ILUSTRIRANI
LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8-, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13 -
LETNIK 1. * 8. OKTOBRA 1914
LASNIK
SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI

IZHAJA VSAK ČETRTEK
*
ŠTEV. 6.
Skrb za ranjence.
(Zgoraj, levo.) Ranjenci na kolodvoru pri okrepčilu. — (Desno.) Lahko ranjeni Rusi stopajo z vlaka. — (Spodaj.) Transport ranjencev v bolnišnice.
Vojni poročevalski stan pri delu. Gš Črnogorski pijonirji na Govčenu. Gš Maše strojne puške pred bojem. oš Qrob na bojišču. Gš francoski oblegovalni topovi. Oš 9len po bitki. Gš generalni štab na bojnem polju, oš V strelnem jarku pri Mlinu, oš Slike sveta itd.
** I • •••••• IVItffVIIVttltf Vfl tSffffffVIVVIVttV H HVtVttiVftttVVtfVtVVtlfVVV>llll<>1tVVtVtt>>Vfl>f>tl11fftlV1l1ffltVfl<ttll'lllVllllllll>lll 1 l^BI f 11 ff I • •tffftVVftlVfltf fflVIVIVIVtttVVi^ftttlll ftfVfltVVtl iti fffttillUHIlfllllttlllllttltfilllt IVI11 • t • 11 t •■Vlftllll ItVVtVItIVIVtfl ItVItlCIl	■•llllill lllllltll Itlt • • • • 1 l*l 111 l'l t*t*ffttHf******liilVlt>lllllllHHIII<tit>llt*
STRAN 62.	ILUSTRIRANI GLASNIK	6. ŠTEVILKA
Črnogorski pijonirji tabore na Lovčenu.
polni opravi pred cerkvijo in odkorakali prav tako nenadoma in brez slovesa, kakor so nenadoma in brez pozdrava pred šestimi tedni prikorakali.
Ob treh zjutraj ni bilo v vasi nobenega vojaka več. Pač! Zunaj vasi na polju
delo, toda infanterist Janez Korenina je še vedno stražil na svojem mestu.
Slednjič pride kmet, ki je bil namenjen na svoje polje, mimo in mu pove, da je cel bataljon odšel že ob treh zjutraj iz vasi in da ni nikjer nobenega vojaka več.
Grob na severnem bojišču.
Spomenik, ki so ga postavili častniki svojemu padlemu tovarišu.
niti, in je očetu razložil, kaj namerja storiti. Nato je zadel puško na rame ter odkorakal na svoje mesto na straži. Ko je pa
Poroka na straži.
Humoreska iz vojaškega življenja.
Regiment je prebival potoma že šest tednov v neki župniji in se je pri vaščanih popolnoma udomačil. Vojaki so se bratili
je ostala samotna straža, kajti Janeza Korenine, ki je hodil s puško na rami gorin-dol ter stražil sam Bog ve kaj, se ni pri odhodu bataljona nihče spomnil.
Janezu ni bilo od začetka kar nič dolgčas. Ogledoval je zve/.de in si mislil: »Migljajte, kolikor hočete, tako lepe ven-
Vojni poročevalski stan. Polkovnik pl. Hoen (X) diktira poročevalcem poročila z bojišč.
s tanti, dražili dekleta, devali otrokom svoje velike kape na glave, očetom pomagali včasi pri delu in se materam prikupo-vali, kakor so najbolje znali. Z eno besedo, vojaki so živeli v vasi kakor doma in kakor bi nikoli več ne imeli odriniti naprej.
Nekega dne pa se je navsezgodaj, ob drugi uri zjutraj, oglasil glas trobente, vojaki so planili pokonci, se zbrali v po-
darle niste kakor Maričkine oči, ki spi sedaj v mlinu za potokom!« Proti peti uri zjutraj je pa rekel: »No, zdaj bo že kmalu tri!« Toda nikogar ni bilo od nikoder, da bi ga zamenjal na straži. Škrjančki so začeli žvrgoleti, petelini prepevati svojo jutranjo pesem, zadnje zvezde, ki so se še mislile prikazati ta dan na nebu, so vzšle, naredil se je dan, na polju se je začelo
Janez se je začudil in je odšel brez povelja v vas. Vi pač mislite, da jo je potem udri čez drn in strn za regimentom. Janez Korenina je mislil popolnoma drugače.
»Če oni mene ne potrebujejo, jih potrebujem jaz še veliko manj!« si je rekel.
»Če pridem kar nepoklican pred stotnika, me še da zapreti, kakor je siten!« si je tudi dejal.
In slednjič je še uganil: »Mlinar
tam spodaj ima prijazno hčer in hči ima prijazen pogled — kar tukaj bom ostal!«
Postavil je puško v kot, slekel modro suknjo in se udinjal v vasi za hlapca; če ga je kdo kaj vprašal, je odgovoril, da se mu je regiment izmuznil. Janez je bil priden, postaven je bil tudi in delo mu je šlo urno in dobro izpod rok. Bil je sicer reven, pa tem pravičneje bi bilo, če bi dobil mlinarjevo Maričko, kajti mlinar je imel od sile denarja, drobnega in debelega. In tako se je zgodilo, da se je Janez oženil.
Mladi par je živel v sreči in miru in si počasi gradil svoje gnezdeče. Toda ko se je nekega dne mladi gospodar vrnil s polja, mu reče žena vsa preplašena:
»Janez, nikar se ne ustraši, nekdo jejbil tukaj!« »Kdo neki?«
»Poročnik od tvojega regimenta; kmalu bo ves regiment tukaj!«
Oče je tarnal, žena je tarnala in z objokanimi očmi pogledovala svojega dojenčka. Kajti nikjer niso ljudje varni pred zlobnimi izdajalci. Janez pa je stvar premislil in rekel: »Le name se zanesi, jaz že poznam polkovnika!«
Potem je zopet oblekel modro suk-njico, ki jo je za večen spomin hotel shra-
^•iiiiiiii !»IIIM«l»<lll»«tltll»»ltt!l»%»im»»W»HIII«lt»»WWt*tM»ltf»«ll1llll»»l»t«»»lllllllllllllllllltll1»lllllll»l»l»»t»tllltl»l»l»ll1lill»|(l|l|t|||||itl»»lllll|l|||ll»llllt|l»lt»|»l|lt||f|»l^	................................................................................................................
ŠTEVILKA 6.	ILUSTRIRANI GLASNIK	63. STRAN
•lltHllllllllliniHIHIIHIllllimilllllllllllllllinUlItlllllMIllllllllllllllHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIMIHIIIMII
regiment prišel v vas, je stari mlinar stopil pred polkovnika in mu je potožil:
»Usmilite se vendar, gospod general, ubogega moža, ki stoji že leto in dan na straži ob robu gozda in se ne upa ganiti! Saj po vojaških postavah ni ukazano, da bi vojak moral poginiti na straži od lakote in hudega vremena!«
Polkovnik je pogledal stotnika, stotnik podčastnika, podčastnik četovodjo — in pol kompanije, sami dobri, stari znanci pogrešanega Janeza, je steklo na polje
pogledat vrlega tovariša, ki je junaško ostal na svojem mestu celo leto.
»Saj mora biti suh kot trlica in naguban kot pečeno jabolko!« so ga pomilovali vojaki potoma. Toda Janez ni bil ne suh, ne naguban in je mogel zapeti svoj vojaški suknjič le z dvema gumboma: s prvim pod vratom in zadnjim pod trebuhom.
Medtem je pristopil k Janezu desetnik, isti desetnik, ki ga je pred enim letom pripeljal na stražo, in je ukazal: »Puško na rame! Stopaj!«
PO SVETU
in vojaška povodenj se je usula v tej smeri. Ta nesreča nas je zadela nepripravljene, prišla je nepričakovano, zato smo se ji morali umakniti. Toda medtem smo dobili
ba braniti pred Nemci in precejšnji del njihovih čet, ki je doslej prodiral v Galicijo, se bo moral obrniti — domov. Zato tudi ruski poizkusi, da pridejo preko
Oddelek avstrijskih strojnih pušk pred bojem.
časa, da se pred nadaljnjim divjanjem sirove sile zavarujemo.
Nemška armada, ki je najprej sovražnika odločno pobila pri Mazurskih jezerih, ga vrgla iz Prusije in ga sedaj preganja
Karpatov na Ogrsko, ki so bili odbiti, ne bi pomenili veliko, tudi če bi se bili posrečili. Velike armade Rusi ne morejo poslati na Ogrsko, ker je prehod preko gorovja pretežaven in ker bi bila ta armada v ne-
Dum-dum krogle, ki so jih Nemci uplenili Francozom. To strelivo strašne učinkuje in je po mednarodnem pravu prepovedano.
Tako je bil Janez straže rešen. Nato je moral k polkovniku, njegova lepa, mlada žena ga je spremila z otročičem v naročju, in tam sta vse povedala, kako in kaj. Polkovnik pa, ki je bil dober človek, mu je stisnil petačo v roko in mu pomogel, da mu ni bilo treba nikoli več oblačiti modre suknje in nikoli več hoditi na stražo.
Vojska z Rusi.
Vsa poročila z bojišča soglasno trdijo, da se mora naše dosedanje umikanje v Galiciji pripisati izključno na račun velikanske ruske premoči. Naši ranjenci, očividci tedaj, ki so prav zaradi svoje osebne nesreče prej pri volji gledati vojsko v črnih nego svetlih barvah, trdijo, da je en avstrijski vojak za tri Ruse. Avstrijec presega Rusa po izvežbanosti, vojaški sposobnosti, pa tudi po nravnih zmožnostih — v pogumu, vztrajnosti, premišljenosti. Toda tudi največje junaštvo ni moglo nič opraviti spričo prevelikega števila sovražnikov! Te brezštevilne ruske čete, sklicane iz najoddaljenejših krajev razsežnega car-stva, so prišle nad Galicijo s silo ognja in potresa, katerega ne more preprečiti moč duha. Car je pokazal s prstom na Dunaj
Plen po bitki. Od Avstrijcev ugrabljene ruske puške.
dalje, se je združila z našo gališko armado in tvori z njo eno samo obrambno črto. Pričakovati smemo, da se sedaj položaj na severu precej izpremeni. Rusom se bo tre-
varnosti, da jo naše čete uniciio. Ruski pohodi preko Karpatov so bili tedaj samo vojaški izprehod, slepilo boječih in morda cgledništvo.
.....................................................IIHilUlItiilllllllllllliilllMIHMIllll...............................IIIII^IIIUHIII4MMUM*MIMMJIIIMMIIIIIIIIIIIUIIIIIU^	.............................................,..,..■,......,■..■..■..■■......■.......,....■	......,fff...
STRAN 64.	ILUSTRIRANI GLASNIK	6. ŠTEVILKA
.................................................."..................iiiiiiiii.....„„,.............................„.,..........,..„.........................................„„„.......................................................................................................„„„„„.„„„,...............mu..,.,...............,.„,.......................,.„
Francozi in Angleži niso zadovoljni z ruskim vojnim načrtom; očitajo Rusom, da
opraviti. Samo, če bo Francozom s tem kaj pomagano, je za enkrat še zelo veliko vprašanje.
razen tega primanjkuje obvez, zdravil in zlasti zdravnikov. Zemlja je izsesana, zato je razumljivo, da ji je teža vojne vedno
so se s preveliko silo vrgli nad Avstrijo, Nemce pa pustili pri miru, da lahko z vso
močjo pritiskajo na Francoze.
Želeli bi seve-
' nC
CpMflpr	muč proti Be-
rolinu, kajti v tem slučaju bi k	morali Nemci
iz Francije pohiteti domov. ^-•oST" * — Sedaj, ko je nemška vojska že v Rusiji, je ta očitek neopravičen, ker Rusi bodo ime-Mala Roza Zenoch, ki je li z nami i n z bila ranjena na bojnem polju. Nemci dovolj
Vojska s Srbi.
Po usodnem udarcu, ki so ga Srbi doživeli v Sremu in Banatu, jih je domišljavost minila. Ne more jim več priti na um, da bi z godbo hodili preko Save, marveč morajo braniti svoj lastni dom. Kar so naše čete prekoračile Drino, se vrše dan za dnem v jugozahodnem delu Srbije majhne, pa krvave bitke, v katerih se Srbi vedno bolj umikajo. Srbi se bore z veliko vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, branijo vsako postojanko do zadnjega, njih bande nadlegujejo naše čete podnevi in ponoči. Kljub temu je naša armada zasedla srbske utrjene postojanke južno od Krupnja in Loz-nice ter pri tem zaplenila 14 topov in ujela okrog 5000 Srbov.
Čim vztrajneje se Srbi branijo, tem večje, težje so seveda njihove izgube. Njih ranjenci so slabo oskrbljeni; tako so številni, da jih že nimajo več kam spravljati,
bolj neznosna. Že ob balkanski vojski se je dogajalo, da so častniki morali s silo goniti vojake v boj, sedaj se primeri, da jim morajo nastaviti samokres, če jih hočejo pognati naprej.
Nemško - francoska vojska.
Na zahodu se Nemci bijejo na dveh bojiščih, v Belgiji in na Francoskem. V Belgiji so napredovali na severu skoro neposredno do Antwerpna, ki je sedaj glavno mesto, odkar se je moral Bruselj vdati nemškim četam. Težki oblegovalni topovi — tudi avstrijski — že sipajo svoj pogubni ogenj na zunanje utrdbe Antwerpna, nemški zrakoplovi krožijo nad njim in ga razdirajo z bombami. Belgijci sicer upajo, da jim prihite Angleži na pomoč, toda zelo dvomljivo je, ali se to res zgodi.
Silni boj za Pariz traja že skoro mesec dni in ni končan. Francozi so zbrali
Psi v službi »Rdečega križa«. — Pes pobira s puščico milodare za ranjene vojake.
Slika Z ruskega bojišča. Sanitejci prenašajo težko ranjenega vojaka iz boja v bolnišnico.
PODLISTEK
Albanska špijonka.
Povest iz balkanske vojske. Spisal Ivan Dolinar.
(Dalje.)
Še nekaj časa se je razlegalo streljanje pušk, ki je pa postajalo vedno redkejše in slabotnejše, dokler ni popolnoma atihnilo. Kake pol ure pozneje je zopet prijahal v diru pribočnik z naznanilom od svojega stotnika, da so turške postojanke osvojene, ker jih je branila le majhna sovražna četa. Jordakovič si je pomel roke, se ozrl v daljavo, kjer je stala Milenina hiša, in vzkliknil: »Bog te blagoslovi, Srb-kinja! Sedaj se začne pravi ples!«
Kakorhitro pa so se Srbi pripravili, da prekoračijo reko, je tudi središče sovražnika začelo živahno delovati. Turške granate so jele preletavati strugo in pokati na tostranskem obrežju. Topove so spremljale puške, začetkoma posamezne, potem vedno krepkeje, dokler se ni boj
razvil v mogočen, bučeč, daleč odmevajoč koncert brez nehanja.
» Ali sem vas vendarle izbezal?« je rekel major Jordakovič glasno proti drugi strani reke. Spoznal je po krepkem turškem odporu, da so bile Milenine besede resnične in da se tukaj nahaja sovražnikova glavna moč.
Srbska artiljerija, ki je že prej napravila sovražniku veliko škode, je jela sedaj delovati s podvojeno močjo. Videti je bilo, da se Turki ne bodo mogli več dolgo držati, kajti njih baterije so utihnile druga za drugo in iskale novih postojank bolj v ozadju. To je Srbom dalo še več poguma. Ko se je pa začela tudi turška infanterija umikati nazaj, bi vojakov tudi poveljnik ne mogel več zadržati.
Dal je tedaj ukaz, naj udarijo čez vodo.
Srbske vrste so planile pokonci in hitele čez most, ki so ga bili pijonirji medtem za silo zgradili. Ko so prekoračili Šaro, so šele opazili, kako poguben je bil njih ogenj. Sovražnikovi jarki so bili raz-kopani, utrdbe razdejane, med razvalinami je ležalo precejšnje število ranjencev, ki jih Turki niso vzeli seboj.
Srbske čete so drle zmagoslavno naprej za sovražnikom, ki se jim nekaj časa sploh ni ustavljal; šele ko je dosegel bukov gozd, se je razvrstil in se začel braniti.
Major je jezdil med svojimi četami brez strahu od enega konca bojne črte do drugega ter ukazoval, vzpodbujal, navduševal, priganjal. Bil je zelo dobre volje, kajti bitka je bila dobljena, prehod preko reke priborjen in sovražnik prisiljen, da se kmalu umakne popolnoma, ker je sicer v nevarnosti, da ga Srbi obkole. Jordakovič je vedel, koliko pridobi, če zmaga. Njegova čast, ki je toliko trpela, bo zopet brez madeža, njegov ugled bo zrastel pri tovariših in pri polkovniku. Toda to je bilo najmanj — majorja je čakalo še neprimerno večje plačilo, še mnogo večja nagrada nego lovorjev venec zmagovalca — njega je čakala doma — Milena.
Sredi bojnega meteža ni Jordakovič nikoli popolnoma pozabil nanjo. V dimu smodnika se mu je prikazovala njena pre-lestna postava, med bliskanjem pušk in ognjem topov je videl bajni žar njenih globokih oči, iz silnega hrupa in grmenja bitke je slišal njen zvonki, vabljivi, kot godba sladki glas. Nikdar se ni mogel
■ttllllllllllMIlllMMMMIllll........................................
ŠTEVILKA 6.
MIIIIIMIIIIIMMMIMIIIIIMM........MIIMMMMM.....IIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIMIIM......UMI......IIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIMIIIIMIMIIIIIMI
ILUSTRIRANI GLASNIK
65. STRAN
vse moči, okrepili se s svojimi četami iz kolonij in pozvali Angleže na pomoč, se bore hrabro in se ne plašijo žrtev, pa
vse vojskujoče se države, najmanjša žrtev. Anglija hoče sedaj izobraziti novo polmili-jonsko armado, toda mnogi Angleži sami dvomijo, ali se jim posreči zbrati toliko število vojakov, ali dobe toliko izvežbanih častnikov in ali ne bo evropske vojske konec, preden bo nova angleška armada sposobna za boj.
1. oktobra 1914. v Cerknem na Goriškem in je hodil najprej v šolo v Idriji, latinske
'-..(T ' 1
Stoletnica.
Francoski telefonist pri delu na bojnem polju.
Gališki židje odhajajo od zahvalne službe božje za zmago pri Krasniku.
vendar se jim doslej še ni posrečilo, da bi se rešili močnega, vedno tesnejšega objema nemških armad. Glavni boji so se bili na zahodu. Tam se je izbojevalo že sedem velikih, zelo krvavih bitk, v katerih pa niso bile nemške izgube nič manjše nego francoske. Francozi so hoteli obkoliti nemško desno krilo, toda Nemci so ta načrt preprečili.
Na svojem desnem, t. j. vzhodnem krilu so se Francozi morali umakniti, v središču je pa zadnji čas bil mir. —
Najbolje izhaja pri svetovni vojski Anglija. Naravno zavarovana z morjem in umetno z močnim brodov-jem, še najmanj občuti nesrečo vojske. Do njenih pokrajin požar skoro ne more seči. Poslala je sicer na Francosko 100.000 mož, toda to je v primeri s pusto-šenjem, ognjem in drugimi nesrečami, katere so zadele
V bojnem šumu je širša javnost popolnoma prezrla stoletnico rojstva enega izmed najodličnejših sinov slovenskega naroda, dr. Frančiška viteza Močnika, čigar sliko prinaša danes »Glasnik«. Ta mož je zaslužil, da se ga ob stoletnici spomnimo; pridobil si je mnogo zaslug ne le za mednarodno znanost, marveč tudi za Slovence, zlasti za slovensko šolstvo. Dr. Frančišek vitez Močnik je bil rojen dne
šole pa je končal v Ljubljani, kjer se mu je vzbudilo veselje do matematike. Ke-sneje je vstopil v goriško semenišče, in ker je bil premlad, da bi bil posvečen v duhovnika, je prevzel na ondotni glavni šoli učiteljsko mesto. Leta 1840. je bil pro-moviran za doktorja in leta 1846. je postal profesor matematike na tehnični akademiji v Lvovu, leta 1849. pa na olomuškem vseučilišču. Leta 1850. ga je poklical minister Thun h kranjski deželni vladi za šolskega svetnika in poročevalca ; tu je blagonosno deloval do leta 1860., v tem letu pa je prevzel enako službo v Gradcu. Leta 1869. je postal deželni šolski nadzornik in
je stopil v pokoj leta 1871. Umrl je leta 1892.
Že kot ljudskošolski učitelj je Močnik pisal matematične knjige; zlasti pa je bil marljiv pri preosno-vi srednjih šol ter je od
otresti te prikazni. Vedno je čutil Milenino bližino, vedel je, da je suženj, hlapec lepe špijonke. In vendar — bil ji je tako daleč ! Niti suženj, niti hlapec ji ni smel biti! Ni se sicer mogel pritožiti, da mu je sovražna ali neprijazna, pa vendar je tudi njena prijaznost bila tako hladna! Nikdar mu še ni stisnila roke gorkeje, nego bi jo stisnila dobremu znancu, in njeni pogledi so bili kakor miloščina odlične gospe beraču ob cesti, njena odlikovanja, s katerimi ga je včasi počastila pred drugimi, so bila kakor odlikovanja ohole kraljice vdanemu, zvestemu služabniku.
Toda danes se je moralo vse izpreme-niti! Sama mu je dala besedo, da ji bo smel govoriti o svoji ljubezni, kadar se vrne kot zmagalec domov, in Jordakovič je vedel, da je s tem že napol uslišan. O, kako vse lepši, opojnejši bo potem pogled albanske špijonke, ko ne bo nobene stene več med njima, ko bo — njegova, samo njegova! Sredi bojnega hrupa, nemirnega vojaškega življenja, bo imel lep, bel dom, toplo gnezdo in družico, tako krasno in umno!
Major Jordakovič se je sredi premišljevanja naenkrat zdrznil. »Kaj pomeni to? Ali nas hočejo zopet naskočiti? Ali
so jim prišle nove čete na pomoč?« se je vprašal začuden.
Nedaleč od njega se je namreč razletela turška granata — razločno je videl, kako je podrla nekaj njegovih vojakov. Ni si mogel misliti, da bi turški topovi, ki so se morali umakniti in utihniti, zopet začeli delovati — saj so morali paziti, da pridejo kar najhitreje na varno!
Medtem je priletela druga. Švignila je v velikanskem loku po zraku, padla v sredo srbske razvrščene čete, se zarila v zemljo, nato se je razlegel silen pok, prestrašen krik mnogih grl in nekaj metrov naokrog so se tla pobarvala z živo krvjo. Major je bil ves zavzet groze — kajti opazil je, da prihajajo streli iz srbskih baterij na oni strani reke, da morijo srbski topovi lastne čete.
»O prokleto!« je zaškrtal z zobmi. »Kaj jim je, da delajo take napake?«
Takoj je stekel ordonanc proti Šari, da ponese topničarjem majorjevo obvestilo. Toda medtem so začele granate padati vedno bolj in bolj gosto, v srbskih vrstah je zavladal strah in divja jeza, ko so vojaki videli, da jih kosi njih lastno orožje, nekateri so bežali sem, drugi tja,
vsi iščoč varnega zavetja. Mladi možje, ki so se borili kot levi že toliko časa proti Turkom, ki so prestali toliko napadov in so se umikali le tedaj, kadar jim je bilo ukazano, so sedaj izgubili glavo in pogum. Zavest, da so nastavljena široka žrela njihovih topov, teh zvestih prijateljev in pomočnikov v tolikerih bitkah, proti njim samim, da strelja Srb proti Srbu, jih je popolnoma zmedla.
»Naši streljajo na nas!« se je razlegalo od vrste do vrste.
»Naši topničarji so zblazneli!« so vpili drugi.
Major je prvi hip skočil s sabljo med svoje vojake, kričal, da je le pomota in da bo ogenj takoj nehal, jih pozival, naj ostanejo na mestu, ustavljal bežeče, izpodbu-jal omahujoče. Toda kmalu je izprevidel, da nič ne opravi. Zmešnjava je bila vedno hujša, nihče ni več poslušal ukazov, vsakdo je delal na lastno pest. Granate so s srbske strani še vedno padale, ranjenci so se kupičili, krik in hrup je rastel. Ob istem času so začeli Turki iz bukovega gozda zopet živahneje streljati. Major je divjal na konju, klel in škrtal z zobmi, prosil, rotil in zopet klel, pa ni nič izdalo.
STRAN 66.	ILUSTRIRANI GLASNIK	6. ŠTEVILKA
M...............IMIlllllllllllllllllll......lltllllllllllllUlItlllMMIlilllllll................................ttllMI...... ...........IIIIIIIKIt.......................i......I.....II....................................................IIIIIIIIIIUIIIIIII.........illlllllll......IIMIIIII...............IlllllllllllUmi...................................................mu.
gih učnih sil^za svoje načrte, in odpor je bil strt. — Za spisovanje učnih knjig si je poiskal sotrud-nikov: Blaža Po-
vili mnogo učnih knjig. S tem je izpodrinil prejšnje čisto nemške šole. Močnik je tudi izprožil misel, da se je leta 1860. osnovalo »Društvo v podporo vdov in sirot kranjskih učiteljev«, ki se je potem tako lepo razvilo.
Slavnemu šolniku hvaležen spomin!
■ff-^lif
PreVOZ topov. Angleži so sestavili stroj, ki vleče 16 topov naenkrat.
Francoski oblegovalni topovi med bitko.
leta do leta spisoval in izpopolnjeval učne knjige. Leta 1892./1893. se je rabilo na srednjih šolah devet Močnikovih knjig v nemškem, osem v laškem, pet v hrvaškem, štiri v poljskem, štiri v slovenskem, dve v rumunskem jeziku; marsikatera knjiga se je ponatisnila dvajset- do tridesetkrat. Še bolj je Močnik ljudsko šolo oskrbel z računskimi učili: leta 1892./1893. se je rabilo 52 izdaj v raznih jezikih našega cesarstva. Močnikove knjige so uvedli tudi na Ogrskem, Laškem in Nemškem.
Ko je Močnik postal poročevalec o šolskih stvareh na Kranjskem, je učitelj-stvo živelo v zelo slabih gmotnih razmerah in se ni moglo ogrevati za svoj težki poklic; učnega načrta ni bilo, učil tudi ne. Zato je Močnik najprej izdelal učni načrt. Ko ga učiteljski zbor ljubljanske normalke ni hotel sprejeti, ker je bilo slovenskemu jeziku odkazanih osem ur pouka na teden, je Močnik učiteljem zapretil, da dobi dru-
točnika, Petra Hicingerja, Lovra Pintarja in zlasti Andreja Praprotnika, ki so sesta-
Ruske ujetnike cepijo proti kužnim boleznim.
Rdeče križarke.
Vojska je prinesla našim požrtvovalnim ženam in dekletom nov poklic in novo — ime! Ali ste že prej kdaj slišali besedo »rdeča križarka«? Križarje smo pač poznali, toda to so bili bojevniki, osvoje-valci, junaki dejanja — s temi nimajo naše rdeče križarke nič skupnega. One so junakinje srca.
Na tisoče in tisoče naših vrlih deklet se je oglasilo, kakor hitro se je slišalo, da potrebuje Rdeči križ pomočnic pri strežbi ranjencem. Vse bolnišnice so bile takoj z njimi oskrbljene in mnogo, mnogo jih je še ostalo nesprejetih, toda vedno pripravljenih, da stopijo v službo te človekoljubne ustanove. Slovenska žena ni pokazala nič manj sposobnosti za žrtev nego slovenski vojak, ki krvavi na severu.
Rdeče križarke vrlo izpolnjujejo svoj poklic. Sveže, mladostne postave, v snež-
Ukazal je naskok na sovražnika, ki se je skrival v gozdu, da se tako vsaj umakne topovom, ki so mu grmeli za hrbtom, toda ukaza ni bilo mogoče izvesti, ker je bila zmeda prevelika.
Medtem je pridirjal ordonanc, katerega je poslal major na ono stran reke k baterijam, in je naznanil ves zasopel:
»Čez reko ni mogoče. Sovražnik se je polastil naših topov!«
Major je prebledel.
»Kako je to mogoče?« je zajecljal.
»Javljam pokorno, da je tako; drugega ne vem,« je odgovoril vojak.
Major je ukazal četam, naj se strnejo, obrnejo zopet proti reki in jo prebredejo. To se je tudi vojakom zdelo razumljivo, zato so v teku pohiteli proti vodi. Isti tre-notek so Turki začeli prodirati iz gozda ter naglo streljati za bežečimi Srbi.
»Za vsako ceno na ono stran!« je ukazal Jordakovič.
Toda tega skoro ni bilo mogoče izvršiti. Ko so Srbi, preganjani kakor zverjad, prihiteli do reke, jih je obsul tudi od nasprotne strani tako hud ogenj, da na reden prehod ni bilo mogoče misliti. Nekateri so
pometali orožje proč in bežali ob reki navzgor, drugi so tekali kakor brez glave semintja, mnogi pa so se vrgli v vodo na slepo srečo. Bilo je strašno gledati to množico ljudi, ki je kakor zblaznela divjala po obrežju, se prerivala v valovih, padala, vstajala in se neprestano krčila, izginjala. Bilo je mogoče voliti le med smrtjo in smrtjo, rešitve ni bilo nikjer.
Ko je major prijahal do Šare, je bila okrog njega le še peščica mož. Jahal je globoko sklonjen h konjskemu vratu, brez kape, mrliško bledega obraza in steklenega pogleda. Iz levega rokava mu je počasi, kapljica za kapljico curljala kri. Obrvi so mu sršele in pod njimi je gorelo oko s strašnim ognjem obupanca, ki dela naglo, brez premisleka in brez bojazni pred nevarnostjo, ko enkrat vidi, da nič več izgubiti ne more, ker je vse izgubljeno.
Ob reki je njegova četa obstala, pričakujoč ukaza, kaj naj stori. Ozirali so se preplašeni na poveljnika, od njega pričakovali rešilne misli, kajti sami niso v grozi tega nepričakovanega bega nič več mogli misliti.
»Reši se vsakdo, kakor se more!« je ukazal major.
Takoj nato se je četa razkropila. Nekateri so zdirjali na levo proti obronku gore, ki je bil porasel z gozdom, drugi so bežali po kamenitem obrežju na desno, mnogi so se vrgli v reko in začeli naglo plavati, široko mahaje z rokami, kakor bi bili vsak hip v nevarnosti, da utonejo. Razuma in hladnega premisleka ni bilo nikjer več.
Major je še hip postal na bregu, gledal za gručami nekdanje svoje čete, videl moža, ki je padel od granate, in zopet plava-ča, ki ga je zadela puška: prevrgel se je v vodi in izginil. Major je bil navajen vojne in njenih grozot in ni nikdar vztrepetal pred smrtjo. Toda sedaj, ko je videl, kako gine množica ljudi, ki so bili njemu izročeni, ko je moral gledati, kako pada mož za možem, zadnji vojaki, ki jih je vodil, mu je trdo srce stisnila tako silna bol, da so se mu oči ovlažile.
»In mi smo že zmagali! Moj Bog, zakaj me tako kaznuješ?« je divje siknil skozi zobe.
(Dalje.)
Olaročniki, ki so naročnino „giasnika" je poravnali, dobe brezplačno tekom oktobra velik
zemljevid evropskega bojnega pogorišča.
............................. ......■••■•.....•■■■■■■■■■■■■■■■■■■i .................................................................................................................•■■■•■•■•■•■■■■■•••ti........................................................................ 111111111111111111111'
llllllllllllllllll. Itlll11:1llllltllllilllllIIIIIIIllllfIIllllllll■<<11 lili 11:1111IIIIIIlll1IIIMIlllllIIII1IIIIIIIIMIII)
ŠTEVILKA 6.	ILUSTRIRANI GLASNIK	67. STRAN
lil millllllllllllllllll! Illllll ........................................................................lllll
..............................................................................
nobeli obleki, okrašeni edino z resnim znamenjem rdečega križa, se sučejo urno in veselo med posteljami ranjencev ter strežejo, pomagajo, tolažijo, govore, poslušajo in se šalijo. Ta služba ni vedno lahka, a častna in spoštovanja vredna.
»Glasnik« prinaša sliko slovenske rdeče križarke, ene izmed mnogih, ki požrtvovalno strežejo bolnikom v deželni
bolnišnici.
Mlada junakinja.
»Glasnik« prinaša sliko trinajstletne Poljakinje Rože Zenoch, ki je pritegnila nase zanimanje cele monarhije, ki je bila celo deležna časti, da jo je obiskal naš vladar v bolnišnici na Dunaju, kjer se zdravi. Priznati se mora, da to odlikovanje ni nezasluženo, kajti dejanje, ki ga je izvršila vrla Roza, priča o pogumu, ki ni navaden pri tako mladih deklicah.
Med bitko pri Ravaruski je mala Roza neprestano tekala na bojno polje in do-našala ranjencem vode. Komaj je prihitela s posodo, je že bila prazna in Roza je hitela zopet nazaj po nov napoj. Pri tem delu jo je zadela sovražna krogla v nogo, tako da so ji morali nogo odrezati.
f Stotnik Samo Vošnjak
je padel v bojih pri Lvovu v Galiciji. Dne 26. avgusta je bila proti večeru avstrijska zmaga, pri kateri je odlično sodeloval tudi pešpolk št. 17., že dobljena. Zlasti 2. kom-
NaŠ generalni Štab na bojišču. Častniki študirajo zemljevide
panija, kateri je poveljeval stotnik Samo Vošnjak, se je bojevala tako sijajno, da je sam polkovnik prišel ter častital g. stotniku, češ, da ga bo priporočil v odlikovanje. Zdajci prileti iz zasede sovražna krogla ter zadene stotnika Vošnjaka naravnost v srce. Seveda so bili zahrbtni kozaki postreljeni do zadnjega, toda eden naših slo-
ter je bil nameščen pretežni del svojega službovanja v Ljubljani in Celovcu. Letos v majniku je dobil tretjo zvezdo, postal je stotnik. Ko se je prenaredilo vojaško pravosodje v naši armadi, je obiskaval v Gradcu tečaj za vojaške sodnike, da bi
pozneje pri divizij-skem sodišču nastopil službo. Ker so v Celovcu potrebovali za ta posel slovenščine zmožnega častnika, je bil on odločen za to mesto. Mirno in prijetno življenje ga je čakalo v prihodnosti, zlasti ko se je zaročil z gospodično Marijo Christ, hčerko bivšega nadporočnika Štefana Christa. Nevesta je po svoji materi češkega poko-ljenja. Z izrednim činom cesarjeve milosti sta bila oba poročena pri Sv. Ven-česlu v dnevih mobilizacije, 1. avgusta 1.1. Dne 13. avgusta se je odpeljal rajni stotnik z moštvom na bojišče v Galicijo in čez 13 dni je že padel. Njegov grob stoji severno-vzhodno od Lvova.
Samo Vošnjak je podedoval od svojega očeta globokega duha, od matere ve-ssli značaj. Ljudstvo njegovega rojstnega kraja ga je imenovalo kar na kratko Samo. Moštvo in častniki so ga spoštovali kot svojega predstojnika in prijatelja.
Zelo značilna so pisma, katera je pošiljal rajni stotnik svoji mladi soprogi iz
Razrušen most, ki so ga naši pijonirji zopet hitro popravili.	V jarku pri Lublinu. Vojaki Danklove armade med kratkim odmorom.
Roza leži sedaj v neki dunajski bolnišnici, streže ji lastna mati, ker govori samo poljsko in se s strežnicami ne razume. Tu jo je obiskal naš cesar, ljubeznivo govoril z njo ter jo bogato obdaril. Napravili so ji novo, leseno nogo, katero je plačal naš dobri vladar iz lastnega žepa.
venskih junakov je vendarle bil mrtev. — Stotnik Samo Vošnjak, sin dobro znanega pisatelja, posestnika in politika dr. Josipa Vošnjaka, se je porodil pri Sv, Ven-česlu blizu Slovenske Bistrice dne 29. oktobra 1879. Po kadetni šoli je služboval večinoma pri kranjskem pešpolku št. 17.
Ljubljane, kjer se je pripravljal na odhod v bojni grom, in tudi iz vožnje proti bojišču. »Spomni se, da si vojakova žena. Ne jokaj, ne obupavaj. To bi bilo najslabše, kar te more zadeti. Trdno zaupaj v Boga, kakor jaz zaupam v Njega. Jaz sem vedno še optimist. Če ne hodiva po rožah v tem
Zemljevid bo izvršen v barval) in bo obsegal poleg vojskujočiJ) se drjav tudi ostalo evropsko
ozemlje. Oblika bo 56 X 76 cm.
•nriiiiiinmmiitiiiii
HIIIIIIVIIIIIIIIIMIIl
MIIIIIIIIIIIIIIMMI
llltIMIIIIMIIIIIIIIMIIIMIlItll
STRAN 68.
IIHHtiHHIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIHI
življenju, bova pa hodila enkrat po njih v onem . . .«
Upanje na boljšo bodočnost je spremljalo rajnega stotnika vse življenje. Zdaj je dosegel najvišje vojaško odlikovanje, junaško smrt. Njegov grob je časten, njegov spomin vsem znancem drag, njegova duša pa bodi priporočena usmiljenju božjemu! Na svidenje, dragi Samo!
ILUSTRIRANI GLASNIK
IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIMIIIIIHIIIMIMHIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIUMIMIIIIIIIIIIIIHI
6. ŠTEVILKA
Fot. Mih. Plevel.
Avtomobilska nesreča pri Školji Loki.
Avtomobil železniške družbe, ki je vozil na progi Loka—Ljubljana, se je dne 27. sept. ponesrečil. Na klancu med Loko in Gostečami se mu je pretrgala zavorna veriga in voz je zdrknil navzdol ter padel s ceste v globočino. Vsi potniki razen blagajnika in šoferja so bili poškodovani.
Karel Windischer, trgovec v Kranju, se je 9. septembra poročil na Brezjah z gdč. Katico Jurič iz Celja.
f Bogumil Brinšek.
Rezervni poročnik, c. kr. finančni računski asistent Bogumil Brinšek je padel
soprogi, da je dne 6. septembra tamkaj prejel sveto obhajilo. In dva dni po tem, na Marijin praznik, je bil smrtno zadet. V daljni Galiciji počiva njegovo blago srce. Zapustil je štiri nedorasle otroke. Na ta slučaj je lepo pripravil svojo soprogo v pismih z bojišča. Zaradi pretesnega prostora tu le nekaj odstavkov iz enega zadnjih pisem. » . . . Sedaj vidim, da sem zelo
f Stotnik Samo Vošnjak ob svoji poroki.
dne 15. septembra na srbskem bojišču od sovražne krogle. Za vse, ki so rajnega poznali, je ta vest hud udarec, kajti bil je blaga, iskreno dobra duša. Padli junak je bil zlasti znan po svojih pohodih po gorah in podzemskih jamah, katere je tako pridno, vztrajno in kljub precejšnjim žrtvam neumorno raziskavah S svojimi tovariši je mnogo pripomogel, da se je prebudilo pri nas zanimanje za podzemski in planinski svet. O njem lahko rečemo, da je bil naš najboljši fotograf-amater — saj toliko njegovih slik krasi »Dom in Svet« in »Planinski Vestnik«. S smrtjo rajnika so izgubili njegovi starši mnogo, a tudi slovenska javnost bo čutila, da ga ni več med nami.
Bodi mu lahka tuja zemlja!
f Andrej Beričič
mlad mož, niti 30 let star, še malo poznan v širši javnosti, a tembolj v cerkniškem okolišu, eden najizrazitejših sodelavcev S. L. S. Zvest soprog, skrben oče, poln žive vere je z mladeniškim ognjem, a trezno premišljenostjo prijel za delo v korist ljudstvu. Razen ljudske v Idriji ni menda obiskoval drugih šol, a z lastno nadarjenostjo in marljivostjo si je osvojil poleg slovenskega še nemški in italijanski jezik. Znal je občevati z ljudmi. Ljubezniv, ponižen, pa nenavadno odločen nasproti vsakomur, se ni bal, ugovarjati tudi lastnim pristašem, ako je videl, da bi utegnil biti oškodovan ljudski blagor, in najsi je imel vsled tega sam trpeti kako škodo. Kristalen značaj. Ni čuda! Saj je vsak dan bral kak odstavek iz Tomaža Kempčana, ta knjižica ga je spremila tudi na bojišče. Pri obilnem delu za javnost in za dom — imel je dve trgovini, eno na Rakeku, drugo v Planini — je redno vsak mesec prejemal svete zakramente. V dopisnici z bojišča naznanja
f Andrej Beričič, rodom Idrijčan, trgovec na Rakeku, predsednik tukajšnjega 'Izobraževalnega dru-štva<,član izvršilnega odbora S. L. S., padel 8. septembra na severnem bojišču.
blizu skoraj neizogibni smrti. Krogle, šrap-neli, ruski pešci in kozaki so blizu. Zato čutim potrebo, da se poslovim od vseh Vas . . . posebno od svojih otročičkov in od Tebe, moj angel varih, moja zvesta, ljubljena in neizrekljivo spoštovana ženka, predobra, osrečujoča spremljevalka . . . Kako rad bi prišel in Ti podal roko . . »
f Poročnik Bogumil Brinšek.
Rad bi še videl otročiče in jih blagoslovil, pa ker to ni mogoče, jih blagoslavljam od tukaj z očetovskim blagoslovom, ki naj jih spremlja skozi življenje in pripelje do več-
Fot. A. Gregorec.
Naša dekleta V službi Rdečega križa. »Rdeča križarka« ob po Za naše ranjence. Uršulinke prirejajo "s pomočjc milosrčnih gospa in stelji težko ranjenega vojaka.	deklet sad'e za nase ran,ence.
MiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimmunur-mir^fi"""'""........................................................................^.p...^...,...........................
ŠTEVILKA 6.	ILUSTRIRANI GLASNIK	69. STRAN
..................................................................................................................................................................................................................IUNMHIIM IMIIUIMIIUIIUIllUnilMinilUlHIUlUlIlin II1IUUIIUI1UIIHIUIIIUII1IH1II lllllllll JIIIIIIIUIUIIHII lllll.................i.......i.....IIIIIIIIIIIIUIIIIIMIIIHI'
ne sreče! . . . Ostani jim Ti dobra, skrbna mati! . . . Odpustite mi vse moje pogreške in molite zame! Jaz bom pri Bogu prosil za Vas, zlasti, da se vdaste v Njegovo sveto voljo. Ako je On tako določil, že ve, zakaj. Gotovo ne v kazen meni ali drugim, temuč iz ljubezni, ker mogoče bi ne bil nikdar tako pripravljen . . . Zato se ne ža-lostite preveč . . . bodi pogumna, moja ljuba, zvesta žena. Veš, saj jih bo mnogo, ne boš sama ... in to je vendarle častna smrt.
prepričati, kako zadeva zunanji top, in ga je radovedno ogledoval.
Mlad, polnoličen oficirček, skoro še otrok, ki se je zelo vneto sukal okoli dveh topov, v njegovo varstvo izročenih, je nagovoril Pijera:
»Gospod, oprostite ... tu se ne sme . . .«
Vojaki, ki so Pijera ogledovali, so nevoljno zmajevali z glavami, toda ko so opazili, da ta veliki mož z belim klobu-
»Mi smo pač vojaki. To je nekaj drugega, toda Vi, gospod, to je čudno. Vi, tak gospod!«
»Na mesto!« je zaklical mladi častnik vojakom, ki so stali pri Pijeru. Ta mladi častnik je očividno opravljal svojo službo s tisto natančnostjo, s katero delajo le mladi uradniki.
Obojestranski ogenj pušk in topov se je okrepil preko celega polja, zlasti pa na levi. Dim je zakrival daljnejši razgled in
Tudi meni se sicer krči srce, a vem, da brez božje volje tudi padel ne bom. Molil sem tako in Ga prosil, če je Njegova volja, da ostanem , , . Pišem kar med maršem, zato je slabo pisano, in ne vse en dan, zato je slaba zveza . . . Skrbite, prijatelji in strankini pristaši, da Dom na Rakeku ne propade in da stranka ne zaostane! . . . Pozdravljam vse s prošnjo za spomin v molitvi . , . Na srečno svidenje pri Jezusu, vrelcu ljubezni, in pri Mariji! . , .«
Bitka pri Borodinu.
(Iz romana »Mir in vojna« L, N. Tolstoja.)
(Dalje.)
Zdel se mu je ta prostor ravno zato, ker se je on tam nahajal, eden izmed naj-brezpomembnejših. Ko je stopil v okop, je sedel na konec jarka, ki je zakrival baterijo, in je z veselim smehljajem opazoval, kaj se godi krog njega. Včasi je vstal in je šel okrog baterije, katere topovi so drug za drugim neutrudno streljali, tako da ga je grmenje glušilo in da je bila vsa okolica pokrita z dimom smodnika. Bil je vedno v strahu, da bo vojakom, ki so zdaj basali in uravnavali topove, zdaj hiteli mimo njega z vrečami in naboji, v napotje. Toda medtem ko se med pešaki ni mogel otresti nekega neprijetnega občutka, je vladala tukaj pri bateriji, kjer je delovalo le malo moštva, ki je bilo od ostalega ločeno z jarkom, enakomerna in skupna živahnost, kakor v družini.
Nevojaška prikazen Pijerova z njegovim belim klobukom je začetkoma neprijetno delovala na vojake; začudeno, celo prestrašeno so mimogrede škilili za njim. Neki starejši častnik kozavega obraza se je približal Pijeru, kakor bi se hotel
kom mirno ob ograji sedi ali da se z boječim nasmehom skromno umika vojakom, se je začelo čuvstvo nevoljne sumnje iz-preminjati v prijazno in dovtipno naklonjenost; in nadeli so mu slednjič ime: naš gospod.
Dva koraka pred Pijerom se je krogla zarila v zemljo; on je otresel prst, ki mu jo je krogla vrgla na obleko, in se je smehljaje ozrl.
»No, ali se nič ne bojite, gospod?« ga je nagovoril širokoplečat vojak rdečega obraza in mu je pokazal svoje močne, bele zobe,
»Ali se mar ti bojiš?« ga je vprašal Pijer.
»Mislim, da!« je odgovoril vojak. »Glejte, taki krogli je malo mar, koga
zadene. Kar drob iztrga človeku iz telesa, če ga dobi,« je dejal smeje.
Veselih in prijaznih obrazov je obstalo nekaj vojakov pri Pijeru, kakor da niso pričakovali, da govori tako, kakor vsi drugi, in so se veselili njegove preprostosti.
tako je mogel Pijer samo baterijo opazovati. Namesto prvotne, nehote prijetne razdraženosti, ki jo je vzbudilo življenje na vojnem polju, ga je obšlo sedaj, zlasti odkar je opazil mrtvega vojaka na travniku, drugačno čuvstvo.
Do desete ure so odnesli že kakih dvajset mož od baterije, dva topova sta bila pokvarjena in krogle so padale vedno pogosteje v baterijo ali pa so letele šume in žvižgaje preko nje. Toda moštvo, ki je stalo v bateriji, se je delalo, kakor da vsega tega ne vidi, in od vseh strani se je slišal vesel pomenek in dovtip.
»Le k nam ne, potepuh!« je zaklical eden izmed vojakov za granato, ki jih je preletela. »Tam pri pešakih te bodo bolj potrebovali.« — »Jo gotovo dobro po-
znaš,« se je smejal drugi kmetu, ki se je sklonil pred kroglo. Nekaj vojakov pa se je zbralo pri nasipu in opazovalo, kaj se spredaj godi.
(Dalje.)
STRAN 70.
111111jim uuijjumuijj j ujijj l.u lAUlfi... t ju u i
ILUSTRIRANI GLASNIK
................................................................................i.iiiiiiiiiiiii.H.i.......,„„„„,„„„„„ „„„„, „„„„ .mi,,,,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,„,„„„„„„„„,lllllJHJim
IJU WM JAM UVIMJIII v II11....................lllll.Ii.uiuitiiiiii*
6. ŠTEVILKA
II1.1.1JJ...J.U M.J......................1111■((1■11
1.(11).i....Illlll
miimmimi.ii.mmi>
9o ^mago!
Žefjti poljana razbeljena, še nikdar doslej ni žefjteta tako: 9li dalo ji jarkov dobrotno nebo, /j solnca dobrotnega ne, /j pekla, razpaljenega v sovraštvu strupenem, svoj ogenj sesa, smrt svojo:
Smrt svojim njivam in cvetkam in pticam, pogin še viharju svojemu, pogin vsaki stvari svoji...
Željti poljana razbeljena... Vlekdo je /j gozda, te$ko diljajočega, prepodil krvnikov jastrebov jato -o, bil je nji}) lastni nemir! — in splaljim so krikom čez Plan poleteli... Se stokrat s perotmi zamahnili niso omagali vsi so in onemeli...
Željti poljana razbeljena ... Kdo je splašil iz gozda trepetajočega trumo junakov v ta divji dir? — ttoprnenje, $eja po krvi ?... Glej, vsak izmed njilj je prvi!... O, misel na ljubljeni dom je močnejša, močnejši — spomin na $eno predrago, spomin na otroke, potrto nevesto ... Ogenj ufcga jim v srcilj ogenj, iKakor vijjar gre truma junakov, skozi ogenj si dela cesto — po zmago ...	Leopold
Turšil.
DOGODBE
Rešeni begunec. — Trije francoski vojaki so skupaj ubegli; bili so ujeti, pripeljani pred vojno sodišče in obsojeni na smrt.
Stali so že z zavezanimi očmi pred puškami, ko je prišlo povelje, da sta dva oproščena, tretji pa da se mora ustreliti. Z zavezanimi očmi so kockali in noben ni vedel, kdo je obsojen. Počili so streli in vsi trije so se zgrudili na zemljo, čeravno so samo na enega streljali.
Pri preiskavi so našli, da je zadela krogla enega v nogo, druga dva je umoril strah. Rešen je bil samo obsojeni.
Modri župnik. Živel je župnik v vasi, kjer je bila navada, da so na Novo leto streljali. To streljanje je s časom postalo vsem pametnim ljudem neznosno. Policijske odredbe so bile brez uspeha. Tu je posegel sam župnik vmes; grmel je na leči zoper to nevarno in vznemir-jajočo navado. Ker ni to nič pomagalo, je ovadil par fantov policiji in s tem podpihal ogenj še bolj; moral je radi sovražnosti iz vasi.
Njegov naslednik tudi ni bil prijatelj tega novoletnega streljanja, lotil pa se je te stvari z druge strani. Na Silvestrov večer je povabil vaške fante k sebi v farovž. Radovednost je vse gnala k njemu, pa mesto pridige in zmerjanja, ki so ga pričakovali, jih je župnik prijazno sprejel, priznal svoje veliko veselje nad streljanjem ter rekel, da mu ne napravijo večjega veselja, kakor če drugo jutro streljajo. Nato jih je pogostil z vinom, sadjem, sirom in
kruhom, pri odhodu je pa razdelil smodnika, kolikor je kdo poželel. Pri dvanajstem udarcu se je začela strahovita kanonada, kakršne še ni bilo v vasi, in je trajala do belega dne.
Naslednji Silvestrov večer je župnik spet povabil bojevito mladino k sebi, in spet ni manjkalo nikogar. Župnik je izrazil svojo za-dovoljnost nad lanskim streljanjem in jim podelil smodnika, kolikor je kdo hotel; opomnil je pa z velikim obžalovanjem, da ga je lanska gostija stala preveč in da jim letos ne more postreči. Strelci so odšli, streljali so tudi, pa niti polovico ne tako kakor prejšnje leto.
Na tretji Silvestrov večer je bila spet zbrana v farovžu strelska družba in župnik
jih je prosil, naj ga tudi to leto razve-sele s kar najlepšim streljanjem. — »Dasi,« je menil z žalostnim glasom, »vam radi prevelikih stroškov letos ne morem postreči niti s smodnikom.«
Družba je odšla z dolgimi obrazi in župnik je slišal, kako so go-
Dr. Fr. vitez Močnik. "	stoPn'j-
1. oktobra je bila 100letnica cah: »Cenitismod-njegovega rojstva.	nika ne da več, pa
naj ukaže streljati, komur hoče. Pravi tepci bi bili, če bi zažigali lasten smodnik njemu na veselje in radost!«
Tisto jutro ni bilo niti enega strela v vasi in kasneje tudi nikoli več.
Prebrisano vprašanje. Francoski pesnik Boileau (Bualoj je postal na stara leta zelo lakomen in ni mogel te svoje lastnosti nikjer več prikriti. Ko je spesnil nov komičen epos,
Rojstna hiša dr. Močnika v Cerknem.
je delo kralju Ludoviku XIV. tako ugajalo, da je pesnika povabil na obed. Pri mizi se je pesnik zagledal v zlato skledo s fazani in ni več obrnil svojega lakomnega pogleda od nje. Kralj, ki je menil, da bi pesnik rad fazane jedel, se je nasmehnil in je ukazal služabniku:
»Podajte gospodu skledo!«
»Sir,« je vzkliknil prebrisanec, »ali fazane tudi?«
Kralj je vprašanje razumel in je odgovoril: »Da, tudi fazane!«
Po obedu je pesnik vesel odnesel skledo domov.
Sara Bernhardt, slavna francoska igralka, je prišla nekoč ria odru v siten položaj. Igrala je v neki igri, v kateri je morala govoriti dolg samogovor. Po njenem samogovoru bi imel nastopiti zdravnik, toda ko je končala, ni bilo zdravnika od nikoder.
Igralka je stopila k oknu in je nadaljevala, kakor bi njen samogovor še ne bil končan: »Ah, doktor prihaja, hvala Bogu!«
Toda pričakovani zdravnik le ni hotel nastopiti.
»Kako počasi hodi!« je nadaljevala igralka in je prestrašena strmela v tisto smer, odkoder je igralec moral priti. »Prav nič se mu ne mudi. Sedaj je še obstal in se pogovarja z neko damo. Bog ve, kaj ji pripoveduje? — No, vendar se je odpravil! . . . Ne, še vedno ne, sedaj se pogovarja z nekim gospodom. Dobri mož pozna menda celo mesto! — Hvala Bogu, slednjič je vendarle prišel!«
Ko je izgovorila te besede, je željno pričakovani igralec nastopil, toda od nasprotne strani. Sara Bernhardt je za trenutek otrpnila od groze, potem pa je zdravniku podala roko in mu mirno rekla: »Kako ste neki mogli, gospod doktor, tako hitro zaviti okrog ogla?«
Igra ni bila le rešena, temuč je celo dosegla velik uspeh.
ZDRAVSTVO
Kako se varujemo mraza. Obleka in obutev ne sme biti pretesna. Ovij roke, život in noge s papirjem, papir bo dal več toplote kakor vsako krzno. Za noge je posebno dober pivnik. Konjska žima, slama ali seno v čevljih ohranijo tudi noge gorke. Dobro je tudi otirati telo z oljem ali z mastjo in si umiti obraz, ušesa in nos s toplim pivom, v katero si kanil malo vročega olja. Treba se je pa mazati na toplem in pustiti, da popije koža mast in da se obraz posuši, preden greš na mraz. — Preden greš na mraz, posebno v meglo, užij kako gorko prežgano juho s ku-mino in čebulo; če ni drugega, zaužij kos kruha s kumino in s soljo. Seveda je dobra tudi vinska juha ali kuhano pivo. V mrazu uživaj težko in mastno hrano.
Mrzle noge. Mrzle noge so nekaj zelo neprijetnega; poleg tega pa trajno mrzle noge lahko provzroče bolezni v spodnjem delu telesa. Zato je treba vedno skrbeti, da si jih ohranimo gorke ali brž ugrejemo. — Mrzle noge v gorkem poletnem času so zmeraj znamenje nekega nereda v telesu: bolehnega, slabotnega srca, ledvičnih bolezni, slabokrvnosti itd. Tu je treba predvsem ozdraviti dotično bolezen — in noge pridejo nato v red. — V hladnem letnem času, posebno pozimi pa so mrzle noge že skoro nekaj vsakdanjega; da, že kmečka dekleta tožijo nad to težavo. Predvsem sicer trpijo vsled mrzlih nog taki, ki duševno delajo, veliko sedijo, n. pr. v pisarnah, trgovinah, ali kateri veliko stojijo. Glavni vzrok mrzlih nog je pomanjkanje zadostnega gibanja. Zato je tudi glavno sredstvo, da si ohranimo noge gorke, oziroma ugrejemo, — temeljito gibanje: Večkratni izprehodi, kako telesno delo, pri katerem ne stojimo pri miru, šport. A takega gibanja si ne moremo poskrbeti vselej, kadar imamo noge mrzle, ko sedimo n. pr, v pisarni. Treba si je zato pomagati z gimnastiko, sobno telovadbo. Kadar hočejo postati noge mrzle, treba vstati in se zgibati, da se kri požene zopet v pravi tek. Izborno sredstvo, da se noge — kakor tudi celo telo — dobro ugrejejo, je tek. Pet minut zmernega teka, ki se ga lahko parkrat prekine, pomaga več kakor pol ure hoje, — Pri mnogih, posebno pri ženskah, so vzrok mrzlih nog premajhni črevlji. V preozkih črevljih se ni mogoče obvarovati mrzlih nog. Črevlji, tudi ženski, morajo biti vedno toliko prostorni, da se noga, posebno prsti, lahko v njih pregibljejo. Nogavice je treba pogosto menjati, vsak teden, komur se pote noge, še večkrat; najboljše za gorkoto so nogavice iz žival-
'rtiiiHiiiiiiiiiiiiininrnni«*iirt'iiininil(MinnMiWTiilliiiiiMiiHi»"i
ŠTEVILKA 6
............................................................................
miifiiiiiiiii
71. STRAN
MIIIIIIIIIIIIMI...................................................................................Ill.tllllll.lll. HI.........Illl II ............................ MIMM11.11 Ml I..............................................
iTiinin.nr.riii.mriTiiniiiMniinimniTniT.mmuinnninmimnnniiininnininHnHiiiiiiiiin
ILUSTRIRANI GLASNIK
.................
....................................IM
ske volne. Dobro je dajati v črevlje tudi slamnate podplate, ki se dobe nalašč za to v pro-dajalnih. Kjer redno dolgo sedimo ali stojimo, je treba imeti pod nogami tepih. Posebno na golem kamenitem ali enakem tlaku redno stati je za noge slabo. — Kogar ob hudem mrazu zebe v noge in pride v gorko sobo, naj si sezuje črevlje in obuje sandale ali copate, in noge se mu bodo hitro ogrele.
Za navadno grižo, ki nastopi brez bolečin, ali vsaj brez posebnih bolečin v čevih, uživaj namesto mesne juhe dobro prežganko z majaronom, kumino in meto. Tudi dobro kuhani ajdovi žganci, ajdov kruh, močno pre-kajena svinjska klobasa ustavijo grižo. Po taki jedi ni treba piti vina, temuč par žlic dobre črne kave s kumino. Seveda je taka jed le za močne ljudi. Slabotnim daj ruskega čaja z žlico češnjevega ali riževega žganja, gosto ovseno juho ali rižev sluz. (Riž kuhaj tako dolgo, da se da zmečkati, potem ga pretlači in daj bolniku.) Za razboljena čeva je dobro hladilo raztepen beljak, tega dajaj večkrat po eno žlico. Trebuh maži z janeževim oljem, na želodec naveži v žganje namočenega kruha. — Varuj se sparjenega in nezrelega sadja, postanega in pregretega mesa, sirovih kumar. Zrelo sadje ni škodljivo, če je sveže, samo oprati ga je treba.
GOSPODINJA
za čevlje, ali v lončke. — Še je mazilo, ki je domače skoraj v vsaki slovenski hiši, in to je staro salo. Pošiljanje sala ne dela nobenih težav, za mazanje otrplih in omrzlih udov pa je staroslavna pomoč.
Bezeg kuhajo naše gospodinje navadno tako, da iztisnejo sok iz sirovih jagod in mečejo seme proč. To pa ni modro. Ravno v semenu je snov, ki vpliva močno na trganje, oziroma na kri in tudi na okus. — Ako hoče imeti gospodinja krepak bezgov odcedek, mora kuhati jagode, dokler se kožica ne stisne. Potem naj ga pretlači in kuha sok s kandisom. Pride malo dražji, pa zaleže tem več. Če dene polovico kandisa in polovico soka ter skuha do gostega, bo imela izvrstno mezgo, ki služi tudi v pljučni mrzlici. Iztisnjenega semena ni treba zavreči. To naj kuha posebej s sladkorjem, dokler se močno ne strdi, ker se sicer rado kisa. Žlica te seme-nove mezge na 14 litra kropa daje okusen čaj za kašelj, protin in vodenico.
DROBIŽ
Kako se jajca dolgo drže. Raztopi šelaka na špiritu in namoči v njem jajca. Raztopi na toplem 10 gramov boraksa v 1000 gramih vode in 15 gramov gelatine, namoči jajca v mlačno in deni na papir, da se osuše. Tudi z beljakom namazana jajca stoje dolgo.
Jajca morajo biti spravljena na hladnem in zračnem prostoru. Stare gospodinje devajo šmarna jajca v lonec in nasujejo med nje prosa — tako se drže na prikladnem prostoru celo leto.
Stara jajca imajo nekak duh. Ako postaviš tako ubito jajce na plitvem krožniku na zrak, se ta duh izgubi.
Da je jajce gnilo, spoznaš po teži in barvi. Sveže jajce je belo in svetlo, če gledaš proti luči, je prozorno; gnilo jajce je temno, po njem pljuska in klopota, če ga streseš.
Za naše vojake na Ruskem. Vsaka slovenska gospodinja ve, da je bezgov odcedek, mezga ali tudi čaj posušenih jagod najboljši lek za premrazenje, trganje in grižo. Žlica bezgovega odcedka na kropu ali na ruskem čaju prelije premraženega človeka z dobro-dejno toploto, požirek odcedka krepi čeva, par žlic odcedka ali mezge ustavi grižo. — Kako dobro bi torej bilo, da bi dobili vojaki, ki bodo stali v mrzlem severu na straži za nas, kuhanega ali posušenega bezga. Zdaj zori bezeg. Otroci ga nabero lahko. Kuhanje ne daje dosti dela, pač so stroški za sladkor. Kdor ne mara kuhati, naj ga pa nasuši in pošlje na »Krščansko-socialno zvezo« v Ljubljano, ki ga odpošlje z drugimi darovi za vojake.
Prav bi prišel vojakom tudi raztopljeni loj, da bi si mazali boleče, trudne noge, ali kako drugo mazilo, n. pr. arnika, bluščevo ali gabezovo mazilo. Gabezovo korenino na-kopljejo lahko otroci. Očedi jo, razreži in cvri na olju, potem odlij olje in raztopi v njem toliko voska, da se zgosti. — To mazilo krepi noge, zdravi rane in ozebline. — Bluščevo mazilo je posebno dobro za trde ude, giht in ozebline. Korenina se kuha na olju; ko odliješ olje, mu dodaj toliko sveže svinjske masti (sala), da se zgosti. — Taka mazila se spravijo lahko v pločevinaste posodice od paste
Knjigoveznica Katol. tiskovnega društva
v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6
se priporoča za vsakovrstna knjigoveška dela
Krajevni znaki za „Orle", kokarde in pentlje z napisi za društva se izgotavljajo ^PN v najkrajšem času po zmernih cenah.
Katoliška tiskarna II. nadstr.
Črtanje In vezanja vsakovrstnih poslovnih knjig
vojnem času
Pariški zdravniki so z letošnjim novim letom dosegli, da se jim je zvišal zdravniški honorar, in se sedaj ne morejo pritoževati, da se jim slabo godi. Statistika kaže, da je v Parizu 30 zdravnikov, ki imajo 100.000 do 200.000 frankov letnih dohodkov, 150 zdravnikov ima po 40.000 frankov, 400 ima po 15.000 do 20.000 frankov. Ostalih 2500 zdravnikov se mora zadovoljiti z dohodkom od 8000 do 15.000 frankov.
Obraz in obleka. Drugačno obleko morajo nositi črne, drugačno plave ženske. Vse krepke barve, kakor rdeča, zlatorumena, smaragdno zelenkasta, se prilegajo črnolas-kam. Te barve delujejo vsled nasprotja s črnimi lasmi in temno poltjo zelo prijetno in povzročijo, da je obličje videti še bolj temno. Vijolična barva se bolje prilega plavolaski, ker tvori dopolnilno barvo k obrazu, obrazu črnolaske je pa škodljiva. Svetlozelena obleka se poda plavolaski, ker daje barvi obraza rožnat soj, rdečemu obrazu se pa ne prilega, ker rdečico obraza še okrepi, da je videti kakor razgret. Črno in belo obleko sme nositi vsaka ženska, mlada ali stara. Vse nežnejše barve se prilegajo le mladini.
Dolgi marši, naporna hoja zahtevajo veliko moči in utrjenosti. Za vojaka, ki mora delati najtežavnejše marše še ob mirnem času, je utrjenost in dobra priprava v tem oziru neprecenljivega pomena. Kajti tudi v vojski je marširanje glavni napor, ki ga ima vojak prestajati, in res mnogo vojakov že marš sam popolnoma zdela, tako da jim za boj nič več moči ne ostane. Treba pa si je ne samo utrditi noge, ampak varovati se vsega, karkoli slabi moč. In česa se je treba varovati, nam ijaj-lepše pove slavni ruski pešec Dr. Bernoff. Ko so ga vprašali, zakaj ne pije in ne kadi, je odgovoril: »Ko sem bil na Bavarskem, so me parkrat skušali zapeljati, da bi pil vrček nemškega piva. Poskusil sem enkrat, a bil sem takoj slabotnejši in sem pivo takoj zopet pustil pri miru. Jaz pijem na svojih potovanjih le čisto vodo ali pa mleko, da si ugasim žejo.« — Pri tekmah v vztrajnem teku, ki so se vršile v Kielu, je zmagalo 63% abstinentov in le 17% pivcev, kljub temu, da tudi pivci zadnje dni pred tekmo niso pokusili nobenega alkohola. — To dokazuje, da kdor se hoče za napore pri maršu dobro pripraviti, mora pustiti alkoholne pijače popolnoma.
Tiska in izdaja Katoliška tiskarna v Ljubljani. Odgovorni urednik Josip Klovar.
je potrebna zanesljiva ura ali žepna budilka, kakoršne Vam nudi resnično domača svetovno-znana tvrdka, ki je največja zaloga zlatnine inbriljan-tov, sedaj po znižanih cenah.
Naj nihče ne zamudi prilike !
F. ČUDEN, LJUBLJANA
samo Prešernova ulica štev. 1 Lastna tovarna ur v Švici .. Naročujte veliki cenik zastonj, tudi po pošti franko.
gHIIIIIIIIIM 11
mm
Prodajalna
OCatol. tiskovnega društva
(0. fličman)
priporoča slavnim krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom svojo veliko in bogato zalogo šolskih potrebščin, kakor:
zvezke, ovijalni, pisalni in risalni papir, svinčnike, Sestila, ravnila, peresa, črnila, radirke, gobe, kredo, šolske knjige itd.
Cenjena naročila se hitro .. in točno izvršujejo ..
j^^sm inti^ i i 11 11 ^^ 11 11 ^^^ 11 ^^^ 11 11 11 11 i i ^^^ 11 1
(	Ostanki krasnega novega zim- §
^	skega blaga za obleke so došli na 1
%	zalogo. - Ostanki se prodajajo vsa- |
K	ko sredo in soboto za skoro polo- 1
%	vične cene na zalogi pri podjetju I
I	,HERMES' bratov Vokač v Ljubljani ^
|	v Šelenburgovi ulici štev. 5 v prvem 4
^	nadstropju (nasproti glavne pošte). j|
i	Ostanke pošiljamo s pošto vsak 4
§	dan takoj, ko dobimo naročilo.
i	Naslov za pisma zadostuje: Podjetje 3
i	zvezdnih tkanin ,Hermes' Ljubljana G. ^
I Zahtevajte novi cenik od ostankov! |
«ttf1tnilHltltmililttllltilllllMMilMiiiiiitMiuiiMiiinMtHibnm^
STRAN 72.
ILUSTRIRANI GLASNIK
iiiMiiiiniiiniiiimmiiiiiiiiiMiimiiiiiHiMiiM
6. ŠTEVILKA.
Opozarjamo pri nakupu vsakovrstnega obuvala za dame, gospode in otroke na edino moderno domače podjetje te stroke tovarno Peter Kozina & Ko. v Tržiču. Tvrdka ima v Ljubljani, Breg št. 20, veliko zalogo samolastnih priznano najbolj ših in za vsako nogo prilež-nih izdelkov. Cene so vsled tega, ker se prodaja iz tovarne neposredno, brez konkurence.
mm
:n	Cena i3vodu 24vinarjev. <Ra3-
JOSla JQ raVflORal prodajalci dobe velik popust.
Vminska Mika

3a leto 1915
Ravnokar izišli letnik naše „Družinske Pratike" s podobo sv. Družine na naslovni strani se odlikuje izmed vseh dosedanjih po posebno izbrani, mnogovrstni vsebini in izredni obilici krasnih slik.
Omenjamo predvsem obširne popise o grozodejstvu v Sarajevu, življenjepis posl. dr. Žitnika, katol. shod v Ljubljani, belokranjsko železnico, svetovno vojsko itd. Poleg tega pa najde čitatelj v „Družinski Pratiki" mnogo zabavnega in poučnega berila ter obilo gospodarskih tabel in pojasnil. Vsakdo, staro in mlado, bo našel v tem letniku družinske Pratike" obilo pouka in razvedrila.
in se dobiva odslej prt
založništvu v Ljubljani
Kopitarjeva ulica 6
poleg tega pa tudi v »Katoliški Hukvarni", 9red škofijo in v prodajalni Katol. tiskovnega društva" prej O• Mičman v Ljubljani kakor tudi skoro v vseb trgovinap 3 mešanim blagom v Ljubljani in po debeli.
Slovenci, segajte po tem najcenejšem ljudskem koledarju.
Zahtevajte ga povsod t

Samo še par sto knjižic
Zločin v Sarajevu
je na razpolago. Kdor še nima te lične knjižice, naj si /o pravočasno nabavi, dokler ne poide. Razpečava jo „Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Stane s poštnino vred samo 80 vinarjev.
„<Dall?an"
trgovska spedicijska in komisijska delniška družba
Ljubljana, dunajska c. 33.
Prvo ljubljansko javno skladišče.
Centrala: Grst.
Prevažanje blaga vsake vrste. Prevažanje pohištva s pat. pohištvenimi vozovi v mestu in na vse strani. Redni nabiralni promet z Dunajem, Prago, Trstom itd.
Zacarinjevanje.
Točna postrežba. Cene zmerne. Telefon št.
]
Katoliška bukvama v Sjubljani
Zemljevidi za zasledovanje vojnih dogodkov na vseh bojiSčih:
Zemljevid Srbije, Črne gore in drugih balkanskih držay 1 : 250.000. Cena K 2'—.
Zemljevid Avstrijsko-ruskega bojnega polja 1 : 1,000.000. Cena s poštnino vred K 1"30.
Zemljevid NemSko-ruskega bojnega polja 1 : 2,000.000. Cena i poštnino K - 90.
Zemljevid NemSko - francoskega bojnega polja 1 : 2,000.000. Cena s poštnino K —-90.
Zemljevid Evrope 1 : 7,500.000. Cena s poštnino K 2"60.
Zemljevid svetovnega prometa 1 : 45,000.000. Cena t poštnino vred K 2'70. Ta zemljevid bo izborno služil posebno, če se razširi vojni požar tudi izven Evrope. Zemljevid je pa tudi drugače za splošen pregled jako zanimiv, ker obsega statistične podatke za vse države na svetu (obseg, število prebivalcev, izvor itd.).
Vojska na Balkanu 1912/13. Sestavila profesorja dr. Vinko Sarabon in Anton Sušnik. Elegantno broširano K 6'50.
Kdor naroči to knjigo dobi zgoraj priporočeni zemljevid Srbije, Črne gore in drugih balkanskih držav brezplačno priložen. Knjiga „ Vojska na Balkana" je ena najlepše opremljenih slovenskih knjig; obsega vse polno vojnih slik med besedilom, mnogo fino izvršenih tabel, ki predočujejo razne prizora na bojiščih med bitko in po končanih bitkah«
dalje razne skice, načrte in dva zemljevida. Knjiga je v zemljepisnem, zgodovinskem in narodopisnem oziru nad vse poučna; med resne in krvave vojne dogodke sta znala pisatelja vplesti tudi toliko zanimivih in zabavnih dogodbic, da ima knjiga prijetno zabavno lice, in jo bo vsakdo z veseljem in zanimanjem čital. Knjiga seznani bralca z nad vse strahotnimi, pa tudi tolažilnimi dogodki na bojnem polju.
Vojska na daljnem vzhodu (medRusi in Japonci). Spisal dr. Evgen Lampe. Cena K 4'80, eleg. vezana K 6'—. Pred par leti so si stali nasproti Rusi in Japonci v krvavi vojski; danes sta si oba naroda zaveznika in se vojskujeta z nami in našimi zavezniki. Knjiga je jasen dokaz, da so Rusi močni le na videz, da je pa sistem v njih armadah nezadosten, da tudi poveljništvo ni sposobno in se ne zaveda svoje odgovornosti, da manjka discipline in vestnosti. Ta knjiga je danes še prav posebno zanimiva, ker nam odkriva marsikaj iz sovražnega tabora. Knjiga obsega v podobi in besedi opise vseh pripomočkov moderne vojske posebno na morju, pa tudi na suhem.
Laiko - slovenski slovar. Dizionario italiano-sloveno. Sestavil dr. Janko Valjavec, Vezan K 4'50. — To je najboljši in najob-širnejši laško-slovenski slovar. Obsega nad 40.000 besedi. Slovar, ki je po vsebini, pa tudi po svoji tehnični izvršitvi na višku, ima priročno žepno obliko in bo radi svoje popolnosti dobro služil vsem slojem.
NaSa zdravila In njih uporaba v domačem zdravilstvu. — Cena K 120, vez. K 1'80. — Namen praktične knjige je, zopet spraviti v veljavo naša stara preisku-šena domača zdravila, katera je naš moderni čas žal popolnoma pozabil. Bog sam nam je v naravi podaril najboljše leke proti raznim boleznim in ta knjiga nas uči te leke spoznavati in pravilno rabiti.
Zdravilna zeliSča. Prirejena po nemški knjižici župnika Jan Kiinzleja. Cena 60 vin. To knjižico smemo imenovati zbirko receptov za bolezni, ki najbolj in najpogosteje mučijo ljudi. Knjižica je kratka pa jedrnata in obsega marsikatero tako preprosto domače zdravilo, ki pa bolje učinkuje kakor najrazličnejši moderni leki, ki jih naštevajo obširne zdravilne knjige.
ZeliSča v podobi. Cena 60 vin. Ta knjižica prinaša v naravnih barvah slike raznih zelišč, tako, da bo oni, ki raznih zelišč ne pozna, s pomočjo te knjižice iste lahko spoznal in našel. Vse tri knjige tvorijo lepo celoto, katera bi morala tvoriti domačo lekarno vsake slovenske hiše.
Zločin V Sarajevu. Tragična smrt prestolonaslednika Fran Ferdinanda in njegove soprogo vojvodinje Hohenberg. Z mnogimi slikami. Cena 70 v, po pošti 80 v. Knjižica obsega najnatančnejši popis strašnega zločina, ki je na nedeljo pred sv. Petrom in Pavlom iztrgal iz naše srede ljubljenega prestolonaslednika ter njegovo zvesto družico in do dna pretresel srca vsega čutečega človeštva.
Trgovci mlgostilničarjiŽ
Naročajte slovenske računske listke „Rdečega križa" pri deželnem in gospejnem pomožnem društvu „Rdeči križ" v Ljubljani.	Zvezek s 100 listki 2 kroni.