Š'BV. 240.
T LJubljani, vletrtek. 19. ektobra mil
Leto XXXIX.
s veija po pošti: =
Za oelo leto upre) . K 28'— za pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ . „ 6*50 aa en meaeo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo le,o naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'—
za četrt leta „ za en meaeo „
6'—
• ii 3"— ! oprail prejemali meseCnt K l*SO
SLOV
Enostolpna peUtvrsta(72 aa): aa enkrat . . . . po 15 i sa dvakrat ■ . • . „ 13 a sa trikrat .... n 10 , sa večkrat primera popust.
Poslano ln rekL notice:
enostolpna petltrrsta (72 nO 30 vinarjev.
vsak dan, Imeni! aedelje la prasnile, ob 8. ari popoldne.
ter Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. t/ttL Rokonisl se ne vračajo; netranklrana pisma se ne 8= sprojemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. ==
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8. TE« &vatr poštne bran. račnn šl 24.797. Ogrske poštno hran. račnn št 26JS1L — Upravnlškega teieiona it. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
DM zbor.
Dunaj, 18. oktobra.
Dalmatinska železnica.
V razpravi o nujnem predlogu glede dalmatinske železnice je včeraj govoril tudi voditelj železniškega ministrstva dr. vit ez R o 11. Ker utegne ta govor zanimati osobito Belokranjce, zato ga danes prevedem po stenogra-fičnem zapisniku. Govor se glasi:
Nekateri predgovorniki so očitali vladi, da v tem vprašanju ni storila svoje dolžnosti. Ta očitanja pa niso utemeljena. Vlada jc doslej imela vprašanje dalmatinske železnice vedno pred očmi iu pospeševala ta načrt, ker upošteva veliki gospodarski pomen te železnice za državo. Vlada je v prvi vrsti izpolnila obljubo, ki jo je podal moj prednik v seji 19. aprila 1910; ukrenila je namreč vse potrebno, da se zgradi proga Novomesto—Metlika ne glede na to, ali bode ogrska proga o pravem času dogotovljena. Politični obhod te proge se je vršil, odkupljena so tudi zemljišča, in oblastva so dobila potrebna navodila. Gotove so tudi že priprave, da bodo meseca novembra oddana dela. Grajenje se bode pričelo spomladi 1912. Toliko o zgradbi proge Novomesto—Metlika—deželna meja.
Tudi tehnične priprave za progo Knin—hrvaška meja pri Tribudiču so že davno končane; toda pričetek zgradbe je odvisen od priprav za hrvaško progo. V tem oziru je znano, da je ogrska vlada opustila, svojo misel iz leta 1907., da bi se namreč zgradila cenejša železnica ob reki Uni, in se je sprijaznila z načrtom skozi Liko. Na večkratna vprašanja je odgovorila ogrska vlada, da hoče izvršiti železnično zvezo na hrvaškem ozemlju, kakor se je obvezala prejšnja vlada v znanem zapisniku z dne 8. oktobra 1907. Tudi sedanja avstrijska vlada je takoj po svojem nastopu z vso potrebno odločnostjo prosila ogrskega min. predsednika, da čimpreje zagotovi, kdaj se prične zgradba ogrske proge dalmatinske železnice. Ogrski ministrski predsednik je odgovoril, da je v proračunu za leto 1911. že zagotovljenih 10 milijonov za progo Ogulin—deželna meja in so sc že pričele priprave. Vrše se tudi žc pogajanja s konsorcijem bank, ki prevzemo dela; ta pogajanja bodo morda že letos končana, gotovo pa drugo leto. ____
Za zgradbo delne proge od Karlov-ea do deželne meje pri Metliki je prva železniška delniška družba že položila svojo kavcijo; pričetek dela pa je odvisen od parlamentarnih razmer na Ogrskem, ker o koncesijski pogodbi po ogrskem zakonu odloča državni zbor. Zgradba proge Split — Aržano pa je vsled svoje gospodarsko in prometno-politične važnosti, pa tudi iz tehničnih ozirov odvisna od nameravane bosanske železnice do Bugojna. Obravnave še niso končane, toda. vlada upa, da bode mogoče odstraniti .vse ovire v okviru bosansko-hercegovskega železniškega programa.
Kar pa se tiče finančnega pokritja za zgradbo železnice od Zadra do Kni-na in lokalne železnice od Šučurača do Trogira, morem izjaviti to-le: Za železnico od Zadra do obstoječe proge Split—Knin je načrt že gotov, tudi je vlada že naročila načrta za progi Za-der— Benkovae in Šučurač—Trogir. Za to progo bodo stroški znesli 1,860.000 K, za progo Zader—Drniš pa 27 milijonov. Pi *i tej priliki še omenim, da se vlada bavi tudi z vprašanjem železnične. zveze med Istro in Dalmacijo in bode naroČila generalni načrt.
II koncu še obljubim, da bode vlada vse storila, kar more pospešiti zgradbo dalmatinske železnice. Že min. predsednik je v zadnjem svojem govoru naglašal, da avstrijska vlada ne oode žrivova.'a nobene avstrijske koristi. Zato povdarjam, da to prazne vse
govorice, ki vznemirjajo dalmatinsko prebivalstvo. (Ziva.hna pohvala.)
V današnji seji sta o tem vprašanju govorila dr. T r e s i č in dr. Z a -h r a d n i k.
Poslovnik.
Nato je zbornica pričela, razpravo o reformi poslovnika. Prvi je govoril jako obširno češki soc. demokrat V a -n e k , ki je zagovarjal tak poslovnik, ki varuje oblast večine, pa tudi brani manjšino proti terorizmu večine. Minister za notranje posle grof W i e k e n-b u r g je izjavil, da vlada rada pripusti premembe vladnega načrta. Jutri bode zbornica končala prvo branje in pričela razpravo o italijanski pravni fakulteti.
Odseki.
Včeraj je zbornica izvolila razne odseke, ki so si danes izbrali načelstva. V odsek za državne uslužbence so bili iz našega slovensko-hrvatskega kluba izvoljeni dr. Dulibič, Gostinčar in Mandič; v narodni odsek Grafenauer (podnačelnik), dr. Gregorčič in Spinčič; v bosanski odsek dr. Krek (načelnik), dr. Laginja in Prodan; v odsek za razbremenitev kmečkih posestev Hladnik in dr. Laginja; v proračunski odsek dr. Dulibič, dr. Korošec in dr. šusteršič; v železniški odsek dr. Benkovič, Jarc in Perič; v finančni odsek Fon, dr. Korošec in dr. Šusteršič; v odsek za reformo poslovnika Pogačnik; v obrtni odsek Jarc, Mandič in Žitnik; v justič-ni odsek Fon (podnačelnik); v kmetijski odsek Hladnik, Povše in Roškar (podnačelnik); v peticijski odsek Demšar (podnačelnik); v tiskovni odsek Žitnik; v zdravstveni odsek Demšar in dr. Jankovič; v soc. politični odsek Gostinčar, dr. Jankovič in dr. Krek; v soc. zavarovalni odsek Gostinčar, dr. Krek in dr. Verstovšek; v davčni odsek Pišek in Povše (podnačelnik); v naučni odsek Jaklič, Spinčič in dr. Verstovšek; v ustavni odsek Jarc in Spinčič; v odsek za zavarovanje mornarjev dr. Dulibič, Fon, dr. Krek in Spinčič; v bram-beni odsek Pogačnik (načelnik), Pišek in Žitnik; v draginjskem odseku so Mandič (načelnik), Hladnik in dr. Verstovšek.
Draginjski odsek.
Najvažnejši odsek je sedaj draginjski odsek. V torek 17. oktobra je imel prvo sejo. Da se pretresejo razni predlogi, kateri so izročeni draginjskemu odseku v poročanje, se je razdelil odsek v pet pododsekov, katerih sleherni bode prerešetaval nekaj predlogov. Prvi pododsek bode obravnaval vprašanje o pomanjkanju stanovanj, drugi odsek o kartelih, tretji o živilih, četrti o pospeševanju kmetijskih strok zlasti živinoreje, peti o prekupčiji. Vprašanje o uvozu mesa. se je pa kar v odseku obravnavalo. Socialni demokratje so'v odseku ponavljali že znane stvari, da je pomanjkanje mesa, da je avstrijska živinoreja, zaostala, da nima Ocrrska ničesar govoriti glede uvoza argentinskega mesa in žive govedi z Balkana. Izmed agrarnih poslancev se je oglasil tudi slovenski poslanec Hladnik, ki je poudarjal, da bi uvoz argentinskega mesa gotovo potisnil cene naše živine na. tako nižino, da bi se živinoreja kmetu niti več ne izplačala.. Posebno letos bi bil hud udarec za živinorejca, ako bi se tuje meso uvažalo, kajti vsled suše in pomanjkanja krme v obilni meri prodajajo kmetje živino in pre-šiče. Omenjal je tudi, da. bi so potem, če bi se živinoreja ne izplačala, tudi ne moglo več dobiti dovolj mleka za naša mesta. Vse govori sedaj o skrbi za otroka. Kako bi pa mogli starši otroke rediti, da bi ostali čvrsti in zdravi, ako bi jim manjkalo mleka. Zato že iz tega vzroka mora vsak mladinoljub biti proti temu, da bi sc količkaj živinoreja oškodila.
Oglasil se je tudi ministrski predsednik Gautsch, ki je povedal, da je na istem stališču, kakor v juliju. Nobeno pojasnilo ga ni moglo v njegovem mnenju o mu jati.
Zlasti ostane mnenja, da se nagod-ba z Ogrsko ne sme krušiti.
Kmetijski minister je izivkel, da uvoz argentinskega mesa ni iz zdravstvenega ozira brez nevarnosti.
Nato sc jc posvetovanje prekinilo in se bode nadaljevalo v četrtek po zbornični seji.
lialiiaosko-mrSka vojska.
Avstro-Ogr3ka se pripravlja?
Iz Carigrada se poroča: Tu so v skrbeh, ker Avstro-Ogrska ob turški meji baje koncentrira vojaštvo. Trdi se, da je mobilizirala Avstro-Ogrska dva armadna zbora. Na Dunaju to dc-mentujejo.
Načrti Italije.
Londonski politični krogi trde, da Italija takoj, ko okupira pristanišče Tripolitanije, proglasi aneksijo tega ozemlja. O tem takoj obvesti evropske velevlasti in jih naprosi, naj o tem ob-veste Turčijo. Obenem ponudi Turčiji gotovo vsoto kot odškodnino. Italija bo zahtevala, naj so Turčija tekom 48 ur izjavi, če sprejme ponudbo. Italija sc zanaša, da bodo velevlasti z vso silo pritisnile na Turčijo, da sc na tej podlagi mir sklene. Čc bi pa Turčija odklonila tudi drugi laški ultimat ali pa. odgovorila nedoločno, potem obvesti. Italija velevlasti, da si izgovori popolno akcijsko svobodo vpoštevaje status quo na Balkanu. Italija bi nato pričela operirati v Egejskem morju, zasedla bi več otokov, blokirala Smirno in v skrajnem slučaju tudi Dardanele. V Jonskem in Jadranskem morju hi Lahi ne operirali. V 14 dneh namerava Italija proglasiti aneksijo Tripolitanije, ki ji sledi cliplomatična akcija v Carigradu. Evropske velevlasti zdaj ne posredujejo. Pač se pa medsebojno pogajajo za skupen nastop. Turški ministrski svet je sklenil, kakor poroča »Sabah«, da ne sprejme nikakega posredovanja in da hoče nadaljevati toliko časa vojsko, dokler se ne prične Italija pogajati na podlagi turških pi-edlogov.
Ang'eška aneksija Egipta.
V Berolinu se je trdilo, da namerava Angleška, ko bo rešeno vprašanje Maroka, anektirati Egipt. »Morning-post« in »Daily Telegraph« pa poročata, da Anglija Egipta ne anektira.
Turki se branijo kot levi.
Berolinski »Lokalanzeiger« poroča: Turški zunanji minister je izjavil (18. t. m.), da Lahi Derne še niso mogli osvojiti. Pač so pa Lahi osvojili Ben-gazi. Lahi tudi niso prodrli v notranjo deželo. Turki in Arabci se bore kakor levi, tako da Labi še pri Derni niso mogli izkrcati vojakov. V Bengaziju Arabci uspešno podpirajo turške vojake. Sploh v Bengaziju položaj za Lahe ni ugoden. Iz Londona se poroča, da je bilo umorjenih v Bengaziju več laških duhovnikov, med njimi pater Umberto reda sv. Jožefa. Bengaški poslanec, Ju-suf Šetvan, je nabral 8000 prostovoljcev, s katerimi je že prekoračil mejo Tripolitanije. Tudi v Egiptu nabrani prostovoljci so došli na mejo Bengazi-ja. Preteklo bo torej precej časa, predno postanejo Lahi pravi gospodarji Tripolitanije in Barke.
Turki nameravajo napasti Tripolis.
»Sabah« poroča o novem napadu Turkov na mesto Tripolis iz Dschisa-na. »Ikdam« poroča, da pripravljajo Turki napad- na Tripolis. Razpoloženje med turškimi vojaki in Arabci jc izborilo. Iz notranje dežele došle pomožne čete so dobro oborožene in hrabre. Lahi grade v Tripolisu utrdbe.
Lahi napadejo mesto Homs.
»Agenzia Štefani« poroča iz Tripolisa: Višji laški poveljnik je. sklenil, da zasede mesto Homs. Tu ško posadko bodo pozvali, naj se uda, če tega ne bo storila, zasedejo Lahi mesto s silo.
Amerikansko bojno brodovje v Sredo« zemskem morju.
Naš uradni brzojav pox*oča iz Carigrada: Kakor poročajo listi, je došlo pred Mytilene amerikansko bojno brodovje, ki ima šest večjih bojnih ladij in nekaj rušilcev torpedovk. Laške tor-pedovke, ki so križarilc prej med otoki, so izginile po dohodu Amerikancev in se pridružile laškemu brodovju.
Boj med Turki in Črnogorci.
V Turčijo je vdrla neka črnogorska četa, da tam pleni. Turški vojaki so četo pregnali. Ubit je bil en Črnogorec. Nato so pridrli Črnogorci, ki so oblegali turške stražnice. Izid boja šc ni znan. Črnogorci koncentrirajo pri Kar-boni pet bataljonov in eno baterijo.
ProUrepnmiKanska vsloja na Porlnoolskem.
Cenceirove operacije.
Iz Chavesa se poroča: Conceiro je obšel vladno armado in poizkuša prodreti v Oporto, drugo mesto na. Portugalskem. Conceiro se je res umaknil na Špansko, ko je izvedel, (la se pošiljajo mornarji v boj proti njemu. Ko so vladne čete dognale, da prodirajo monarhisti proti zahodu, so se republikanski vojaki obrnili in marširali proti Chavesu, a Conceiro jih jc prehitel in zavzel postojanko 25 km oddaljeno od Montalega, 50 km zahodno Chavesa v ]X)polnorna nepristopnem ozemlju. Conceiro vodi sam oddelek, ki krije glavno moč monarhistov, ki prodirajo jako hitro iz Lindosa v provinco Minho z namenom, da prodere v Oporto. Iz Lizbone se poroča, da je korakal močan oddelek monarhistov skozi Pinto. Monarhisti so bili močno in dobro oboroženi. Monarhisti so na več krajih prerezali brzojavne žice.
Boj 1100 metrov nad morjem.
Iz Oporta se poroča: Boji med monarhisti in republikanci se bijejo visoko v gorah. Monarhisti so napadli 5. lovski bataljon, ki se je naha jal v gorah 1100 metrov nad morjem. Monarhisti napadalci so stali šc bolj visoko. (Morali so torej monarhisti z višjega mesta naclvladati 5. lovski bataljon.)
Conceirova izjava.
Conceiro jc izdal sledečo izjavo: Časopisje sodi zelo pesimistično o rezultatu monarhistične protirevolucije. Španska in portugalska vlada smatrati, da se je protirevolucija izjalovila, a ta poročila so neutemeljena.
V Lizboni se boje protivstaje.
»Epoca« poroča iz Lizbone, da je položaj v portugalskem glavnem mestu zelo opasen in da se, boje, da se upre posadka. Najekstremnejši radikalci žc računajo z mogočo zmago monarhistov. Trdi se, tla bi v tem slučaju oropali banke in pobegnili na vojne ladje. V portugalskem pristanišču so zasidrane tri angleške križarice. Angleži groze, da. izkrcajo ob prvem sumljivem znaku vojake.
Republikanska strahovlada.
Inozemci, ki bivajo v Lizboni, se zgražajo, ker postopajo republikanci naravnost strašno s političnimi jetniki. Zaprtih je do 6700 oseb radi poiitičnih zločinov. Vsak dan usmrčujejo jetnike. Veliko političnih jetnikov mora spati na golih tleh v luknjah, ki jih ne zračijo in v katero ne zašije solnce. Jedila je jetniška uprava v več slučajih zastrupila. Ko je list, »Nacao« opozoril na la škandal, smo mu zagrozili, da ga ustavijo, če bo še nadalje kritikoval postopanje s političnimi jetniki. Jetnike, pretepava jo in postopajo ž njimi, kakor se postopa z neumno živino. Političnih jetnikov ne sodijo redna sodišča. Ni čudo, da se cclo svobodomiselci žc sramujejo svojih portugalskih bratcev.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
Vzroki vstaje.
V	London so došla nrva izvirna po-mČila, kaj da je povzročilo kitajsko revolucijo. Vlada jo izsledila listo zarotnikov, ki je obsegala imena veliko vojakov in častnikov. Podkralj je takoj brzojavil v Peking za pomoč, enemu vojaškemu bataljonu pa ukazal aretirati vojake - zarotnike. Nekaj so jih prijeli in obglavili. Nato sta sc pa uprla dva pehotna polka, en ženijski polk in kaValerija. Uporniki so nrisili častnike, da so se jim pridružili. Sledili so v Hankavu poulični boji, zmagali so uporniki. Podkralj in več dostojanstvenikov jc pobegnilo. Ko je pričela soclr-ga pleniti, so jo razkropili'vojaki.
Nemci v Hankavu.
V	Londonu so zelo presenečeni, ker so Nemci izkrcali mornarje in se boje, cla bi lahko izkrcanje imelo velike posledice. Iz Berolina se pa poroča, da je Nemčija vršila le policijsko službo, ker je napadla kitajska sodrga nemške vojake in da ne bo rodilo izkrcanje nemških vojakov nikakih političnih posledic. Nadalje poroča poveljnik nemške ladje »Leipzig« v Berolin: Vstaši so se umaknili. Došel je angleški admiral in prevzel poveljstvo kot najstarejši Častnik tistih čet, ki so zbrane na morju in na kopnem precl Hankavom.
Bitka med vstaši in vladnimi četami.
Včeraj dne 18. t. m. ob sedmi uri fcjutraj se jc čulo streljanje ob železniški progi pri Ilankavu. Vstaši so hiteli proti vladnim vojakom. Začetkom bitke so vstaši pognali napadalce nazaj, a kmalu jim je pričelo primanjkovati patron. Vstaši so bili prisiljeni, da so se umaknili proti Vučanu. Boja se je udeležilo 2000 vstašev. Dne 17. t. m. se je podal ob reki Hau oddelek vstašev z namenom, da napade taborišče cesarskega generala za hrbtom. Bitka se baje ni odločila in se pogajajo vstaši s cesarskim generalom.
Pogajanja vstašev s cesarskim generalom.
»Agence de 1' extremme orient« poroča iz Pekina: Vlada se pogaja z vstaši o mirovnih pogojih. Obeta obsežne demokratične preosnove in da vsaj do leta 1912 skliče kitajski parlament.
Japonci proti republiki.
»Wiener Allgemeine Zeitung« poroča iz diplomatičnih krogov, cla ni izključeno, da prične posredovati Japonska v slučaju, če bi kitajska vlada ne bila dovolj močna, da zaduši revolucijo. Japonska bi namreč ne mogla trpeti republike.
Dnevne novice.
-f Gospod zunanji minister »Slovenskega Naroda« je včeraj objavil obširen ekspoze v »Narodu«, v katerem konstatuje, da se jc »Slovenec« izpre-obrnil k njegovim nazorom. »Narodov« fcunanji minister pa menda ne ve, da je glavni pogoj za vsakega zunanjega ministra, da zna dobro brati in brano pravilno razumeti, ker se to zahteva že od vsakega diurnista. Veliki diplomat iz Knafljeve ulice pravi, da smo mi svojčas Aehrenthala imenovali »državnika, kakoršnega ni pod solncem«, zadnjo soboto pa da smo trdili, da je »zunanja politika grofa Aehrenthala brezmiselna in avstrijskim interesom škodljiva«. »Slovenec« pa ni trdil ne prvega nc drugega. O Aehrenthalu smo za časa aneksije rekli, da je storil odločno in zelo srečno potezo, ki obeta, da začne Avstrija na Balkanu po dolgem času zopet energično politiko v zmislu tiste kulturne in gospodarske ekspanzije, ki je za razvoj naše veledržavc nujno - o-trebna. Ancksijo še danes odobravamo in želimo le. da bi Avstrija svoje koristi na jugu vedno tako zasledovala, kaker jc začela z razširjenjem suverenitete nad Bosno. Zalibog pa jc naš zunanji minister, kakor se vse zdi, zadnje čase zašel na tisto pot, ki so jo hodili vsi naši prejšnji zunanji ministri, ki so res zasledovali avstrijskim interesom škodljivo politiko na Balkanu, ker so dopuščali, da se je širil ondi tuji vpliv, zlasti v Albaniji in Makedoniji. Najbolj popustljivi pa so bili proti Lahom, ki so se polastili albanske trgovine, šolstva in v Makedoniji organizirali celo orožništvo, okoristila se je pa precej na nošo škodo tudi Nemčija. To smo konstatirali in ne tega, kar nam »Narod« podtika. »Narod« pa naj se tudi ne tolaži s lom, da mi s tem trdimo isto, kar je on v svoji nedosežni modrosti trdil Ž« »leta in leta«. »Narod« je trdil nam-.več nekaj.čisto drugega. »Narod« je obsojal ancksijo, češ, da Bosna pripada Srbom, glede Albanije pa je stališče, na katerem stoji glasilo narodno-napreclne stranke, to, da ondi Avstrija nima sploh n'česar iskati, in prav zato je »Narod tako vpil, ko smo opozorili na
laške manevre v Adriji, katere Je malo* dane zagovarjal, kakor da bi Albanijo
privoščil Lahom, Avstriji pa ne, kakor je tuui Sandžak privoščil Srbom. Aehrenthala je glasilo narodno-napred-ne stranke zato napadalo, ker je svojčas hotel vpliv Avstrije na jug razširiti, mi pa mu zdaj, ko je začel Lahom popuščati, očitamo, da je svojo prejšno pametno politiko očividno opustil, če bo krenil po drugi poti, pa bomo z njim seveda zadovoljni. Torej je naše stališče »Narodovemu« diametralno nasprotno. O patriotizmu naj pa glasilo, ki si pusti svoje zunanjepolitične nazore diktirati od Belgrada in avstrijska domoljubna čustva pri vsaki priliki na najgrši način smeši, kar molči. »Narodov« zunanji minister naj se le spomni, kako je njegovo pisavo ob priliki anek-sijske krize sam dr. Tavčar kruto obsodil. Seveda, takrat se je šlo za — Hribarjevo potrditev. »Narode« — saj se poznamo!
-f- Kako liberalci sami sebe pobijajo. Včerajšnji »Narod« je ves poln zabavljanja na dr. Šusteršiča, ker je dejal, da veliko uradnikov premalo dela in da je sploh velik clel našega uradniškega aparata slab. »Narod« pravi, da »stoje uradniki previsoko, da bi jih kle-vetanja dr. šusteršiča sploh mogla doseči.« Takoj za tem pa objavlja »Narod« notico, v kateri taisto uradništvo na naravnost barabski način zmerja »Narod« — čujte — piše, citirajoč knjigo »Austriaca« od Hermana Bahra: »Današnji položaj v Avstriji je: dobre zakone izpodbiti s slabimi uradniki. Ti upravni uradniki so močnejši od naroda in od dinastije. To staro avstrijsko upravno uradništvo je edino svoje vrste na svetu . . . Naša uprava je najslabša, a naša diplomacija najbolj bedasta. Naše upravne oblasti predstavljajo skozi nos govoreči gospodje z dolgimi nosovi in visokimi čevlji. Ti ljudje se ponajveč bavijo samo z lovom, a so primorani oditi na dopust v svrho duševnega odpočitka vsakokrat, kadar jc treba 18. avgusta izreči zdravico na cesarja. To so dobri ljudje, ki potrebujejo miru. To so plesalci, igralci lawn tennisa in čitatelji Scherlock Hol-mesa, ki temeljito poznavajo v vsakem mestu hotele in bordele, ki se hočejo ženiti s kako Američanko, ali se niso nikdar naučili občevati z ljudstvom.« — »Narod« k temu pristavlja: »Žalostna, a resnična slika!« Dr. Šusteršič je ravno te višje kategorije uradnikov po pravici ošibal, a pravično, nc pretira-joč, kaj še da bi jim bil očital take reči, kakor jim tu »Narod«. In zdaj se »Narod« vsaja zoper taistega dr. šusteršiča! Pripomniti jo še to, da to »Narodovo« psovanje zoper uradnike ne meri toliko na višje kategorije uradnikov, ampak bolj na tiste sodnike, ki so zadnjič potrdili zaplembo nekega »Narodovega« članka. Tako »Narod« samega sebe po zobeh bije. Zdaj naj pa še naprej zoper dr. Šusteršiča zabavlja! Uradniki pa naj pazljivo bero, kakšne lepe reči jim očita glasilo tiste stranke, ki se sicer na najostudnejši način laska tako nižjemu kakor višjemu urad-ništvu.
-j- Lokalna železnica Polzela— Kamnik. Pod vodstvom poslancev dr. Kreka, dr. Korošca, dr. Benkoviča in profesorja Jarca so je predstavila 17. t. m. voditelju železniškega ministrstva sekčnemu načelniku vitezu dr. Rollu d.eputacija, v kateri so bili kranjski deželni poslanci baron Apfaltrern, baron Born, Zabret in gerent kamniške občine dr. Žužek. Baron Apfaltrern je izročil dr. Rollu spomenico, v kateri prosijo prizadete občine, da naj se sprejme v novo zakonsko predlogo lokalnih železnic tudi zgradba proge Polzela— Kamnik. Dr. pl. Roll je priznal v svojem odgovoru, kako važna cla je železniška proga Polzela—Kamnik—Ljubljana in obljubil, da se sprejme tudi v novi zakonski načrt projekt Polzela— Vransko. Glede na podaljšanje te projektirane železnice pa železniško ministrstvo ni sklepalo, ali naj da prednost progi Vransko—Kamnik ali pa Vransko—Domžale. (Po »Fremclenblaftu«.)
+ Lepe razmere. Mi smo te dni od politično nam čisto tuje strani priobčili stvarno kritiko gledišča, ki se imenuje »deželno«, a jc v resnici le Govekarjevo. »Narod« na stvarne argumente tiste kritike nič nc odgovarja, saj bi to tudi zelo težko storil. Bil je vendar »Narod« sam, ki je svojčas govekarijanstvo obsojal, kakor ga mora sploh vsakdo, ki ima količkaj okusa. Zakaj se »Narod« zdaj za kobilo vleče, nam je neznano, bržčas zato, ker je postala definitivni inventar narodno-napredne stranke. Zanimivo pa 'je, na kakšen način »Narod« Govekarjev cirkus zagovarja. Piše namreč takole: »Javnost bo morda zanimalo izvedeti, kaj jc pravi vzrok »Slovcnčeve« najnovejše jeze na gledališče. Igra »Zla'a skleda« ga e razjezila. Ta igra je namreč safra na ko-rumpirano krščanske socijalcc na Du-
naju. Kar imenujemo pri nas klerikalno korito, to je v igri imenovano zlata skleda. V »Zlati skledi« nastopajo pod francoskimi imeni sami znani najboljši prijatelji in protektorji naših klerikalcev in zaradi teh je dobil »Slovenec« napade besnosti. Naj mu njegov hišni psihijater ordinira mrzle rjuhe!« — Torej »Narod«, ne da bi se količkaj ženiral, odkriva, da se igrajo v gledišču, katero deželni odbor oddaja »Dramatičnemu društvu« čisto brezplačno, igre, v katerih se sramoti stran-ka, kateri deželni odbor pripadal To so res čudne razmere! Mi zanesljivo vemo, da kritik, ki nam je doposlal tozadevni članek o razmerah »deželnega« gledališča, na to igro ni niti mislil, sicer pa je bila tista kritika spisana, predno je kdo za tisto »Zlato skledo« kaj vedel. »Narod« nam je res storil veliko ulugo, da na je opozoril na stvar, na katei-o dozdaj nihče izmed nas še ni mislil in na katero bi sami najbržejc niti ne bili prišli. Smo mu zato zelo hvaležni. Stvar merodajnih faktorjev pa bo, resno premotrivati, kaj je ukreniti zoper gledališko ravnateljstvo, ki dobiva od naše dežele zastonj gledališče in vrhtega še vedno prosi za podporo, v zahvalo za to pa uprizarja igre, ki večino taiste dežele zasmehujejo.
-f- Sami sebe po zobeh I »Slovenski Narod« hudo toži zoper justico. To je kaj čudno. »Narod« justico vendar vedno hvali in kuje neodvisnost sodstva v zvezde. Odkod kar ta nagla izpremem-ba? Zato, ker sodniki potrjujejo zaplembe »Narodovih« člankov. Kadar pa kje kak sodnik obsodi kakšnega »klerikalca«, takrat pa je »Narodu« vse prav in cele tedne zlaga slavospc-ve na neprislranost sodnikov. »Narod« pač zahteva od sodnikov dvojno moralo kakor jo sam ima.
+ Socialistične čenče. Soc. demokratje bi pozornost javnosti radi odvrnili od dejstva, da laški sodrugi v nasprotju z mednarodnim soc. demokra-škim vodstvom tripoliško ekspedicijo in vojsko s Turčijo odobravajo in kar gorijo zanjo, čeprav bo stala najmenj eno milijardo in kar še pride. Zato si zdaj socialistični listi izmišljujejo, da je vojsko s Turčijo povzročil — Vatikan ! Trapasti backi, ki poslušajo rdečo preroke, te oslarije seveda verjamejo. Vsak ve, da je vojsko povzročil Gio-litti, ki je vse kaj drugega kakor klerikalec, mož se nasprotno zelo nagiblje k soc. demokraciji, saj je hotel celč socialista napraviti za ministra. Sicer pa v parlamentu vlada s pomočjo soc. demokratov in je vsakršna klerikalna tendenca pri njem popolnoma izključena. Prej bo sam dr. Adler romal v Rim k grobu obeh Apostolov kakor bo Giolitti postal klerikalec. Giolitti je na banketu v Turinu sam zadosti jasno povedal, da jc on tripoliško akcijo uprizoril in zanjo tudi ves diplomaški načrt napravil. Kdo:- torej Vatikanu pri tej stvari pripisuje le najmanjšo vlogo, temu so se ali vneli možgani ali pa je navaden lopov. »Zarja«, ki pridno prepisuje »Arbeitcrico«, ve veliko povedati o znanem zavodu »Banco di Roma«, ki da ima veliko svojega kapitala naloženega v Tripolisu in je klerikalen. Zaradi te banke da je Italija začela vojsko! Pomislite, ljudje božji, frama-sonska Italija je napovedala Turčiji vojno, mobilizirala svoje brodovje in armado ter žrtvuje eno milia: do za to, da reši kapitalije klerikalnega »Banco di Roma«! Sociji seveda ne povedo, da ima razun te banke še veliko drugih podjetji svoj denar v Tripolisu in da se Crispiju, ki je prvi okupacijo Tripolisa zamislil, gotovo ni niti sanjalo, da bi s tem podprl »klerikalce«. Sicer pa v »Banco di Roma« ni naložen le »klerikalen« denar, ampak še veliko več državnega in drugega, ki niti od-daleč nc diši po klerikalizmu. Kar se pa pastirskih pisem laških škofov tiče, nam prav nič mar niso. Kaj kak škof v Italiji o tripoliški akciji misli, to je njegova stvar in ne spada med nobene dogme. Če bi pa ti škofje zoper ekspedicijo nastopili, bi jih pa zmerjali za sovražnike narodne misli in podobno, kakor je predpisano v svobodomiselnem leksikonu. Vojska sama na sebi po krščanski morali ni prepovedana, časih je celo potrebna, morebiti etično dejanje prve vrste, ako gre za velike kulturne, narodne, verske in ljudske vrednote, velikokrat seveda je naravnost nemoralna. Za tripoliško ekspedicijo so razlogi pro in contra, da so ravno mnogi laški škofje za, to je lahko umljivo. Sicer pa so na drugi strani drugi škofje, med njimi celo kardinal Ferrari v Milanu, zavzeli čisto drugačno stališče. Fer ari n. pr. v svojem pastirskem listu obžaluje, da se je mir kršil in prosi Boga, da ga hitro vrne. Vatikan sam pa je popolnoma nevtralen. Kar ti ali oni z veliko fantazijo obdarjeni laški žurnalisti, ki zlasti sedaj vidijo ni &1 i 5 i o stvari, katerih nobeden drugi no — pisarijo o tem. ie vse lc
plod od narodnega navdušenja razgretih možgan. Vatikan ni o celi stvari črhnil niti besedice in jc tudi ne bo. Socialni demokrati naj rajši o blagoslovu miru pridigujejo svojim laškim sodrugom, ki so tako zelo bojeviti, da so zatajili svojega boga Marxa. Morebiti jih je pa Vatikan podkupil. — Kar pa o tej stvari liberalni listi flavzajo, nam je deveta briga.
+ Že zopet ne bo nič. O »Narodovem« dunajskem uredniku smo že rekli, da ga ni pod solncem brihtnejšega človeka. Mož, ki sliši travo rasti, je podal že toliko dokazov svoje fenomenal-ne bistroumnosti, da bi človek skorej rekel, cla je dobrega že preveč. Ali on si hoče na vsak način zagotoviti prvenstvo v tem oziru, kajti včeraj je »Narodu« poslal sledečo senzacionelno novico, za katero bi ga mogel celo »Ma-tin« zavidati: »Kakor izve naš dunajski urednik, pride tudi rekonstrukcija kabineta zopet na razgovor, Jugoslovani pa pri tem ne pridejo v poštev, čeprav se je morda še pi'ed kratkim računalo s tem. Včerajšnji nastop dr. Šusteršiča, ki je bil višek taktične nerodnosti, je zelo oškodoval položaj Slovencev. O tem si je dr. Šusteršič sam najbolj na jasnem.« — Glejte no! Zopet ne bomo ministri! Kako nam je žal! In ta Šusteršič! Ti dobri Kramer ti! Če bo ugodna konstelacija, bomo pa njega napravili za ministra, ker se tolikanj trudi.
+ Adolf Ribnikar v disciplinarni preiskavi. Famozni mestni tržni nadzornik Adolf Ribnikar je prišel v disciplinarno preiskavo. Ribnikar se nad tem strašno togoti in »Slovenski Narod« je prinesel včeraj sledečo strašno notico: »Deželnozborski kandidat gosp. Adolf Ribnikar v disciplinarni preiskavi. Kar se v naši državi še nikdar ni zgodilo, kar kulturni svet še ni slišal, pripetilo se je danes v naši deželi. Zoper deželnozborskega kandidata g. A. Ribnikarja jc za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade 'svetnik vitez Laschan vpeljal disciplinarno preiskavo češ, da je »glasom obvestila deželnega odbora na raznih shodih na- odno-napredne stranke na nekvalificiran način obrekoval deželni odbor in tudi c. kr. deželno vlado.« Nečuven atentat na državljansko svobodo uradništva je to brezprimerno nasilstvo, ki ga izvajajo klerikalci. Klerikalci bi radi na ta nepostaven, krivičen in sramo-ten način preprečili izvolitev g. Adolfa Ribnikarja. Radi bi mu z najbrutalnej-šim nasilstvom zamašili usta, da bi ne mogel kot kandidat razkrinkavati klerikalne korupcije v naši deželi. Tako podlo, tako propadlo niti dunajski krščanski socialci niso zlorabljali uradne moči, kot to dela klerikalna dežel-nozborska večina v naši deželi.« Ribnikarja lahko potolažimo, da ima kot kandidat popolnoma prosto roko in-da brez skrbi »klerikalne korupcije v naši deželi« razkrinkuje. Le ohranite mirno kri, nedolžnega niso še nobenega obesili. Ta preiskava Vam bo dala samo priliko, cla deželnemu odboru »dolge prste in pa zapravljivost« dokažete. Če sta se smela dr. Tavčar in dr. Triller za svojo čast potegniti, se bo smel pač tudi deželni odbor.
+ Lažnjivi jeziki. Zadnje čase so postali kranjski liberalci nesramno predrzni. Pri občinskih volitvah širijo tiskovine, kjer mrgoli polno lažij bodisi o deželnem gospodarstvu, bodisi o naših društvenih domovih, o katerih trdijo, da se bodo morali iz cerkvenega ali pa občinskega denarja plačevati. Te tiskovine niso podpisane, zato je kako soclnijsko postopanje nemogoče. Pač pa opozarjamo naše somišljenike, da si raznašalce takih tiskovin ali pa ljudi, ki take 1 a ž i t r o-sijo, dobro zapomnijoin sodni j s k o preganjajo, oziroma me-rodajnim krogom naznanijo. Take lum-parije objavlja tudi »Slov. Dom«, a ga je vsled posebnih razmer v naši poroti zasledovati prazna in obenem draga stvar, katero so že večkrat naši ljudje bridko na sebi izkusili. Kolikor nam je znano, so že v par krajih liberalci pri občinskih volitvah na tak nesramen način volilce premotili.
-1- Liška železnica in hrvaška vla* da. Uradno glasilo hrvaške vlade objavlja sledečo izjavo: Hrvaška vlada nas je pooblastila izjaviti, da se prične tako zveza z avstrijskimi železnicami kakor tudi železnica v Liki graditi že to jesen, ozir ima bodočo spomlad.
Propad »deželnega« gledališča je tako očividen, da ga nihče ne moro utajiti. Zadnjič je kritik uradnega lista konstatiral, da se zbor ne zna salonsko vesti, včeraj pa isti »Narod«, ki nas zaradi naše kritike Govekarjevega delovanja napada, v isti številki pribija, cla se statisti vedejo tako, »da bi jim pristojala cirkuška glorija«. Sami sebe pobijate. Res žalostno je, da je iz hrama slovenske dramatične umetno-
Telelonsko Id firzojavna poročilo. ;
PRIZADEVANJA ZA NOVO DELOVNO VEČINO.	1
ZBLIŽANJE MED VLADO IN ČEHI.
REKONSTRUKCIJA KADINETA?
Dunaj, 19. oktobra. Baron Gautsch so je začel včeraj oficielno pogajati s Čehi. Pogajanja imajo, kar se tiče vlade, namen, da se delovna večina spričo nezanesljivosti sedanje večine, ki je vsled nesporazumljenj zlasti v nemškem taboru več ali manj razbita, razširi in se preosnujo kabinet. Proosnova bi se imela vršiti v tem smislu, da bi se nekaj sedanjih ministrov, oziroma voditeljev ministrstev izmenjalo z uradniki, ki stoje parlameutar. strankam blizu, torej se na pravo parlamen-tarizacijo ne misli, pa tudi ne na oživ-Ijenje institucije ministrov krajanov. Voditelji čeških strank so v svoji konferenci z ministrskim predsednikom poročali parlamentarni komisiji češkega kluba, ki bo zopet, poročala plenarni seji češkega kluba. Kar se pa tiče Neimcev, so med seboj več ali manj needini. Radikalni, zlasti nemškočeški poslanci, so zoper osnovo nove delovne večine s sodelovanjem Čehov in rekonstrukcijo in so na vlado jako nejevoljni, češ, da se boje novega »počešenja« prave. Nasprotno pa nemškomoravski in alpski poslanci povdarjajo, da brez sodelovanja Čehov ni misliti, da bi sc mogel delovni program parlamenta izvršiti. Rezultat pogajanj se bo izvedel šele v toku prihodnjega tedna. Danes se vse parlamentarne stranke pečajo s konferenco barona Gautscha s češkimi voditelji, defiuitivnega pa seveda ni še noben klub ničesar sklenil. Z Nemci bo začel baron Gautsch tc dni konferi-rati, da jim poja,sni svoje namere in izve, kakšno stališče zavzemajo oni.
Praga, 19. oktobra. Vsi češki listi se pečajo s konferenco barona Gautscha s češkimi voditelji. Listi so mnenja, da so češki poslanci pripravljeni Gautscheve pogoje sprejeti, ker upajo, da bosta dva češka uradnika postala ministra. Kar se tiče delovnega programa, ki bi ga imela nova delovna večina izvršiti, trdijo listi, da je bramb-na reforma izvzeta, ker spričo negotovosti, kakšna usoda jo doleti na Ogrskem, sploh še dolgo ne bo aktualna, pač pa polaga ministrski predsednik glavno važnost na to, da se reši pro.ai-čun in sklene finančna reforma.
Dunaj, 19. oktobra. Danes so je zbrala nemškonacionalna zveza, da se posvetuje o nameravani rekonstrukciji kabineta. Mnogo poslancev je dalo duška svoji nejevolji, da se je začel baron Gautsc.h pogajati s Čehi, ne da bi bil o tem preje obvestil Nemce in se sporazumel z njimi. Po seji je konferiral z Gautschem dr. Sylvester.
Dunaj, 19. oktobra. Danes je sklicala sejo parlamentarna komisija Češkega kluba, vršile so se tudi seje posameznih čeških strankarskih klubov. Popoldne se zbere plenum češkega kluba, da se posvetuje o propozicijah barona Gautscha in zavzame svoje stališče. Češki klub bo barona Gautscha o svojih sklepih obvestil že jutri.
vom v vitiarju vzdignil 2400 metrov visoko.
PRED DRŽAVNIM PREOBRATOM V CARIGRADU 7
Solun, 19. oktobra.Tukaj se govori, da se vojaška stranka namerava popolnoma ločiti od mladoturškega odbora za »edinost in napredek«. Vojaška stranka hoče sedanjo vlado strmoglaviti, razpustiti zbornico in izdati pro-klamacijo, vzdržujoč vojaško diktaturo, dokler se osnuje druga vlada, ki bo uživala zaupanje ljudstva in bo znala uspešno braniti interese dežele. Baje se že vrše priprave za preobrat., ki da se bo v prihodnjih dneh izvršil. Vse ljudstvo je prepričano, da so mladoturki Tripolis Lahom prodali, da pa zdaj ljudstvo zoper Italijo ščuvajo, da bi svoje izdajstvo zakrili. Da so mladoturki krivi izgube Tripolisa, se razvidi tudi iz tega, ker se parlament ni upal izreči nezaupnice bivšemu velikemu vezirju Haki-paši, ki je za okupacijo Tripolisa vedel, a ni nič za obrambo dežele storil.
700 LAHOV PADLO?
Carigrad, 19. oktobra.. »Ikdam« poroča, da so Turki pri Tripolisu Lahe zopet napadli. Lahi so izgubili 700 mož. — Vest še ni potrjena.
LAHI SE PRIPRAVLJAJO.
Rim, 19. oktobra. »Messaggero« poroča, da bodo te dni spuščeni v morje štirje torpedolovci, ladji poizvedovalki »Bixio« in »Maršala« in ladja »Quarlo«.
20.000 LAŠKIH VOJAKOV KORAKA V NOTRANJOST TRIPOLISA.
Malta, 19. oktobra. Poročila iz Tri-l>olisa pravijo, da so dobili turški vojaki nalog, naj se z Lahi no spustijo v nobeno večjo bitko, pač pa naj začno guerillavojsko, da Lahe utrudijo. 17. t. m. so Lahi začeli prodirati v notranjost dežele proti goinvju Gebel. Pred četami jezdi kavalerija. Število moštva, ki koraka proti Gebelu, znaša baje okoli 20.000 mož.
LAŠKA BLAMAŽA V BENGAZIJU.
London, 19. oktobra. O operacijah laškega brodovja pred Bcngazijem ni od laške strani nobenih poročil. Ve se pa., da Lahi mest ob cirenejski obali zaradi trdovratnega odpora Turkov in domačinov še zdaj niso mogli zavzeti, ampak so bili tepeni. General Ganeva je odposlal v Cirenajko vojaško ekspe-dicijo pod poveljstvom generala Bric-cola, o kateri pa še ni vesti, je li že prispel tja.
LAŠKO BRODOVJE KRIŽARI OKOLI RODOSA.
Carigrad, 19. oktobra. Laško brodovje križari okoli otoka Rodos.
ZMAGE VLADINOVCEV NA LAŠKEM
SOCIALISTIČNEM KONGRESU.
Modena, 19. oktobra. Pri glasovanju o dnevnem redu glede sodelovanja z vlado in tripoliške ekspediciie na soc. demokraškem kongresu, so zmagali refonnisti, ki so za soletovanje z vlado in odobravajo tripoliški »rop«.
sti postal cirkus. In potem so izvestni kulturaeži še drznejo »Ljudski oder« napadati!
—• Poslanec dc. Rybar tožen radi razžaljenja čas i. Tržaška okrajna sod-nija se jo obrnila na zbornico za avto-rizacijo nastopati proti poslancu dr. Hybaru radi razžaljenja časti. Avtori-zacija je bila podeljena. Tožitclj je pa — slavni tržaški magistrat, oziroma njegovi uradniki, katerim je dr. Rybar zadnjič v deželnem zboru očital, da so .sleparili pri ljudskem štetju. Gospodje menda niso računali na to, da bo zbornica podelila sodniji avtorizacijo. Kajti gospodu poslancu dr. Rybafu bo kaj lahko dokazati, da so magistratni uradniki res sleparili.
—	Avstrijski L.oyd in vojaka. Kakor kažejo konzularni in agencijski ra-porti, italijansko - turška vojska naš
Eromet med Levanto in Sorio ne ovi. a. voz in izvoz, poštni in pasažirski promet se vršijo povsem normalno.
—	Časnikarska vest. V Trstu je po tri in polletnem izhajanju prenehal list »Trščanski Lloyd«.
—	30.000 kron za hrvaške dobrodelne namene.V V Zagrebu umrli vladni uradnik Teofil Balički, rojen Poljak, jo v svoji oporoki zapustil raznim hrva-Skim dobrodelnim institucijam 30.000 kron.
—	Iz sodne službe. Avskultant Vladimir Golja je prestavljen iz Novega mesta v Krško.
—	Veliko poneverjenje na Sušaku.
S Sušaka je pobegnil E. Bedna?, knjigovodja tovarne kož. Poneveril jc 30 ti-
kron*
—	Pomorski častnik izginil. Her-kules Starcich, prvi častnik Lloydove-ga parnika »Gorizia«, katere komandant je kapitan Robert Huber, je izginil v petek ponoči med vožnjo iz Aleksandri je v Calamato. Pravijo, cla je najbrž padel čez krov vsled močnega sunka ladje, kar se na parniku vsled temne noči ni takoj za.pazilo.
—	Ustanovitev okrožne sodnije v Pulju. Deputaciji, ki je bila v tej zadevi pod vodstvom župana dr. Varetona na Dunaju, so tam zagotovili ustanovitev okrožne sodnije v Pulju.
—	Imenovanje. Cesar je imenoval Jiadoficiala v Metliki Jakoba Mesarca za višjega pisarniškega predstojnika pri okrožnem sodišču v Celju.
—	Želje poštnih oiicijantinj. Te dni se je oglasila v poslanski zbornici jdeputacija osrednjega društva poštnih oficijantinj ter posredovala pri voditeljih raznih strank, da naj bi se pri posvetovanju o zakonski predlogi službene pragmatike uveljavila popolna enakopravnost poštnih oficijantinj z njihovimi moškimi tovariši.
—	Vojaška posadka v Vipavi. Vojaški list »Vedette« prinaša: V trgu Vipava se v kratkem stalno naseli hau-bicen-regiment, čigar polovica bo v tr-
fu samem, druga polovica v Palah pri turijah. V Vipavi bodo čete in konji nastanjeni v graščini in k njej pripadajočih hlevih, v Palah pa v opuščeni tovarni bakra. Tako bo Vipava poleg deželnega glavnega mesta edini kraj na Kranjskem z vojaško posadko.
—	Iz Horjula. S požrtvovalnostjo domačih župljanov in tujih dobrotnikov so si Horjulci nabavili nove zvonove, katere je vlila znana domača tvrdka Samassova. V nedeljo ob pol 10. uri dopoldne jih bo pred župno cerkvijo v Horjulu posvetil premilostni gospod prelat in generalni vikar Jan. Flis. Izredna slavnost se vrši ob vsakem vremenu.
NOVA SITUACIJA.
Korespondenca »Zentrum« poroča, Stt je včerajšnja Gautscheva konferenca pripravila novo situacijo v parlamentu in v vladi. Gautsch hoče sesta-,viti novo uradniško vlado, v kateri bi imeli Čehi dva resorta. Gautsch zahteva., da naj pristopijo Čehi večini, ki naj bi rešila aktualne vladne predloge.
POIZKUSNA MOBILIZACIJA V SRBIJI.
Na vprašanje starega radikalca Petroviča, je izjavil ministrski predsednik, da se je odredila v štirih občinah diinske divizije poizkusna mobilizacija. Mladoradikalcc Draskovič je izjavil, da njegova stranka ne zaupa vladi, a da ji glede na zunanji položaj ne bo delala ovir. Skupščina se jc odgo-dila clo 23. novembra.
ODSTOP BELGIJSKE VLADE.
»Independeuce bclge« poroča, da 1>o odstopilo ministrstvo in se. sestavi liberalna vlada, ki razpusti parlament.
AMERIŠKE VOJNE LADJE V KINI.
Peking, IS. oktobra. Ameriški konzul v Nankingu poroča, da pade mesto v kratkem v roke vstašem in prosi, naj se odpošlje takoj ena vojna ladija v Kino.
ZBORNICA.
Dunaj, 19. oktobra. Danes sc je izvršilo prvo branje reforme poslovnika. Govorila sta generalna govornika Seitz in Hummer. Jutri pride na vrsto prvo branje laške fakultetne predloge.
ZOPET POIZKUŠEN ATENTAT NA TAFTA.
New Tork, 19. oktobra. Predsednik Združenih držav, Viljem Taft, ki potuje po deželi, je zopet komaj ubežal atentatu. Vlakovodja Taftovega. vlaka je namreč, ko je bil vlak v največjem diru, zapazil, da se je eno kolo od lokomotive žc čisto od osi snelo. Mož jc hitro začel vlak zavirati in se mu je posrečilo ga ustaviti, predno se jc zgodila nesreča. Taft je vlak nato zapustil.
NAPREDEK REVOLUCIONARJEV NA KITAJSKEM.
Peking, 19. oktobra. Revolucionarji so zavzeli Nanking in razorožili vladne vojake. Polastili so se nadalje s pomočjo poveljnika vladnih čet, ki se jim je pridružil, tucli mesta Kiukiang. V Pekingu vlada sicer mir, toda dinastija se boji, da napadejo bande tucli glavno mesto. Dvor stražijo oddelki s 40 strojnimi puškami.
RUDNIŠKA NESREČA NA FRANCOSKEM.
St. Etienne, 19. oktobra. V nekem rovu tukaj se uahajajočih rudnikov so se. vneli plini. Eksplozija, je rov zasula. Dozdaj so potegnili iz rova 16 trupel, med njimi enega inženirja, 30 onesve-ščenih in več ali manj poškodovanih delavcev so pa prenesli v bolnišnico. Boje se, da je število mrtvih šc večje.
REKORD AVIATIKA BIERA.
Jožeiovo na Češkem, 19. ok». Nadporočnik Bier sc ie s svojim zrnkoolo-
Mohorian! - .Slovenska Straža* Vas kliče! Pt! sprejema Mohor-"evih knjig dami vsak ni JI ali manjši znesek .Slovenske Straži'!
ijoloosKe novice.
DOPOLNILNA VOLITEV V DEŽELNI ZBOR.
Ljubljansko vodstvo S. L. S. je soglasno sklenilo priporočiti ljubljanskim zaupnikom, da bodi kandidat S. I>. S. za deželni zbor, gos po d
ANTON ROJINA,
mizarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani.
lj »Ljudski oder« Igra veseloigro »Učenjak-a«, v nedeljo, 22. t. m. ob pol 8. uri zvečer. To je prva veseloigra., ki jo uprizori »Ljudski oder«. O resnem Stremljenju vodstva priča že to dejstvo, da se je izbrala za. prvo veseloigro ta klasično-lepa, vseskozi uglajena igra našega, vrlega pisatelja Fr. Detele. Cene na vseh galerijskih sedežih so skoro za polovico znižane, tako da stane najcenejši sodež 35 krajcarjev. Predprodaja vstopnic v Katoliški bukvami ocl pol 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
lj Nenadna smrt. Pred nekaj dnevi je bil na nekem kozolcu najden 611etni berač Franc Zalokar iz Most mrtev. Vzrok smrti je menda kap, ki je nastopila radi preobilo zuvžitega ž.tranjft.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Vcr-tačnik, delavec, 37 let. — Jakob Dragan, bivši urar, 37 let. — Milan Zenko, gostilničarjev sin, poldrugo leto. — Ana Lužar, žena c. kr. finančnega komisarja, 41 let. — Anton Vclepič, vrtnar, 71 let,
lj Slaboumen ušel. Ko je danes zjutraj pripeljal vpokojeni čuvaj Franc Mojun iz Zidanega mosta slaboumnega Vosnerja Rečner v deželno bolnišnico, mu je Ic-ta ušel proti Šiški. Navedeni je precej velik, močan ter nosi rjav klobuk.
lj Nekaj izrednega — štrajk V uredništvu in nasledki pred sodiščem.
Nedavno je bil pri »Jutru« štrajk. Uredniki so štiri dni štrajkali, ker niso dobili plačila. V teh težkih časih jc »Jutro« zadel tudi udarec, da je izgubilo Fran jo Pirca, ki jc Plutu v času, ko je »Jutro« imelo v mislih samo »korupcijo deželnega odbora«, pisal, »da če vidi tako korupcijo, kot je pod njegovim uredništvom« ne more več sodelovati. Danes dopoldne so se vršili pred okrajnim sodiščem v tej zadevi silno zabavni prizori, polni komične dramatike, ki bi gotovo še bolj učinkovala, če bi jo hoteli glavni osebi ob priliki v korist penzijskega fonda »Jutra« ponavljati na kakem odru. Znani časnikar Franjo Pire, toži »lastnika« »Jutra«, Milana Pluta za plačilo 655 K. Kar je pri vsej stvari najbolj komično, je to, da hoče Pire dobiti nekaj tam, kjer ni nič vzeti in niti dr. Tavčar noče več pod ni sati menic gospodu Plutu. Niti toženec, niti tožitclj ni pripeljal seboj advokata. Zastopala sta sc kar sama.. Vsedla sta se na prostore, kjer navadno sede advokati in razložila po mizah »akte«. Posebno Pire se je obnašal kot. rojen advokat, ki ima sodnijsko postopanje v malem prstu. Pred seboj je razprostrl celo kopo papirjev in se zamislil v »študij«. Potem pa je. pogledal okoli sebe, kakor človek, ki ima tožene stotake že v žepu in v tonu, ki je mnogo obetal, je vprašal: »Ali naj pričnem?« In po primerni pavzi, v kateri naj bi se občinstvo oddahnilo od začudenja in pričakovanja, je. pričel utemeljevati tožbo:
Dno 1. majnika 1911 je sklenil Pire s Plutom službeno pogodbo, glasom katere je bil nastavljen kot član uredništva »Jutra«, čigar lastnik in glavni urednik je bil takrat toženec. Poverilo se mu je samostojno vodstvo listove podružnice v šiški. Dogovorjena je bila mesečna plača 140 K in povrnitev morebitnih izdatkov ter obojestranska .šestmesečna odpoved. Vendar si je pa Pire izgovoril pravico, da lahko takoj prekine službeno razmerje v slučaju, da Plut nekorektno ž njim postopa, Plut je tekom tega razmerja s Pircem opetovano nekorektno postopal, tako da je bil Pire prisiljen dne 1. julija Plutu službo odpovedati. Nekaj dni potem je Plut Pirca pregovoril, da je svo-jo 1. julija podano izjavo preklical, vendar si je pa izrečno pridržal pravico, da. sme v slučaju, da bi se vnovič primerila kaka nekorektnost, službo takoj zapustiti in zahtevati odpravnino v znesku 6mesečne plače. Plut je na to pristal in izjavil, da je s tem zadovo-ljen. Sredi avgusta pa je Plut napram Pircu zopet zakrivil nekorektnost, kai je. prisililo Pirca, da je v smislu omenjenega dogovora takoj pretrgal službeno razmerje. Vslecl intervencije M. Cimerniana je Pire ob priliki občinskih volitev v šiški zopet ponudil Plutu več člankov za »Jutro«. Plut, jc članke sprejemal do 18. septembra in jih v »Jutru« priobčeval. Dne 19. septembra pa je Plut, izjavil, da priobčuje Pirčeve nadaljne članke le teda j, če se Pire odpove vsaki pravici do honorarja, česar Pire seveda, ni mogel storiti. Pire je ponudil Plutu poravnavo pod jako kon« ciliantnimi pogoji, ker pa o tej Plut ni hotel ničesar slišati, zato je bil prisiljen k tožbi. Glasom dogovora s Plutom ima pravico zahtevati odpravnino v znesku 6mesečne plače po 140 K, zdravniške in druge stroške v znesku 15 K. Na račun te vsote je prejel Pire 200 K, tako, da mu ima Plut še plačati 655 K.
Pire je Plutu naštel 11 nekorektno« sti. Ena. najhujših je bila ta, da je poslal iz Šiške »Jutru« članek in dve notici, pa so v uredništvu vse spravili v par stavkov. Sodnik: »Za to bo pa treba zaslišati strokovnjaka, ich versteh* mich nic.ht auf diesc Schreibweise«. Pire: »Ko je. vlada hotela zaseči »Jutro«, so hoteli gospodje uiti kar čez noč preko meje, jaz kot odgovorni urednik, pa naj bi šel v šnehkamro. Ali je to korektno?« — Dolga pavza. Zanimiv prepir se je vnel med Plutom in Pircem o tem, kedaj je Pire službo odpovedal. Pire: »16. avgusta je bilo v »Jutru«, da sem prekinil zveze z »Jutrom«. Plut: »To ni meroda.jno«. Pire: »Vzamem na znanje, da ni merodajno kar »Jutro« ' ni5c.<. Plut: »Ali mislite, cla jc »Jutro«

Revolucija na Kitajskem.
Redno kitajsko vojaštvo po evropskem vzorcu. 2. — Kitajski domobranec.
3. Uporniki.
za, to, da prinaša Vaše izjave«. Pire: »Zakaj pa?« . . . Sodnik: »Nur keine Aufregung. Meno tako malenkosti ne zanima jo, saj ja« nisem »Jutro«. Pire jc nadalje očital Plutu nekorektnosti pri upravništvu, da je pri oboli nasprotnih si liberalnih strujah v Šiški iskal »zasloni bo. to jo denarja«, da je rekel, ko je Zalar Pirčeve notice strigel: »Jaz bi že kaj rekel Zalarju, pa sc ga bojim, ker sem mu preveč dolžan«. »Sploh«, je končal Pire, »smo vsi dolgove delali, vsi smo zadolženi, ker nas Plut ni plačal. dasi jo imel denar«. Obravnava se jo preložila in so bo nadaljevala 7. novembra ob pol i. uri popoldne. Za takrat je Pire obljubil »nova razkritja«.
lj šentjakobska cerkev in »Slovenski Narod«. Pri sv. Jakobu se skriva neki histerični človek, ki nima drugega opravka, kakor da stika kot cerkvena miš po vseh cerkvenih kotih in na gotove obroke g. župnika Barleta ali v »Zarji« ali v »Jutru« ali pa v »Narodu« ogloje. Posebno so mu na srcu cerkveni in župnijski uslužbenci in njih plače. Dotični prismuknjenec jih slika, tako, kakor bi vladala pri nas kitajska lakota in bi živeli od samih kopriv. Rečemo le to: ko bi vsi ljubljanski liberalci svoje uslužbence tako plačali in z njimi tako ravnali, kakor g. Barle, bi za uslužbence ne bilo slabo. Včerajšnji »Narod« govori zopet o »umazanosti in izapuščenosti šentjakobske cerkve«. Poglejmo! Letos se je cerkev znotraj in zunaj vsa prenovila; vsi oltarji so dobili novo lice. Okvirji na novo pozlačeni, slike umite. Zlasti krasna sta zadnja dva oltarja: Kristus na, križu in žalostna Mati božja. Delo, pozlačenje in slikanje jo res mojstrsko izvršil po-dobar in pozlaiar Gotzl. Cerkev napravi krasen, veličasten vtis. Tujci in domačini so polni hvale, samo »Narodov« lažnik obrekujo. Nekaj posebnega, pa je, kar se v tej pozni jeseni ne vidi že v nobeni ljubljanski cerkvi: ob nedeljah in praznikih polno cvetja na velikem oltarju in tudi stranskih. Vsa čast roki, ki zbira cvetice Bogu v čast! Tudi na zunaj .se je mnogo popravilo. Podpornike okrog presbitorija in stene, na katerih jo odpadal omet, je popravil stavbeni mojster Ogrin. Bilo je veliko dela, zlasti z odrom, zaradi višave. Streha se jo vsa popravila in vrlina korita (opeka) podzidala. To delo je izvršil stavbeni mojster Martin Sušnik. — Tudi cerkvica sv. Florijana se zunaj popravlja. Vse to delo, ki stane tisočake, je izvršil g. župnik Janko Barle, ne da bi bili farani vinarja plačali. Gospod župnik pa ima lahko veselo zavest, da ga vsa fara spoštuje in se ga povsod oklepa. Njegova neumorna vnema, in delo v dušnem pastirstvu je pa itak znano. Napadi liberalnih listov na g. župnika samo pričajo, da jc mož na svojem mestu. — Faran.
lj Ljudsko šolstvo. Ljubljanski mestni šolski svet je imenoval bivšo suplentinjo na ljudski šoli v Spodnji Šiški Elzo pl. Lukanc za provizorično učiteljico na novoustanovljeni vzporednici osmega razreda dekliške šole pri sv. Jakobu v Ljubljani.
lj Zgubila je ga. Marija Jemejoc legitimacijo s sliko na južnem kolodvoru. Kdor bi jo našel, naj jo odda na stražnici.
I j Iščemo službe! Abiturient bi rad dobil kako službo, da bi se za nekaj časa mogel preživeti. — Bivši posojil-niški jkkIuradnik prosi za službo. Gre tudi na deželo. Iurist prosi za prime.
ren pisarniški zaslužek. ..... Blagohotne
ponudbe na uredništvo »Slovenca«.
ij Instrukcij išče višjegimnazijcc. Priporočamo ga! Več pove uredništvo »Slovenca«.
Štajerske novice.
š Javni shod v Trbovljah se vrši v nedeljo dne 22. t. m. po večernicah v Društvenem domu. Poročal bode drž. in dež. poslanec dr. B o n k o v i č.
š Župnijo sv. Ožbalta v Dravski dolini je dobil tamkajšnji provizor č. g. Vinko Lorončič.
š Umrla je pri Sv. Tomažu pri Ormožu mati g. Frančiška Ostrca, kaplana v Križevkih. rogreb se vrši v petek ob 8. uri zjutraj.
š Dvoboj med Siidmarkovci. Kakor znano je bil ncoprotestant »veleposestnik« Kari Fraiss odpuščen od Siidmarke, ker je gojil preveliko ljubezen do njenih tisočakov. Njegov naslednik v Št. Ilju, potovalni učitelj Ho-yer, je Fraissa ostro prijel, ga denun-ciral pri vodstvu in nasledek jc bil baje — dvoboj. Hoyer hodi s prerezanim obiazom okrog, še bolj pa ie baje zasekan Fraiss. Vsa zadeva je sicer še v t:-;mi, a gotovo se bo to dni izvedelo za podrobnosti.
š Prijet vlomilec. V Mariboru so aro t ovali zaradi tatvine 331otnega monterja Antona Heinischa iz Beljaka, pri katerem so našli med drugimi ukradenimi stvarmi tudi zlat prstan z gravirano letnico 1860—1910. Dognalo se je, da. je prstan lastnina baronice Recli-bach, ki stanuje v Mariboru, in da ji ni bil samo ukraden poročni prstan umrlega soproga, temveč tudi nek drug dragocen kinč, ki ga je imela spravljenega v neki šatulji.
š Velika tatvina. Pri baronici Rech-bach v Mariboru je ukradel nek monter Anton Ileinisch, rodom iz Beljaka, mnogo dragocenosti, in sicer več debelih zlatih, prstanov, zlato beneško verižico, velik zlat podstavek za fotografije, dva zlata naočnika in mnogo drugih zlatih reči. Ukradel jo Ileinisch tudi več starinskih reči velike vrednosti. Nc ve se, ali je Ileinisch ukradeno reči že prodal ali je je kje skril. Tatvina se jo izvršila začetkom septembra t. I.
š Pretep med fanti. Pri ponočeva-nju so se v Stanetincih stepli fantje. Anton Veršič je dobil z nožom tako močen sunek v desno st.ra,n, cla. je vsled prerezane žile izkrvavel in čez četrt ure izdahnil. Franc Kovačič in Peter Jakopič sta dobila globoke rane. Pred tepežem so se fantje napili v gostilni — žganja.
š Kako se je glasoviti cerkveni ropar sam Izdal. Pavel Weber, rojen leta 1871 pri Sv. Krištofu nad Laškim se je v svojem življenju vedno najraje pečal z ropanjem po cerkvah. Že od svoje mladosti je radi tega sedel večjidel v ječah. Tudi sedaj se nahaja v Gradcu v ječi. Od tam je pisal svoji sestri, ki stanuje v Mariboru v Koroški ulici, pismo, v katerem jo prosi, naj bo tako dobra in naj presadi grm laškega groz-dičja ali ribe zija iz vrta, ki ga ima ona v najemu na njen lastni vrt. Ker pa se v ječah navadno zanimajo za skrivnosti, ki jih poročajo taki tički svojim domačim, je. tudi to Weberjevo pismo napotilo policijo, da, je pogledala, kako bo Weber,jova sestra ribezljov grm presajala. In res se je to opazovanje policiji splačalo. Pod grmom v zemlji seHje našlo mnogo cerkvenih dragocenosti. In sicer so izkopali: 1 srebrni kolih, ki .je bil pozlačen, z gotskim pokrivalo««. Nadalje se je našla lopa,, srebrna zelo pozlačena monštranca., 9 drugih zlom-
ljenih", dva pozlačena okvirja iu še več drugih zlatih in srebrnih cerkvenih reči. Vrednost v sol;, teli reči znaša več tisoč kron. Poizvedovanja bodo dognala., odkod so vse te ukradene reči. We-ber ni stalno stanoval pri svoji sestri v Mariboru, ampak se je vedno okrog potepal.
š Umor v Lipnici. Dno 16. t. m. so
našli v Lipnici v bližini vile Marx delavca Karela Renharda umorjenega. Kot umora sumljivega so zaprli delavca Franceta Sebernegga, ki jc že prod letom umorjenea napadel v neki gostilni s stolom ter bil vsled tega tudi dalje časa zaprt. Sebernegg tudi nima nobenega alibi dokaza, kje je bil uso-depolno noč. Aretovan je bil tudi kot osumljenec krojaški pomočnik Marau-le. Umorjenec, ki jo 1 »i 1 zadavljen, bi se moral v kratkem poročiti z neko delavko ter je imel na večer pred umorom pri sobi Še denar in srebrno uro, česar pa pozneje niso več našli pri njem.
KoroSke novice.
k Poroka. Dne 17. t. m. se je poročil na Brezjah g. dr. Val. Rožič, uradnik Mohorjeve družbe v Celovcu, z gdč. A. Hafnerjevo, trgovčevo hčerko iz Železnikov. Poročil ju je g. kaplan Hribar iz Štajerske. Novoporočencema kličemo: Na mnoga srečna leta!
k Sinčaves. Dno 15. t. m. je imel tukajšnji »Siidmarkgau« zborovanje delegatov, na katerem so poročali odposlanci posameznih podružnic o narodnem posestnem stanju posameznih krajev. Navzoča sta bila tudi pivovar-nar Nagele iz Velikovca ter predsednik »Ostgau-a«, dravograški nadučitelj Vo-glar. Sklenili so za velikovški, pliber-iiki in kapelški okraj ustanoviti posebno Sudmarkino okvožje. — Slovenci, ustanovimo povsod podružnice >.Slov. Straže« ter zasledujmo nasprotno nemško delo!
k Primankljaj rokodelske razstave v Celovcu. Koroška rokodelska razstava. ki se je priredila letošnje poletje v Celovcu, izkazuje 40.000 K primanjkljaja. Namesto da bi se še pred razstavo garancijski fond v ta namen skupaj nabral, pa si sedaj prireditelji glave ubijajo, s čim bi ta velik deficit pokrili. Koroška, trgovska zbornica bo prispevala s 5000 K. Veliko rokodelcev bo moralo na svoje tirjatve več časa čakati.
Pri tuberkulozi se mora prav posebno paziti na splošni počutek bolnika. Ako isti trpi na pomanjkanju slasti, je prva dolžnost to pomanjkanje odpraviti. Zavživati mora vsled tega neprijetno dišeča zdravila, in hrano in tako mu začne prihajati iz ust in zob neprijeten duh. Da se pa ta neprijeten duh odpravi, je najboljše sredstvo za čistenje zob in ust zobna krema in ustna voda »Kalodont«, ki se dobiva povsod.
morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti se dobe pri Štefanu Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5.	2821
pokrivala za komate in odeje, platno za jadra na meter najceneje pri štei&iu Nngy, trgovina z železnino, Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5. 2822
TKZBTE OENK
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 19. oktobra.
Pšenica za oktober 1911 . . . .	120
Pšenica za april 1912.....121
Rž za oktober 1911......103
Rž za april 1912 . . • ...	105
Oves za oktober 1911 . . . .	95
Oves za april 1912......87
Koruza za maj 1912 .....8*7(
Efektiv trdno.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736-0 mm				
i i ! , Stanje C i Cas opa- | baro. = zovanja ; metra i v mm 1	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo *	tt JS IU i* — s.
18[9. zveč. | 746-3	55	brezvetr	jasno	00
7. zjutr. j 44 7 lo _ i 2. pop, j 41 5	1-0 ■ sl. jug 11-8 j brezvetr		megla jasno	
Srednja včerajšnja temp. 7 51 norm 101°
f
3154
Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi našo nepozabno soprogo, mater, sestro, ozir. teto, gospo
Ano Lužar, roj. Virman
ki je danes ponoči ob pol 1. uri po doigi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 41 letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnico se vrši v petek, due 20. oktobra ob '/«5. uro popoldne iz biše žalosti Turjaški trg št. 8 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se zemski ostanki polože k večnemu počitku.
Sv. zadušne maše so bodo brale v stolni cerkvi v Ljubljani.
Bodi dragi pokojnici ohranjen blag spomin.
Ljubljana, 19. oktobra 1911.
Ignacij Lužar, c. kr. finančne straže komisar, soprog. Frida, Silvo, otroka.
Irpsi Sili in ptiiins Mit v Mit Vabilo.
St. 1122.
3148
Prihodnjo nedeljo, t. j. 22. oktobra 1911 ob 10. uri dopoldne se bode v domači kapeli zavetišča usmiljenih sester (Leo-ninum) v Vodmatu
kot cerkvena obletnica našega društva v smislu pravil brala
sveta maša
Podpisano ravnateljstvo se usoja, najvljudneje povabiti k tej maši vse gospode častne, podporne in prave člane ter vse dobrotnike in prijatelje društva
Ravnalelfstvo trgovshesa feoliiM ln podpornega društva
V Ljubljani, 1!). oktobra 1911.
Alojzij Lilleg	Ivan Volk
ravnatelj.	tajnik.
Prvovrstna, stara agentura v Južnih Tirolah s prima referencami in izbornimi zvezami želi zastopati solidne in trgovine sposobne trgovce z zaklanimi prašiči in prosi, da so prijazne navedbe naslovov pošiljajo pod šifro »Strogo reelno" na upravo tega lista.	3150 a
Vsem prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je moj soprog, oziroma oče, stari oče, gospodar
Miko Zupanič
po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Svete maše zadnšnice se bodo čitalc v cerkvi sv. Vida v Gribljah in v župni cerkvi v Podzemlju.
Griblje, dne 16. oktobra 1911.	„ „ , , . ...
'	Za žalujočo rodbino:
Katarina Zupanič, soproga.
Razpis
Da tudi tam vpeljemo jedilno mast „CERES':, kjer se ista vsled stare navade in neutemeljenih predsodkov Sc ne uporablja, obrnemo se s prošnjo na vse one, ki so iz prepričanja in praktičnih izkušenj naši stalni odjemalci, da nam blagovolc odgovoriti na sledeča vprašanja:
1. Ka) je povzročilo, da ste pričeli uporabljati jedilno mast »CERES«? 2. Katere vrline poseduje ta mast napram drugim jedilnim mastem? 3. Vsled kakih koristi Vam je ta mast nenadomestljiva? 4. S čim prepričate Vaše znance o teh koristih?
Za pošiljatelje takih odgovorov, ki sc po obliki in vsebini posebno odlikujejoj razpišemo sledečo nagrade, ki sc bodo razdelile:
K 1000 K 2000 K 3000
Za dobre odgovore na ta vprašanja razpišemo sledeča darila, katera sc
bodo izžrebala:
K 2000 K 20000 K 22000
1 darilo od K 10 daril po K ~ Skopaj . .
1000 = K 200 = K
1000 2000
20 daril po K 1000 daril po K
100 =
20 =
K 3000
t nagrada od K 1000 = K 1000 2 nagradi po K 500 — K 1000 K 2000
5 nagrad po 20 nagrad po
200 100
Posebno razsodišče, kojega sestavo bodemo svoječasno v časopisju objavili, bo odločilo, kateri odgovori da se prepuste k izžrebanju daril v skupnem znesku K 25.000 in med katere pošiljatelje, da so bo razdelilo gornjih 28 nagrad v znesku od K 5000.
K 30.000-
Tega razpisa so lahka udeleže vsi tisti, ki vpošljejo dobre odgovore na gornja i vprašanja najdalje do 15. listopada 1911 ln se s tem Izkažejo, da uporabljajo našo jedilno mast »Ceres«, da priložijo najmanj 5 ovitkov (od zavojev po >/2 kg ali od kock po '/2 kg). Za vsakih nadaljnih 5 ovitkov dobi pošiljatelj dobrih odgovorov po eno nadaljno številko srečke, tako da ima pri žrebanju dvojni, oziroma večkratni up na dobitek.
Žrebanje se vrši dne 20. grudna 1911 ob 10. uri predpoldne v po § 88 notarskega reda zahtevani navzočnosti c. kr. notarja dr. viteza pl.H. Kopetza, v njegovi pisarni v Ustju ob Labi. Dobitki se bodo izplačali dobiteljem takoj v gotovini brez odbitka. Imenik vseh dobiteljev se bo tiskal in se na zahtevo dopošlje.
JURIJ SCHICHT d. d., ,.Tekma za nagrade", Ustje ob Labi (Hussig), Češko.
Po svelo.
Newyorški davkoplačevalci. Da bi
ne bilo treba v New Yorfcu občinskega dolga zvišati, se je sklenilo, davke nekaterim bogatašem posebej zvišati. — Znani Andrew Carnegie, ki je vzor davkoplačevalca, jc plačeval sedaj 25 milijonov frankov, sedaj se mu je pa davek zvišal na 50 milijonov frankov. Poleg tega pa mora Carnegie plačevati še 1,250.000 frankov posebnega davka. Tudi Russel Sage, ki je do-edaj plačeval 25 milijonov frankov, bo moral v bodoče isto svoto kot Carnegie plačevati. Na tak način so se zvišali mestni dohodki za 100 odstotkov. V New Yor-ku se nahaja sedaj 180 davkoplačevalcev, ki plačujejo nad milijon frankov davka.
Svetovna žetev pšenice leta 1912.
Mednarodni poljedelski zavod v Rimu priobčuje ravnokar poročilo o stanju Eita v tekočem letu. Leta 1911 se jc pridelalo v deželah, ki producirajo štiri petine vse pšenice, 829,782,823 stotov pšenice. To je okrog 4 milijone več kot minolo leto. Samo Italija jo je pridelala 12 milijonov več. Napredovali so tudi na Španskem, Angleškem in Ogrskem.
Komičen lov za zrakoplovko. Minolo nedeljo sc jc doigral na Long-Is-landu pri New Yorku zanimiv slučaj, ki kaže o verski prenapetosti nekaterih anglikanskih sekt jasno sliko. Mis Ma-
tliilde Moisant, sestra znanega I. B. Moisant, ki je minolo leto preletel ro-kavski zaliv in se pozneje na Angleškem ubil, je podvzela na imenovanem kraju polet.. Še pred poletom jc došel šerif, ki jej jc polet prepovedal radi nedelje in ji zagrozil, da jo aretira, če ga nc uboga. »No, pa, me dajte!« mu zabrusi mlada aviatičarka in mu pred nosom odleit v zrak. Seveda ji je takoj sledil šerif v avtomobilu. Ko je srečno prispela na bratovo letišče in se srečno izkrcala, sta jo oba z bratom od kurila v automobilu. Že sta, bila na meji, kar ju dohiti in ustavi šerif s svojimi uradniki. Ko ju je hotel aretirati pa zahteva brat mlade begunke zaporno povelje. Ker pa le-tega ni imel, ga brat, seveda ne preveč mehko prime in posadi na trdo cesto. Sodnik ves jezen se pelje do prve policijske postaje, da bi mu izstavili zaporno povelje. Toda tudi tukaj jo je slično skupil kot na cesti. Po kratkem prerekanju ga policijski načelnik, ki ni uvidel dovolj povoda za šerifovo postopanje, postavi pred vrata. Mlada avijatičarka pa bo odslej imela ob nedeljah mir pred sitnim šerifom in bo lahko svobodno frčala po zraku blažene Amerike.
: Naročajte ..Slovenca".:
Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko
„PUCH 1911
pn Fr. Čudmi tramu ¥ UMml
Prešernova* ulica, samo nasproti frančiškanske cerkve.
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev: Siiiger, Ringseliitf. Pouk za strojno vezenje gratis.
Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki'zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto.
913
OREH
3087 20
v vsak! množini kupuje po solidnih cenah
IV. i HMNN nas!, l Tomat
v Ljubljani, Marije Terezije cesta.
Tvrdka oddaja najboljše vrste
KROMPIR
zdrav In brezhiben v vsaki množini tudi
cele vagone po prav solidni nizki ceni!
i? založbi L LEIICHS i Co. Miirnberg \m* nov
NASLOVNIK
Štajerske, Koroške in Kranjske
= 11. izdaja,	=
ki vsebuje naslove protokoliranih in neprotokoliranih trgovcev, tvorničarjev, obrtnikov, rokodelcev, posestnikov, zdravnikov, lekarnarjev, odvetnikov, notarjev, hotelov, gostilničarjev, zdravilišč, kopališč, bolnic, državnih in občinskih oblasti, Sol, samostanov, družb, srenj in druStev za industrijo, poljedelstvo, trgovino in obrt vseh mest «1 najmanjših občin po okrajnih glavarstvih, krajih in strokah urejenih, z navedbo sodnijskih okrajev., :: postnih, brzojavnih in železniških postaj, seznamek krajev, strok, in dobaviliSč. :;
Subskripcijska cena 25 kron.
Najnovejši in najpopolnejši specialni naslovnik te kronovlne.
Na vsak način H070I111 »lSicloirnilr ker znate ceniti kot iz-potrebujete nov UCAKilli liaoiU V I1IIL , kuSen trgovec vrednost dobrega in popolnega naslovnika. Za zvišanje, razpečavanje in razširjenje prodaje, kakor tudi za izsleditev novih virov se vedno izplača dober in nov naslovni materijal. Zahtevajte prospekt in vpraševalno polo, da zabiležimo Vašo tvrdko:
C. LEUCHS & Co., Miirnberg
: (Imejitelja: komerčni svetnik Viljem Leuchs iu Jurij Leuchs.) : Največja zaloga naslovnikov vseh dežela na svetu. - Ustanovljena leta 1794. •
Naš sotrudnik g. M. flntretter se nahaja sedaj v hotelu npri Slonu".
3 popolne obleke
vsebujejo moji 40 metrov dolgi ostanki za 20 kron iu sicer: 1 moderna obleka iz listra, 1 prakt. obleka za hišna opravila in 1 krasna polet, obleka. Ostali ostanki so porabni za predpasnike, bluze itd.
12 popolnih srajc
vsebujejo moji 40 metrov dolgi rumburški ostanki tkanine lepo, dobro blago za 22 K. Ostali ostanki so pripravni za najboljše opreme. Razpošilja se po povzetju. Prvovrstna tovarniška razpošlljalnica
Josip Frankenstcln, Jaromer 92, (Češko).
Od ostankov so no pošiljajo vzorci. Od vseh drugih predmetov vzorci na željo frnnko. Vzorci sc morajo vrniti.	2S5t
IW
•KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI
* Nagrobnlce, za četveroglasni rno-5ki zbor, priredil Frančišek Marolt. Cena izvodu v obliki žepne izdaje 2 K 40 vin., posamezni glasovi niso izšli. — Zbirka, katero so naši pevski zbori pri izdaji z veseljem pozdravili, obsega poleg že znanih lepih žalostink, kakor »Blagor mu«, »Jamica tiha«, »Nad zvezdami«, »Človek glej«, »Usliši nas, Gospod« itd. tudi izredno število drugih novejših globoko občutenih in najlepših nagrobnih spevov domačih in tujih skladateljev. Dalje še Foersterjev »Li-bera me Domine« in star harmoniziran psalm »Miserere mei Deus«. Oba speva se rabita pri mrtvaških sprevodih.
Vseh napevov je 26; med temi tudi brezdvomno najlepša, najveličastnejša in najresnejša Mendelsohnova nagrobna skladba »Beati mortui«.
Ker bomo praznik Vseli svetnikov in spomin vernih duš kmalu obhajali ter je marsikje lepa in hvalevredna navada, da pojo pevski zbori na pokopališčih popoludne ali pa zvečer na praznik Vseh svetnikov, in s pretresljivim petjem žalostink poživljajo in obujajo spomin na mrtve, je ta pesmarica nagrobnih napevov istim neobhodno potrebna.. Opozarjamo torej posobno naše moške pevske zbore na omenjene na-grobnice.
Dobivajo in naročajo se v »Katoliški B u k v a r n i« v Ljubljani. * * *
za praznik Vseh vernih duš:
Gruber Jos. Requiem v D-mol za en glas in orgle. Op. 145. Part. 1 K 44 v., glasovi a 30 vin. Mittcrer Ig. Missa pro Dcfunctis za četveroglasni mešani zbor in orgle. Op. 69 b. Part. 1 K 20 vin., glasovi k 24 vin. G o 11 e r V i n c. Requiem za četveroglasni mešani zbor in orgle. Op. 26. Part. 2 K 64 vin., glasovi a 24 vin. W i 1.1 F r. D r. Missa pro Defunctis za en glas in orgle. Op. 42 a. Part. 1 K 20 vin., glasovi a 12 vin. Gruber Jos. Requiem v C-mol za en glas in orgle. Op. 204. Part. 1 K 20 v., glasovi a 60 vin. Mitterer Ig. Missa pro Defunctis v e-mol, op. 155, za en glas in orgle. Part. 1 K 20 vin., glasovi a 30 vin. M a r x e r P. Requiem op. 2 za četveroglasni mešani zbor in orgle. Part. 1 K 44 vin., glasovi a 24 vin. Renner Jos. Requiem št. 4 za srednji glas in orgle. Op. 51. Part 2 K 40 vin., glasovi a 36 vin. Foerster Ant. Missa pro Defunctis op. 20 za četveroglasni mešani zbor ali za en glas in orgle. Part. in 4 glasovi 2 K, posamezni glasovi a 20 vin.
Hladnik Ig. Requiem op. 52 za en glas in orgle; v spomin pokojnemu p. Ang. Hribarju. Part. 1 K. Foerster Ant. Missa pro Defunctis za četveroglasni moški zbor. Op. 80. Part. 1 K.
Obersteiner Jo h. Requiem Nr. 5 v C za četveroglasni mešani zbor in orgle. Part. 1 K 20 vin., glasovi a 40 vin.
Renner Jos. Requiem št. 2, op. 45, za troglasni mešani zbor (tudi za en glas in orgle). Part. 1 K, glasovi a 24 vin.
V u r n i k Mat. Missa pro Defunctis za četveroglasni mešani zbor in orgle. Part. 1 K. Brunner Ed. Requiem št. 4 za troglasni mešani zbor in orgle. Part. 1 K 20 vin., glasovi a 24 vin. Laharnar J. Missa pro Defunctis za dva glasova in orgle. Op. 9. Part. 1 K 20 vin. H e g m a n n K. Missa pro Defunctis za
troglasni moški zbor. Part 1 K 44 v. * * *
Za zahvalno nedeljo (prva nedelja po Vseh Svetnikih).
Foerster An ton: Te Deum za štiriglasni mešani zbor (tudi za en glas) z orglami op. 58 po motivih Haydnove zahvalnice. Part. 50 v.
S a 11 n e r P. H u g o 1 i n : Te Deum za štiriglasni mešni zbor in orgle. Part. 1 K 60 v, glasovi po 10 v.
P i c k a. Fr. : Te Deum za 4glasni mešani zbor in orgle op. 35. Part. 2 K 40 v, glasovi po 35 v.
Foerster Anton: Te Deum za štiriglasni mešani zbor in orgle op. 18. Part. 1 K, glasovi po 15 v.
Becher J o sip: Te Deum op. 63 za mešani zbor in orgle. Part. 2 K, glasovi po 25 v.
Foerster A n t o n : Te Deum za štiriglasni moški zbor op. 63. Part. 50 v.
Somišljeniki! Podpirajte — Ljudski sklad! Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Od gospodinje je odvisno blagostanje in sreča družine; gospodinje in matere imajo pa tudi v celem narodnem gospodarstvu eno najvažnejših vlog.
Blagor narodu, ki ima dobre, skrbne in varčne gospodinje! Dolžnost vsakega naroda, ki hoče prospevati, je, da skrbi za vzgojo veščih in spretnih gospodinj.
V zadnjem času se sicer po raznih gospodinjskih šolah skrbi za prospeh in povzdigo umnega gospodinjstva, toda našim meščanskim, delavskim in kmečkim materam ter ženam, ki takih šol ne morejo obiskovati, je manjkala dosedaj strokovna knjiga, ki bi jim bila zvest in zanesljiv svetovalec.
Vsaka slovenska gospodinja mora biLi tedaj vesela nove knjige:
Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. .*. Šolam in gospodinjam
sestavila
S. M. Lidvina Purgaj
voditeljica „Gospodinjske šole" v Ljubljani.
Knjiga je pregledana od najboljših strokovnjakov; deželni odbor in c. kr. kmetijska družba sta se zanjo zelo zavzela, ker se bo rabila tudi na gospodinjskih šolah. Knjiga ima izredno nizko ceno, namreč samo K 2*20 za broširan in K 2*80 za trpežno vezan izvod, po pošti 30 vinarjev več.
Pisateljica sama je dolgoletna, praktična gospodinja, kateri pa ne manjka kot voditeljici „Gospodinjske šole" tudi temeljite teoretične naobrazbe.
Knjiga obravnava vse panoge gospodinjstva za vse sloje našega ljudstva, tako za preprosto, kakor tudi obširnejše gospodinjstvo.
H koncu knjige je dodal praktični zdravnik dr. Dolšak še pouk o zdravilstvu in postrežbi bolnikov.
Knjiga je opremljena z mnogimi, lepo uspelimi slikami, izmed katerih so nekatere večbarvne.
To dragoceno knjigo naj si nabavijo za mal denar vse naše gospodinje, matere, žene in dekleta.
| Katoliško Bukoarna v Ljubljeni.
ako naročite sukneno in modno blago naravnost iz tovarne za sukno od tvrdke	2615
m. TOIHEC, Humpolec
Češko.
Uzorci na zchteuo mtsn! moleti
inmnunasHHsisiiii
V najem se da
dobroidočo gostilna in
i Jinim fnr ? mn;i n Unsin.
Prosilci morajo imeti spričevalo trgovske sposobnosti in se oglasiti ustmeno ali pismeno pri »Hranilnici in po-sojjilnici v Vellkovcu" do 15. novembra t. 1.	3143 3
Jožef Smrdelf, kovaški mojster v Ivnežaku sprejme	3139
V	•	V •!
Plača po dogovoru.
^iiHl
Zidouska ulica st. i
uljudno naznanja velečastitim damam v Ljubljani in okolici da so
rapiBofear tiosSi BiajnonejSi saariSkl 8m dmajsfei medel!
p pellhl izberi.
Cenebrez konkurence!
3070
3113
dfre
(slovenski in hruaškl siapeui)
I. II. IV. V. zvezek .... a 50 vin.
III. zvezek
75
Poštnina za vsaki zvezek 10 vinarjev.
Hlan SiahHljak. Varažitln, Hrvats to.
ABI
dobre in pristnobarviie zimske bartiailte, flanala za srajce in drugo perilo, lanenein bombažaste kanalasc, cčtire, platna inlet, bris.Ca, nulis, zimska bi a 0 za dame in gospode ianna robce in druge tkanine, naj se obrne zaupno na kršč. tvrdko
Jaros avMarek
v Bistrem pri Novem Mestu ob Met (GcšKo.)
V zalogi imam tudi veliko množino OSI HkOV zimskega parhenta, flaneia, kanafasa, itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 18 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Vzorci se pošiljajo zastonj in pošt. prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo Dipi3t>Je se slovensko.
3091
l It
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Eelod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, orehe, suhe če-šplje in hruške, vosek in med v sa« tovju in sploh vse deželne pridelke uuj.1 vsako množino soso
jRntou Jfolenc v Gelju.
r~T J{dar ima kaj, naj ponudi. ...
Odgovorni urednik: MIha Moške«*-