Poštnino plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din Št. 14. Leto XIX. Kranj, 6. aprila 1935, Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. i. Telefon št. 73 »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za ^orenjca**: celoletno 40 Dir, polletno : O Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Din List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Kako mislijo kranjski meščani o volitvah Da ugotovimo mišljenje kranjskega meščanstva za volitve \ narodno skupščino, smo poprašali večje število meščanov, kitko bodo 5. maja voliti. — Rezultat teh razgovorov je bil sledeči: Kakor drugod, tako so se tudi pri nas našli ljudje, ki so bili mnenja, da bi se dal v JNS stranki izvajati program tako, kakor je bil napisan. Pritegniti so hoteli in pridobiti široke ljudske mase za sporazumno sodelovanje ter po možnosti ublažiti in odpraviti vsa politična nasprotja prejšnjih strank v našem s rezu. osobito premostiti nasprotje, ki je vladalo med mestom in okolico, od katere pravzaprav kranjski meščan po veliki večini živi. Tem nasproti pa so pravi JNSarji bili mnenja, da so to napačne metode, da je treba novo stranko uveljavljati z vso strogostjo zakonskih predpisov ter zasledovati z drakonični-mi ukrepi vsakogar, ki se ne bi podvrgel njihovi diktaturi, ko so po slučajih, ki niso bili vedno slučaji, prišli do moči, o kateri niso nikoli sanjali. Nasprotja med obema nazoroma so se zlasti začela kazati potem, ko so se začela ona politična pregitn janja, od katerih so bili prizadeti i kmetje i meščani, pa zlasti uradniki in katerih ne bo naš narod tako kmalu pozabil. Potem, ko je vzela JNS v zakup ves patriotizem, nacionalizem in državotvornost ter začela preganjati vsakega, ki ni trobil v njen rog. ter ga proglasila kot anacionalnega ter sovražnika države. Vse to je še danes v preživem spominu naroda, ki vseh teh persekucij ne bo tako kmalu pozabil in jih ima v točni evidenci. V Kranju samem je prišlo do popolne ločitve duhov vsled dogodkov pri zadnjih občinskih volitvah. Nasprotja, ki so v kranjski občini obstojala in so bila prvotno zgolj gospodarskega značaja, dala so povod postaviti dveh volilnih list za občinske volitve. Ogromna večina kranjskega meščanstva, osobito pridobitnih it; delavnih krogov, je postavila kot nosilca liste današnjega kandidatu za narodnega poslanca dr. Frant (ta Šemrova, ki je bil vedno za sodelovanje in sporazum ter se zlasti boril proti preganjanju uradnikov (Notarjev slučaj). Še danes je preveč živo v spominu, kaj vi-e se je proti tej listi ukrenilo, ki sejo je označevalo kol klerikalno, antidržav-!io. antinacionalno, punktaško itd. itd. še živo je v spominu, kako so mestni stražniki v mestni stražnici pobirali podpise in jih po zatrdilu od ca. 900 vo-lilce\ 750 nabrali. Še bolj živo je pa v spominu, kaj vse se je zlasti uradnikom grozilo, kako so se preganjali in pestili in kako se jim je ukazovalo oziroma prepovedovalo voliti dr.Šeni rov a. \ elika večina kranjskih meščanov, ki so bili poprej vedno pristaši ministra g. dr. Iberta Kramerja, ne bo njegove loge v tem volilnem boju nikdar pozabil:, zato se ne sme čuditi, ako ima danes v Kranju tako malo pristašev. Volilni rezultat je pokazal, da je vkljub ta-keinu pritisku, kakoršnega kranjski meščan do takrat še ni poznal, združil dr. Šemrov na svoji listi celih 3(>6 glasov, med tem ko je dobila nasprotna lista 470 glasov, med katerimi pa je bilo celih 172 beri stodvainsedemdeset glasov javnih uradnikov vsake vrste ter občinskih nnsta v I jeneev. od katerih je marsikateri s krvavim srcem volil proti dr. šeiurovu. Ako se teh 172 glasov krilimo pregleda, potem so že občinske volitve- pokazale, da je Kranj v svoji ogromni večini že pri občinskih volit-- ah odločil /a dr. Sem rova. Od tedaj pa so se razmere temeljito na boljše spremenile. Prva posledica teh volitev je sicer bila. da so gospodje JNS dr. Še-mrova in njegove prijatelje hoteli kaz-; ovati s tem. da so jih iz. JNS izključili. -• čemer so jim nehote napravili vvjo reklamo obenem pa jim tudi dali najlepše spričevalo. S tem so tudi javno povedali, da se dr.Šemrov in njegovi prijatelji niso strinjali /. vsemi onimi metodami, k i jih je narod tako obsojal. Od tedaj se nasprotja med meščani niso zmanjšala, ampak povečala, kar kranj- ski meščani vidijo, a tudi vsak dan bolj občutijo. Nekdaj vsemogočna JNS pa je v tem pred kratkim zgubila vso svojo moč. Ona, toliko zasraniovana sporazu-maška politika, politika pridobivanja najširših mas našega naroda za skupno delo, je postala oficijelna politika. Iz tega vidika presojajoč političen položaj in razpoloženje ljudstva v Kranju je bila le naravna in sama sebi dana posledica za voditelje in somišljenike tega gibanja, da se je dr. Šemrova postavilo za kandičata. Kandidati Kakor poroča najrazličnejše časopisje in kakor to povedo na zborovanjih celo aktivni ministri, imamo vedno več kandidatov. Pri tem bo toliko bolj zanimivo po izjavah vladnih krogov, da gre kritika pred vsem na zelo številne kandidate, ki se oglašajo naravnost nosilcu liste g. Jevticu, ne da bi njihovih kadidatur podpirala vsaj skupina, če že ne cel narod, dalje pa tudi kandidature, ki jih postavljajo, kot pravimo, skupine. Pri nas v Sloveniji je zlasti dosti takih lmjavljencev, ki bi bili radi kandidati, bodisi tako, da se sami javijo, ali pa tudi takih, ki jih forsirajo skupne. Da so te skupine pri nas zlasti iz malih krožkov JNS, menda ne bo treba niti posebno poudarjati. Pri tem mi nočemo trditi, da bi bili vsi člani nekdanje JNS taki koristolovci, pač pa zgolj krožki.ki še danes ne morejo spregledati, da j,- ,* -1 k- .-j fi****"-'/' .." ' " • so ostali osamljeni celo v vrstah nekdanjih JNS-arjev. To tudi ne more biti prav nič drugače, če vemo za njih gospodarjenje, in je značilno, da so barko JNS zapustili najprej gospodarski krogi in šele prav nazadnje pravi prigaujači stranke, ki so samo od milosti stranke tudi sijajno živeli. Saj je še več. namreč da dandanes niti gospodarski krogi ne marajo prav nič več slišati celo o naprednosti, ki je bila tako dolgo vrhovno načelo teh krogov. Vendar pa te skupinice, ki so po številu popolnoma nepomembne iu ki imajo le še kak dvomljiv vpliv na ljudske množice, še kar naprej postavljajo kandidate. Pa bo že tudi to še minilo, ko bodo sami spregledali, da so padli skozi re-šeto. ki so si ga sami svoje čase spletli v nadi, da bodo sami imeli v rokah sito in rešeio. Rešetanje samo se je že začelo. S tem. da aktivni ministri začenjajo svariti tiste, ki bi bili radi kandidati, je že mnogo storjenega. Prav gotovo jih bo mnogo, ki bodo prenehali s svojim večnim kandidiranjem in poudarjanjem, da je za njimi cel narod. To se zdi dandanes že kar po vrsti vsem smešno. Hujši boj bo pa nastal med pravimi, postavljenimi kandidati, ki jih bo vsekakor' še dovolj ostalo na posameznih listah. Saj tudi delujoči politiki v Sloveniji poudarjajo in predlagajo, naj se na eni listi postavlja po troje ali tudi več kandidatov. I ako je tudi drugod. I i gospodje kandidati bodo imeli sedaj seveda polne roke dela. da si poiščejo ne le primernih političnih zvez. ampak zlasti tudi še volivstvo. Pa to bo ravno najtežje. Kjer bo namreč narod sam postavil kandidate, tamkaj bo šlo res lahko. Kjer pa jih bodo postavile osebnosti ali skupine, tamkaj bo pa že precej težje irr bo gotovo moral priti na vrsto spil nekdo, ki naj presortira vse te kandidati'. To pa \ vseh slučajih ne bo baš lahka naloga. Zato bodo seveda skrbeli tudi sami kandidati, ;>ii tudi njihovi pomagači. le vse to velja celo za eno listo, kaj bo šele na več listah! „Vo-lilvc" nosilcev list bodo med kandidati prav težke ker bodo zanje odgovarjali narodu in bo ta ..zadovoljstvo*' izražal pri volitvah. To pa je vendarle dobro, da čas hitro mineva in da se naglo bliža maj. ko bomo šteli volivce, v kolikor se bodo v iz škofjeloškega okraja. Sresko sodišče v Kranju je kandidatno listo g. Šemrova potrdilo in se je že vložila. Tudi O tej listi ni dvoma, da bo sprejeta. Za kandidature na Topalovičevi listi smo že poročali. Pojavljajo pa se že tudi imena kandidatov na listi jugoslovanske narodne stranke, ki pa še doslej niso potrjena. Spomenik Fr. Bonaču pri Mariji pomagaj na Brezjah Vsi slovenski bojevniki bodo z. velikim zadoščenjem pozdravili sklep gorenjski h skupin, da se hlagopoko j nem u voi.kuratu krasni BonaČU postavi dostojen spomenik pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Ta spomenik naj bo simbol slovenskih bojevnikov, saj je bil Fran Bona e ustanovitelj in aositelj ideje, katere se je slovenski bojevnik s tako vne- mo oprijel in katerega duh danes pre-paja vse Slovence. Bojevit za dosego človeških pravic, ognjevit branilec, neumoren in vztrajen, pripravljen se žrtvovati za krščanska načela in njih cilje. Zaupajoč v božjo pomoč in Marijino varstvo je vodil slovenske može in fante vsako leto k Mariji Pomagaj na Brezje, kjer jim je dal vedno novega duška in poguma. Slovenci moramo ostati neustrašeni borci miru, saj smo bili priča svetovnega klanja, kjer smo izgubili toliko dobrih sinov. V vseh slovenskih fa-rah stoje na pobudo Frana Bonača spomeniki padlim našim sinovom, ki naj bodo silen glasnik nas vseh za sveti mir. Za ta mir je veliki pokojnik žrtvoval vse svoje delo in čas, bil je apostol v Gospodovi besedi za ohranitev ljubezni med narodi, posebno med nami Slovenci. Delo pokojnega velikega misleca je za nas Slovence zgodovinske vrednosti in prav je, da mu Slovenci postavimo dostojen spomenik, ki naj potrdi in priča našo vero zmage dobrega nad zlom. In kje drugod imamo zato lepši prostor kakor na Brezjah. Marija Pomagaj na Brezjah je naša božja pot. Tu se zliva vsa naša bol v eno samo molitev: „Mari-ja, pomagaj nam!" To je naše upanje in to pot nam je vedno oznanjeval pokojni duhovnik in bojevnik Fr. Bonač. Vsi Slovenci naj z veseljem pristopijo k započeti akciji, saj je letošnje leto za nas silno pomembno in ki naj najde svoj zaključek za vse duhovite obnovitve in pridobitve v zahvali pri Mariji na Brezjah. Podprimo željo slovenskih mož in fantov, naših bojevnikov, da bo njih akcija uspešna! V nedeljo 31. marca t. 1. se je v Kranju ustanovil odbor za postavitev spomenika Francu Bo-načii. V ožjem odboru so: predsednik Ciril Sifrer, tovarnar iz Stražišča pri Kranju, I. podpredsednik Rudolf Wagner, Ljubljana, II. podpredsednik F. Jane, Radovljica, tajnik Karel M. Ham, Kranj, blagajnik Češenj Karel, Kranj. Odborniki pa so gg. p. Bonaventuru Resman, gvardljan, dr. P. Simončič, prof. F. Ratej, Mates ž Ziherle, F. Rupar, Franc Resman, V. Ko-kaij, Fr. Sin k, Jos. Šiška in V. Ciler. V nadzornem odboru so Stane \ idmar. dr. Anton Megu-šar in dr. Igo Silar. Širši odbor tvorijo vsi bivši vojni karati, vabljeni pa so tudi predsedniki vseh bojevniikih skupin in ožji prijatelji pokojnika. Odbor misli eno prihodnjih nedelj sklicati sejo na Brezjah. Sklenilo se je, da se z nabiralno akcijo takoj prične, in se je izra/ila Želja, da vsak bojevnik prispeva vsaj dva dinarja. Pričakujemo, da se bodo pridružili tej akciji vsi Slovenci. •v* s» X-TKi. y x ujjxx. Kanjami. n33g.»aiwi»^HW«:. župan seje ob otvoritvi spominjal s prav laskavimi besedami pok. Vilka Rusa. ()b priliki govora se je g. župan spominjal tudi dejstva, da je mesec dni minilo, ko je moral sejo začenjali Indi po pogrebu pok. občinskega odbornika Kumra (katerega namestnik Se t\i določeni. C. župan k o u s t a n t i ni. da je bil občinski proračun razgrnjen od 22. do 26. marca. Nato preide ni protest g. dr. Snbothvja in Kocka proti občinskemu proračunu. V /ve/i svitanjem protesta so bilo vmes podajana sledeča pojasnila: Cel proračun in protesl se je razpravljal v klubu večin.- (JNS klub). Med tem je bilo potrebno popravljati volivne imenike ter reševati neštevilne reklamacije (pravijo, da 20!). Nato je pojasnil g, župan, da nima pritožnik nobene pravice zahtevali teh banovinskih spisov, ki da so namenjeni le občinski upravi ter dii se s tem stališčem strinja tudi banovina. Te priloge se po mnenju g. župana dodaju proračunu šele tedaj, ko se odpošlje banski upravi. Ker se pritožnika upirata tudi povišanju proračuna, pojasni g. ing. Gross, da proračun le na vide/ i/gleda višji. (Ta vide/ znaša okoli 400.000 Din.) Glede ..ekspertov" je bilo podano pojasnilo, da lahko vsakega povabijo in da to ne gre g. Sabotltv ju prav nič mar in se nima v zadevo absolutno nič vtikati. (Čudno le, da so v vseh /adev ah vedno eni iu isti eksperti ..povabljeni".) Glede kritike proračuna za irošarinsko osob-jo je bilo pojasnjeno po g. županu, da ni od trošarinskega osobja niti eden trajno nastavljen iu se lahko vsak čas odpusti. Glede mitnine je bilo pojasnjeno, da bo dala celo presežek in da v higienskem ozirti dobro vpliva. (Očitki gostilničarjem in mesarjem.) Izdatke /a knjižničarja Narodne čitalnice je utemeljil g. G ros, češ, da je občina dolžna vzdrževati javne knjižnice. (Zakaj potem ne podpira Se drugih knjižnic!) Glede izdatkov za ceste so predebatirali izraz ..poljubno uporabo', katere izražanje je g. župan Pire označil za ..iinpet i iiu-ni -o", V tej /ve/i je padlo pojasnilo, koi da pritožnika ne poznata najbolj važnih zakonov. (Zato bo treba jurista!) Stran 2 GORENJEC« Stev. 14 Glede kopališča je bilo ugotovljeno po ing. Grossu, da se bo gradilo po etupah iz rednih sredstev, in po g. županu, da se bo v kratkem vršil komisijski ogled. (Uspeh opozicije!) Glede reševanja pritožbe v zvezi z dohodki iz občinskih doklad je bila zahteva glede znižanja od 35 na 25 odstotkov zavrnjena z utemeljitvijo, naj gre s takso g. Sabothy doli. (Kaj pa kak drug županu še bliže stoječi advokat!) Glede trošarine je bilo pojasnjeno, da se je ▼peljala t razbremenitev davkoplačevalcev in da naj jo plačajo oni, ki pošiljajo milijone v inozemstvo. Po zavrnitvi pritožbe je prešel g. župan na proračun z utemeljitvijo, češ da je geslo: Zuerst die Arbeit, dann das Vergnügen, danes pa da je nasprotno: Zuerst das Vergnügen, dann die Arbeit. Posebno velja to „für die Badeanstaltsarbeit", kaj? Razumljivo bo že iz tega, da so nato soglas-jiö odobrili sporne proračunske postavke, kakor tudi proračun v celoti. Le glede trošarine je bilo če ugotovljeno, da če bi že morala odpasti, da imajo dobro nadomestilo v trošarini na porabo električnega toka (ki je pa, kot znano, od 1. aprila zabranjena). Glej tozadevni članek! Kranjski občinski proračun Kranjski občinski proračun, ki ga je sprejela večina občinskega zastopa na s :ji dne 29. marca t. 1., tedaj s skoro trimesečno zamudo, ob abstinenci cele opozicije — ki pa zastopa veliko večino kranjskega pridobitnega meščanstva, je bil vendarle še vedno za 2 dneva prezgoden. Cel proračun stoji in pade z občinsko trošarino. Trošarina naj bo oni vir dohodkov, ki bo krila vse velikopotezne investicije in naj bi zopet plačala industrija, osobito ena — to je refren vse nove finančne kranjske politike in to je bil tudi refren zadnje proračunske seje. Saj je glasom oficijelnega poročila v Jutru gospod direktor Koš-nik postregel celo s številkami. Povedal je, da je industrija plačala na trošarini circa 45.000 Din, vsi drugi sloji pa samo 7500 Din, s čemer je hotel povedati, kot nam je znano, da bo industrija nosila glavno breme in bodo prispevki od industrije mašali ogromne vsote, med tem ko bo ostalo meščanstvo plačalo v primeri z industrijo samo razmeroma majhen znesek. Gospod direktor Koš-nik pa je pri lern očividno pozahil povedati, da celo po obstoječem trošarin-skem pravilniku mora občina povrniti trošarino od tovarniških izdelkov, ki se iz Kranja izvozijo, in ker je notorično, da kranjska industrija najmanj 99 odstotkov blaga iz Kranja izvozi in niti en odstotek ne potroši v Kranju, potem si lahko vsakdo izračuna, koliko bo občini od teh 45.0O0Din ostalo in koliko bo morala občina od sprejete trošarine povrniti. Ker pa je iz proračuna razvidno, da znašajo samo osebni izdatki za trošarinsko osobje z vsemi pripadkicea. 130.000 Din letno, potem se takoj izkaže, da če se operira samo s številkami, s katerimi je gospod direktor Košnik postregel, da bo končni račun od trošarine za občino zelo neugoden ter da ga bo nosil le mali človek. Pa ne glede na ta napačen račun pravimo, da je bila proračunska seja za dva dneva prezgodna. Ko bi gospodje od občinske večine vsaj še dva dneva počakali, potem bi lahko dobili malo točnej-šo prognozo o usodi trošarine, če bi či-tali novo uredbo, ki jo je izdal ministrski svet na predlog finančnega ministrstva o banski trošarini dne 1. aprila t. 1. — po kateri je prepovedana vsaka trošarina celo od premoga ali električne energije, ki se uporablja za proizvodnjo blaga. Koliko bolj velja taka prepoved za občinsko trošarino in za vse surovine ter za polfabrikate in za pomožna sredstva za fabrikacijski proces, ki se ne sme z nikako trošarino obremeniti. Glasom nadaljnega poročila Jutra je župan Pire pripovedoval, da je podpisalo pritožbo zoper trošarino na ministrstvo 108 meščanov, ter je te podpisnike porazdeljeval v kategorije, ki plačujejo trošarino po njegovih mislih, ki jo plačujejo malenkostno in ki je sploh ne plačujejo. Naštel je 39 podpisnikov, ki po njegovih mislih trošarine sploh ne plačujejo, med katere je prišteval tudi advokate. Če je Jutrovo poročilo točno, potem nam je ta izjava najboljši do- kaz, kako napačno se pojmuje v Kranju trošarina, ki se vendar vedno in izključno prevali le na konzumenta in jo v resnici končno plačuje samo konzument in nihče drug. Epilog k kranjskemu občinskemu proračunu Za JNS večino občinskega odbora, kakor za vse ostalo občinske doklade in trošarine plačujoče občinstvo ne bo odveč, če se pojasni nekaj, kar so odločujoči gospodje JNS večine, ko so bili na zadnji proračunski seji zbrani sami med seboj brez opozicije, pozabili povedati nekaterim svojim tovarišem. To je bilo isti dan; ob 1 popoldne se je vršilo na predlog g. Focka razgovar-janje med zastopniki večine in dvema zastopnikoma manjšine o proračunskih postavkah in trošarini. Namen tega raz- Sovora je ibl, da se pred plenarno sejo oseže sporazum, da bi mogle na plenarni seji odpasti vse eventuelne ostrine in da se ustvari modus vivendi za vse bodoče seje in vprašanja glede občinskih dohodkov in izdatkov. Pobudo za ta sestanek, katerega so se od strani JNS večine udeležili gg. Košnik. Gros. Berjak, Mayr, Tajnik, je iz-razil g. Foek ter je g. Gross omenjene gospode sklical za petek popoldne ob 1 v občinsko pisarno. S strani opozicije sta se tega razgovora udeležila le gg. Fock in Jeglič, ker je bil g. Peter-lin odsoten. Člani večine so premlevali posamezne postavke izdatkov in nazadnje tudi prejemke, osobito one iz trošarine. Končno je g. Fock stavil predlog, da se skliče glede trošarine anketa interesirane industrije, kjer naj se skuša zastopnike tovarn pridobiti za to, da bi kakor prejšnja leta, tudi sedaj tovarne plačevale mesto trošarine gotove zneske, ki naj bi bili najmanj za 100 odst. višji, kakor je bila svoj čas davščina na blagovni promet. Dohodki občine bi se zvišali, odpravil bi se drag aparat, in kar je glavno, vse neprilike za malega trgovca in obrtnika, za vse z avtobusi preko Kranja potujoče občinstvo, za vse v Kranj dospele tujce, ki gotovo niso vzradoščeni, če se jim premetava njih prtljaga, kar zopet ni v interesu tujskega prometa: dalje bi bilo v velikem interesu vsega podeželskega prebivalstva in bi odpadle pritožbe industrije. Tako bi bili doseženi dohodki in mir med interesenti. Te predloge g. Focka so si gospodje od večine tudi osvojili, le gg. Košnik in Tajnik nista kazala zanje posebne vneme. Kasneje se je zanj izjavil tudi g. dr. Sabothv kot podpisnik znanih pismeno v zakonitem roku vloženih pomislekov proti občinskemu proračunu. Nato so člani manjšine sklenili, da se proračunske seje ne udeleže, zato da bo večina sama na seji bolj nemoteno mogla sklepati o eni ali drugi proračunski postavki ter o trošarini in Fockovem predlogu posebej. Mesto tega pa se je na seji o vsem zgoraj povedanem popolnoma molčalo ter se niti z besedico nepoučenim so-članom JNS večine ni omenilo zgoraj opisanega sestanka in predloga. Ti JNS člani in občinstvo naj sami sodijo o tem. Morda bi bila pa večina drugačnih misli, ko bi bila slutila to, kar je tri dni pozneje zvedela po časopisnih vesteh, da je fin. minister Stojadinovič banski upravi iz njenega proračuna črtal trošarino na električni tok. o katere uvedbi za kranjsko mesto se je na tej seji tudi govorilo, in še druge trošarine, ter se odločno izrekel proti obremenitvi industrije potom trošarin. In g. finančni minister Stojadinovic bo končno odločil tudi o kranjski trošarini, za katero se je ruzbobnalo, da se hoče bas industriji naprtiti. Morda bodo gospodje od JNS večine pozneje še mislili na posredovalni predlog g. Focka, kajti tedaj bi bil še čas. na ta način nekaj dobiti v ime trošarine prostovoljno od industrije, po tem odloku fin. ministra pa bo ta industrija imela čisto drugačne adute zu svoje pritožbe v rokah. Nedavno tega je Scliacht rekel v Tipskem, da se gospodarstvo ne da priučiti, temveč mora biti dano v zibelki. Mladinska zveza JSZ vabi svoje člane in druge delavce na skioptično predavanje v torek 9. aprila ob 8 zvečer v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Predavanje bo zelo zanimivo. „Prvi delavski prosvetni večer" je imela pretekle dni Narodna strokovna zveza (plavi) v Kranju. V programu ni bilo niti ene delavske točke. Najlepše pa je bilo po izčrpanem „pro-svetnem programu", ko se je začela prosta zabava s plesom (seveda prav v sredi posta). — Res smo zelo radovedni, koliko je delavstvo profitiralo od tega ..delavskega prosvetnega večera". Narodni socialisti so s tem samo ponovno dokazali svojo nedelavsko malomeščansko omejenost, ki je kljub kričanju o ..nacionalnem delavstvu" in ..delavskem nacionalizmu" popolnoma nič ne morejo zakrivati. Pridna gospodinja ne miruje od zore do mraka, njenemu bistremu očesu ne uide noben prašek, kajti njen dom mora biti vedno lep in čist. Prav tako kot pridna gospodinja je Zlato-rog-ovo milo: njena obilna snežno bela pena prodira pri pranju skozi vsako tkanino in očisti perilo tako natančno, da izgleda lepše kot novo. To posebno dobro lastnost Zlatorog-ovega mila poznajo naše gospodinje prav dobro in trdijo druga za drugo: ,.Le Zlatorog milo da belo perilol" Vsaka gospodinja je srečna, ki se poslužuje Zlatorog-ovega mila! Priporočamo ga! Moč volje je moč ljubezni. Kdo bi se upal trditi, da ni ljubezen nas mož in fantov zares močna in dejavna. \ prav za duhovne vaje sta se nam vreme in dosedaj tako lepa pot pokazi-la. Malo odločne volje je treba, pa se ta neprijetnost premaga. Tudi voditelj duhovnih vaj g. Vital Vodušek nas je opozoril na vrednost tistih žrtev, ki jih bomo sedaj ob duhovnih vajah pokazali. Ljubiti žrtve se pravi ljubiti Bogu. Kljub slabemu vremenu je udeležba tako s strani mož, še bolj pa s strani fantov zares pohvalna. Včeraj in danes smo ti peli med sv. mašo. Malo boječi smo. Toda vedno boljše kaže. Možje in fantje! Vztrajajmo: ..Glejte, zdaj je čas našega odrešenja, zdaj je čas milosti." (Sv. Pavel.) Romanje na Trsat. Za občni zbor „Svcte vojske", ki bo na Trsatu 19. maja. je polovična voznina s posebnim vlakom zagotovljena. Ob tej priliki bo tudi običajno romanje k Materi božji na Trsat, združeno z izletom po morju na otok Krk. Stroški za voznino in romarsko izkaznico znašajo 1>5 Din (20 Din manj kakor lani). Vodstvo ..Svete vojske" pa upa dobiti letos še večje ugodnosti za romanje. Kdor želi obiskati naš Jadran in Morsko zvezdo-Marijo, naj se takoj zglasi pri upravi Gorenjca. JC Liga. Dne 28. marca so se zbrali člani Jugoslovansko čehoslovaške Lige v Kranju na občni zbor. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dosedanji blagajnik gimn. ravnatelj dr. Simon Dolar, za blagajnika pa dr. ing. Franjo Kočevar, ravnatelj tekstilne šole. Odbor je ostal star, izpopolnil se je samo z novim odbornikom g. Vaclavom Fidlerjem, namesto pok. revizorja g. šolskega nadzornika Rusa je bil izvoljen g. Šušteršič, nameščenec Jugočeske. -Kranjska JČ Liga pošilja vsako leto preko velikih počitnic dijake na Čehoslovaško, da naša mladina spopolni znanje češkega jezika, ki ga poučuje v liginih tečajih učiteljica Lukmun-Cermakova iz Ljubljane. Visoko odlikovanje. Ob priliki tridesetletnice karitativne župnijske organizacije je prejela predsednica Vincencijeve družbe gospodična Milni Roos, učiteljica v pokoju, od sv. očeta visoko odlikovanje ,.Pro Kcclesia et Pontifiee". — Gdč. Mirni Roos med vsemi delavnimi članicami Vincencijeve konference najdalj deluje v naši Župnijski karitativni organizaciji, ona je delavna članica od leta 19()h dalje. Do leta 1928 je bila namestnica blagajničarke, od leta 1928 do letos je bila blagajničarka, letos pa je bila na občnem zboru soglasno izvoljena za predsednico Vincencijeve družbe. — Kakor znano, vodi Vincencijeva družba v Kranju v svojem zavodu v Marijanišču otroški vrtec. Gospodična Ro-ossova je bila od leta 1911 do 1932 pred oblastmi voditeljica in predstavnica otroškega vrtca. Usnjarske in Čevljarska zadruga /{und r. j o. j v Jr^/ču priporoča sledeče lastne in zato najcenejše izdelke: ovcine v raznih barvah, kazine zh pietene sandale 11.111 < - /.a površnike, l)'jks, ševro. jubtoviiK., ^Hianterijsk usnju i1 ■ O u*čito nas 38 let je kot učiteljica na raznih šolah vzgajala žensko mladino, v Kranju je na dekliški šoli poučevala 35 let. Mnogo kranjskih gospa se je z ljubeznijo spominja kot svoje nekdanje učiteljice in vzgojiteljice. Leta 1932 je bila upoke-jenu, dasi kljub svoji 38 letni službi še vedno čvrsta in polna ljubezni do dela in vzgoje. Gospodična Roos izhaja po svoji materi iz stare kranjske meščanske družine Jelenov ali Jale-nov, po kateri se tudi imenuje Jelenov klanec. Jaleni so bili imoviti krunjski meščani, ki to med drugim posedovali tudi posestvo sedanjega hotela .Jelen" in pa posest nekdanjega kapucinskega samostanu v Kranju, to je del cerkve ni samostana. Gdč. Mirni Roos je tudi sestrič-na pokojnega deželnega glavarja in največjega slovenskega politika dr. Ivana Šušteršiča. — Valeniin Šušteršič, oče deželnega glavarja Ivana Šušteršiču, je imel za ženo Marijo Jalen, ki je bila sestra Kristine Jalen, ki je poročila Matevža Roossa. trgovca, ki je prišel v Kranj iz župnije Zeta le na Štajerskem. Gdč. Marija llooss je najstarejši otrok izmed osmih, katere sta imela Matevž Rooss in njegova žena Kri-stina roj. jalen. Ko pa je bila komaj lt let stara, ji je nenadoma umrla ljubeča mati na srčni kapi, stara komaj 38 let in je bil najmlajši otrok star komaj dva meseca. 12. marca 187* so ji pokopali med splošnim sočuvstvovanjem vsega Kranja mater, in prav na 56. obletnico pokopa svoje mamice, katere nikdar ne pozabi, so ji člani predsedstva Vincencijeve družbe prinesli novico, da je prišlo sporočilo iz Rima. da Mimi Roos. jo je sv. oče odlikoval s križcem „Pro Kcclesia et Pontifiee". - ko jo sv. oče odlikuje ob tridesetletnici naši' karitativne župnijske organi-y pač odh nje k h dolgoletno zaslužno vzgojiteljico naše mladine in kot požrtvovalno delavko na krščanskem karitativnem polju. Papežev križec „Pro Ecclesia et Pontifiee" je ustanovil papež Leon MIL leta 1KS7 ob priliki svečane proslave svoje zlate maše. Zlati križec ima na eni strani relief Leona XIII. in napis: ..Léo XIII. 1\ M. Ann. \.'\ na drugi strani ima pa papežev grl) z napisom ..Pro Kcclesia et Pontifiee", kar pomeni: Za cerkev in papež«. Pred nekaj leti je dobila enako odlikovanje gospodična Zofi Grundtner, učiteljica v Tržiču. PREDOSLJE Igra. Ko nas letos priprave za evharističiii kongres vedno bolj opozarjajo na poglobljenje verske zavesti, nam hoče naš dramatični krožek pokazati življenje kristjanov za časa zadnjega Dioklecijanovega preganjanja. Uprizoril bo namreč na tiho in cvetno nedeljo ob pol 4-rimsko dramo ..Sveti Just". Igro nove moči zelo skrbno pripravljajo. Ker igre iz rimskih časov že dolgo vrsto let ni bilo, vlada doma ia v okoli i zanjo veliko zanimanji Vihar. Zadnji vihar je napravil pri nas precej shode. S streh je razmetal veliko opeke, zelo razrukul slabejše slamnate strehe in poškodoval marsikak starejši kozolec. Pri Zabre-tu \ Britofu je dvignil z garaže veliko ploske* pločevinaste strehe in jo vrgel čez električne žice, da je bilo videti kakor kak polomljen aeroplan. Ko so popoldne popravljali to streho, je silen vihar vrgel z garaže vse štiri kleparje. Ha/en malenkostnih prask ni bilo pri tem nobenih posledic. Največjo škodo je vihar prizadejal predaškemu gasilnemu drn-šlvn. Podrl mu je 10 m visok požarniški stolp. / ostalo stuvbo le slabo zvezan: sicer bi za seboj potegnil vso stavbo. Goren j cl nosijo Ti VAR-jev« obleke, Ker so dobre 1 « počen TIVAR OBLEKE Kmet in trošarina Kranj kol ponosno mesto in središče velikega dela Gorenjske se sistematično obdaja z zidovjeni trošarin. Mesto sicer vidi v trošarinah vir dohodkov za kritje svojih potreb in za izvedbo velikopoteznih načrtov. S tega vidika, če bi naj trošarine ali uvoznine služile zgolj temu namenu, bi ne bilo načelno ničesur oporekati, če bi se le velike dajatve tudi tako pobirale, da bi jih plačevali le oni einitelji in tudi ti le po pravičnem Samo za časa velikonočne prodaje ključu, ki so sicer dolžni prispevati za občinske mestne zadeve. Pa je že tako. da bremena, ki bi jih morali mi prenašati, kaj radi naprtimo drugim. V Kranj prihajajo okoličani, prihajajo tujci, le-toviščarji tudi. če hočete, in tudi ti naj pripomorejo k vzdrževanju občinskih financ. Prav po teh načelih izgleda, da se ravna tudi kranjska finančna politika. Ta načela pa so nam znana že iz sta-rodvnih časov, ko so bila mesta še kar nekaj več kot pa dandanes, v dobi, ko so stala nekatera mesta ramo ob rami s plemstvom in nad ljudstvom izven mest izvajala tudi politično oblast in je morala okolica v mnogih ozirih vzdrževati tudi mesta. Iz zgodovine pa vemo tudi to, da kakor se je narod osvobojeval v gospodarskem in političnem oziru. da so tudi mesta začela spregledavati, da jih ne živi samo mestno prebivalstvo, ampak da so zelo navezana tudi na enakopravno okolico. Mesta so začela rušiti ne le svoja obzidji, ampak tudi začela popravljati svoje nazore, kot da bi bila nekaj več. Zato so celo začela širiti svoje teritorije, vabiti v mesta nove naseljence, zlasti še industrijo in obrt. Da pa olajšajo tudi svojim meščanom v gmotnem oziru življenje (saj ta pomen ima komunalna politika), so odpravljala vse one ovire, ki naj bi le količkaj oteže-vale promet. Mesta so olajševala zlasti trgovino, ki je dejansko v dobi največ- jih svoboščin najbolje prosperirala. Gospodarsko neodvisni sloji so začeli tedaj lepo prosperirati. zaupanje med mestom in vasjo je raslo, strnil se ie cel narod v eno narodno in gospodarsko skupnost. Kar nekam naglo so šle v po-zabljenje srednjeveške helebarde in drugi znaki, ki so le delili narod v kaste, kar je imelo za posledico, da so se mesta z večjimi svoboščinami mnogo bolj razvijala, kot pa mesto, ki so bila obdana z raznimi plotovi. Značilno pa je. da se v slovenskih mestih zavzema za trošarino le napredno politična skupina JNS-ariev, ki trguje I udi z naprednost jo. Za dosego svojega političnega stremuštva se poslužuje gospodarskih ukrepov. Vendar pu zlasti zadnja leta dokazujejo, da se ta napredni tabor zelo naglo ruši, ko je večina spoznala, da se ji rušijo tudi gospodarski temelji. Čim bolj silijo v javnost s svojimi naprednimi načeli, zlasti še v gospodarstvu, in čim bolj se zaplankujejo z gospodarskimi Vam nudimo moških oblek v lepih elegantnih desenih in barvah Iz vseh teh in še neštetih vzrokov bi bilo prav, da se vprašanje trošarin v sedanji obliki spravi z dnevnega reda in se tako združi mesto z okolico v eno gospodarsko skupnost, tako kot je to tudi po svoji naravi. POSEBNI KOTIČEK Poglavje o srčni krvi. Ob priliki zadnjih občinskih volitev v Kranju je v zvezi z zbiranjem podpisov za JiNS listo izjavila neka zelo vplivna JNS-osebnost. da bi prelila za stranko JNS svojo srčno kri. — Iver je JNS na popolni izkrva-v it vi, je sedaj potrebno nove krvi: naj se izvrši transfuzija, tla ne bo tako vroča kri neizkoriščena. Mojo srčno kri škropite... CERKLJE Bojevniški občni zbor. Sporočamo, da se vrši bojevniški občni zbor šele 14. aprila ob 15. uri radi nameravanega delegatskega zbora v Ljubljani dne 7. aprila. ..Dobro obiskan'* shod je imel preteklo nedeljo v Cerkljah pri Kernu g. Krč iz Kranja, kakor poroča socialdemokratska ..Delavska politika". Obiskan je bil shod res dobro, saj je sklicatelj pripeljal s seboj iz Kranja celo četo svojih rdečkarjev, ki so mu navdušeno pritrjevali. Med Cerkljani pa je bilo za shod prav malo zanimanja, kakor je potožil sam sodrug Krč; bilo jih je menila le 8 ali 9. Zdi se nam, da lista Zveze delovnega ljudstva pri nas ne bo žela posebnih uspehov, kljub lepi firmi, ker stara kompromitirana socialnodemokratska ali marksistična ne vleče več. ovirami mesta, tem hitreje v naprednih mestih samih nastaja razkroj, ko trezni gospodarji nočejo iti več nazaj v dobo srednjeveških helebard. Saj to ni niti čudno, kajti sicer bi taka mesta počasi zapadla plenu gospodarskega bojkoti! po okolici, ki bi znalo samo ali s pomočjo meščanov ustvariti nove gospodarske centre, kjer bi jim pač mesto ne moglo prav nič več nagajati. Prav gotovo je, da je okolica, zlasti še kmet. pri taki obč. politiki zelo udarjen in da bo napel ob prvi priliki prav vse sile. da strese s sebe jarem novodobnega nas* I ja in gospodarske eksploata-ci je. Zlasti je to važno dandanes, ko se kmetu pozna vsak dinar, ki ga plača za uvoz pridelkov in izdelkov. Prav gotovo je, dti bo iz tega nastala velika mr-žnja med politikujočim meščanom in med kmetom. To pa ne more roditi nikdar dobrih sadov. 310 mode črtast kamgarn 150.-3l° finejši črtast kamg. D 240.-3!0 čisto volnen kamgarn 275.-310 orig. češki kamgarn 290.-310 najfin. češki kamgarn 390.- PREDDVOR Vodovod. 2e nekaj mesecev sem se pretresa vprašanje vodovoda za vasi Preddvor, Nova vas in Breg. Ustanovili smo vodovodno zadrugo, V katero so se razen nekaterih že vsi vpisali iz omenjenih vasi. tako da imamo upanje, da se bo vodovod le gradil. Obljubljena je podpora. Škoda zamuditi te ugodne prilike. Zato pa le naprej! V slogi je moč! Gledališko in pevsko društvo pripravlja pod režijo g. kaplana Rotta uprizoritev nove Vom-bergarjeve veseloigre „Zlato tele", ki bo na velikonočni ponedeljek in na belo nedeljo, na kar že danes opozarjamo prijatelje našega odra. S 1. aprilom se je tukajšnja orožniška postaja izselila iz Dolenčeve vile pod klancem in se nastanila v občinski hiši zraven pošte. Celodnevno češčenje sv. R. T. smo slovesno obhajali v sredo ob obilni udeležbi faranov. 2e na predvečer je bila pridiga iu večernice za moške. ZG. PIRNIČE Da se spoznamo! — V zadnjem članku med smleškimi novicami je bilo nekaj, kar je na Pirničane blagodejno vplivalo. Spravilo jim je namreč malo lase pokonci. Da se spoznamo, nič nismo proti temu, eno pa je gotovo: graditi ali razdirati. Da se bomo lažje razumeli: če hočete danes delati za blagor ljudi, se morate najprej odpovedati Veliki duhovni bolezni sedanje dobe, namreč slepemu stremljenju, ki same ruši in razkraja. Nejasne glave nas ne bodo mešale. Mi ne pojdemo za slepimi vodniki. Mi hočemo poslušati besedo Cerkve in ta je dovolj jasna. Cerkev hoče, da svoje sile koncentriramo za metodično, učinkovito akcijo v vidnih, močno močno discipliniranih organizacijah. Proti nasprotnikom, ki vstajajo danes proti Kristusovemu kraljestvu na zemlji, se moramo izredno dobro organizirati. Naš namen je, da zdravo in neustrašeno sledimo za ciljem resnice. M: hočemo enakost, složnost, dejavno vzajemnost med nami. ki jo more dati in vzdrže-^hti le katoliško pojmovanje življenja. Raz-diranje te složnosti in enotnosti med katoličani je nekatoliško delo. GORICE Požar. Dne 28. marca je pogorela hiša in gospodarsko poslopje pri Mihu Urbancu. Sreča, da ni bilo vetra. S pridnimi rokami so obvarovali poslopje Franceta Sveglja. Ogenj je nastal zaradi vnetja saj. Zahvaljujemo se vsem požarnim hrambam, ki so prihitele in pomagale ogenj omejiti, da ni bilo večje nesreče. PRILIKA ZAMUJENA NE VRNE SE NOBENA! Oglejte si naše izložbe! Ivan Savflih, Kranj i. delavsko konzumno društvo je najsolidnejši, najcenejši nabavni vir za vsakega konzumental Ali si član te zadruge ? — Ali kupuješ vse pri zadrugi ? Lavrižar Josip: funaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem v času turških vpadov. Nadaljevanje Da bi zopet uredil kriško občino, vso zbegano zaradi prestanega strahu, je sklical župan Gra-šič veljavne može k posvetovanju pod vaško lipo pred cerkvijo. Vsi so se odzvali vabilu. Po običaju takratnih časov je držal župan v rokah dolgo palico kot znamenje svoje oblasti. „Hvaliino Boga, da Turkov ni bilo v naše kraje", je govoril zbranim kmetom. ..Dovolj smo imeli škode zaradi njih. toda vse bomo polagoma pozabili in živeli v miru. Ampak kako dolgo? Sovražnik dobro ve. da smo slabo zavarovani in da še marsikaj lahko dobi v naši deželi. Bodimo pripravljeni na vse!" ..Kakšni pa so ti ljudje?" je vpraševal Mlakar. ..Kakšni?" je ponavljal Lončar. ..Jaz še nobenega nisem videl. Slišal pa sem, da so temnih zaraslih obrazov, črnih oči in črnih las, da imajo široke hlače in kratke krive meče, glave pa povite v rdeče cunje." „Suj bi se vsakega ustrašil, če bi ga ugledal", je dostavil Markelj iz Kovorja. ...Njih domovina je Azija, njih vera pa moha-medanska". je razlagal Grašič. ..Bogu pravijo Al-lah in ga vedno kličejo na pomoč. Kot največjega preroka častijo Mohameda. O njem pravijo, da je prvi za Allahoni. Mi imamo križ kot versko znamenje. Turki pa polmesec. Na vseh zastavah je naslikan polmesec, nad njih pu zvezda. To mi je pripovedoval naš graščak Jurij l.amberg, ki je videl Turke v Ljubljani." „Ali je res, da imajo po več žena?" bi bil rad vedel Miklavž iz Gozda. „Seveda", mu je pritrdil Grašič. „To jim je dovolil njih prerok Mohamed. Toda vse turške ženske morajo imeti zagrnjen obraz. Samo oči so proste, vse drugo je skrito." Kmetje so začudeni poslušali župana. ..Kakšno vero pa imajo Turki, če imajo sploh kakšno vero?" bi bil rad izvedel Mali z Golnika. „Ne misli, da bi jaz vse vedel", je odvrnil Grašič, „Kar pa vem, sem si dobro zapomnil iz Lambergovega pripovedovanja. Turkov pravzaprav ne prištevajo k nevernikom. Krščeni niso, vendar verujejo v enega samega Boga. O njem pravijo: Allah je živ in nespremenljiv. On ne zaspi, 011 ve, kaj je pred nami in za nami, ljudje pa ne razumejo ničesar, razen kar hoče 011. Njegov prestol obsega nebo in zemljo. Turška verska knjiga se imenuje koran. O njej trdijo, da je edino prava in da so vse druge knjige nepotrebne." ..Ali tudi kaj molijo?" je vprašal Lončar. ..Seveda molijo po svoje. Kadar Turek moli. položi na zemljo pogrinjalo, poklekne nanj z obema kolenoma, razpne roke. gleda proti solnčnemu vzhodu, se dotika zemlje s čelom in vzdiguje glavo. To ponavlja dalj časa." ..Čudni ljudje!" je zaklical Mali z Golnika. ..Da, čudni ljudje!" je ponovil župan. ..In poleg svojih molitev so lako strašni, da se jih vse boji." „Pa menda niso vsi taki!" je dvomil Vllakar. ..Kakšni so doma. ne vem", je rekel Grašič. ..Kar jih pa pride v naše kraje, so sami roparji in razbojniki. Zato pravim še enkrat: Zahvalimo Boga. da jih ni bilo k nam. Zdaj pojdimo spet na delo. Ze dve leti živimo v nemiru, morebiti bo kaj boljše." Zborovanje pod lipo je bilo končano in možje so odšli na svoje domove s trdnim upanjem, da se povrne mir v občino. Zaman! Teden po Malem Šmarnu leta 1473 so spet oznanjevali ..Turški glasi", da je prestopil sovražnik Kolpo pri Metliki. Povsod so zažareli kresovi in zapeli zvonovi. Kakor vihra je divjala turška druhal skozi Dolenjsko. Zgodovinar Val-vazor piše, da so imeli Turki pri tem napadu 18 tisoč konjikov in W00 pešcev. Ljubljano so pustili ob strani, ker niso vozili s seboz pripravnih topov za obleganje. Bilo jim je samo za rop. Drveli so mimo Ljubljane ter povsod požigali in plenili, tja gor do Kranja in Šenčurja. Dovršivši pokončevanje v teh krajih so zapustili savsko dolino in se kakor binkoštne praznike leta 1471 obrnili proti Kokri. Nihče se jim ni zoperstavljal. Kristjani so jim bili izročeni na milost in nemilost. Nikjer pomoči, ne od države ne od dežele. Sovražnik je imel na stežaj odprta vrata in je neovirano pustošil. Tujec je gospodoval, domačin mu je bil suženj. Kljub temu naši ljudje niso obupali. Veliko so trpeli, toda vse junaško prenašali. V župniji Preddvor sta prišla župnik in duhovni pomočnik roparjem naproti z rožnim vencem v roki. V cerkvi je bilo zaklenjenih veliko starčkov in otrok, ki so na glas molili. Turki so bili toliko usmiljeni, da so jim prizanesli. o _ i _ i Najfinejši in najcenejši mizarski izdelki pri IIÜ1 ü I w šlalc Ludvik, Tržič - Bistrica Halo! Str a i 4 »GORENJEC« Štev. 14 KRIZE Predavanje. \ nedeljo 7. aprila ob 3 popoldne bo imel t Stari šoli g. Vinko Zor z Ljubljane predavanje v besedi in sliki o evharistič-nih kongresih po svetu. Zupljani, pridite v obilnem številu! Za odrasle je predavanje popoldne, dočiui je za šolsko mladino dopoldne p« maši. ŠENČUR Smrtna žrtev. V petek 29. marca je \ visoki starosti 88 let mirno v Gospodu zaspulu Katarina Umnik. vsepovsod spoštovana žena /uradi dobrosrčnosti, pridnosti in skrbnosti za svojo družino in siromake. Svojim otrokom je bila ne le najboljša mati, temveč jih je tudi vzgojila, kot to zmore le plemenito in skrbno srce. Da je bila tudi ona od lastnih sinov mnogo ljubljena, priča najbolj dejstvo, kako težko je pričakovala domov Toneta sedanjega predsednika šenčurske občine — L *» j<~ *& iDOti. .1 A ■ Zato je večkrat deja- la: Vseh devet mesecev sem neprestano molila in hrepenela, da Toneta še enkrut vidim, potem pa rada umrjeni. Njeno truplo so po lepem pogrebu v nedeljo položili v tihi kraj ... Počivaj v miru, vzorna krščanska žena! Užaloščeni rodbini naše iskreno sožalje! — Na Visokem je zatisnila oči Ivana Zupan, rojena isto-tam 24. maja 1863. Naj ji sveti večna luč! Vetrovi so tulili svojo žalostno popevko tri dni in napravili obilo škode. Po gozdih leži zlomljeno drevje, slamnati krovi kažejo gola rebra in še nekaj kozolcev se je prevrnilo. Električne motnje niso nikoli zaželjene. najmanj pa gotovo takrat, kadar se vrši v dvorani gledališka predstava. Zadnjič se je pripetilo, da je na lepem ugasnila luč najprej pri skušnji, potem pa še pri predstavi, kar napravi na vse navzoče upravičeno mučen vtis. Pripominjamo, da pri tej stvari ni popolnoma nič prizadeta Čimžarjeva elektrarna, ampak samo vražji kremplji nekega potegona, ki ga bodo že trde pesti, čim bo padel med nje. temeljilo našvrknle. Tudi ponovitev vojne relefksije ..A njega ni je uspela odlčno v sakem pogledu. Našim spretnim igravcem ponovno čestitamo in jim kličemo: Kmalu na svidenje! Volivni sestanek tako imenovane Zveze de lovnega ljudstva je bil minulo nedeljo v gostilni Ivana Gašperlina. Govorili so sreski kandidati Topalov ičevega političnega gibanja in si-ser g. Krč iz Kranja, g. Sova iz Tržiča in še en govornik iz Ljubljane. Njihovim izvajanjem je sledilo poslušavstvo i precejšnjo pozornostjo, vendar so ob koncu mnogi dobili vtis, da so besede iz ust propagatorjev Topalovičeve liste le pretveza za nekako načrtno gospodarstvo v korist splošnosti, ker ne kažejo posebnega jamstva, da bodo kdaj stvarno zastopali delavsko kmečke interese med gospodarskim in socialnim življenjem slovenskega naroda. TR2IČ Celodnevno češčenje. V nedeljo, na predle čer praznika Mar. oznanjenja, se je prav lepo zaključilo celodnevno češčenje. l.omenski g. župnik je imel ob pol 6 govor o pomenu sv. maše. Nato so bile pete litanije presv. Srca Jezusovega in zahvalna pesem. Po cerkvenem opra- vilu se jo urcdilu svetoletna procesija in sicer z lučkami k sv. Jožefu. Kako je bilo to lepo. ko se je vila dolga, svetla črtu. sestuvljenu iz sumih lučie. po našem mestu in hribu navzgor, le na trgu so nwkateri postuiuli in prodajali radovednost, pur ose!) je bilo pa celo tako neolikanih, da so se postavili s svojo neotesanostjo i tem. ker niso sneli pokrival iz svojih domišljavih glav. Pu pobožno ljudstvu gre mimo takih publie. Po opravilu svetoletne procesije k sv. Jožefu je izvršil domači g. župnik blago slov križu, ki je postavljen pred cerkvijo in je bil ob tej priliki primerno razsvetljen. Visok je 8 metrov iti tako duleč viden po Tržiču in okolici. Po blagoslovitvi je imel g. župnik kratek govor, kako naj gledamo z zaupanjem nu križ. Nato je zapelo /brano ljudstvo „Kraljevo znum.uje'". S tem je bil ta lep dan pobožnosti dobrih iržiških f a rano v zaključen in lučce so se razlile po hribu navzdol. Ostalo nam bo to še dolgo v spominu. Materinski dan se je primerno obhajal v Nu-šem domu s predstavo ..Povest o izgubljeni Marti ". G. župnik je imel pred izgro lep nagovor v spomin na materinski dan. Na koncu govora nam je zaklical: ..Spoštujmo trpečo slo-Tensko mater!" Kandidati. Govori se. da bo nu Topalovičevi listi kandidiral Sova Stanko, glavni delavski zaupnik v predilnici. To bo gotovo v precejšnjo škodo kandidaturi bivšega poslancu Lončarja. Umrla je na labriki Kralj Matija, stara 6" let. V petek 2'). marca smo jo spremili k zadnjemu počitku. Pogreb je bil skromen, kakor je bila tudi sama skromna v svojem življenju. Občinski proračun. V torek 2. aprila se je vršila seju občinskega odbora. Na dnevnem redu je bil proračun za leto 1935/36. Vseh izdatkov je predvidenih 8+8.803.- Din. dohodkov pa 84T.339. Din. Primanjkljaj Din 1.264.—. Proračun je v celoti višji za 18.555.— Din od pra-teklega leta. Kako je potekla občinska seja. borno poročali prihodnjič. Lepo predavanje. V ponedeljek 1. aprila zvečer je v meščanski šoli priredilo društvo ..Šola in dom" roditeljski sestanek. Predaval je g. Godhard Hotli o izbiri poklicov šolo dorašču-jočih otrok. S predavanjem so bili navzoči jako zadovoljni, ker je podal tvarino tako praktično, da je bila vsakemu razumljiva. Obenem pa je pokazal kako sam globoko pojmuje svoj učiteljski poklic. Požar. V noči od nedelje na ponedeljek kmu-ul po polnoči je klicala sirenu. ki naznanja požar, češ, da godi pri Sveti Ani. Pa se je res nekaj svetilo v omenjeni smeri. Gasilci so leteli skupaj, nekateri so prišli Še iz. nočnih lokalov. Pred gasilnim domom so se prepirali, kdo naj ima komando, nakar so padale opazke ..to je pravi kino", končno so je odrinili v smeri proti Sv. Ani. toda požara nikjer. Vsi so smatrali, da je bila to navadna potegavščina za prvi april, ker se je to že enkrat dogodilo, da je klicaja sirena za gašenje žeje pri Primožiču v Pristavi. Cez dva dni smo pa brali v časopisih, da je res gorelo v Kožni dolini na Koroškem, kar je dalo ono svetlobo, katera se je videla celo v Tržič. Nepravilnost pa tiči v tem. ker ima Sv. Ana telefonsko zvezo s Predilnico in je navadno prišlo obvestilo o požaru po tej poti. sedaj se je pa spravilo kar na slepo ljudi pokonci sredi noči. LEŠE Naše vaško življenje. Tožimo, du današnja mladina propada in pozablja ua vzvišene cilje. Pri nas smo temu precej krivi sumi. zlasti od- kar nas je zapustil šolski upravitelj g. Kristan Srečko. Kje je dunes prava slovenska vas. ki bi v tem času plesala? In kur je še žalostnejše. je dejstvo, da se med uumi širi belu kuga. Ako si pravi slovenski oče in prava slovenska mati. sigurno ne bosta gledala, da se v naši vasi kuj takega doguja. Našu vas nuj ponovno oživi! fantje m dekleta, zavedajte se. da bo bodočnost naše vasi takšna, kakršni boste vi. Gledali smo te ra/tnere v naii vasi in sklenili, da ustuno-viino mladinsko zvezo. Vemo, da je treba začeti pri mladini. Staršem polagamo na srce, naj poskrbijo z.uto, da bodo njihovi otroci vsi v mladinski /vezi! NAKLO Dve smrti. Umrl je v Struževem brat posestniku Jenku. Jožef Golob v starosti 75 let. Večen popotnik je utrujen dokončal svojo živ-Ijeujsko pot. Bratu in sestrum nuše sožalje. \ ljubljanski bolnici je umrlu Jošt Ivana, po-sestnikova žena iz Nakla, po domače Begmo-strova. Operacija se je sicer posrečila, pa so nastopile komplikacije in ni bilo več pomoči. Pokopali so jo doma. Žalujočemu možu, peterim sinovom in štirim hčeram naše iskreno sožalje. pokojni dobri mami pu večni mir! Sirotišnico dobimo. Od posestnika Janezu Pavlina so kupile usmiljenke hišo in del zemljišča v Malem Naklem. Zgraditi namera vajo sirotišnico. Priprave *a evharistični kongres. 24. in 25. marca so se vršila 4 predavanja o evh. kongresih: za otroke, može in fante. žene. dekleta. Dve je imel g. kaplan, dve pa g. akademik Miha. Zanimanje raste, navdušenje vžiga! Opažamo pa na žalost, da so nekaterim vse priprave, vsa vabila in navodila še vedno deseta, če ne kar zadnja briga. Ne moremo razumeti tega dejstva in tudi ne o njem molčati. Od olicielne struni smo zaman čakali razgibanja. zato smo vzeli priprave energično v roke in bomo šli preko vsega temeljito na delo. Potrebno je. da razgibamo vse ... Prapor Mar. vrtca. Do velike noči bo imel. kakor smo zvedeli, naš Marijin vrtec nov prapor. Izdeluje ga ..Naša sloga" v Ljubljani. Denar, kar ga še manjka, upajo dobiti z evhari-stično akademijo, ki jo prirede otroci iz Mar. vrtca. Iz preostanka, s katerim že kur pogumno ručunujo, bodo dobili vsi dečki, ki se udeleže kongresa, enuke sinjeinotlre kravate. .Napad. \ noči od 18. na 19. marec so znani razgrajači in nusilneži napadli na poti proti domu oz. že na označenem vrtu akudemiku Be-nedičiča Miha. Z divjimi kletvami in grožnjami so ga skušali obkoliti, kar pa se jim ni posrečilo. V trenutku, ko gu je zgrabil glavni napadalec /u vrat ter segel po odprti nož, se mu je Benedičič iztrgal in oddal nanj in na ostale, ki so se mu bližali, 2 strelu. Toda to jih ni posebno uplašilo ter so še potem, ko je bil napadeni že v domači hiši. robantili okrog in grozili, da ne bodo prej mirovali, dokler ga ne bo konec, ke srečnemu slučaju in prisotnosti duhu napadenega je pripisati, du ni postal žrtev brezvestnih divjakov. Ponovno prosimo in Opozarjamo oblast, ki je imela že neštetokrat opravku s temi napadalci, da poskrbi še bolje zu javno varnost ter tako poskuša preprečiti morebitne žrtve. Ako ne bo oblast ničesur ukrenila zu občo varnost mirnih državljanov, bomo pritnorani seči po samopomoči ter enkrat zu vselej teroriste odstraniti. Kvharistični križ že stoji. V nedeljo so postavili naši možje in funtje evharistični križ. simbol Kristusa Kralja, na takozvuuem -Štu-celjnu". Križ je 10 m visok ter belo pobarvan. Postavljanje je bilo precej aerodno. todu podjetnost in korajža naših katoliških mož in fantov premore vse. Križ kraljuje nad vso dolino ter napravi nu vsakogar naravnost veličasten vtis. Dan za dnem nas bo spominjal k delu za evharistični kongres, do bomo zares pripravili našemu nebeškemu Kralju slavje, kukršnega I jubljanu in slovenski narod še nista videla. Blagoslovitev bo najbrže v nedeljo 7. aprila. Uradne vesti Novi prostori za pošto v Kranju. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani želi najeti zu pošto Kranj druge prostore, ki morajo biti zračni, svetli in suhi. Postu mora biti nameščena v centru mesta ali v njegovi neposredni bližini. Pošta potrebuje večji munipulucijski prostor, pregrajen z leseno uli zidano steno z. okenci za stranke, prostor za blugovno pošto (sprejemanje pnketov), sobo za telegraf in telefon, sobo za upravnika pošte, ,sobo za arhiv in druge postranske prostore. Posestniki, ki imajo take prostore in jih žele oddati v najem za pošto, naj se zglasijo pri upravniku pošte Kranj, kjer lahko vpogledajo tudi najemne pogoje. Resni interesenti naj nato naslovijo na Direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani svojo pismeno ponudbo, kolkovano s 5 Din, v kateri naj navedejo tudi višino najemnine, in jo izroče upravniku pošte Kranj. Sport Streljska družina v Kranju Zaključno danisko streljanje z llobertovkami se v rši v četrtek dne 25. t. in. /večer od 7. do 10, ure, v gostilni pri ..Zlati ribi" in to z nagradami. Odsek bo imel dve lanči nu razpolago (za 100 in 25 točk). Tega tekmovanja se bodo smele udeležiti le one dame, ki so letos vsaj enkrut vežbale v temu prostoru. Dobitkov je dosti na razpolago, ki so jih poklonile nekate-le tvrdke (med drugimi trgovec g. Štele Anton, ki je dit! en pur novih čevljev), a nekateri so prispevali v denarju, za katere darila se dam-ski odsek najprisrčnejše zahvaljuje. Vsaka in vsak bo lahko prišel na svoj račun. Najboljši ženski strelci dobjo ruzun daril tudi diplome. Moško zaključno nagradno streljanje se pa v rši na Belo nedeljo dne 28. t. m. ua prostoru za Narodnim domom, kot lansko leto od 8. do 18. ure. Tudi zu to tekmo je veliko dobitkov pripravljenih. Zu moške bo več tarč, u ena še posebej zu dume, (100 točk). Po sklepu odbora se teh tekem lahko udeleži vsakdo pod istimi pogoji kot članstvo strelske družine, če so že vežbuli z. malokuliberskim orožjem. Odbor družine je nadalje odobril, da se prične letos ostro streljanje v Struževem 12. maja. Te vaje se bodo vršile vsako nedeljsko popoldne od 2. ure do mraka v Struževem. Kakor je znano, so Kranjčani lansko leto povsod odnesli lepe uspehe, bodisi nu mednarodnih, državnih m drugih tekmah, saj so prinesli domov 28 diplom in 70 duril ter družinsko priznani' o za II. mesto. Pričakovati je, da se bo naš strelski pokret razširil na slehernega meščana in da bomo vzgojili tudi letos kader dobrih strelcev, ki nas bodo častno zastopali povsod v državi, saj marsikdo čuva v sebi skrit talent za strelauje, ki bi ga lahko uveljavil med svetom. Fabriška Kraljica Stanovala je v naselju tovarniških His pod šentanko cesto na ..Fabriki" v I r-žiču in Kralj se je pisala: zato smo jo tako imenovali. Štirideset let je delala v tovarni, da so ji bili ropotajoči predil-niški stroji močno ubili sluh. Vdova brez otrok je imela pri sebi nečakinjo in je bila po njeni poroki materinska stara teta njenemu številnemu drobižu. Pred enim tednom je skrbno pripravljena umrla in je imela v I rž.iču lep pogreb. Taka je površna slika iabiiške Kraljice za njeno splošno okolico, natančnejši njeni poznavalci pa so v nji spoznali izredno ženo z lepo. bogato dušo. To se je pokazalo posebno \ prvili povojnih letih. Ko je bilo še vse naše društveno življenje na tleh. je med prvim zaživelo v Kraljičinih prostorih. Nične vem, kdaj in kako se je začelo! neki dan sem kar zaznal, kako se v njenih snažnih sobicah predava, poje. moli. debatira, zabava. Fabriška dekleta so rasla v vedno lepšo božjo družino. Kraljica pa je bila kakor matica in ravnateljica med njimi. Včasih je sama šla po pre- davatelje: najrajši v kaplanijo ali po našega bogosloven ali pa je dobila kako dobro učiteljico. Tako je po domače povabila, da ni bilo mogoče odreči. Včasih pa je kar dekletom izročila to skrb. ..Kraljica so rekli, da bi zvečer prišli malo na Fabriko iu da bi kaj za dekleta povedali." Vse se je lepo zvrstilo na en večer: resen pouk. branje izbranih odstavkov, načelna vprašanja, vaja v /;i-vračanju ugovorov, kratka pobožnost. petje, prost razgovor. Ob razhodu je rada pridržala naprošene sodelavce, odprla staro skrinjo in izpod obleke izvlekla lepo zavite kekse, preproste in z dobrohotnostjo posladkane. Si a skrivaj je bila že skuhala čaj in ni pustila, da bi se kdo branil. ..Saj se v ¿1111 grlo zasliši, ko govorilo!" Kakor je cerkveno leto naneslo, so se vrstile tudi različne pobožnosti pred ničnim sobnim olturčkom: tri- iu devet dnevnice, smarnice, rožni venec in podobno. Kraljica je bolj malo govori in na sestankih: gledala in poslušala je. pu prijetno se je 1.urejala na smeh. Odločno je znala dekleta od vrač t i od nekrščanskili organizacij. Čudovito je imela dober čut za to, kuj je prav in kuj ni. Posebno pojm katoliškega v miši je- nju in življenju je bil čit pri nji. Tako je tudi vse njeno delo imelo cilj: pravo rščanstvo oz. katolištvo. Vse nasprotne organizacije je imela natančno precenjene in tudi posameznika je takoj pravilno presodila. Opravljati ali obreko-vati ni pustila, posebno duhovnikov ne. ..Sebe naj vsak pogleda, ima dovolj napak!" je rada pripomnila. Njena pobožnost je bila naravna, neprisiljena. Za razne pozive dušnih pastirjev se je takoj zavzela in jih skušalu čimprej uresničiti med svojimi dekleti. Pred 13 leti ie torej že vsestransko delovala v smislu sedanje Katoliške akcije pod vodstvom svojih duhovnikov in kolikor je bilo potrebno, tudi z njihovo pomočjo. Vprašati se moramo, kako je mogla uboga, naglušna in karmoč preprosta delavka brez izobrazbe in brez govorniške zmožnosti tako apostolsko delovali. Nekdo mi je rekel, da ji je bilo to pač od Boga dano in tako je moralo tudi res biti: iz sebe pa je imelu voljo, vse to prav in dobro porabili. Ko je v teku let /rasla družina njene nečakinje, je vanjo obrnila svoje skrbi, lako je bila srečna, če je od njih, ki so kdaj prihajali na Fabriko. dobila kako dopisnico. 1'udi sama je z okorno roko zvesto pisala prazniška in godovna voščila. Od časa do časa pa si je vzela kak prost dan, naložila v košaro ali cekar steklenic z doma pridelanim malinov-cem ali z odcedkoni iz smrekovih vršičkov in odpotovala k svojim prijateljem, ki so se bili izselili iz Tržiča, ter je tako nosila zdravje, prijateljsko obnovo in spomine na lepe dni. Tedaj je včasih potožila, kako kudo ji je, ker ne more več tako delati kakor poprej. — „Zdaj imam pa takle živžav". je s smehljajem pokazala na deklico, ki jo je rada jemala s seboj. Ko je na smrt zbolela, je vsem duhovnikom, ki so /.uhajali na Fabriko, sporočila o svoji hudi bolezni, se potem silno razveselila obiska in se priporočala v molitev. Za druge je bolj skrbela kot zase, zato je še prej opešala in umrla. ..Na Fabriki ni več tako lepo", je po pogrebu pripomnila neka žena. Bog daj, da bi spel kdaj bilo, daj Bog pa tudi še kaj takih žen. kakor je bila ona. Fabriška Kraljica kraljuje zdaj pri nebeškem Kralju in prosi zu nas; v skupni vzajemnosti postavljena kapelica z zvončkom sredi Fabrike pa bo še dolgo budila spomin na njene lepo ideulnost in požrtvovalnost. samo do 16. aprila je še čas, da inserirate v naši velikonočni številki! Pišite na upravo lista! Št« v 14 »GORENJEC« Stran 5 Gospodarstvo Važnost kalija za spomladansko gnojenje Sedaj v aprilu je zadnji čas, da se pesi, krompirju, detelji, lucerni in pa travniku pravilno in zadostno pognoji. Za deteljo In lucerno hlevski gnoj ne pride v postov in naj se tema dvema krmilnima rastlinama pognoji s super-fosfafom (rudnico) in pa s kalijevo soljo. Kjer ▼ zemlji primanjkuje apna. se mora tudi vsako 3.—4. leto apniti, in to jeseni, ne pa spomladi. Potrebno in pod vsakim pogojem je dobič-kanosno, ako se detelji ali pa lucerni sedaj pognoji na sledeči način: 150—180 kg superfosfata se pomeša s !!)() kg 40 odstotne kalijeve soli in se ti dve rastlinski hrani skupno posipata po enem oralu. Ta način gnojenja je najbolj aspešen. Za krompir in peso je najvažnejša in najbolj potrebna rastlinska hrana kalij. Te rastline se radi tega imenujejo tudi kalijeve rastline. Večkrat slišimo govorjenje, da je kalijeva sol sicer zelo učinkovita, vendar je predraga. 40-42 odstotna kalijeva sol je vendar daleč najcenejše umetno gnojilo. Računati se mora vsebina rastlinske hrane in to je v tem slučaju 40 do 42 odstotkov kalija, medtem ko druga umetna gnojila vsebujejo samo 15 do 20 odst. rastlinske hrane. Vsak si more torej sam izračunati, da je kalijeva so! najcenejše umetno gnojilo. Krompirju naj se pognoji doVoljno s hlevskim gnojem in potem po enem oralu s 100 do 150 kg superfosfata in 100 kg 40 do 42 odstotne kalijeve soli. Vrh tega dodamo še potrebno količino dušičnih gnojil, sedaj spomladi je najbolje apnena sečnina. — Poskusi so točno ugotovili, da 200 kg 40 odstotne kalijeve soli v kranjskem okraju po enem hektaru pridelek gomoljev pazeča za 2000 do 2500 kg. Izdatki za kalijevo sol se torej dvakrat povrnejo. Razen tega se pridela zdrav krompir, ki ne gnije in je odporen proti pozebi. Tak krompir se more dobro prodati potem kot semenski krompir. Pesa je tako izrazito kalijeva rastlina, da se njeno gnojenje samo tedaj res izplača, če se ji dovoljno gnoji s kalijevo soljo. Vsi poskusi, ki so bili pri nas izvedeni, so pokazali, da je gnojenje s kalijevo soljo po enem hektarju pridelek zvišalo približno za 10.000 kg (en vagon), ako smo po enem hektarju pognojili s 500 kg 40—42 odstotne kalijeve soli. Albin Prijatelj v Dobru^ki vasi je pridelal za 18.000 kg pese po enem hektarju več tam, kjer je gnojil s 300 kg 40 odst. kalijeve soli po hektarju. — Frane Marinšek v Strahinju je z gnojenjem po enem hektarju 300 kg 40 odst. kalijeve soli pridelal 11.000 kg pese več, kot tam, kjer ni gnojil s kalijem. Al. Pire v Veliki vasi je s 300 kg 40 odst. kalijeve soli pridelal po enem hektarju za 10.000 kg več pese, kot na parceli brez kaliju. Iz. tega se vidi, da je v interesu vsakega kmetovalca, da s kalijem gnoji tam, kjer ima od tega dobiček, in to je pri pesi, krompirju, detelji, lucerni in travniku, l.e na ta način, da pridelke povečamo in izboljšamo, dosežemo boljšo ceno in večje dohodke, tako da si v teh težkih časih pomagamo. Žitni trg. Tendenca je neizpremenjena, promet slab. Po pšenici trenutno ni nikakega pov-pruševunja. Tudi po koruzi je povpraševanje malenkostno, ponudbe od strani producentov pa so precejšnje, tako, da so cene nekoliko popustile. Fižol : Ni absolutno nobenegu povpraševanja ter kupčije popolnoma počivajo. Krompir : V zadnjih dneh so bile kupčije zelo živahne. Veliko povpraševanje je bilo po semenskem „Oneida", medtem ko je za „Rož-nik" manj povpraševanja. Če se bodo sedanje razmeroma dobre cene obdržale, je težko trditi, ker se samo semensko blago boljše plača, medtem ko za jedilni krompir ne dosežejo tako visoke cene. Drugi kraji pa so s semenskim krompirjem skorajda kriti. Kdor oglašuje, ta napreduje! »K.......iiffi!:!'1*^::!!!^!*:!!!111!!^!::!™!!!!*,::..........tPHA............ Naznanjam, da sem opustil gostilno „RUČIGAJ" in prevzel staro znano gostilno A, *9% Točim pristna štajerska in dolenjska vina. Topla in mrzla jedila vedno na izbiro. Sprejemajo se abonenti! Cene zmerne! Priporočava se eenj. občinstvu za obilen obisk Jože in Francka Bro ih. unke! Prvovrstne za veliko noč, kg Din 14.— dobite pri mesarju Jamnik Franc, Kranj P5CTgZ33gg3fg3 ar B "*rrr-mr-<^*r*7-m Vljudno sporočam, da sem prevzela gostilno JRučigaj" Sprejemajo se tudi abonenti na dobro domačo hrano! Za ceni. obisk se priporoča Ručigaj Alka, Kranj Ali ste že poravnali naročnino? Pričakujemo! iT: ü P (LJudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vlo^e in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom postne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago Nove hranšlne vloge se obr©» stujejo po dogovoru in izplačujejo vsak čas brez napovedi. Iu Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje ■ ^E?E=^SSe3tg^HBl III II..... ntHLI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se nlača 050 D. Najmanjši znesek jo 6 D. Otomane, divane, modroce in v6a v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapeinik, v hiši g. F. Ažmana. Služkinja za vsa kmetska dela in hlapec za kmetska dela se sprejmeta v službo. Kje, pove uprava Gorenjca. Prodam psa voljčjaka, star 18 mes., dober čuvaj. Istoiam se proda skoro nova TEHTNICA za 150 kg. Naslov v • upravi Gorenjca. Odda se stanovanje 2 manjši sobi s kuhinjo. Naslov v upravi lista. Volčjaka eno leto starega, dobrega čuvarja, dresi ranega, takoj prodam po nizki ceni. Naslov v upravi. Naznanilo E Kristančič Ana, trgovina s Čevlji in drugimi potrebščinami, se je preselila iz hiše g. Krenerja v hišo g. Štefcta (poleg gostilne „Zlata riba"). — Cenjenemu občinstvu se priporočam še nadalje za naklonjenost. V zalogi imam več parov čevljev od Din 55 do 651 Poslužite se ugodne prilike! 0 tO £ >CJ (3 E o 0 •M 3 a x AH Vam je že znano ? Kaj? Da dobite pri tvrdki Anton Ješe Tržič, Cerkvena ul. 11 Najsolidnejše in najboljše vsakovrstne čevlje, moške damske ini otroške že od Din 18— naprej Jazbec - Kranj j nudi ugotovljene obleke za 'dečke in moške po cenah brez konkurence. Decja obleka 3 in 4 leta za Din 48--Moška obleka - Din 180-Moška obleKa boljše vrst© Din 295- Istotam blago za obleke, srajce, kravate, nogavice itd. V Vašem interesu je, da si ogledate mojo zalogo, iz katere si lahko za mal denar izberete dobro obleko ali pa blago. Priporoča se ALBIN JAZBEC, KRANJ Gospodinje! Za veliko noč vam nudi prima orehova jederca ter vse ostale potrebščine za potice in kolače po nizkih cenah znana trgovina Ivan Rekar, Kranj Dobra postrežba. Nizke cene. Ljubitelji narodne noše I Pasove, tajroše, uhane i. t. d. dobite najceneje v veliRi izbiri pri 6. Rangus Kranj istotam velika izbira ur, zlatnine in sre-brnine po priznanih nizkih cenah. Pred nakupom pridite in si oglejte sami in prepričali se boste! Popravila se strokovno točno izvrše. Kupujem staro zlato in srebro. I. zlatarska delavnica na Gorenjskem. FOTOGRAF ROVŠEKŠTEFAN V KRANJU, COJZOVA CESTA ŠT. 4. (PRI POKOPALIŠČU) SE PRIPOROČA VSEM ZA OBILEN OBISK, ZA VEČJE SKUPINE PRIDEM TUDI NA DOM BREZPLAČNO. IZVRŠUJEM VSA AMATERSKA DELA V NAJKRAJŠEM ČASU IN IMAM V ZALOGI FOTOPOTREBŠČINE VSEH ZNANIH TVRTK Zakaj so čevlji, Kupljeni v trgovini Franc Strniša - Kranj najboljši? Zato: I. ker je domače ročno delo, 2. ker je blago as« čevlje prvovrstno I Kar je najvažnejše. Je to, da so kljub dobri kvaliteti cene n I z k el Kupite tudi Vi za veliko not čevlje v naši trgovini I Zap Halo ! .m„j c: da dobi« najboljše novo kolo le pri UIIIIII M, znani domači tvrtki IVAN BITENC - KRANJ trgovina koles in splošuo ključavničarstvo Isto tam Vam napravimo štedilnike, vrtne ograje i. t. d. Vsak, kdor le enkrat kupi v naši trgovini, ostane stalni odjemalec. Trgovina: Vidovdanska 11 (poleg gimnazije) Delavnica: Gasilski trg 7 (pod velbom) Halo 1 28 Stran 6 GORENJEC Štev 1*1 v/m, Perilo oo meri v 24 urah. 'Najnovejši kroji! Moderna srajca z 1 o vrat. dvojne manšete samo Din 37.- Moderna srajca z 2 ovrat. dvojne manšete Din 40,- Fina popelín sraj-ca z 2 ovratnika dvojne manšete Din 58.- Orig. angleški Ro-pelin 2 ovratnika, dvojne manšete Din 65,- Fina svilena po-pelin srajca z 2 ovratnika in dvoj. manšete D 75.-Še finejša D 95.- Srajce iz. najfin. ril. popelina" Din 135.-Orig. angl. Duro--rat popelin Din 170-, Glatka enob. popelin srajca, 2 ovrat. Din 55.-Najboljši ang. popelin Din 65.- Sport french srajca z j)rišit. ovratnikom Din 37.- Kini popelin Din 56.- Ogromna Izbira samoveznic Bela brez ovrat. D 33.-Boljše vrste Din 3?.- Fina bela Din 46.-Najfin. Pique Din 55.- Okf< d hlače gladke Din 11.- Iz barv. frencba D 16.-Bele gradi s portami Din 20.- Svilene samoveznice D 8.-. 10.-. 12. Samoveznice boljše vrste D 15.-, 18.-, 20. in 25.- Spee. letne Tang*nila samovez. D. 20--Najnovejše samov. iz Boucle svile D 28.-Siroke moder. sam. iz zelo teš. svile D 38.-Najfinejše samoveznice iz garantirano čiste naravne svile Din 5->.- Gladke molinos spodnje hlače Din 13.-Boljše črtaste Din 16.-Fine, beli gradi s portami Din 28.- Delavska srajca tnikom 1 Bolje vrste 1 Bela pisana I i Krep športna srajca S kravato Din 46.- Touring, brez kravate Din 36. Bombažne Črtaste nogavice D 6--. Boljše vrste Din 10-, 12.- Bombažne glatke nogavice reki. cena Din 5.-BoljŠe vrste D9-Finejše flor D 12.- 1'ine trpežne nogavice flor D 15.-Svilene flor D 18.-Najfinejše Cotten Din 20,- Kiasna s\ ileuil letnih triko izbira pomladanskih , usnjatih in kleklanih mrežnih rok najnovejših kreacijah \\\ barvah. i v ic Damske nogavice v vseh modnih hanah Cotten nogavice iz svilenega flora Din 25.-Finije / dvojno peto iti špico Din 28.-Najfinejše Lizettu Din 30.-Hellas Din 33.- Vera svil. Cotten nogavice Din 35.-!* F svil. nogavice Din 48.-Mitsonko D 55.-Najfin. svilene Din 70.- Glatke bombažne Trpežne bombaž. ,^ _ nogavice z svil. nogavice D 3.- Illt.5am. \yin 5>. Vzorčaste D 4.- Boljše vrste D 6.- Trdi platneni ovratniki v vseh fazonah D <>.-. 10.- Reklamne moške Zelo močne moš- Krasne moške Poltrdi ovratniki naramnice D 8. e naramnice Din t". svilene naramnice Din 20.- Koščeni (kaučuk) orvutniki, pralni Din 9.-, 12.-, 14.- Din •).-, 10.- Boljše vrste D 12. Najfinejše D 18.- Kinejše Din 25. Grudajaki i/ svilenega irikou Din 10.- 12.- 15.- Damske svilene hlačke Lepo vezana kombine/a v vseh burvuh in veli- iz fin. popelina v vseli kostih I )in 15, 20. 24. 2S barvah Din line modne vzorčaste flor nogavice Din 10.- Najfinejše eleg. nogavice iz me-branega flora Din 12.- Svilene rute v krasnih modernih vzorcih in barvali Din 22.-. 28.-, ">(».-, 65.-. SO.-. 100.-. 110.-. 130.- Posebna ponudba! Saino dokler traja zaloga! 500 kom. tlisto svilenih ic/kili rut v najnovejših vzwicili in barvali Kekbnnna cena kom. samo Din 75.-. IVAH tAYHIK KRAM Za uredništvo in Izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju. Tiski Tivioino. 'i--lmYne;.':i «inistva v Kranju, predstavnik Franc« Uuern->. 64