TEHNIK
Leto XXVII. št. 13
PTUJ, 4. aprila 1974
CENA 1 DIN
NAJUSPEŠNEJŠE VOLITVE V ZADNJIH LETIH
Do 18. ure je na voliščih občine
Ptuj glasovalo nad 95 odstotkov
volilnih upravičencev, od tega jih je
nad 70 odstotkov glasovalo, že v
dopoldanskih urah. Podoben odziv
je bil tudi na volitvah za zbor
združenega dela,' ki so bile pretekli
četrtek in je od 13.762 volilnih
upravičencev glasovalo 12.642 ob-
čanov, kar znaša 92,7 odstotka.
Velik odziv na volitvah ne gre
pripisovati samo zelo dobro izvedeni
organizaciji voUlnih odborov, komi-
sij in volišč; temveč so tokrat
pokazali vžliko zanimanja in zavest
tudi občani, ker jim sedanje novo,
jasnejše in neposrednejše odločanje
o vseh zadevah »v samoupravnem,
združenem in družbeno-političnem
delu zagotavlja, da bodo njihove
zahteve resnično upoštevane in
izvajane ter da je to najbolj odvisno
od dela njihovih delegatov.
Odziv na volitvah v občini Ptuj je
izreden še z drugega vidika, kajti
občina Ptuj ima še vedno veUk
odstotek sezonske in druge delovne
sile (tako doma, kakor v tujini), ki
nima urejenih stalnih in začasnih
prijav bivališč, zaradi česar je
njihova udeležba vedno dvomljiva.
Vendar so tokrat ravno ti preseneti-
li, kakor številni zdomci, ki so se
vrnili v domovino samo zato, da bi
glasovali in izpolnili svoje državljan-
ske dolžnosti in.pravice.
V občini Ptuj je bilo v nedeljo
176 volilnih enot za volitve
kandidatov v družbeno-politični
zbor in volitve delegacij krajevnih
skupnosti z 44.860 volilnimi upravi-
čenci, od katerih je volilo 39.718
občanov, 3.480 pa jih je opravičeno
odsotnih zaradi bivanja v tujini. K
temu številu bodo prišteti še glasovi
občanov, ki služgo kadrovsko
službo v enotah JLA. Trenutna
udeležba brez njih je 95,89
odstotka.
Nepopoln rezuhat glasovanja za
družbeno-politični zbor je 86,20 %
ZA, 9,73 % PROTI, 4,07 %
glasovalnih lističev je bilo NEVE-
LJAVNIH.
Za člane delegacij zasebnih
kmetovalcev je bilo 150 volilnih
enot in je odstotek udeležbe po
območjih naslednji: Gorišnica 98,95
Lovrenc 98,60 %, Cirkulane
97,85 %, Rogoznica 96,35 %,
Majšperk 95,89 % in Juršinci 94,35
%.
Posebna komisija občinske konfe-
rence SZDL in KS Ptuj je ocenjevala
urejenost volišč na področju občine
Ptuj. V občinskem merilu so bila
nagrajena naslednja volišča:
1.	volišče Drenovec v Zavrču,
2.	volišče Majski vrh v K. K.,
krajevna enota Videm pri Ptuju,
3.	volišče Kungota v kultur,
domu, enota Kidričevo,
4.	volišče Ptujska gora v krajevni
pisarni,
5.	volišče Podvinci v gas, domu,
enota Rogoznica,
6.	volišče Grlinci pri Francu Tošu,
enota Juršinci.
V merilu Ptuja pa so simbolične
nagrade prejela naslednja volišča:
1.	Volišča Budina v gostUni
Kuhar,
2.	volišče v bohiišnici Ptuj,
3.	volišče v upravi G. P. E^rava.
Zaradi izredne izenačenosti po-
sebna komisija kljub točkovanju ni
mogla razvrstiti naslednjih volišč in
jih je vse z enakim seštevkom
uvrstila od 4. do 10. mesta, čeravno
je prvotno bilo predvidenih le pet
nagrad. V to skupino spadajo
volišča: gasilski dom v Spuhlji,
volišče v naselju bratov Reš, volišče
GomUšek v Krčevini, Klub mladih,
glasbena šola v Ptuju, OŠ Ivan
Spolenjak in kovinska šola.
Volilni odbor volišča v bolnišnici,
ki je prejel nagrado za dmgo mesto,
je členil, da celotni denarni
prejemek nameni v sklad za gradnjo
ptujske bolnišnice.
V počastitev VII. kongresa ZKJ
v počastitev VII. kongresa ZKS je
bil v torek, 2. aprila 1974, svečan
sprejem 30 novih članov v ZK. V
skladu s svojim programom bo
komite občinske konference ZKS
Ptuj organiziral svečane javne spreje-
me novih članov v delovnih organi-
zacijah, to je v okolju, kjer člani
delajo. Prvi tak sprejem je bil v
prostorih centralnega skladišča Mer-
cator - TOZD „Panonija" Ptuj;
naslednji je predviden koncem aprila
v tovarni avto opreme itd.
V torek ob 13. uri seje zbralo v
posebej okrašenem prostoru central-
n^a skladišča ob Rogozniški'cesti
vs^ 30 novosprejetih iz 11 osnov-
nih oiganizacij ZKS iz delovrun
kolektivov, njihovi sekretarji in dru-
gi vodilni komunisti, člani komiteja
in delegati VII. kongresa ZKS. Tudi
delavci v skladišču so za nekaj
rrunut ustavili delo m prisostvovali
svečanosti, ki jo je začel sekretar
komiteja Alojz GOJCiC.
Svečani govor je imel Dimče
STOJCEVSKI, organizacijski sekre-
tar komiteja, ki je obenem tudi
predsednik komisije za organizira-
nost in razvoj ZK. V svojem govoru
je orisal revolucionarno pot ZKJ,
njeno klejno moč in trdnost pri
uresničevanju interesov delavskega
razreda; predvsem pa njeno odloč-
nost in doslednost pri izvajanju
nalog pisma tovariša Tita in sklepov
29. seje CK ZKS. Ko je govoril o
nalogah vsakega komunista, o oseb-
nem liku vsak^a člana ZK, je med
drugim dejal:
lik komunista je zelo po-
membno njegovo osebno življenje,
ne gre za asketizem, vendar komu-
nist mora s svojim osebnim zgledom
pokazati, kako se bori za nove
odnose med ljudmi, za dostojanstvo
med ljudmi na podlagi proletarske
morale in marksizma. Komunist
mora razvijati prijateljske odnose
med ljudmi, med sotovariši, od te^a
je odvisen tudi uspeh njegovega
dela. Komunisti morajo biti skromni
ljudje, vendar vsepovsod tam, kjer je
na.jtežje,. ne ocenjujemo jih po
njihovih besedah, temveč po delu in
rezultatih tega dela. Resnica je
najmočnejše orožje vsakega komuni-
sta .. ."
Ker je sklep o sprejemu v ZK
vsaka organizacija že sprejela za
svoje člane, je/ sekretar komiteja
novosprejetim čestital in vsakemu
posebej svečano izročil člansko
knjižico, značko VII. kongresa ZKS
in priložnostno literaturo ZK. Di-
rektor TOZD .^'anonija" Branko
GORJUP, član CK ZKS, je za tem
novosprejetim članom ZK na kratko
opisal to - eno največjih skladišč te
vrste v Sloveniji, ki so si ga potem
tudi skupno ogledali. Večina delega-
tov pa se je po svečanosti odpravila
na pot v Ljubljano, kjer sodelujejo
na VII. kongresu ZK Slovenije.
F. Fideršek
Se spominski posnetek	(Foto: Kosi)
vreme
do nedelje, 14. aprila 1974.
Polna luna bo v soboto, 6. aprila
ob 22. uri. Napoved: ob koncu
tedna se bo vreme zboljšalo:
postopoma se bo otoplilo.
Alojz Cestnik
2 stran
tednik — ČETRTEK, 4. aprila 1974
Praznični volilni dnevi v Ormožu
Oba volilna dneva sta za občane
občine Ormož pomenila pravi
praznik. To priča izredno visoka
udeležba na volitvah.
Tudi v Ormožu so prve člane
delegacij izvolili že 28. marca.
Takrat je volilo 2478 od skupno
vpisanih 2587 volilnih upravičencev
v delovnih organizacijah kar pome-
ni, da je volilo 95,79 odstotka
vpisanih volilcev svoje delegacije, ki
bodo pošiljale delegate v zbor
združenega dela SO Ormož.
V še večjem številu in odstotku so
se delovni ljudje občine Ormož
udeležili volitev v nedeljo, 31.
marca, ko smo volili družbenopo-
litični zbor, delegacije krajevnih
skupnosti in delegacijo v SLOVIN -
TOZD obrat za kooperacijo Ormož.
Slednjo delegacijo je v občini
Ormož volilo 4541 od 4575 volilnih
upravičencev ali 99.20 odstotka. Za
volitve družbenopolitičnega zbora
in temeljnih delegacij krajevnih
skupnosti je bilo vpisanih 12.076
volilnih upravičencev, od tega jih je
glasovalo 11.688 ali 96,8 odstotka.
V nedeljo so občani ormoške
občine volili na 58 voliščih 8
delegacij v zbor krajevnih skupnosti,
ki dcupaj štejejo 143 članov in
dvajset članski družbenopolitični
zbor. Kmetje pa so še dodatno volili
na 53 voliščih 25-člansko dele-
gacijo, ki bo v zbor združenega dela
občinske skupščine pošiljala vsaki-
krat 8 delegatov.
Na štirih voliščih so v nedeljo bile
volitve končane do 9. ure, večino
volišč pa so zaprli zgodaj popoldne.
Več o volilnih zanimivostih bomo
poročali prihodnjič. Takrat bodo
znani tudi dokončni izidi volitev, saj
bodo te dni prišle po pošti tudi
glasovnice tistih volilnih upravi-
čencev, ki so na odslužen ju
kadrovskega roka.
Čimbolj očistimo Kidričevo
Poročali smo že o pripravah na
III. krajevni praznik krajevne
skupnosti Kidričevo, ki bo v aprilu.
Krajevni odbor naselja Kidričevo I.
ima za letos tudi svoj program dela
in predsednica KO ANA VRABIČE-
VA je pripravila apel vsem kraja-
nom, s katerim jih obvešča, da so se
že pričele akcije iz letošnjega
programa dela. V njem je poudarje-
no, da čakajo letos Kidričevo
nekatere posebne prireditve, saj
bodo poleg krajevnega praznika v
aprilu praznovali tudi 20-letnico
obratovanja tovarne, poleg tega
bodo v Kidričevem letos še III.
tradicionalne športne igre aluminij-
cev Jugoslavqe pod skupnim nazi-
vom „ALUMINIADA". Brez dvoma
mora vse to spodbuditi slehernega
krajana k temu,da čimbolj uredimo
kraj. Akcije obsegajo predvsem
ureditev zemljišča za park „ARBO-
RETUM" pred osnovno šolo,
pripravo terena za TRIM stezo,
čiščenje in odvoz pepela od blokov
s centralno kurjavo, odvoz smeti in
nepotrebne navlake ter ureditev in
čiščenje otroškega igrišča. Gotovo
bodo vsi krajani naselja ta apel
sprejeli z razumevanjem in čimbolj
uredili okolje ne glede na zadnje
dogodke okrog lomljenja okrasnih
dreves od naselja do tovarne, kar je
storil neznani nepridrorav.
F. M.
Rdeči križ Slovenije
vas poziva, da se s svojim prispevkom pridružite akciji zbiranja pomoči za
žrtve hude lakote v Afriki.
Vse leto 1973 smo bili priče hudega položaja, v katerem so se znašli ljudje
teh dežel, pomagali smo jim in želeli, da bi letošnje deževje njihov^ položaj
izboljšalo. Žal se to ni zgodilo. Izgube živine in poljskih pridelkov so
katastrofalne, lanska letina je npr. v Nigru dala le 25 % v običajnih letinah
pridelanih pridelkov. Zato bo letošnje leto za te ljudi, ki danes zaradi lakote
umirajo v več stotinah dnevno, še težje. Moramo jim pomagati preživeti.
Denarni prispevek lahko nakažete na'tekoči račun
50103-678-51579 - RO RK Slovenije (za pomoč Afriki),
če pa bi radi darovali kak prehrambni artikel, pa vas prosimo, da se
predhodno povežete z našo operativno skupino (telefon: 24-294, Ljubljana)
zaradi dogovora o prevzemu in transportu.
Za vaše sodelovanje in prispevek se vam vnaprej zahvaljujemo!
RDECl KRIŽ SLOVENIJE
Kurirčkova pošta na poti
Ob prisotnosti pionirjev ptujskih osnovnih šol, predstavnikov družbeno-
političnih organizacij, članov ZZB NOB in številnih Ptujčanov je ob 11. uri
in trideset minut krenila izpred mestnega gledališča v Ptuju republiška
kurirčkova pošta. Pred tem so bile sprejete lokalne kurirčkove pošte, Njihov
sprejem pa je bil popestren z igranjem ptujske godbe na pihala ter z
recitacijami in pevskim zborom osnovne šole rane Osojnik" Ptuj.
Foto: Kosi
Uspele volitve v bistriški občini
Na območju občine Slov.
Bistrica je 14 krajevnih skupnosti, v
katerih je bilo minulo nedeljo ll2
volišč. Vsa so bila svečano okrašena,
velik odstotek vohlcev pa jih je
obiskal že v zgodnjih jutranjih urah.
Na letošnje volitve so bili
prebivalci bistriške občine posebno
skrbno pripravljeni, saj so se z
načinom nove samoupravne uredit-
ve seznanjali že daljše obdobje prej.
Rezultat ni izostal, saj je volilo na
112 voliščih občine kar 19.468
občanov od ,20.323. To predstavlja
96 odstotkov vseh volilcev kar je
tudi doslej največji voUlni uspeh.
Na petih voliščih krajevnih
skupnosti jebila dosežena 100
odstotna udeležba.
Prebivalci občine Slov. Bistrica so
izvolili 251 delegatov temeljnih
delegacij iz krajevnih skupnosti in
25 delegatov za družbeno politični
zbor skupščine občine Slov. Bistri-
ca, za katere je glasovalo 86 odstot.
volilcev.	VH
tednik — Četrtek, 4. aprila 1974
stran 3
Kaj vse do
leta 1977?
OBRT
Družbeni sektor obrtne dejavnosti
je v letu 1972 proizvedel 6,7 %
družbenega proizvoda v gospodarski
dejavnosti ptujske občine. Razmere
med ustvarjenim družbenim proiz-
vodom v družbenem in zasebnem
sektorju je 80:20. V preteklem
srednjeročnem obdobju je naraščal
družbeni proizvod v družbenem
sektoqu obrti po poprečni letni
stopnji 20,6 %, v zasebnem sektorju
obrti pa po poprečni letni stopnji
23,9 %. V omenjenem obdobju je
obrtna dejavnost najhitreje narašča-
la v štirih večjih obrtnih podjetjih -
Sigma, POM, Elektrokovinar in
Pleskar, v katerih je bilo zaposlenih
v letu 1972 že 82 % delavcev
družbenega sektorja obrti. Glavna
značilnost obnne dejavnosti v
preteklem obdobju je, da naraščajo-
čemu povpraševanju po obrtnih
storitvah ni sledilo ustrezno poveča-
nje tovrstne ponudbe.
Perspektivni razvoj obrtne dejav-
nosti je zasnovan na komplementar-
ni usmeritvi in na dolgoročno
postavljenih ciljih. Tako bo morala
občinska skupščina s svojo družbe-
no ekonomsko politiko v nasled-
njem obdobju pospeševati razvoj
storitvene obrti, kot prevladujoče
dejavnosti v zasebnem sektorju.
Izdelati bo potrebno konkreten
program razvoja z^ebne obrti v
občini Ptuj. Na osnovi predvidenih
projekcij razvoja bo v naslednjem
obd.obju naraščal družbeni proizvod
v družbenem sektorju obrti po
poprečni Ifetni stopnji 6,7 % -
vk^učno s komunalo, v zasebnem
sektoqu obrti pa po poprečni letni
stopnji 4,9 %. Število zaposlenih v
družbenem sektorju obrti se bo
povečalo na indeks 104,8.
STANOVANJSKO
KOMUNALNA DEJAVNOST
zajema razvoj stanovanjskega go-
spodarstva in komunalnega urejanja
mesta in naselij. V obdobju
1967-1971 je bilo zgrajenih v obeh
sektorjih lastništva 746 stanovanj. V
okviru splošne družbene politike se
je pospeševala gradnja zasebnih
stanovanj, ki so v tem obdobju
predstavljala kar tri četrtine vseh
novogradenj.
Sr^stva iz stanovanjskega pri-,
spevka so bila trošena za subvencio-
niranje stanarin in enostavno repro-
dukcijo, za stanovanjsko gradnjo pa
je ostalo 33.371 tisoč din od
skupn,o zbranih sredstev iz naslova
stanovanjskega prispevka v višini
43.226 tisoč din. Zasebna stano-
vanjska gradnja je bila stimulirana ?
neposrednimi bančnimi krediti in
krediti organizacij združenega dela.
V preteklem obdobju je bilo
dokončanih poprečno 149 stano-
vanj letno, kar je glede na obstoječe
potrebe še zdaleč premalo.
V naslednjem planskem obdob-
ju bo potrebno doseči, da bodo
ustvarjalci sredstev, upravljalci in
koristniki stanovanj ter graditelji v
znatno večji meri udeleženi pri
izvajanju in oblikovanju stanovanj-
ske politike. Hkrati pa be potrebno
doseči boljšo organizacijo finansira-
nja, gradnje ter upravljanja v
celotnem stanovanjskem gospodar-
stvu. Po programu stanovanjske
gradnje bo v naslednjem obdobju
zgrajenih letno poprečno 200
stanovanj, od tega 103 družbena in
97 zasebnih.
V okviru predvidene industrijske
in stanovanjske gradnje bo v bodoče
potrebno reševati gradnjo komunal-
nih naprav in objektov. V okviru
reševanja tega perečega problema je
že izdelan program modernizacije
lokalnih cest, ki predvideva v
naslednjem planskem obdobju mo-
dernizacijo 66 km lokalnih cest.
Sredstva za modernizacijo se bodo
zbirala iz naslova krajevnega samo-
prispevka, posebnih prispevkov ob-
čanov in organizacij združenega
dela, občinskega cestnega sklada ter
iz bančnih sredstev. Izdelati bo
treba tudi dolgoročni program
preskrbe naselij s pitno vodo ter
izdelati konkretne projekte , za
najbolj problematična območja.
Podobna je problematika s kanali-
zacijo, saj je obstoječa 'mreža
kanalizacije nezadostna in zastarela.
V naslednjem obdobju bo potrebno
zgraditi mrežo kanalizacije na
desnem bregu Drave, na levem bregu
Drave pa zgraditi manjkajoče
kolektoije in kanalizacijo industrij-
ske cone. Predvidena je tudi
kanahzacija v Kidričevem in Majš-
perku.
Obnoviti in razširiti bo potrebno
električno omrežje. Glede na
sedanje in predvidene potrebe bo še
treba zgraditi najmanj 40 novih
napajalnih transformatorjev in za te
približno 45 km visokonapetostnih
priključkov vodov in približno 20
cm nizkonapetostnega omrežja.
Da bi zagotovila trajne vire
financiranja komunalne dejavnosti
je občinska skupščina formirala
komunalni sklad. Iz tega sklada se
financira komunalno opremljenje
zemljišč, izdelava urbanistične do-
kumentacije in investicijsko tehnič-
na dokumentacija za komunalne
objekte, gradnja in vzdrževanje
komunalnih objektov, nakup stavbe-
nih in drugih zemljišč ter vzdrževa-
nje javnih površin.
Še o asfaltu
v Leskovcu
Vaščani Leskovca sprašujejo,
kako je z modernizacijo ceste skozi
naselje, zato je krajevna skupnost
Leskovec skUcala za 21. marca
sestanek iniciativnega odbora za
asfaltiranje republiških cest, ki vodi
skozi vas.
Sestanka sta se udeležila tudi
gradbena ing. Miran Počkar in Franc
Reiner, kot predstavnika -republi-
škega sklada za ceste iz Ljubljane in
pojasnjevala težkoče sklada (seveda
finančne) ter dajala smernice, kako
bi se dalo doseči realizacijo zamisli,
in Anton Žagar podpredsednik
skupščine občine Ptuj, ki je
tolmačil probleme občine. Iz vs^a
tega je bi o izluščeno, da se je treba
leta 1976 vključiti v seznam za
planiranje republiacih cest.
Krajani, na čelu z iniciativnim
odborom se skrbno pripravljajo in
nenehno pridobivajo interesente-so-
financerje za dosego postavljenega
cilja. Dela se, kolikor se da, v upanju
na pomoč merodajnih faktorjev, da
se prizna pasivnost in zaostalost
kraja in se dodeli, oz. uredi vsaj kak
km cestišča in prebivalce reši
preobilnega vdihavanja cestnega
prahu, ki se v oblakih vali za
motornimi vozili.
Perspektive sicer niso bleščeče,
vendar si je iniciativni odbor
postavil nalogo izvesti akcijo in ne
vreči puške v koruzo.
JM.
S VETOVNI DAN ZDRAVJA 1974
PRAVILNA PREHRANA - BOLJŠE
ZDRAVJE
Letošnji svetovni dan zdravja je posvečen prehrani z geslom
.PRAVILNA PREHRANA - BOLJŠE ZDRAVJE".
Prehrana je važna v življenju
vsak^a človeka. Se veliko pomemb-
nejša pa je za šolskega otroka,
kateremu mora hrana ustvarjati tudi
pogoje za pravilno rast in razvoj, ne
pa samo za vzdrževanje življenja in
delovne sposobnosti kot pri odras-
lih.
Otroci, ki so lačni ali se
nepravilno hranijo, ne zaostajajo za
svojimi sovrstniki samo po teži,
temveč tudi po rasti v višino.
Puberteta pri nepravilno hranjenih
otrocih nastopa kasneje in tudi
celoten razvoj otroka je zavrt.
Kalorij sk o in tudi kvalitativno
nezadostna prehrana zmanjšuje od-
pornost organizma proti škodljivim
vplivom in je v vzročni zvezi z
nizom obolenj.
Taki nepravilno prehranjeni otroci
se težje zberejo v šoli, hitreje se
utrudijo, so bledični, imajo slabo
držo in nagibajo k prehladnim
obolenjem.
Statistični podatki sistematičnih
pregledov šolarjev v ptujski občini
kažejo, da je skoraj četrtina naših
šolarjev nezadostno - nepravilno
hranjena. Zelo visok je procent
deformacij, predvsem prsnega koša,
ki je tudi v neki meri posledica
nepravilne prehrane iz obdobja
dojenčka in predšolske dobe. Našim
otrokom primanjkuje v prehrani
predvsem beljakovin in vitaminov,
zato naj bo naša skrb posvečena
temu, da bodo vsi otroci vključeni v
šolsko mahe o* ki pa mora biti
kvalitetna. Malica mora praviloma
pokrivati eno tretjino dnevnih
potreb po beljakovinah in vitaminih.
Glavna naloga šolske malice je
namreč ta, da nadoknadi količinsko
in kakovostno pomanjkljivost doma-
če prehrane. Poleg te osnovne
naloge pa ima šolska malica še druge
naloge. Po daljšem času, prebitem v
šoli, je učencem potreben obrok
hrane, da se izboljša njihova
kondicija, da se zmanjša utrujenost
ter izboljša pazljivost in koncentra-
cija in se tako doseže boljši učinek
šolskega dela.
- In še na eno važno stvar bi
opozoril, ki jo opazujem na našem
območju.
ZELO MALO JE OTROK, KI
ZJUTRAJ REDNO ZAJTRKUJE-
JO. Vsak organizem pa ravno zjutraj
potrebuje hrano - mlad še posebno,
zato letošnji dan zdravja posvetirno
tudi temu problemu, na katerega
opozorimo starše.
■ S pravilno prehrano se namreč že
ustvarjajo pogoji za zdravje odrasle-
ga in le zdrav otrok lahko doseže
maksimalen napredek in uspeh v
šolskem delu.
Dr. Jože Udovič
4 stran
tednik — ČETRTEK, 4. aprila 1974
Testiranje steyerjev na Tehnoservisu
Tehnoservis - TOZD Kmetijskega
kombinata Ptuj je pripravil v
sodelovanju z ljubljanskim Agro-
progresom in tovarno „Steyer" iz
Avstrije brezplačno testiranje trak-
torjev te tovarne. Alojz Ganza,
direktor Tehnosei-visa, nam je s tem
v zvezi povedal: „Že dalj časa smo
povezani s firmo Steyer, ki je na
našem tržišču precej dobro zasto-
pana. Sodelovanje je pripeljalo do
tega, da imamo že dalj časa njihov
garancijski servis. Naša trgovina je
založena z vsemi steyerjevimi
rezervnimi deli, ki jih je moč dobiti,
kajti na splošno jih primanjkuje. Z
letošnjim letom bomo mdi zalogo
traktorjev povečaU; za njimi je vse
več povpraševanja, ker so zares
dobri. S tem pa ne trdim, da so riaši
IMT-Furguson kaj slabši. Vendar je
zraven ursusov, fiatov, zetorov in
IMT^urgusonov na našem področju
skoraj največ steyerjevih traktorjev,
kajti tudi po ceni so pristopnejši.
Povezani smo tudi z firmami, ki sem
jih pravkar naštel, tudi za njih
opravljamo sei-vise in tudi z
njihovimi deli je naša trgovina
založena. Traktorje pa testira pri nas
le firma Steyer. Enkrat na leto
pošljejo svojo potujočo delavnico s
str kovnjaki in mehaniki k nam in
tukaj na Tehnoservisu testirajo
brezplačno vse traktorje njihove
zniunke. Ce je stroj v redu, traja
testiranje traktorja okoh pol ure, če
pa ni. 90 takoj na voljo naši
mehaniki in strokovnjaki iz ljubljan-
skega Agroseivisa, ki lahko hibo v
najkrajšem času odstranijo. Test ni
isto kot tehnični pregled, ampak se
testira le moč in stanje traktorja ter
njegovih agregatov, pri tem pa sc
dajejo različni napotki in informa-
cije o uporabljanju. Priznati moram,
da zadnje čase posvečamo vse več
pozornosti kmetijski mehaniz.iciji in
kmetu nasploh, saj smo svojo
poslovanje poskusih prilagoditi kme-
tovemu času, tako, da delamo vsak
dan razen sobote od šestih zjutraj pa
tja do dvajsete ure zvečer," je ob
koncu našega pogovora dejal
direktor Tehnoservisa. Naj morda še
dodamo, da se je vršilo testiranje v
sredo in četrtek - 20. in 21. marca.
V obeh dneh pa je bilo
»pregledano" okoli osemdeset „šta-
jerjev".
In kaj so o tem menili lastniki
traktorjev?
Janko Pihler, kmet iz Mostja:
„Traktor sem kupil v Avstriji pred
dvema letoma. Do sedaj je bil še
brez popravila, edina skrb mi je bila
mazivo in gorivo, tega pa ne troši
veliko. Zelo mi je všeč, da firma
tako lepo skrbi za svoje traktorje.
Ce bom še kdajkoli kupoval kaj
sličnega, bom kupil zagotovo
steyerja, saj dobiš tu, na Tehnoser-
visu, skoraj vse rezervne dele zanj."
Martin Stopinšek iz Zg. Hajdine:
„Pred letom dni smo ga kupili, no,
lastnik je oče, vozim ga pa
večinoma jaz. Z njim lahko storiš
marsikaj koristnega. Zraven te^a,da
z njim odlično orješ, voziš in kosiš,
ga lahko uporabiš tudi kot
pogonsko sredstvo, skratka z njim
sern zelo zadovoljen in všeč mi je,
da je vsako leto brezplačno
testiranje, tako lahko vozim bolj
brezskrbno. Sicer pa do sedaj še
nisem imel z njim nobenih-težav.
Vžge kot . . . Kolikokrat se mi je že
zgodilo,, da mi ni vžgal avto, za
traktor pa se ne spominjam, da bi
zatajil."
Traktorjev pa niso vozili le možje
in fantje, tudi ženske so bile med
vozniki, le da so bile bolj
strahopetne. Tako je neka ženska
zbežala pred našim fotoreporterjem
- pa ne zato ker ima brke, ampak
zato, ker je pač od „cajtng".
Končno pa smo ujeli pred objektiv
tudi predstavnico nežnega spola.
Ana Kirbiš iz Prepolj: „Traktor
mora biti na kmetiji, lani spomladi
sem ga kupila. Vozim ga najraje kar
sama. Včasih mi pomaga kateri
izmed sinov; štiri imam, pa jih je
težko obdržati doma. Zvedela sem,
da mora z njim na servis v Ptuj, a
sem bila najbolj presenečena, ko so
mi dejali, da ne bo treba za to
odšteti niti ficka — lepo od njih,
tako od Tehnoservisa, kot od firme
Steyer", je zaključila korajžna
ženska.	-OM-
Ana Kirbiš: ,,Traktor mora biti na kmetiji. . (posnetek: M. Ozmec)
OPLOTNICA
Člani dramskega krožka pri
kulturno umetniškem društvu v
Oplotnici pripravljajo te dni pod
vodstvom režiserja in ' lektorja
Milana Vidica iz Slov. Bistrice
opereto češkega skladatelja Edvarda
Ingriša „Tam za goro". V izvedbi te
operete sodeluje dvanajst solistov
amaterjev, pevski zbor iz Oplotnice
in pihalni orkester iz Slov. Bistrice.
Predvidevajo, da bodo premiero
izvedli v Oplotnici na dan pred
praznikom ustanovitve OF Sloveni-
je, 26. aprila.	VH
Uspešna delovna akcija mladincev
NK Aluminij Kidričevo
Mladinci, ki vadijo pri NK Aluminij v Kidričevem, so se pred kratkim
dogovorili s krajevno skupnostjo za delovno akcijo izkopa jarka za cestno
razsvetljavo, ki vodi od križišča pri zdravstvenem domu do tlakovane ceste.
Te akcije so se lotili mladi v soboto in nedeljo - 30. in 31. marca ter se 5
Mladi športniki so pridno vihteli krampe in lopate, seveda ni šlo brez žuljev
na rokah, pa kaj zato, dobili bodo denar za nove „K0PACKE".
Posnetek: Ivo Maltar
tem pridružih prazničnemu vzdušju ob volitvah. Nad 20 mladincev je
končalo z izkopom okoli 400 m dolgega jarka že v nedeljo dopoldne. Seveda
so tisti, ki že imajo volilno pravico, bili v nedeljo zjutraj med prvimi na
volišču v osnovni šoli Borisa Kkiriča ter tako pokazali svojo pravo zavest.
Krajevna skupnost bo sedaj v kratkem položila kable in svetilke, tako bo
Kidričevo še bolj razsvetljeno. Mladinci NK Aluminija pa bodo za svoje delo
dobili sredstva za nakup nogometne opreme, ki jim je tako potrebna.
V kratkem bodo začeli Kidričani graditi tudi TRI.M stezo, pri gradnji
katere bodo pridno pomagali vsi mladinci aktiva neselje - tako so vsaj
obljubili - in upamo, da bo mladina postala spet živahnejša in aktivnejša,
kot je bila prejšnja leta.
tednik — Četrtek, 4. aprila 1974
stran 5
Otrok, cesta in mi
Danes ves sodobni svet strmi k vse
hitrejšemu in kar najbolj popolnemu
razvoju prometa in prometnih
sredstev. Razen koristi, ki nam jih
nudi, poznamo tudi njegovo temno
stran. Vsak dan nas opozarja na
premnoge žrtve in na izgube
milijonskih materialnih in finančnih
sredstev, kijih terja od posameznika
in družbe. To pa predvsem zaradi
neznanja o prometni vzgoji, nizke
prometne kulture in drugih vzrokov.
Ko beremo o številnih prometnih
nesrečah, v katerih so izgubili
življenje predšolski otroci, se nehote
vprašamo, ali smo vse storili za
njihovo varnost? Vsega morda res
ne, si pa nemalo prizadevamo v tej
smeri.
Naša prizadevanja, da bi otroka na
ulici obvarovali raznih nevarnosti,
nam otežkoča dejstvo, da pri tem
premalo upoštevamo otrokove raz-
vojne značilnosti. Svet prometa so
ustvarili odrasli za odrasle in ne za
otroka. Torej se naj otrok popol-
noma prilagodi prometu, ki je
ustvarjen oziroma namenjen odras-
lim? Res, to je težko oz.
nemogoče! Ce hočemo, da bo otrok
pravilno ravnal v raznih prometnih
situacijah, moramo naše zahteve
približati njemu - otroku na
dostopen način. Večkrat se nam
zdi, da precenjujemo otrokove
zmožnosti, npr., ko majhnemu
otroku naročamo, ga svarimo, smo
prepričani, da mu je stvar jasna, kot
je nam odraslim, potem pa
ugotovimo razočarani, da le ni tako.
Izhodišče prometne vzgoje je
otrokovo okolje. Narekuje nam
opazovanje, ne le kof prvo, temveč
tudi vedno primerno metodo za
pridobivanje osnovnih spoznanj o
prometu. Predšolski, zlasti mlajši
otrok, spontano posnema odrasle v
svojem okolju. S to lastnostjo nam
omogoča, da ga z zgledi navajamo
na prometno disciplino, da si s
posnemanjem odraslih ali sovrstni-
kov osvoji osnovna prometna
pravila, že predno razume , smisel
prometno varnostnih ukrepov.
Otrok posnema starše, vzgojitelje in
druge v vsemu, kar opazi aU
povzame iz njihovih pogovorov. Ker
ni kritičen, posnema dobro in slabo.
Uspešnost te metode je torej
odvisna od odraslih, od njihovega
vedenja v prometu, od dosledne
disciphniranosti. Starši in vzgojitelji
moramo pokazati svojo discipli-
niranost, toda brez pretiravanja.
Otrok naj pri nas opazi, da je
vzgojitelj oz. njegov spremljevalec
previden, da upošteva prometna
pravila in znake.
Z razumevanjem naj bi obravna-
vali predšolskega otroka v prometu
tudi drugi vozniki, potniki, usluž-
benci prometne milice itd. Z osebno
disciplino in kulturo vzgojno vpli-
vajmo nanje, saj prometna vzgoja ne
more biti izključno naloga staršev
ter poklicnih vzgojiteljev oz. stro-
kovnjakov. Je skupna družbena
naloga in nas vse zadolžuje. Ima pa
to prednost, da vsem omogoča
sodelovanje.	lV
NASTOP SLOVENSKIH
PESNIKOV V PTUJU
V četrtek, 11. aprila, bo ob 19.30
v čitalnici študijske knjižnice v
Ptuju (nad pošto) večer lirike
Janeza Menarta, Toneta Pavčka ter
Ervina Fritza. Ti znani in priznani
slovenski pesniki srednje generacije
bodo brali svoje pesmi ter na
vprašanja obiskovalcev govorili o
svojem delu. v^udno vabljeni!
Znamenit bistriški gabrov drevored
bodo obnovili
Gabrov drevored v Slov. Bistrici, ki v dolžini okoli 400 metrov povezuje
bistriški grad z osnovno šolo ,JPohorski odred", je med nžgbolj zanimivimi
drevoredi te vrste v srednji Evropi. Mislijo, da so ga zasadili v začetku 18.
stoletja.
Se posebno zadnjih nekaj let pa se opaža, da je postal zelo zapuščen, v
njem pa se nabira tudi odpadni material. Polomljene so tudi vse klopi, ki so'
Gabrov drevored,pust in osamljen v središču Stov. Bistrice.
nudile zavetje predvsem mamicam z otroki in ostarelim občanom. Nekdanji
ponos tega mesta je tako postal žalostna podoba bogate preteklosti.
Ob podpori občanov, osnovne šole in Kulturne skupnosti v Slov.
Bistrici nameravajo nasad obnoviti že letos, kar bo dcupno s prenovljenim
delom grada v Slov. Bistrico ponovno privlačilo številne domače in tuje
obiskovalce tega mesta pod Pohorjem.
VH
OSEBNA
KRONIKA
RODILE SO:
Rozina Zelenko, Krčevina pri
Vurberku 23 - Jožeta; Erika
Habjanec, Sagadinova 5 - Damjana;
Rozalija Vočanec, Mali Brebrovnik
40 - Dušana; Silva Sganec,
Trbegovci 1, Videm ob Ščavnici -
Marjano; Martina Kodrič, Muretinci
36 - Lidijo;MarjetaPanič, Vrazova
1 - deklicp; Terezija Zuman,
Opekamiška 23 - Klavdijo; Silva
Mlakar, Paradiž 57 - Dragico;
Marija Toplak, Svetinci 10 -
Bernardo; Helena Hojnik, Draženska
cesta 5 - Valerijo; Majda Putora,
Hrastovec 138 - Zvonko; Ljudmila
Vajda, Plešivica 1 - Boruta; Stanka
Colnarič, Dobravska 3, Ormož -
Metko; Marija Korošec, Lovrenc na
Dr. polju - Tanjo; Marija Bombek,
Litmerk 20 - Florjana; Marija
Plohi, Bukovci 93 - Renato; Marica
Murko, Groharjeva pot 3 - Matejo;
6 stran
tednik — ČETRTEK, 4. aprila 1974
Kolesa brez verige že v serijski
izdelavi
Človekovo vozilo - kolo je v teh
dneh doživelo najtemeljitejše
spremembe in verjetno še dalj časa
ne bo-za ,staro šaro", kakor so
mnogi govorili ob vse bolj
Kolo je tehnično dopolnila in
pričela serijsko izdelovati
kalifornijska letalska industrija
Harris Dynamics Fiziološke študije
sil v človeških mišicah so pokiizale
da človek ustvari največjo moč pri
linijskem gibanju gor in dol nikakor
pa ne pri krožnem kakor je bilo do
sedaj v rabi pri kolesih oziroma
drugih ročnih in nožnih gonilih.
Kolo iz prve proizvodne serije za
prodajo z oznakami MK 2 ima
dvajsetstopcnjski menjalnik in stane
nekaj manj od 300 dolarjev. Njegov
norveški in švedski dvojnik ki ga
prikazuje slika pa ima samo
štiristopenjski menjalnik. Kolesa sc
poganjajo z lahkoto, sedež sc po osi
poljubno namešča v višji ali nižji
položaj in kolo lahko ob normalni
razvijajoči se tehniki Novo kolo je
res nekoliko nevsakdanje bblike
vendar so ga tehnične spremembe v
pogonu napravile nekolikokrat bolj
uporabnega. Novo kolo je takšno:
srednji pogonski obremenitvi
premaga tudi klance s kotom 33
promil kar je že za motorno vozilo
skoraj nedosegljiv vzponski kot Na
kolo se lahko montirajo kolesa
različnih profilov (celo zimske
gume) tako, da se ga lahko
uporablja za vožnjo po pesku ali
močvirju (slika B); nanj pa se lahko
pritrdi tudi manjša kosilnica za
travo ali tlačni element kot
prik;izuje slika A. Novo kolo doseza
tudi znatno večje hitrosti celo do
60 km na uro. Torej. „kolesarska
revolucija" je pred vrati
Telefoto UPI
Proizvodnja novega tipa koles je stekla in kljub začetni visoki ceni so vsa
razprodana
RODILE SO
Jožefa Skrinjar, Savci 73 - dečka;
Helena Ternent, Prešernova 18 -
Petro; Hilda Premužič, Njiverce n.
h. - Tomaža.
Marija Petek, Moškanjci 114 -
dečka; Cvetka Vodišek, Trubarjeva
6 - dečka Ana Zelenik, Zg.
Hajdina 11 - Dušana in Branka;
Marija Malek, Gomila 8 - dečka;
Neža Makovec, Kicar 114 - dečka
Marija Kores, Kočice 53 - deklico;
Neža Vrtačnik, Markovci 7 -
Stanislava; Anica Brumen, Slavci 60
-	deklico; Ivana Tkalec, Središče 11
-	Gorazda; Nada Šajn, Zagrebška
38 - Vesno: Silva Lenart, Spuhlja
142 - dečka; Marija Jurič, Dornava
139 - Branka; Nada Koder,
Jeruzalem 50 - Pavla;
POROKE:
Stanislav Brodnjak, Potrčeva 43
in Jožefa Prah, Ciril-Metodov
drevored 9.
UMRLI SO:
Drago Žižek, Trnovska vas 47,
roj. 1903, umrl 31.3. 1974; Jožefa
Kmetec, Grajena 25, roj. 1890,
umrla 31. 3. 1974.
Rozalija Majer, Župečja vas 1, roj.
19o7, umrla 18. 3. 1974.; Josip
Malioč, Kidričevo 19, roj. 1927,
umrl. 13.3. 1974; Magdalena
Ki ivec,Majšperk 21 roj. 1905;
umrla 10. 3. 1974; Žiga Primožič,
Cirkulane 29, roj. 1899, umrl
23.3.1074.
S lil. sliupščine TKS Ptuj
V torek, 26. marca je bila v
prostorih velike dvorane Narodnega
doma v Ptuju 3. redna skupščina
ptujske Temeljne kulturne skupno-
sti. Na seji so najprej pregledali
sklepe 2. seje skupščine TKS Ptuj za
leto 1974 in programa skupnih
nalog na kulturnem področju
Kuhurne skupnosti Slovenije za isto-
leto. TKS Ptuj potrebuje za
uresničitev svojega programa - kot
smo pisali že v prejšnji številki
TEDNIKA - okoh 4 milijone 367
tisoč novih dinarjev, kar pomeni
0,74 % prispevka od brutto osebnih
dohodkov vseh zaposlenih na
območju občine. Republiška kultur-
na skupnost pa potrebuje za
uresničitev svojega programa sred-
stva, ki pomenijo 0,19 % od brutto
osebnih dohodkov vseh zaposlenih v
SR Sloveniji. Obe stopnji skupaj
znašata torej 0,93 % prispevka od
brutto osebnih dohodkov, ki jih
bodo odtegovali zaposlenim. Koor-
dinacijski odbor .skupščine občine
Ptuj pa je v svojih predlogih za
financiranje skupne in splošne
porabe za leto 1974 navedel za
republiško kulturno skupnost stop-
njo 0,18 za TKS Ptuj pa 0,58 %,
kar je zneslo 3 milijone 412 tisoč
novili dinarjev in bi za uresničitev
postavljenega programa TKS Ptuj
primanjkovalo torej 955 tisoč novih
dinarjev.
10 TKS Ptuj je sicer predlagal za
manj razvita območja diferencirano
- manjšo stopnjo prispevka republi-
ški kulturni skupnosti, a je
skupščina TKS sprejela stopnjo 0,19
% od brutto osebnega dohodka.
Program TKS Ptuj, kot program
republiške kulturne skupnosti bomo
bralcem približali tako, da bo v
vsaki naslednji številki TEDNIKA
po eno nadaljevanje na to temo.
Skupščina TKS je nato obravnava-
la in sprejela besedilo samoupravne-
ga sporazuma o združevanju sred-
stev za uresničevanje nalog skupne-
ga pomena v okviru Kulturne
skupnosti Slovenije. V besedilu je
predlagana že omenjena stopnja
0,19 7c prispevka repubUškikulturni
skupnosti.
Sprejeto je bilo tudi besedilo •
samoupravnega sporazuma o prc^ra-
mu Kulturne skupnosti Ptuj in o
združevanju sredstev za njegovo
uresničitev za leto 1974. V besedilu
je predlagana že omenjena stopnja
0,74 % prispevka od brutto OD za
TKS in stopnja (f,l9 7r prispevka za
republiško kulturno skupnost.
-OM-
Na kolo se lahko pritrdi tudi
kosilnica za travo, ki je ne manjka
okoli privatnih stanovanj in
blokovskih naselij. Posnetek z
zadnje strani
tednik — Četrtek, 4. aprila 1974
stran 7
20 let praznovanja krajevnega
praznika Središče
Praznovanje letošnjega krajevnega
praznika krajevne skupnosti Sredi-
šče ob Dravi se bo pričelo že v
soboto, 6. aprila s svečano
akademijo, ki jo pripravlja osnovna
šola Središče skupaj s krajevnim
prosvetnim društvom in obema
mladinskima aktivoma. Naslednji
dan, to je v nedeljo 7. t. m. se je
zvrstilo več prireditev. Med temi naj
omenimo tradicionalno strelsko
tekmovanje za pokal Središča,
rokometni turnir in telovadno
akademijo TVD Partizan Središče,
ki bo omenjenega dne zvečer v
domu Partizana v Središču.
Praznovanje se bo nadaljevalo v
sredo zvečer - 10. aprila, to je na
predvečer praznika. Na prostoni ob
rokometnem igrišču bo mladina,
zakurila partizanski taborni ogenj.
Sodelovali bodo člani ZRVS in ZB.
Na dan praznika, v četrtek, 11.
aprila bo zjutraj najprej komemora-
cija pri spomeniku žrtev II. svetovne
vojne, nato pa bo slavnostna seja v
avli osnovne šole Središče. Ob 10.
uri se bo pričelo strelsko tekmova-
nje ekip zveze rezervnih vojaških
starešin občine Ormož. Člani te
organizacije se bodo ob 14. uri
pomerili tudi v šahu.
Ob dvajsetem - jubilejnem
prazniku krajevne skupnosti Sredi-
šče bodo ob 13. uri pogostili vse
nad 70 let stare občane svojega
območja. Približno ob 14.30 uri pa
bo povorka kmetijske mehanizacije.
Ves praznični dan bo v šestih
učilnicah osnovne šole odprta
razstava krajevne dejavnosti, na
katero se nekateri občani že lep čas
pripravjajo'.
Letošnji praznik krajevne skupno-
sti Središče je organiziran pod
geslom „20 let praznovanja krajev-
nega praznika Središče". Tudi
razstava bo ubrala pot v to smer, saj
bomo med mnogimi drugimi zanimi-
vostmi tu lahko videli tudi, kako so
se praznovanja odvijala skozi 20 let.
Razumljivo je, da bodo Središčani
in okoličani, tako kot je že navada
svoj praznik sklenili s prijetno
družabno prireditvijo v domu
Partizana.
KAJ JE BISTVO RESNIČNE
UMETNOSTI
Picasso je v svoji zapuščinski
dokumentaciji zapustil tudi pismo v
katerem je sam ocenil svoje delo, ki
ga je javnost tako popularizirala,
poskušal pa je razjasniti tudi pojem
umetnosti v tako realni luči, da so
se celo njegovi privrženci prijemali
za glavo med branjem omenjenega
pisma.
„V umetnostnem merilu sb moje
stvaritve brez vsakršne vrednosti.
Ustvarjal sem jih zaradi želje mase,
ki je moj stil sprejela kot eden
izmed stilov ustvarjalne mode na
področju slikarskega upodabljanja.
Vsa ta dela ne bodo imela trajne
vrednosti, ker gledalcu, predvsem pa
zanamcem ne bodo ničesar pove-
dala, niti kaj sem čutil, niti kaj sem
hotel prikazati.
. . . Umetnost mora biti preprosta
in dovršena hkrati ter brez zadržkov
razumljiva za vsakogar, neg lede ali
gre za področje glasbe, poezije,
literarnega in slikarsk-kiparsko
upoda.bjajočega ustvarjanja.
Slika polna črt,.vijug in krogov
pod katero je napis: ,JPomlad na
vasi" ni umetnina. Pravtako bi lahko
pod njo pritrdili na tisoče naslovov.
Isto velja za poezijo brez vsebine,
oblike in rime. Človek mora v
umetnini sam najti bistvo in cilj brez
dodatnih naslovov in uvodnikov.
. . . Sramotno je priznati, da je
med današnjimi umetniki tega
stoletja bilo le malo resničnih
umetnikov. Večina so bili to
narejeni umetniki, ki so delali ob
podpori posameznih družbenih kro-
gov, ki so jih popularizirali, čeravno
je bila njiliova dejavnost v marsičem
skregana s vsemi osnovami umet-
nosti. Sramotno je priznati, da so
edini resnični mojstri umetnosti v
sedanjo^i ponarejevalci umetnin in
dragocenosti preteklili obdobij.
. . . Kaj pomeni za človeka
kubizem, modernizem in druge
struje v ,„umetniškem" ustvarjanju,
ko pa za človeka niso ničesar
pozitivnega prinesli, kvečjemu le
obratno, da so umetnine postale
nerazumljivi rebusi in uganke, kijih
ne moremo dojeti, če nam je znan
njen naslov ali pa tudi ne. Umetnost
naj bi služila razvedrilu človekove
duševnosti, ne pa da ustvarja dvome,
nejasnost in negotovost. To ni
umetnost, pa četudi ima v seda-
njosti veliko podporo. Prepričan
sem, da bo to potrdil čas
prihodnjosti in naši zanamci. Včasih
so bili za umetnost potrebni
strokovnjaki in talenti, danes pa je
dovo^, da imaš prijatelja z debelo
denarnico in velikim vplivom na
okolico. Ljudje sedanjosti imajo
zelo malo smisla za umetnost,
vendar zagotovo upam, da ne bo več
dolgo tako."
Odlomek, ki smo ga zapisali je
resnično oster, toda aU ni tudi
resnična podoba stanja umetnosti
zadnjih nekaj deset let, ko ljudje
sami ne vemo kaj hočemo, da smo
prišli tako daleč, da imamo za
umetnine stvari, ki jih nekateri
delajo iz največkrat čudaškega
izživljanja.
Utesnjenost prostorov bistriške
matične knjižnice
Trenutno razpolaga Matična knjižnica v Slov. Bistrici z nad 15.000
knjigami. Število pa se vsak mesec povečuje za nove desetine knjig. Matična
knjižnica v Slov. Bistrici je centralna za območje bistriške občine in v svoj
okvir vključuje še podružnične knjižnice v Poljčanah, Oplotnici, Pragerskem
in Makohh ter potujočo knjižnico.
Razen knjižnice je v Matični knjižnici Slov. Bistrica tudi lepo urejen
narodopisni muzej, ki je zrastel po zaslugi ravnatelja Miljutina Arka.
Občasno so v teh prostorih tudi razstave in srečanja. Vse to pa je danes že
zelo utesnjeno v razpoložljivih prostorih.
Letos je v bistriški Matični knjižnici vpisanih še nad 4000 članov,
medtem ko je veliko število tuui občasnih bralcev in dnevnih obidcovalcev,
ki spremljajo novosti iz časopisov in revij.
Vse to je povzročilo razmiš^anje o utesnjenosti in razbremenitvi
sedanjih knjižničnih prostorov. V ta namen že imajo v neposredni bližini
dodeljene dodatne prostore, v katerih bodo še letos uredili pionirsko
knjižnico in čitalnico. V- njej bodo zaposlili novo delovno moč, kije že v
sedanjem poslovanju nujno potrebna. Dnevno izdajo v tej knjižnici tudi več
kot sto knjig.
VH
K^ab težavam pn uelujc Knjižničarka Laura Lešnik vedno nasmejana in
pripravjena tudi z nasveti pomagati pri izbiri knjige.
8 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 4. aprila 1974
Turizem in kulturni
spomeniki
Kot je splošno znano, poznamo
subjektivno in objektivno kulturo,
to je kulturo posameznika in
splošno kulturo kot rezultanto vseh
stvaritev človeškega duha. Turizem
je odvisen od obeh. Prva izvira iz
vrste psihičnih pobud, od podza-
vestne želje po doživetjih in
odkritjih do najvigih teženj po
estetskem uživanju. Kolikor je
izobrazba posameznika ve^a, toliko
so večje tudi potrebe po potovanjih,
ki širijo horizont in povečujejo
razumevanje splošnega kulturnega
dogajanja. Ker to postaja želja pa
tudi možnost širokih ljudskih mas,
se je razvil takozvani socialni
turizem. Torej splošno izobraževa-
nje pospešuje razvoj turizma, kot
razvoj turizma širi splošno prosvet-
Ijevanje. Na tej točki se obe
dejavnosti dopolnjujeta in medse-
bojno pospešujeta.
Turizmu služijo tri vrste turistič-
n^a inventarja: prirodne lepote,
kulturne znamenitosti in sredstva za
udobno potovanje in bivanje.
Prirodne lepote in kulturni spome-
niki so cilji turizma, prevozna
sredstva, gostinstvo, zabavni in
športni objekti itd. pa so sredstva
turizma. Pri tem ima turizem
nalogo, da približa prve drugim ter s
tem zmanjšuje razcep med .subjek-
tivno in objektivno kulturo. Seveda
ni turizem samo posrednik"kulturne
zgodovine, ampak spoznava človeka
tudi z veUkimideh sodobnosti, saj je
kultura podobna veliki reki, ki izvira
v preteklosti in prek sedanjosti teče
v neznano bodočnost, ki zavzema
vedno veličastnejši obseg. Motivi
turističnih potovanj so se v teku
zgodovine menjavali. V starem veku,
ko še ni bil razvit pravi smisel za
prirodne lepote, so bila potovanja
najprej samo poslovna, nato službe-
na, končno pa že tudi čisto
razonodna (igre, kopališča). V
srednjem veku je turist postal
božjepotnik, šele v 14. stoletju so se
mu pridružili obrtniki, študentje,
učenjaki, umetniki in fevdalci. V
času renesanse so postali glavni cilj
turističnih potovanj kulturni spome-
niki, v poznejših stoletjih pa seje že
razvil smisel za prirodne zanimivo-
sti, planine, jezera, morje itd.
Vendar je bilo razumevanje za
kulturne spomenike in prirodne
zanimivosti še premalo razširjeno,
da se oboje ne bi uničevalo. Zato se
je v 19. stoletju spočela misel o
zaščiti obeh dobrin, to je bilo
pomembno kulturno delo, ki nudi
turizmu še danes ogromno korist.
Saj kulturna zavest, ki se dviga nad
ozek interes tehničnega napredka,
usmerja turizem vedno bolj h
kulturnim ciljem. Zato vse države
vedno bolj odkrivajo kulturne
vrednote, tudi z namenom da jih
ponudijo turizmu v poslovnost.
Turisti se danes zanimajo za vse
vrste spomenikov: kulturne, politič-
ne, etnografske, socialnozgodovin-
ske, umetnoobrtne pa tudi pogosto
čisto vsakdanje toda značilne za
gotovo pokrajino oziroma sredino.
Vse več je namreč turistov, ki si
radi vsaj spotoma ogledajo kulturni
spomenik in podzavestno zaznajo
njegovo vrednost, zato so ti v gotovi
meri cilj razne vrste turizmov:
izletniškega, rekreativnega, wee-
kendskega, tranzitivnega in kurativ-
nega. V zadnjem času že lahko kar
govorimo o posebne vrste turizmu,
takozvanem prosvetnem, od katere-
ga je gotovo najpomembnejši oni, ki
ima za cilj spoznavanje kulturnih
spomenikov. Med kulturnimi spo-
meniki je zlasti arhitektura s svojo
monumentalnostjo posebej privlač-
na za turiste, kar velja še bo^ za
njene urbane sinteze (Ptuj, Piran,
§koQa Loka) pa tudi značilne vaške
celote. Dela slikarstva in kiparstva,
zlasti zbirke v obliki galerij in
muzejev so naslednji kulturni
element, ki privlači turiste, čeprav
je tovrstna dejavnost pri nas še
premalo razvita. Podobno velja za
nekatere znamenite cerkve in
tradove kot n. pr. Ptujsko goro,
tatenberg in deloma Domavo, sem
pa spadajo tudi znameniti objekti iz
NOB kot priče junaških dogodkov
iz bližnje preteklosti.
Čeprav ne moremo procentualno
ločiti prosvetnih turistov od ostalih,
vendar lahko trdimo, da sta turizem
in kulturno varstvo tesno povezana
ter se dopolnjujeta, kar obema
nalaga gotove naloge.
Varstvo spomenikov ni samo sebi
namen, ampak dela za prosveto
naroda, saj s svojim delom tudi
množi turistični inventar. Zato naj
iz svoje strokovne obdelave izdvoji
in s primemo pisano besedo v obliki
člankov ali prospektov predstavi
najpomembnejše in najznačilnejše
kuhurne spomenike, da bi se z njimi
seznanili turisti in bi tako kulturna
dediščina postala duhovna last vsega
naroda. Turizem pa ima nalogo, da
popularizira kulturne spomenike in
jih s turistično propagando poveže z
narodom ter zanjo zainteresira vse
turistične in tudi druge forume.
Turistično društvo bi moralo
sestaviti kartoteko vseh kulturnih
^omenikov, ki bi služila za osnovo
za prospekte, karte, propagandni
material, vodnike ipd. Slabo tudi ne
bi bilo organizirati sistematične
izlete z namenom spoznavanja
kulturnih spomenikov in krajevnih
oziroma pokrajinskih znamenitosti.
Veljalo bi tudi na železniških in
avtobusnih postajah obesiti karte z
vrisanimi kulturnimi spomeniki,
posebno pa seznaniti gostinsko
osebje vsaj z elementarnimi podatki
o tej tvarini. Ptuj bi si poleti gotovo
zaslužil tudi turističnega vodiča po
mestu, saj brez razl^e gostu ne
more povedati toliko o svoji
zanimivi preteklosti kot skozi usta
vodiča. Ne nazadnje bi morali vsaj
nekateri gostinski lokah prikazati
domiselno aranžiran originahii do-
mačinski videz, ki sodobnemu
kulturnemu gostu še kako prija.
Seveda je za vse to potrebno še
mnogo splošne vzgoje, ne samo
turistične in gostinske, ampak tudi
komunalne in splošno družbene.
Kot iz tega kratkega sestavka, ki
mu bodo sledila nadaljevanja,
vidimo, sta turizem in kulturno
varstvo usodno medseboj povezana
in bi bilo v korist enemu in
drugemu, da v bodoče tesneje
sodelujeta, se podpirata in dopohiju-
jeta.
Jože CURK
Uspel kviz »V znanju je moč«
Začetek gradnje strojnice hidro-
centrale SD II Formin je spodbudil
skupno z vsem prebivalstvom tudi
mladinski aktiv v vasi, ki šteje 80
hiš, v srediru pa stoji gasilski dom z
večjo dvorano, da je organiziral
prireditev „Pokaži, kaj znaš" v
nedeljo 17. III. 1974 zvečer in
povabil k sodelovanju mladino iz
Moškajnc, Žagaj ičev, Gorišnice,
Sodinc, Cvetkovec in Bresnice.
Ta prireditev je imela, kot je
podčrtal predsednik aktiva Janko
Ivanuš, uvodni kulturni del in
potem še družabni večer. Mesec dni
skrbnih organizacijskih in propagan-
dnih priprav je končal z uspehom.
Na prireditev je prišlo nad 300
mladih iz širše okolice Formina in
tudi precej odrashh. Dvorana je bila
nabito pohia gledalcev in poslušal-
cev.
Člani komisije za vsebino ,,Po-
kaži, kaj znaš" Dušan Čoki,
ravnatelj osnovne šole Gorišnica;
učiteljica Kristina Leben; Janez
Ivanuša, Franc Suesinger in Ivan
Kelenc, Lebnova in Kelenc tudi kot
napovedovalca, so skupno s 6
skupinami, ki so odgovarjale na
vprašanja v redu opravili svoje delo.
PWo mesto je dosegla skupina iz
Bresnice, drugo Sodinci, tretje
Gorišnica, četrto Zagajiči, peto
Cvetkovci in šesto Moškajnci.
Vprašanja so bila vzeta iz tematike
NOV, glasbe in športa. Prišepetova-
nie ni bUo dovoljeno. Nagrada 500
din je bila razdeljena med prve in
tolažilne nagrade in vsi sodelujoči
ter gledalci in poslušalci so bili s
prireditvijo zadovoljni. Prihodnja
prireditev „Pokaži, laj znaš" se bo
nanašala na gradnjo in posebnosti
HC SD II Formin.
Ansambel „Spomini" iz Ptuja je
skrbel v drugem, družabnem delu
prireditve za prijetno in toplo
plesno vzdušje. Mladina se je vrtela
od začetka do konca večera.
Mladina, fantje in dekleta iz vasi, iz
raznih šol, pokhcevter vasi, je tako
potrdila, da se rada zbira v prostem
času, sicer pa opravlja svoje naloge v
gospodarstvu in v šoli ali na
delovnih mestih.
Formin si obeta ob gradnji HC SD
II in tudi potem mnogo večjo
turistično in kulturno raz^banost,
saj bo v njihovem kraju velik
elektrogospodarski objekt, ki bo
splošno zanimiv in privlačen za
obiske in izlete v ptujsko občino.
Mladina bo navezala stike z raznimi
kraji potom poznanstev ob obiskih.
tednik — Četrtek, 4. aprila 1974
stran 9
Obetajoči šahisti
Posebno zanimiv dvoboj sta prikazala Stodnjak (Juršinci) in Beranič
(Kidričevo); končala sta z remijem.
Foto in tekst: M. POTOČNIK
Občinska zveza prijateljev mladi-
ne Ptuj je v soboto, 23. t. m.
organizirala občinsko tekmovanje v
. šahu za pionirje. Na osnovni šoU
„Franc Osojnik" se je zbralo 180
mladih tekmovalcev iz 20 osnovnih
šol. Tekmovanje je bilo dobro
pripravljeno, tako da ni bilo
nepotrebnih zastojev.
Tov. Majcenovič nam je povedal,
da 90 igrali pionirji zelo kvaliteten
šah ter je med njimi precej
posameznikov, ki lahko dosežejo še
precej uspehov. Poudaril je mdi, da
so bili tekmovalci izredno discipli-
nirani, tako da ni bilo sporov.
rezultati:
MLAJŠE PIONIRKE ekipno: 1.
Osn. šola Grajena; 2. Osn. šola
Podlehnik 3. Osn. šola Majšperk;
Posamezno: 1. Cafuta Jožica
(Gruškovie): 2. Toooiovec Silva
STAREJŠI PIONIRJI ekipno: 1.
Osn. šola Kidričevo; 2. Osn. šola
Juršinci; 3. Osn. šola Gorišnica.
Posamezno: 1. Rojko Milan (Osoj-
nik); 2. Vrbančič Janez (Gorišnica);
3-4. Slodnjak (Juršinci); 3-4.
Beranič (Kidričevo).
(Majšperk); 3. Sužnik Nada (Graje-
na).
STAREJŠE PIONIRKE ekipno:
1.	Osn. šola „Franc Osojnik" Ptuj
2.	Osn. šola Juršinci; 3. Osn. šola
Kidričevo. Posamezno: 1. Vaupotič
Tatjana („Franc Osojnik"); 2. Bosak
Mirjana (Kidričevo); 3. Alič Vida
(„Ivan Spolenjak").
MLAJŠI PIONIRJI ekipno: 1.
Osn. šola Kidričevo; 2. Osn. šola
Grajena; 3. Osn. šola „Tone
Znidarič"). Posamezno: 1. Beranič
Lovro (Kidričevo); 2. Pešič Milorad
(,JFranc Osojnik"); 3. Cagram
Slavko (Gorišnica).
\
POKAŽI, KAJ ZNAŠ
V APAČAH!
V pred kratkim zgrajenem
kulturnem domu v Apačah so
domačini v soboto pripravili oddajo
, Pokaži, kaj znaš'. Oddajo je vodil
napovedovalec radia Ptuj Marjan
Šneberger za veselo razpoloženje pa
je skrbel ansambel ^^,Slavčki" iz
Maribora.
ptsma
ŽELJA PO AVTOMOBILU
Pred kratkim sem v ključarovski trgovini kupil steklenico piva pils, ker
si tudi želim dobiti eno od nagrad, ki so navedene pod zamaški. Toda v tej
trgovini je na žalost drugače kot drugje. Mlada prodajalka mi je odprla pivo,
zamašek pa je odnesla v skladiščem, tam pogledala, kaj je v njem in mi ga
potem vrnila. Ni opazila, da jo opazujem. Da se ne bi trgovke sed^ sprle med
seboj, katera je to bila, naj jaz to odkrijem: bila je Darinka. Zanima me,
zakaj tu poslovodkinja ne napravi reda. Vsekakor mislim, da tega ne more,
ker je večinoma doma, kjer si poleg službe opravi vsa gospodinjska dela in ji
ni treba plačati služkinje. Pa še eno reč sem opazil, namreč da pridejo otroci
v trogovino in otipavajo artikle kakor visoko pač sežejo. Ali si ti otrici
umijejo prej roke je drugo vprašanje. Kupec, ti pa kupi in drago plačaj, kaj
pa se je prej godilo z blagom, pa ni važno. Zakaj tu ne pride inšpekcija,
kakor se spodobi?
V tej poslovalnici hočejo na vsak način dobiti avtomobil na zamaške s
tistih steklenic, kijih pokupijo kupci.
NO
To pa ni lepo!
želim povedati, da smo užaljeni. Zakaj? Stvar bo takoj jasna. Pred
kratkim je bil požar v Mercatorjevem MARI^TU v Kidričevem. Seveda ni
pogorelo vse, zato so pričeli z razprodajo delno poškodovanih, osmojenih ali
pa samo zadimljenih artiklov. Do sem je čisfo vse v redu. Ni pa v redu to, da
so boljše stvari odromale iz Kklričevega. Na kaj mislimo? Na razprodajo
tega blaga v Ptuju. Zamislite si, da nekateri živimo in kupujemo v
Kidričevem že nad 20 let. Odkar pa je zrasel novi Market, smo mu seveda
povsem zaupali in smo stalni potrošniki. Ni treba omenjati, da gre ^oraj
tretjina plače - včasih še več v ta Market - ob nakupu živil in galanterije.
Res je sicer, da blago razprodajajo tudi pred samim Marketom, kjer je moč
dobiti po krepko znižanih cenah to ali ono, res pa je tudi, da ga prodajajo
tudi v skladišču Panonije v Ptuju. To pa se nam ne zdi v redu. Blago bi po
našem mnenju morali prodati v Kidričevem.
Prizaderi KIDRICANI
Spoštovani A. C., Slov. Bistrica
Za predzadnjo številko TEDNIKA ste nam napisaU pismo, v katerem
sprašujete, kakšno je pravilno ime za kraj Desternik pri Ptuju. Ker vam v
zadnji številki zaradi pomanjkanja prdstora nismo mogli odgovoriti, smo to
storili sedaj. Brž smo pobrskali po arhivu in ugotovili, da se piše pravilno
DESTRNIK in ne Desternik kot ste zasledili v priročniku s pošnimi
številkami in na karti telefonskega prometa tranzitne centrale Ljubljana
(Glej Ur. Ust SRS, št. 35^3. XII. 1964 - stran 173, Zakon o območjih
okrajev in občin v SRS).
Oglasite se še kaj!
Uredništvo
F.B.
VOJNA IN ZLOČINI
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
' Od Zlatarja dalje je bila pot enoličnejša, med
Večjimi vasmi in manjšimi zaselki, značilnimi za
Hrvaško Zagorje. Usmerili smo se po stranski
cesti proti Mariji Bistrički, čez rečico Krapino
mimo Sv. Vida. V znanem romarskem kraju smo
napravili krajši odmor. Sicer zelo živahno naselje
s pestrimi obiskovalci je bilo ta dan kot izumrlo.
Le posamezni romarji so se ustavljali pri številnih
oltarjih in pomnikih ter prižigali darilne svečke.
Tudi mn^i izmed nas so se pomudili s tiho
molitvgo in željo za srečno vrnitev.
Razorožili so nas ustaši
Pred Humom in mimo Stubiškega Podgorja
srno se po slabi cesti približali Donji Stubici. Že v
Začetku naselja je bilo opaziti nekako
Vznemirjenost ljudi, ki so zbegano tekali sem in'
fja, kot da bi bili brez pravega cilja. V središču
trga smo opazili nenavadne formacije uniformi-
ranih ljudi. Komaj smo postali pozorni, so nas že
tudi obkolili. Znašel sem se blizu hiše, v katerije
bila gostilna. Nemudoma, kakor da ne bi opazil
ničesar neobičajnega, sem stopil v krčmo. Nisem
še utegnil naročiti ničesar, ko je že pristopil k
meni visok mladenič, kakih dvajsetih let in meje
ogovoril: ,^0 znakih na vaši uniformi sklepam,
da ste zdravnik. Jaz sem sin tukajšnjega
• gostilničarja in sem študent medicine na
zagrebški univerzi. Ta trenutek so ustaši zajeli
vašo formacijo. Razorožili jih bodo in predali
nemški vojski v ujetništvo. Ce hočete in če se
hitro odločite, vam bom pomagal, da se izognete
ujetništvu.
Zelo me je prizadelo in bil sem razoč^n.
Kakor da je legla name mora. Skozi okno sem
videl, da je vse kruta resnica. Tisti trenutek sem
začutil, daje končano vse in daje vse izgubljeno.
Le še krajši čas v tisti gostilnici v zadnji sobi smo
preživeli kot svobodni ljudje. Potem seje spustila
na našo zemljo zavesa suženjstva.
Zgodilo se je, kakor je napovedal
gostilničarjev sin. Vojakom so pobrali orožje in
kdor se ni izmuznil, so ga predali v ujetništvo.
Tako bedno se je končala vojaška slava našega in
mnogoterega bataljona. Niti ene same krogle
nismo izstrelili v obrambo.wRazen napada v
Golubovcu nismo prišli do ognja, vendar smo
izgubili takorekoč celi bataljon vojakov.
Nečasten konec za vojsko in v(^stvo. Ko so
ustaši razorožili bataljon, ni štel več kot 28 mož,
kadrovcev srbskega rodu.
Dan se je hitro nagnil proti večeru. Neznani
prijatelj mi je ponudilvvsvoj ponošeni civilni
suknjič v zameno za mojo lepo, novo, po meri
narejeno bluzo. Enako tudi sopotniku iz Ptuja.
Brez dogovora mi je zataknil spredaj na avto
zastavico rdečega križa. Podrobno nama je tudi
povedal, po kateri poti se naj vračava proti
Sloveniji, da bi imela čim manj zaprek in sitnosti.
Pomalicali smo nekaj malega v gostilni in
preden se je zmračilo, sva se zapeljala po
njegovih navodilih skozi Stubico proti Humu
blizu sotočja Krapine in Krapinice. Na cesti od
Stubice proti Humu sva srečala posamezna
motorna vozila, ki so bila označena z znaki,
kakršne so uporabljali ustaši. Mimo vsakega sva
se peljala zelo počasi. Pazljivo so naju opazovali,
midva pa sva se zadržala, kot da se ni zgodilo nič
posebnega in kakor da greva po svojih
vsakodnevnih opravkih. Pozdravljah smo se in
nadaljevali pot vsak v svojo smer. Očividno so
zaupali mirnemu obnašanju, civilnim suknjičem
in na avto navešenim znakom. Bili so pijani
poceni zmage in se jim ni zdelo Vred no muditi se
s posamezniki. Pa tudi mrak, ki je že legal na
zemljo, jih je silil k podvizanju. Gotovo so mislili,
da imajo zelo pomembne opravke.
Dalje prihodnjič
10 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 4. aprila 1974
IMENOVANJE NOVIH ULIC V PTUJU
IN OKOLICI
I. V. naselju ROGOZNICA bo
imenovanih 11 novih ulic. Predlaga-
na so tale imena:
1.	PRECNA ulica, ki se imenuje
po svoji legi. Odcepi se od Potrčeve
ceste in teče proti Slovenskogoriški
• cesti, Novi vasi in Rogoznici.
2.	OPEKARNISKA - se odcepi
od Slovenskogoriške c. in teče do
opekarne, po kateri se imenuje.
3.	POTRČEVA CESTA - se
podaljša iz KS Ptuj v KS Rogoznica
do križišča cest Ptuj-Lenart-Ljuto-
mer.
4.	^lovenskogoriSka ce-
sta - teče od križišča cest
Ptuj-Lenart-Ljutomer do zadruž-
nega doma. Imenuje se po bližnjem
gričevnatem svetu Slovenskih goric.
5.	LJUTOMERSKA CESTA -
teče v smeri Ljutomera do križišča
cest Ptuj-Lenart-Ljutomer proti
Juršincem.
5. KRATKA ulica je odcep od
Ljutomerske ceste proti severu. Ime
ima po svojem majhnem obsegu.
7. GOMILŠAKOVA - se imenuje
po Jakobu Gomilšaku, pesniku in
pisatelju, roj. 1843 v Bišu v
Slovenskih goricah in umrlem 1906
v Trstu. Bil je duhovnik v Radgoni
in Trstu. Svoja dela je priobčeval v
raznih jugoslovanskih kulturnih
hstih. Znanje zlasti po prleški himni
„Dere sen še mali bija'' ter
domoljubni pesmi „Slovenec sem".
- UUca je drugi odcep Ljutomerske
ceste proti severu.
8.	OB POTOKU - je ulica, ki teče
od Dornavske ceste ob potoku
Rogoznica do železniškega viadukta.
9.	MATJAŠICEVA - se imenuje
po Juriju Matjašiču, narodnem
buditelju in ilircu,< roj. 1808 v
Pacinju in umrlem 1892 v Mariboru.
Kot duhovnik je služboval v
Središču in Limbušu. Na mariborski
gimnaziji je brezplačno poučeval
slovenščino. Bil je tudi šolski
nadzornik.
10.	DRUZOVICEVA - se
imenuje po glasbeniku Hinku
Druzoviču, roj. 1873 v Jurovskem
dolu v Slovenskih goricah in umrlem
1959 v Mariboru. Po konservatoriju
v Gradcu je služboval v Ptuju in
Mariboru. V Ptuju je bil čitalniški
vodja. Objavil je več teoretičnih
glasbenih del in komponiral.
li DORNAVSKA CESTA - teče
od konca Rogozniške do novega
pokopališča v smeri Domave.
11.	V naselju NOVA VAS sta v
predlogu imenovani dve ulici:
1. ULICA JOŽEFE LACKO po
ženi narodnega heroja Jožeta Lacka,
roj. 1889 v Sovjeku pri Trnovski
vasi. Od leta 1922 je gospodarila z
Lackom na novem domu v Novi vasi
pri Ptuju, ki ga je podedovala. Bila
je tiha sodelavka naprednega
delavskega in kmečkega gibanja.
Dajala je zatočišča Uegalcem, ki so
se zadrževali pri Lackovih in
prevzemala bremena kmečkega dela.
da je mož lahko politično deloval.
Med vojno je podpirala OF. Julija
1942 je bila s štirimi otroki
aretir.ina, nato pa poslana v
taborišče, kjer je umrla 16.
decembra 1942. - UUca se odcepi
od Prečne ul. proti severozahodu.
2. GREGORICEVA - se imenuje
po pohtiku dr. Alojzu Gregoriču,
roj. 1843 v Bodislavcih pri Veliki
Nedelji in umrlem 1886 v Ptuju,
kjer je bil odvetnik. Njegova pisarna
je bila središče narodnega življenje,
Bil je soustanovitelj ptujske Čital-
nice, Narodnega doma. Posojilnice,
Slovenskega pevskega društva. Ulica
se odcepi od Opekamiške ceste in
zaključi na Slovenskogoriški cesti.
Konec prihodnjič
PRIPRAVE NA LETNI ODDIH
V tovarni glinice in aluminija'
BORIS KIDRIC v Kidričevem se
temeljito pripravljajo na organizacijo
letnega oddiha članov delovne
skupnosti, o čemer smo na kratko
že poročah. Z željo, da bi letos
letovalo čimveč delavcev TGA, si
kadrovsko socialni sektor prizadeva
po svojih močeh ustreči vsem
prijavljencem. Ker gotovo ne bodo
mogh letovati v lastnem počitni-
škem domu v Crikv^nici vsi člani
kolektiva, so poskušali zagotoviti
dodatna ležišča še v drugih
domovih. Trenutno se dogovarjajo s
turistično organizacijo'za rekreacijo,
izletništvo in letovanje delavcev
ALPE-ADRIA za najem sob v
domovih NOVIGRADU in na
RABU. Po dosedanjih dogovorih bi
naj člani kolektiva TGA iz
Kidričevega letovali v NOVIGRADU
v komfortnem hotelu „B" katego-
rije, ki stoji tik ob morju, na RABU
3a bi bili naseljeni v depandansi
lotela „BOR" v Barbatu. Prav tako
kot v Novigradu je tudi na Rabu
zelo lepo urejen objekt, ki prav tako
stoji v neposredni bhžini morja.
Glede na to je dogovorjeno tudi o
cenah, da delavci ne bi mogli
plačevati kdove kakih stroškov,
vsekakor pa bodo cene v omenjenih
dveh krajih nekoliko višje od cen v
lastnem počitniškem domu „ALU-
MINUA" v Crikvenici, Iz teh
razlogov bodo (če bo dovolj prijav),
v TGA Kidričevo predlagah samo-
upravnim organom, da naj podjeije
regresira letovanje tudi delavcem, ki
bi se odločili za dopust v
NOVIGRADU ali na RABU. Poleg
omenjenih dveh krajev ob morju in v
počitniškem domu v CRIKVENICI
bodo člani kolektiva lahko letovali
še v VARAŽDINSKIH TOPLICAH,
kamor bodo vsekakor najbolj
pohiteli tisti, katerim gre za zdravje.
Stroški v NOVIGRADU in na
RABU bodo res nekaj višji od cen v
lastnem počitniškem domu, vendar
bo vse to odtehtalo udobje, ki je
vsekakor boljše kot v CRIKVENICI.
FRANCE MEŠKO
tednik — Četrtek, 4. aprila 1974
stran 11
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUISKE ZAPORE
13.
„Ali bom res moral v tej celici umreti od žeje in lakote", mi je
dejal skozi ključavnično odprtino. Povedal sem mu, da nosi celični
ključ s seboj dr. Goerger in da nam je strogo prepovedano stikati
okoli te celice. Rekel mi je, naj se oglasim pri dr. Schoschteritschu,
zobozdravViiku v Ptuju in naj mu povem, kaj se je z njim zgodilo,
kajti on daje njegov dober znanec, ki mu bo pomagal.
Družina Schoschteritsch v Ptuju je bila ponemčena družina, saj
so njihovi sorodniki živeh kot Slovenci pri Vidmu v Halozah. V Ptuju
sta živela dva brata, eden je bil zobni zdravnik, drugi pa trgovec.
Njihovi haloški sorodniki so se seveda pisali Šoštarič.
Čeprav je bil dr. Majerič na nemški strani, me je prevzelo
usmiljenje v človekovi stiski in po službi sem se napotil v hišo, kjer je
na sedanjem trgu Mladinskih delovnih brigad specerijska trgovina in
tudi trgovina čevljev Planika. Tam je bila ^odaj trgovina
Schoschteritsch, zgoraj pa ordinacija zobne^ zdravnika. Napotil sem
se po stopnicah v prvo nadstropje in malo je manjkalo, da se nisem
vlovil v past.	^
Vrata pred vhodom so bila zaklenjena in moral sem pozvoniti.
Odprla mi je žena zobnega zdravnika, znana kot vroča hitleijevka.
Povedal sem ji, da želim govoriti z možem. Ostro meje vprašala, kaj
hočem od njega. Povedal sem ji, da bi rad govoril zaradi zaprtega dr.
Majeriča. Ona se je začudila: „A-a-a so ist die Geschichte!" in
nadaljevala v nemščini: „Kdo pa ste vi, da se brigate za takšne
izmečke, k^or je dr. Majerič. Prosim, da vstopite, da vas bomo
spoznalil Poklicala bom gestapo, da bo z vami uredila." Spoznal sem,
da mi slaba prede. Na stopnicah je bilo mračno in vedel sem, da me
ženska sploh ne pozna. Stala je ob vratih in poklicala moža iz
ordinacije. Ker se ni odzval, je stopila ponj. Tedaj sem jo ucvrl po
stopnicih na uUco in proti domu.
Še istega dne sem v ugodnem trenutku skočil do Majeričeve
celice in mu povedal, kaj misli o njem Šoštarička. Prepričan sem bil,
da je po mojem odhodu ženska telefonirala gestapu o sumljivem
človeku, ki je hotel intervenirati za dr. Majeriča. Še istega dne proti
večeru je prišel v zapore sam šef gestapa Stoessel in z avtom odpeljal
dr, Majeriča neznano kam, ključ od celice pa je izročil Jermanu.
Zakaj se je dr. Majerič zameril gestapu, mi ni bilo znano.
OKUPATOR JE SLABIL PRVI OKRAJNI PRAZNIK NA BORLU
Nemci so izbrali za prvi okrajni praznik 20. april 1941. Bilje
praznik njihovega veselja nad velikimi zmagami Zbrah so se vsi civilni
in vojaški oblastniki, vodilni člani varnostne službe, gestapa in
ptujskega kulturbunda. Obenem so odprli v grajskih hlevih na Borlu
zapore nemške tajne državne policije-gestapa. Vehko pojedino so
zalivali s pristno haloško kapljico. Veselje pa sta vzbujala še godba in
ples.
Na pr\-i praznik ptujskega okraja so bih povabljeni še drugi
mogotci, iz Celja Dorfmeister, iz Ljutomera Nemetz, iz Maribora
Dobockv in KUnberg, iz Brežic Swoboda, iz Trbovelj Eberhart.
Gostitelj je bil ptujski okrajni vodja.„krajsfirer" dr. Fritz Bauer.
Kot gost je bU navzoč tudi vodja ptujskih zaporov - Jerman, ki
mi je o vsem tem pripovedoval.
Ob otvoritvi borlskih zaporov, naprej le na grajskem marofu v
hlevih, je prevzel njihovo upravo šef ptujske gestapovske postaje
Herman Stoessel, v Ptuju pa so namestiU za šefa Josipa Koubo,
Avstrijca z Dunaja.
Kakor je vedel povedati Jerman, so bih na velikem slavju na
gradu Borlu tudi drugi hitlerjevi mogotci na Sp. Štajerskem.
NEMŠKO GOSPOSTVO V PTUJU
Iz slovenskega Ptuja, kjer je bila živela le nemška manjšina z
maloštevilnimi pravimi Nemci, so novi gospodarji po svojem prihodu
napravili v nekaj dneh vtis, da je Ptuj nemško mesto. Glasna nemška
govorica vsepovsod, nemško vojaštvo, policija, veliko novega
nemškega uradništva, nemški napisi na javnih zgradbah in lokalih -
vse to je iznenada spremenilo slovenski Ptuj v nemški Pettau.
Kar hitro so oblastniki za nemške prišleke našli stanovanja, saj
so mnoge Slovence pozaprli, za tem pa izselili. V njihova opremljena
stanovanja so se vseUli prišlekL Iz okraja je moralo v druge
jugoslovanske pokrajine po ohranjenem nemškem seznamu 1146
Dalje prihodnjič
Ljutomer
4 4.: am. film ..ROMEO IN
JLLlJA"ob 20. uri:
-6. 4.: italj_. film ..KO SO SE
ŽENSKE UČILE LJL-BITI" ob
15.30, 17.45 in 20. uri;
10. 4.: fr. kriminalni film
-PREKLETA MARIJA" ob 20. uri.
slovenska bistrica
4. 4.: italij. film ,30M0ER0-
TICUS" ob 20. uri;'6. in 7.4.: italj
film „SARTANA, DOLARJI IN
MENIH"ob 17.30 in 20. uri;
10.: italj.am. film „BREZ VE-
TRA"'ob 20. uri.
Na podlagi 15. člena zakona o posebnem republiškem
davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem
občani in zasebne pravne osebe obračunavajo davek od
prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS,
št. 54-403/72), 170. člena zakona o davkih občanov (Urad-
ni list SRS, št. 7 72, 3 73, 14 73 in 4 74) in 4. člena odloka
o posebnem občinskem davku od proijieta proizvodov in
od plačil za storitve v občini Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 3-23 73 in 2-18 74) izdaja davčna upra-
va skupščine občine Ptuj
POZIV
k vložitvi napovedi o proizvedenih količi-
nah zganja za leto 1973
Napoved je treba vložiti do 30. aprila 1974.
Zasebni proizvajalci so dolžni napovedati celotn. proiz-
vodnjo žganja, ki so ga pridelali iz kakršnih koli ourovin
(slive, hruške, tropine, droži itd). S celotno proizvodnjo
so mišljene tudi količine, ki so za potrebe družinskih
članov proste davka in tiste količine žganja, ki so bile do
tega časa že prodane.-_ ^
Po 4. členu odlok^a o posebnem občinskem davku od pro-
meta proizvodov in od plačil za storitev v občini Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3-23 73) se za
potrebe članov gospodinjstva prizna 8 litrov žganja na
družinskega člana, starega nad 18 let.
Nap6ved je treba vložiti do vključno 30. aprila 1974 na
predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi ob-
čine Ptuj.
Proizvajalci, katerih letna proizvodnja presega količine,
ki so priznane za potrebe družinskih članov, so dolžni do
20. po preteku vsakega trimesečja na posebnem obrazcu
prijaviti količine vina in žganja, ki so jih prodali končnim
potrošnikom ter obračunati občinski prometni davek (od
vina 1,50 din po litru, od žganja 4,50 din po litru) m ga
po položnici vplačati na telioči račun št. 52400-846-041-21.
Za končne potrošnike se šteje občane, sindikate, gasilce
in ostala društva, ki vino in žganje sami potrošijo ali ga
prodajajo naprej.
Proizvajalec ne obračuna prometnega davka od količin
prodanih organizacijam združenega dela in zasebnim go-
stincem, ker ga ti obračunajo pred prodajo končnim po-
trošnikom. V trimesečnih napovedih pa mora vpisati tudi
te količine z naslova kupcev.
Trimesečne napovedi je treba vložiti v naslednjih rokih:
do 20. marca, do 20. junija, do 20. septembra in do 20. de-
cembra 1974.
Zavezanec se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od
500 do 10.000 dinarjev, če v predpisanem roku ne vloži
napovedi o proizvedenih količinah m trimesečnih poročil
o prodaji.
DAVČNA UPRAVA OBCINE PTUJ
telesna vzgoja predšolskih otrok
v bistriški obcini
V organizaciji Zveze prijateljev
mladine občine Slov. Bistrica bodo
te dni pričeli v Slov. Bistrici z
organizirano telesno vzgojo za
predšolske otroke v starosti med 4.
in 6. letom, ki niso vključeni v
predšolsko vzgojo. Organizator si
prizadeva, da bi pri vajah sodelovali
tudi starši otrok in sicer enkrat
tedensko po eno uro.
Organizirano telesno vzgojo naj-
mlajših Bistričanov bodo pričeli
najprej v Slov. Bistrici, kjer bosta
pričeli z delom dve skupini po 30
otrok. Pozneje pa bodo to obliko
dejavnosti za skladnejši telesni
razvoj otrok organizirali še v dmgih
krajih občine.
V. H.
12 stran
tednik — ČETRTEK, 4. aprila 1974
Dr. Fran Bnimen
(4) - POROD V HALOZAH
Delo je bilo težko, ker je bilo že
vse nabreklo in zagozdeno. Vendar
je uspelo. Ko je oče odnašal na plad-
nju razkosanega sinka, so se mu ulile
solze - na glas je zajokal mesto o-
troka. Tudi mene je globoko dirnilo.
Porodnici je takoj odleglo in napol
odsotna ni opazila najinega čustvo-
vanja.
Porabil sem vsa svoja sterilna pre-
grinjala. Ker so bila umazana in
krvava, sem jih pustil pri njih, da bi
jih oprali. Ubrizgal sem ji injekcijo,
pospravil stvari in napisal recept za
kapljice, da ne bi naknadno nasto-
pile krvavitve. Zdravil proti zastru-
pitvam takrat še- ni bilo. „Gospod
doktor, poračunala bova kasneje, se-
daj nimam dovolj denarja", se je hi-
tel opravičevati, ali pa mene poto-
lažiti. Ne eno, ne drugo ni bilo
potrebno.NvVesel sem bil, da sem
opravilwzahtevnownalogo.wNaložila
sva si torbe in odŠla.
Zunaj se je medtem že zdanilo.
Veter in sneg sta pojenjavala. Oblaki
so se trgali in tu in tam je
pomežiknilo medlo zimsko sonce'.
Delo, zaduhla čumnata in izparjena
kri so otopili glavo in misli, ki so se
v svežem zimskem jutru hitro
razbistrile. Gaz v globokem snegu je
bila še dobro vidna. Stopati je bilo
treba v stare stopinje, pa se je kljub
temu vdiralo še visoko do kolen. Pot
nizdol je bi[a vseeno mnogo lažja.
Ko sva v dolini prispela do prvih
Jiiš ob cesti, so bili' kmetiči že
povsod na nogah in odmetavali
globoki sneg. Na tretjem dvorišču je
lopatal najin voznik. „Nazaj vaju ne
morem zapeljati, kobila je še sedaj
preznojena in preveč utrujena."
Odrinila sva dalje. V naslednjem
zaselku je viničar imel znanega
kmetiča. Ta je malo pomišljal,
končno se naju je usmilil in zapregel
svojo sivko.
Tudi po cesti je bila gaz še vidna
in dovolj dobra, le na nekaterih
mestih na novo zapihana s snegom.
Noč ima svojo moč, so rekli nekoč.
Podnevi je pač vse drugače in tudi
lažje. Drugi voznik je bil vedrejši in
zgovornejši in je nadrobil vse pokio
zanimivih zgodbic. Kako so kuhali
žganje in se je sosedov Štef napil.
Kako so luščili bučpice in so
zaključili s polko. Zadnjo nedeljo pa
da je bila velika gostija, oženil se je
Balažev Martinek in od kolin ni
dosti ostalo. Tako je pač že od
nekdaj na slovenski zemlji.
Na desnem bregu Drave pred
mostom smo morali počakati. Trije
pogrebni črnci so po starem lesenem
ptujskem mostu vlekli težek škripa-
joč snežni plug. Ko smo zdirjali čez
most, se nam je zdelo, da sanke kar
uhajajo in branovlak je tepel
kobilico po poetah. Poslovili smo se
na kratko. „Koliko bodo stala
zdravila? " me je pobaral. „Najbrže
ne bom imel dovolj in bom moral v
mestu h gospodu" je potožil. Vedel
sem, kam pes tačko moli. „Ne bo
drago, tu imate, dovolj bo" in sem
mu stisnil v dlan novčiče. „Pridite
povedat čez tri dni in prinesite mi
perilo!"
Cez tri dni je zopet pozvonilo.
Viničar se je vrnil. Ves srečen je
povedal, da je ženi dobro. Izročil mi
je v star časopis zavite komprese, pa
je rekel: »Najlepša hvala, gospod
doktor!" Zelo sem vam hvaležen.
Poračunala pa bova vse skupaj, ko
se na pomlad delo odpre."
Ko je odšel, sem razmotal zavitek.
Vrnil mi j^ dve tretjini pregrinjal,
eno tretjino je pozabil doma.
Verjetno jih bo prinesel, ko se odpre
delo. Do tedaj pa jih bo uporabljal
za pleničke prvemu otroku, ki je
komaj 15 mesecev star čakal v
zaboju v kotu čumnate, da bo
ozdravela mama.	Konec.
Redek jubilej
14. II. 1914 leta sta se Otilija, roj.
Lesjak in Jožef Petrovič iz Male
Varnice 21 odločila za skupno
življenje, si obljubila ljubezen in
zvestobo, kar se jima je posrečilo
uživati polnih 60 let. Ker sta biserna
jubilanta (posebno biserna nevesta)
pač bolehna, se nista odpravila na
pot na matični urad v Ptuj, temveč
sta v svoji skromnosti proslavila
njun visoki m redki jubilej v samoti
in tišini, le da je njunih 8 otrok z
družinami vedelo, kaj sta njih starša
14. februarja tega leta doživela.
Kot mnoge haloške družine, sta
tudi jubilanta v potu svojega obraza
služila in rezala vsakdanji kruh
številni družini, a najtežje jima je
bilo takrat, ko sta dobila^oročilo,
da je najmlajši od njunih . sinov,
Ignac, izgubil življenje v drugi
svetovni vojni. Sedaj, v večernih
uricah njunega življenja iu oskrbuje
najmlajša hčerka Katika, ki je
pustila službo in jim prihitela v
pomoč.
Čeravno pozno, se mnogim
čestitkam pridružuje tudi naš Ust s
sodelavci.
Od kod tak
vandalizem?
Krajevna skupnost Kidričevo ter
občani se že nekaj let trudijo, da bi
si naselje in kraj uredili kar se da
najlepše. Izdanega je bilo mnogo
denarja, bilo žrtvovanih precej
prostovoljnih delovnih ur, da ne
govorimo o veUki prizadevnosti
krajevnega odbora naselja v okviru
krajevne skupnosti Kidričevo. Ko je
bila po tolikih letih želja stanovalcev
naselja le urejena pešpot proti
tovarni, da se pešci lahko izognejo
prometu na cesti, so le-to pešpot kaj
hitro pričeli izkoriščati tudi kolesar-
ji in celo mopedisti. Danes je
kolesarjev vsak dan več. Krajevna
skupnost in občani so želeli še več.
Smatrali so, da je treba ob pešpoti
urediti na obeh straneh tudi okolje z
zasaditvijo okrasnih drevesc. Ko je
bilo v to vloženega precej denarja in
delo opravljeno, so se pojavili
napridipravi, ki. so polomili lepa
drevesca. Pred nedavnim je nevest-
než polomil domala vsa drevesca od
naselja do tovarne na eni strani in
tako ne le napravil veliko škodo,
ampak sprožil tudi hud revolt med
občani, ki upravičeno pričakujejo
od pristojnih organov, da ga bodo
odkrili in najstrošje kaznovali, p. M.
tednik — Četrtek, 4. aprila 1974
stran 13
PISMA NAJMLAJŠIH
IZGUBIL JE OKO
Druga svetovna vojna je terjala
mnoge žrtve. Med njimi so bili tudi
otroci pa drugi, ki niso znali ravnati
z orožjem.
Bilo je spomladi, ko se je teta
ira-ala po sadovnjaku. Pod nekim
c&evesom je našla p-anato. Ker je
bila živih barv in je imela enako
obliko kot kanglica, je misljla, da jo
bo lahko uporabila za igračo. Nesla
jo je pokazat očetu. Ko je videl, kaj
ima hčerka v rokah, je kar onemel
od strahu.
Pri njih pa je živel tudi revež, ki so
ga zaradi dobrega srca imenovali kar
stric. Oče in stric sta sklenUa, da
granato škrge ta, da je otroci ne
bodo dobili v roke.
Neke sončne nedelje je stric
zakuril velik ogenj, da bi v njem
uničil granato. Ker pa je želel, da bi
izgledalo vse skupaj bolj slavnostno,
je obesil granato na dolgo palico in
se napotil proti ognju. Vsi otroci so
mu kot v sprevodu sledili. Toda, ker
je bil stric neroden, mu je padla
granata na tla. Zaslišal se je močan
pok in vsi so padli na tla. Pok je
zaslišal tudi oče, zato je hitro
pritekel, da bi pogledal, kaj se je
zgodilo. Ko so zagledali otroci
očeta, so hitro vstali. Le stric ni
vstal. Odnesli so ga v kuhinjo.
Krvavel je iz očesa. V nogah pa je
imel vse polno železnih drobcev.
Moral je k zdravniku. Toda zdravnik
mu ni mogel dosti pomagati. Stric je
bil slep na eno oko.
To je bilo v poduk njemu in
otrokom, da niso več nepremišljeno
ravnali z orožjem.
MARTA MOHORKO,
7. A RAZRED,
POLJČANE
SLOVO
Vsako slovo je težko, žalostno.
Včasih zajočemo, včasih pa solze
skrijemo. Tudi za me je bilo slovo
od naše gospodinjske pomočnice
Trezike zelo težko in žalostiio.
K nam je prišla Rezika še zelo
mlada. Naučili smo jo kuhati. Pet
let nam je kuhala, pet let je
pospravljala stanovanje. Bila je
delavna in poštena. Razumeli sva se
zelo dobro in večkrat se je z menoj
tudi igrala. Pozimi sva se sankali,
spomladi sva nabirali zvončke in
trobentice, poleti sva se kopali.
Toda prišel je dan, ko rni je
povedala, da bo odšla v Železnike.
Dnevi so hitro minevali in prišel je
dan slovesa.
Očka in mamica sta ji podarila
lepo zlato uro. Bila je je zelo vesela.
Ko smo se poslavljali, sem se
spomnila prvega dne, ko je prišla.
Ko je odhajala, sem solze lahko še
zadrževala, a ko so se vrata zaprla,
sem zaihtela. Jokala sem dolgo.
Sedaj si s Treziko dopisujeva.
Večkrat nas je obiskala in tudi mi
njo,
Mojca Demšar, 5 . a.,
OS F. OSOJNI K
SVETLOBA IZ MAMINEGA
OTROŠTVA
Bilo je v času, ko se je okupator
umaknil iz našega prostora. Mama je
takrat obiskovala sedmi razred. Njen
23-letni brat Alojz je bil vojak.
Čeprav se je umirila vojna vihra, se
dolgo časa ni vrnil. Mama, kije bila
najmlajša, ga je hudo pogrešala.
Večkrat je jokala in v solzah upala,
da se bo vrnil brat, ki ga je imela
zelo rada.
Neko noč je potrkalo na okno.
Prebudil se je stari oče. Ker ni vedel,
kdo je, ni šel odpirat. Znova je
zaslišal trkanje in nato sinovo
klicanje, Sam-sebi ni mogel verjeti.
Zbudil je ženo, mojo babico, ki je
takoj spoznala sinov glas. Stari oce
je odprl duri in v vežo je stopil
utrujen sin. Objel in poljubil je
očeta in mater in ju pozdravil.
Sestre so trdno spale, zato niso
slišale nočnega obiska. Brat Alojz pa
je šel v sobo in jih zbudil. Moja
mama se ga je najprej ustrašila, saj ni
bil podoben Alojzu, čigar podobo je
nosila v svojem srcu. To so bili samo
prvi trenutki Brž so vse sestre vstale
in družina se je zbrala okrog mize.
Dolgo v noč so bedeli in se
pogovarjali Brat Alojz je^ pripo-
vedfoval o težkih vojnih doživetjih.
Čeprav je bilo v njih polno ^oze, je
bila tista noč svetla, kot se nikoli
poprej. Vrnil se je sin in brat, ki so
ga težko priččakovali.
Moja mama je doživela veliko
svetlih trenutkov, vendar pravi, da
jo še vedno spremlja ta svetloba iz
otroštva.
Darinka Kelenc, 7. a,
OŠ Gorišnica
JEZNI PETELIN
Bilo je januarja letos. Bil je lep
dan. Z mamo sva bili v Ormožu. Vs e
sem videla in vse sem hotela vedeti.
Kal pomeni ta znak, kaj oni. Mama
mi je morala vse razloziti. Nad
vsakimi vrati sem prečitala napis. Pr i
šoli sva zavili na stransko ulico.
. Proti nama so prihajali otroci iz
otroškega vrtca. Vodila jih je
starejša tov. Pred sabo so zagledali
lepega petelina. Stal je na pločniku
in jezno gledal. Tov. in malčki so se
ga na veUko izognili. Tov. je rekla:
glejte ga, kako nas gleda, kateri je
najbolj poreden? Mišo ravno tebe
gleda. Še malo jih je gledal, nekai
brcal in kljuval potem pa zapel
,,kikiriki".
Tov. je rekla: t ako otroci, petelin
nas je pozdravil, zdaj pa lahko
gremo. Tudi midve sva šle naprej.
Minka Kumer, l.r.
OS Š. Runeč
OMARE
MAMA IMA OMARO. MAMA IN
OČKA IMATA DVE OMARI.
MIRO IMA SVOJO OMARO.
MOJA OMARA JE TEMNO RJA-
VA. OMARA IMA DVOJNA
VRATA. VRATA NA OMARI
IMAJO KLJUČ. V OMARI VISIJO
SUKNJIČI IN DRUGE STVARI.
ATA IMA V OMARI TUDI
VOJAŠKE STVARI. MOJA OMA-
RA STOJI V KOTU.
Miro šaše, 1. a
OŠ MAJŠPERK
BOLNA SESTRICA
Atek in mamica sta odšla v
službo, jaz pa po mleko. Doma je
ostala najmlajša sestrica, ki je se
spala. Ko sem se vrnila, sem v sobi
zaslišala slaboten jok. V strahu sem
stekla v sobo, saj sem zaslutila, da s
sestrico ni vse v redu. Bila je zelo
sitna in imela je vročino. Zelo sem
se prestrašila. Hitro sem jo previla,ji
dala čaja in jo spravila spat. BUa sem
v skrbeh zanjo. Ni dolgo spala, saj se
je kmalu zaslišal njen jok. Zavila
sem jo v odejo in jo nosila po
kuhinji. Ko sta se atek in mamica
vrnila iz službe, je imela še zmeraj
vročino. Zvečer je hitro zaspala.
Mama je rekla, da bomo^ poklicali
naslednji dan zdravnika^ če ji ne bi
bilo boljše. Vs o noc sem bilf
nemirna.
Naslednje jutro je bUa bolj vesela.
Sestrica je že bila bolj vesela in
vedeli smo, da je boljša.
Vsi smo si oddahnili in bili srečni.
Irena Avguštin„3. r.,
OŠ Ptujska gora
14 stran
tednik — ČETRTEK, 4. aprila 1974
PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL
OBCINEPTUJ
V KOŠARKI
Na dvodnevnih zanimivih sreča-
njih so se pomerile moške in ženske
ekipe srednjih šol občine Ptuj.
Rezultati posameznih tekem so bili
naslednji:
moški - SCGU:SCKS 46:17,
Gimnazija : SCGU 50:45, Gimnazija
:SCKS 46:35.
VRSTNI RED: 1. Gimnazija
Ptuj, 2. Šolski center za gospodar-
stvo in upravo ,,J. Lacko" Ptuj, 3.
Šolski center za kovinsko stroko
Ptuj.
' Ženske - ŠCGU : Gimnazija
10:26, ŠCKS : ŠCGU 1:13, ŠCKS :
Gimnazija 3:15.
VRSTNI RED: 1. Gimnazija
Ptuj, 2. ŠCGU Ptuj. 3. ECKS Ptuj.
Kvaliteta košarke je bila na
solidnem nivoju, kar dokazuje, daje
ta športna igra zelo priljubljena med
srednješolsko mladino. Organizacija
tekmovanja je bila pod vodstvom
DPTK Ptuj in ŠŠD Gimnazije Ptuj.
CM
OVEN (21. 3. - 20. 4.): Ne ravno
najboljši rezultati so za vas kar
dovolj dobri. Nekaj vas utegne
neprijetno presenetiti. Vabila, ki jih
boste prejemali so nezanimiva,
pritegne zadnje. Še naprej se vedite
kot doslej.
BIK (21. 4. - 20. 5.): Končno
boste našli toliko časa in možnosti,
da izpeljete načrt za poletje. Svojih
misli ob tem ne zaupajte nikomur.
Postopek vaše osebice vas nekoliko
razočara. Gmotni položaj se izbolj.
ša.
DVOJČKA (21. 5. - 22. 6.): Po
napetem pričakovanju prijateljev, ki
jih že dolgo niste videh, sledi veliko
olajšanje. Manjkalo vam ne bo
predvsem majhnih zadovoljstev.
Glede ^ čenč: smehljajte se in
odpuščajte.
RAK (23. 6. - 22. 7.): Svoj načn
zaupajte samo najdražji osebi, drugi
bi vam samo zbegali misli. Zaupanje
v čustvih je na najboljši poti. Več
mirnosti vam dobro dene, vendar
vas nekoliko poleni. Ni še vse jasno!
LEV (23. 7. - 22. 8.): Čas, ki ga
boste morali preživeti, ni nevaren,
čeprav vam bo včasih jemalo sapo.
V kritičnih trenutkih se zatečite v
svoj mir, ki vam edini prinaša nekaj
dobrega. Preveč sebičneževje okrog
vas.
DEVICA (23. 8. - 22. 9.): S
svojo podjetnostjo si boste jasno
opredeliU svoj položaj. Krajše
potovanje bo predvsem zabavno.
Misli in čustva, ki so vas pred
kratkim vznemirile, se poglobijo in
prinesejo zadovoljstvo.
TEHTNICA (23. 9. - 22. 10.):
Ovire pri delu vas ne vznemirjajo
preveč. Reševanje problemov s
pomočjo vplivnih prijateljev vam
lahko škodi. Obnovitev stikov, s
prijatelji. Za novosti na ljube-
zenskem področju je čas.
ŠKORPIJON (23. 10. - 22. 11.);
Večje razumevanje s sodelavci vam
lahko izboljša položaj. Doma
skušate doseči sproščeno in toplo
ozračje. S svojim ljubezenskim
tovarišem doživljate ta cas lepe dni.
Ta teden je zanimiv.
STRELEC (23. 11. - 20. 12.): Ta
teden vam ob delu mine kot blisk.
Kako urico prostega časa porabite
za premišljevanje o tem, kaj bi lahko
izboljšali v svojem osebnem življe-
nju. Svoja prava čustva pokažite
osebi, ki jo ljubite.
KOZOROG (21. 12. - 20. 1..);
Trenutno se kaze v vašem znamenju
precejšna zmeda, ki vam ni povsern
nenaklonjena. Še vedno niste našli
ustreznega ritma v svojih poklicnih
opravilih. Bodite razumevajoči, a ne
pretirano.
VODNAR (21. 1. - 20. 2.)-
Spopadli se boste z vrsto praktičnih
problemov. Potrebno bo pričeti
splošno varčevanje, sicer bodo ob
odhodu na dopust problemi. Pred
vsako odločitvijo premislite. S
simpatijo se pogovarjate.
RIBI (20. 2. - 20. 3.): NekoUko
več samozavesti pomaga k večjemu
uspehu. Oseba, ki jo dnevno
srečujete^ vam lahko pom^a, da
boste našli sami sebe. V ljubezni
tvegate usodno j)omoto, vendar si
ob koncu lahko čestitate.
tednik — Četrtek, 4. aprila 1974
stran 15
rezervirano
za tuizeka
FSEN FKUP DOBER DEN NO LEP
POZDROF.
Gnes mo odrajtali najpret dvo
dopisa, ki sta mi jih poslala Pepek iz
Haloz in Pepo iz Koračic pri Tomoši
v ormoški občini. Pepek iz Haloz mi
piše:
Spoštovoni Lujs
Kak si nan to ovokrot že son pisa,
so nastopil spomladanski dnevi.
Resen je, ke nesen več v rosnih
mlodih letih, pač pa ti moren
priznati, da me tote spomladanske
dni hujdo razgoja i5a ne ven, sen
zaČeja brsteti aU se mi je kaj drugega
zgodilo. Prepričani ^n, da ti, ki si
skoro pul dohtara no tirarca poznaš
za toti betek kokšno domočo
vroštvo. Svojemi dohtari, veš, toga
ne vujpan povedati, saj bi najpret
ino|a pul dneva čakati pred
ordinacijo, na drugi stroni pa se ob
toten mošken betegi tudi preveč ne
zanesen na sodobno medicino.
Obročan se k tebi za nasvet v
prepričaji, da boš mi pomoga iz
težof.
Lepo te pozdrovla Pepek iz Haloz.
„ZA BOLEZEN SO ZDRAVILA,
ZA LJUBEZEN JIH PA NI . . ."
Pje Pepo, Vidin, da si mi hujdo
zboleja, na drugi stroni pa ti moren
priznati, da mama v totih spomla-
danskih dneh obodvo isti betek.
Tudi^ mene okoli srca škromple pa
kaj, če mi Mica ne pisti, da bi se ke
malo počoha. Ne ven, si ti ožejeni
ali ne, skoro pa sen prepričani, da si
v zokonsken jormi, saj tokšne toti
betek na spomlod najrajši napodne.
Vroštvo za jega je zmetno
predlagati, saj se za poročene moške
ne spodobi, da bi ge prek krez plot
skokali še posebno, če je na vrhi
napelana bodeča žica ali boj po
domočen povedano - špičasti drot.
Se najbojse je, če tote srčne krče
razodenes svoji ženkici, ki de te
čista zagvišno zvročla s kokšnoj
burkloj po glovi, s tihin tjednom no
vsokodnevno jezikovo župo. Toto
napoko sen nareda predlom tudi jas.
Enega lepega dišečega spomlodnega
večera sen priša vredik nacehani
domu no sen v pogovori malo
preveč na glos misla o srčnih krčih,
ki so me grabli zavolo sosidove
dekle. Naenkrat je bija ogenj v
strehi. Mica mi je dola s skledo
vroče župe, ki mi^Jo je tresnola na
frštantkesic - toksno injekcijo, da
sen takoj zdrav grota no pozoba na
spomladanske srčne težove. Veš,
tudi tista pesmica poje: Za bolezen
so zdravila, za ljubezen jih pa ni . . .
Ven, da z mojin odgovoren najbrž
ne boš preveč zadovolen, bojšega pa
ti pri najbojši voli nemren
predlagati. Predlogan ti še, da se
obrneš za nasvet v kokšno cajtngovo
rubriko pod naslovom Intimni
nasveti. V toti rubriki ie fčosik dosti
zanimivega pa tudi skoro neverjet-
nega za prešteti. Zodjič sen enkrat
doba v roke Anteno no prešteja
vprošaje ^ 20 letne dikline, ki
^itovle, če ženska skos popek rodi.
Toto vprošaje je smešno no žalostno
obenem, pa kaj si čemo, tak je pač
na sveti, da so eni za seksualno
revolucijo premlodi no premalo
zreli, mija pa prestora.
Pepek, lepo te pozdrovlan no ti še
ob^ kunci priporočan, da si vsoko
večer privežes na srce en hladen
obklodek. Lekič, de ti kaj
pomogalo. Saj več, kak provi
pregovor: Nič ne škodi, nic ne
hasne . . .
S Pepekon iz Haloz sma se tak
razpričala, da mi je ostalo premalo
plača za pismo no odgovor Pepoti iz
Koračic. Pepo ne zameri, tvojo
pismo de prišlo na vrsto drugi
tjeden, če glih sen ga na začetki
gnešjega rezerviranega kota že
najava. V Tedniki man točno
odmerjeni plac, ki ga nemren
raztegnoti.
Zaj pa še neke, fse, ki ste v nedelo
tak pridno na volišča prišli, moren
jovno pohvoUti. Še posebna zahvola
^e fsen tistin, ki so tudi mene
izvolili v delegacijo kmetof. Oblub-
lan, da mo svojo noloeo čostno
oprovla no se zavzema, da de našo
kmetijstvo s suhe na zeleno vejo
zlezlo. No, zaj je že na zeleni veji,
saj je začelo fse zeleniti. To je vena
tudi vzrok, da je meni to ovo večer
gdo sen se z mopedon voza no me je
miličtiik vstava — tisti alkoholni
balonček tak pozeleneja, kak če
pogledan detelco na njivi. Ker sen
mu dopovedova, da je toto zelenilo
posledica pomlodi, mo moga zaj to
se raztolmačti pri sodniki za
prekrške. Navsezoojo pa je Hidi to
čudno, če človik rdečo vino pije, da
potli tisti balonček zeleni grota. To
mi neje jasno no da mi vena v obliki
kožni m<yo neznonje boj podrobno
raztolmaca sodnik.
Tejko van najdbo za gnes. Pozivlen
vas, da se mi se kaj jovite na moj
antres: Uredništvo Tednika, Ptuj
(rezervirano za Lujzeka).
Odkrivajo
železniški predor
Elektrifikacija železniške proge
med Zidanim mo stom in Maribo-
rom bo v veUki meri skrajšala čas
potovanja z vlakom na tej progi.
Udobje, ki ga prinaša elektri-
fi kacija železnic na Slovenskem pa
zahteva tudi žrtve.
Med njimi je prav gotovo
pomemben tudi 195-metrski predor,
ki je kljuboval vsa leta nazaj, sedaj
pa ga bodo odkrili. Osnovni vzrok,
ki je navedel graditelje elektrifika-
cijskih naprav na tej progi, da so se
odločiU za odkrivanje predora na
Križnem vrhu, je pronicanje vode in
zelo moker teren ob predoru.
Ker vodi čez predor cesta, ki
povezuje Križni vrh in Loče, so
rnorali v bližini predora zgraditi nov
prehod, most, ki ob odkrivanju
predora ne bo oviral povčzave med
tema krajema. Delo na odkrivanju
predora so zelo težavna, saj je treba
odstraniti velike koUčine zemlje in
16 stran
tednik — ČETRTEK, 4. aprila 1974
TEDNIK
izdaja časopisni zavod Ptujski ted-
nik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5. p- P
99. -- Urejuje uredniški odbor
Izhaja vsak četrtek. Odgovorni ured-
nik - Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079. Celoletna
naročnina 50 din, za inozemstvo 100 din. - Žiro račun SDK Pt")
52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, 62000 Maribor, Svetozarevska
ul. 14.