i še p r ih a ja jo v poštev za km e­ tijsk o izrabo tal p ri posam eznih usm eritvah n jen e izrabe. D rug i način v red n o ten ja nagiba zem ljišč bi lahko slonel na iz ra ­ čunu strm in po izohipsah. P roučiti m oram o v p rak si m ožnosti, k i jili nudi nova k a ta s trsk a k a r ta v m erilu 1 : 5.000, izdelana po na jn o v ejši fo togram etričn i m etodi z vrisan im i izohipsam i (5 m). D rug i vodilni d e jav n ik , k i bo tra jn o vp lival na k rč en je sedan jih k m etijsk ih zem ljišč v gorsk ih in k ra šk ih p redelih , je s t r n j e n a v e l i k o s t k m e t i j s k i h z e m l j i š č . T a d e jav n ik , k i ni nič m anj pom em ben k o t nagib zem ljišča, je p ri nas še sk o ra j v celoti neproučen. Razen M alovrhovega d e la14 nim am o nobenih pom em bnejših raziskav. Podobno kot velikost k m etije je tud i s trn jen a velikost osam ljenih km e­ tijsk ih zem ljišč, k i je z ekonom skega v id ika še p rim erna za km etijsko izrabo, sp rem en ljiva z družbenogospodarskim razvojem , pa tud i z raz ­ likam i v narav n ih razm erah, prom etnem om režju in v k m etijsk ih s tru k tu rah . P odrobna p roučitev teh dveh za gorski in k ra šk i svet vodiln ih de­ jav n ik o v , ni važna samo za u g o tav ljan je vzrokov dosedanjih sprem em b, tem več še posebno za u sm erjan je n ad a ljn jeg a razv o ja v izrab i zem­ ljišča. G lede zadn jega bi nam nudila te-le možnosti: 1. G lede na današn jo stopnjo razvo ja ag ro tehn ike b i lahko ločili po tencia lna k m etijsk a zem ljišča od tistih , ki j ih je potrebno p repustiti d rugim uporabnikom . 2. Z določenim nagibom zem ljišča bi ugotovili tu d i možnosti, do kod je ren tab ilno p rid e lo v an je posam eznih v rst po ljščin in k je se za­ čen ja izk ljučno travno gospodarstvo. Ugotovili bi področja , k i so p r i­ m erna za pašno-košni sistem, zono in tenzivne ž iv ino re je in predele k je r nagib omogoča ren tab ilno go jitev d rug ih poljščin, če so za to ugodni tud i d rug i n a rav n i in družben i de javn ik i. 3. D ruge lastnosti n aravnega potencia la za km etijsko izrabo tal (npr. pedološke in m ik rok lim atske razm ere), bi proučevali samo tam, k je r nagib in velikost s trn jen ih k m etijsk ih zem ljišč omogočata tudi d rugačno izrabo. 4. T aka k la s ifik ac ija n aravnega potencia la bi lahko b ila ena izmed osnov za določanje bodoče m aksim alne velikosti zasebnih km ečkih gospodarstev, za realno davčno politiko in družbeno pomoč v posam ez­ nih p redelih z različnim n aravn im in družbeno-gospodarskim okoljem . T ako vrednost navedenim dejavn ikom določa stopn ja družbeno­ gospodarskega razvo ja z drugačnim vrednoten jem človekovega dela. K ako pa lahko dejansko v redno tijo naravne d e jav n ik e v določenem okolju , je predvsem odvisno od stopn je splošnega gospodarskega raz ­ voja in od velikosti posestev. V različn ih socialnoposestnih s tru k tu rah se izraba zem ljišča sp rem in ja različno intenzivno in v različni smeri. Pa tud i v k ra jih , k je r je n arav n i potencial za ag rarn o izrabo ta l sko ra j enak , so glede na velikost km etij izredno velike razlike p ri sp rem in ja ­ n ju izrabe zem ljišča. Podrobna p roučevan ja tega sp rem in jan ja v raz ­ ličnih narav n ih razm erah in socialnoposestnih s tru k tu rah , so pokazala, da je zno tra j posam eznega p redela odločilna velikost posesti.15 Vpliv velikosti km etij se seveda drugače odraža v p redelih , k je r je mogoče p re s la ja n je p reb iva lstva in zaposlovanje v d rug ih poklicih , k o t pa tam, 14 C. Malovrh, Analiza gospodarsko prostorske strukture individualnih km etijskih obratov različnih agrarnih predelov Slovenije. Geografski vestnik XXXYff, 1965, str. 15—60. — Isti, D ie Bodenfragmentation als betriebsformende Kraft der kleinbäuerlichen Betriebe, Beispiele aus dem slovenischen Alpen­ vorland. Festschrift Leopold G. Scheidl zum 60. Geburtstag I., Wien 1965. 15 J. Medved, I. Gams, Ojstrica nad Dravogradom, GV, XL, 1968. — J. Med­ ved, Tipi in smeri spreminjan ja izrabe zem ljišča v Pohorskem Podravju. CZN 1969 (v tisku). k je r za rad i oddaljenosti in neugodnih p rom etn ih zvez to ni mogoče in se m ora višek p reb iv a lstv a odseljevati. K akšni odnosi m ed velikostjo km etij in sp rem in jan jem izrabe zem ljišča se u v e lja v lja jo v različn ih n arav n ih in družbeno-gospodar- sk ih razm erah v S loveniji, n i mogoče v celoti ugotoviti, k e r m an jk a jo podrobne raziskave. K ot p rim er izredno m očnega vpliva velikosti km e­ tij na sp rem in jan je izrabe zem ljišča si oglejm o rezu lta te p roučevan j iz Pohorskega P odrav ja . Primer Pohorskega Podravja. Za poskus tak e p roučitve v P o ­ horskem P o d rav ju sem an a liz ira l sp rem in jan je izrabe zem ljišča na 80 izb ran ih k m etijah , k i sem jih razdelil v š tiri skupine po 20 km etij. V p rv i skup in i so gospodarstva, k i im ajo n a jm an j 60 ha skupne p o v r­ šine, od tega n a jm an j 15 ha k m etijsk ih zem ljišč (diagram 3). V drugi skup in i so gospodarstva, k i m ajo od 30 do 60 ha skupne površine (dia­ gram 4), v t r e t j i skup in i gospodarstva, k i im ajo od 15 do 30 ha (dia­ g ram 5) in v če tr ti skup in i gospodarstva, k i im ajo od 5 do 15 ha skupne površine (diagram 6). P rim eri so vzeti iz 10 k a ta s trsk ih občin v M ežiški dolin i (K oprivna, S tro jna , B istra, Topla), v D rav sk i dolin i (O jstrica, Velka, G orišk i v rh , K ozji vrli), v M islin jsk i dolini (G olavabuka) in na južnem pobočju P o h o rja (O šelj).16 P ri km ečkih gospodarstv ih p rve skupine je sp rem in jan je izrabe zem ljišča dokaj v sk lad u s sprem enjeno v rednostjo n aravnega po ten ­ cia la za k m etijsk o izrabo tal. N jive so se od le ta 1945 do 1969 skrčile za 60 %. V prvem obdobju (do le ta 1954) je opazno le skrom no naza- doganje, večina sprem em b je n asta la v zad n jih letih. Izredno močno se je zm anjšal obseg pašn ikov in planin. P ri tem pa je značilno, da je bilo k rč en je predvsem v prvem obdobju , m edtem ko je v zadn jih leti opazen skrom en po rast pašnikov. T ak razvo j pašn ih zem ljišč je p re d ­ vsem posledica prepovedi gozdne paše, zarad i k a te re so k m etje opustili pašn ike — enk lave sred i gozdov. V zadnjem času pa se š irijo pašn ik i na račun trav n ik o v in n jiv . T rav n a zem ljišča v prvem obdobju le skrom no raste jo , v zadn jih le tih pa se je n jihova površina znatno povečala, predvsem zarad i opu­ ščan ja ž ita ric in p re h a ja n ja na travno gospodarstvo. D rugačne zna­ čilnosti opazim o p ri š ir je n ju gozdov; n jih o v a ra st p rip ad a povečini p rvem u obdobju (do le ta 1954), m edtem ko je v zad n jih le tih dokaj skrom na. Te razlike so predvsem od tod, k e r so v p rv ih le tih po osvo­ b o d itv i p rep u stili ogozdovanju velike površine pašn ikov in p lan in , sedaj pa se gozd polagom a širi na n ek d an ja obdelovalna zem ljišča. D ru g a velikostna skup ina kaže podobne značilnosti, le da so sp re­ mem be v izrab i zem lje ne samo absolutno, tem več tu d i re la tivno dosti m anjše. T udi p ri t re t j i in če tr ti velikostni skupin i so tendence sicer podobne, toda sprem em be so (relativno in absolutno) izredno skrom ne. 16 Razvoj izrabe zem ljišča sloni na prim erjavi stanja zem ljiških kate­ gorij leta 1945, 1954 in 1969. To stanje sem ugotovil tako, da sem osnovne podatke, ki sem jih dobil na zavodih za izmero zem ljišč z anketo pri posa­ meznih gospodarstvih vskladil s stvarnimi razmerami. G ospodarstva teh skupin so v dan ih n arav n ih razm erah že p rem ajh n a za k ak ršn e ko li b istvene sprem em be v izrab i zem ljišča. V p rv i in delom a v d rug i velikostn i skupin i lahko k m etje z u v a ja ­ n jem m ehanizacije v travno in gozdno gospodarstvo dvigajo storilnost svo jega dela. Vse an k e tiran e km etije v p rv i skup in i im ajo svoje m o­ to rne kosilnice in m otorne žage za delo v gozdu. O krog V3 km etij v p rv i skup in i pa im a tud i svoje lahke tra k to r je in u re jen e pašnike z e lek tr ič ­ nim i p as tirji. P ri k m etijah če trte velikostne skupine je lah k a m ehani­ zac ija samo izjem en pojav . P rem ajh n a velikost gospodarstva jim ne omogoča b istven ih sprem em b, ne m orejo se naslon iti ne na gozdarstvo ne na živ inorejo , k a j t i za oboje bi potrebovali več ja zem ljišča. Zaradi tega m orajo v z tra ja ti p ri starem po liku ltu rnem sistem u te r si z večjim v lagan jem dela u stv ariti možnosti za p rež iv ljan je . P rev lad a in tenzivnih k u ltu r (glede na vloženo delo) je tem večja , čim m an jša je posest in čim štev ilne jša je družina. Zaključki D ružbeno-gospodarski razvoj S lovenije v zad n jih dveh d ese tle tjih je povzročil tem eljite sprem em be v izrab i zem ljišča in poklicni sestavi p reb iva lstva . Po njegovem vplivu na sp rem in jan je stare ag ra rn e s tru k ­ tu re lahko razliku jem o dvo je obdobij: 1. O bdobje ekstenzivne in d u stria lizac ije je izredno močno zm an j­ šalo število km ečkega p reb iva lstva . V oddaljen ih k ra jih , od k oder ni mogoče dnevno o d h a ja ti na delo, je bilo v o sp red ju odseljevan je , v b li­ žin i in d u strijsk ih središč in ob ugodnih prom etn ih poteh pa p re s la ja n je preb ivalstva . In d u s trija v tem času še ni b ila sposobna, da bi vzporedno z m an jšan jem štev ila delovne sile nud ila k m etijs tv u potrebno m eha­ nizacijo . Z aradi tega se je km etijs tvo skušalo ob uporab i s ta re p rim i­ tivne teh n ik e z n o tran jim p rilag a jan jem , zlasti z opuščanjem in tenziv ­ n ih k u ltu r (glede na vloženo delo), ogozdovanjem in ozelen jevan jem p rila g a ja ti novim družbeno-gospodarskim razm eram . 2. Z gospodarsko reform o se začne p ri nas obdobje znanstveno- tehnične revolucije . Bistvo novega obdobja je v tem, da z uporabo m oderne tehn ike p ro izvodn ja narašča , ne da bi se večala vsota vlože­ nega dela. Zato je rast ž iv ljen jsk e ravn i posam eznika in skupnosti mo­ goča le na osnovi večan ja p roduk tivnosti dela. To pa lahko km ečki delavec veča samo z u v a jan jem m ehanizacije in d rug ih agro tehničn ih ukrepov ali pa s sk ra jn o ekstenz ifikacijo izrabe zem ljišča. Za oba n a ­ čina pa bo km ečka d ruž ina rab ila vedno več zem lje. N asproti tem zah te­ vam pa sto jita s tara , že davno p reživela posestna s tru k tu ra , ki tem elji na vrednosti n aravnega potencia la za k m etijsk o izrabo ta l v p red in d u ­ strijsk em obdobju , in p o m an jk an je možnosti za zaposlitev v neagrar- nem gospodarstvu. Za rešitev te k rize pa je n u jn a vsestranska d ru ž­ bena pomoč. Summary: CHANGES IN LAND USE AND OCCUPATION STRUCTURE OF AGRARIAN POPULATION IN SLOVENIA DURING THE LAST TWO DECADES J a k o b M e d v e d During the last two decades the economic structure of Slovenia has changed considerably; out of an underdeveloped agrarian country Slovenia has developed into an industrial-agrarian country with a small percentage of agrarian population (about 27 per cent). The principal aim of the present contribution is to establish how this developm ent is to be seen in the chan­ ges of the old agrarian structure and in the em ergence of new forms in the countryside area. In Slovenia private land ownership is in predominance; it comprises 69 per cent of the entire surfaces. The average size of private farming holdings is a little above the Yugoslav average which was in 1969 3.8 hectares. The average size of a farming holding in Slovenia in 1931 was 8.27 hectares, in 194? 6.74 hectare, and in 1969 6.2 hectares. During the last two decades the number of farming holdings has decreased by 16000, i. e. by 8 per cent. The entire decrease of the number of farmsteads has run in two groups, viz. in the group up to 2 hectares where the number of farmsteads has decreased by 18.1 per cent, and in the group over 10 hectares with the corresponding 16.3 per cent. The groups between them (from 2 to 5, and from 5 to 8 hecta­ res) show an increase of the number of farmsteads. The greatest dissection of land ownership is to be found in the eastern part of Slovenia and on the Coast. The prevailing small land ownership as w ell as tlie favourable chances , for employment in non-agrarian branches during the time of extensive in­ dustrialization caused an extraordinaly quick occupational changes of the population as well as the em ergence of m ixed working-farming and non- farming households. The percentage of pure farming households in Slovenia is slightly above one quarter, w hile their spatial extension depends very much on the degree of developm ent of non-agrarian econom y in individual areas (Map No 1). T he em igration and occupational changes of non -ag rarian population , the d iffe ren t assessm ent of the national p o ten tia l for ag ra ria n land use and the unfavourab le landow nersh ip s tru c tu re have caused considerab le changes in the land use. The deta iled su rvey of the changes in the land use according to the ind iv idual land reg istry units (Map No 2.) shows th a t the afforesta tion is in p rogress above all in the m ountainous p a rts w here the landow nersh ip is b igger and the n a tu ra l po ten tia l w eaker, w hile the grow ing of g rassland is in p rogress in the sub-P annon ian areas, in the bottom of valleys and basins, and in the v ic in ity of non -ag rarian centres. The in tensificaton of land use is in S lovenia as a ru le exception. D u rin g the p eriod 1954—1967 fields h ad been reduced by 14 p e r cent, v in ey ard s by 25 p e r cent, and pas tu res by 8 p e r cent; o rchard surfaces, on the o th e r hand, had increased by 80 p e r cent, m eadows b y 8.8 p e r cent, and forests by 8.5 p e r cent. Provided the natural and social conditions are equal, the decisive influ­ ence on the changes in and use is exerted by the size of farming holdings (Diagrams Nos 3, 4. 5, 6). Big farming holdings may change the land use in accordance with the value of the natural potential for modern land use, while small farming holdings must stick to the old system.