Siev. 21 S. V Trstu, v 4. septembra 1914. E-stntk XXXIX. I/haj a vsak dan, tudi ob nedeljah !n praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. I'redniitvo: Ubea Sv. Asifkcjja žt- 20, L nadstr. — Vsi dopiu naj se poitijajo uredništvu hsu. Ne*e*kirwe ptsma se m sprejemajo in rolmpiii se ne mtaj*. Izdajale!] In odgovorni urednik Štriaa Godies. Le^idk koeseadj Imu .Edinosti*. — Tisk ttmsnte JiHea^l'. re*w « omejeniin poriB— y Trsi«, uiice Sv. Piaaflfti AMBcaga s. 30. Tdelon inMKn ta »ptwre fter. 11-57. Narofalia znala: Za celo Ido ....... K lt ^ za pol leta................. n trt bmi, ................ Zaaedtljfls ................... a pol Ida................. Posamezne Številke .Edinosti* sc prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. širokostl ene kolona mm po lOvtn. Oglasi se računajo na milimetre v Cene: Oglasi tigovcev in obrtoikov..... Osmrtnice, zahvale; poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v teksta lista d« pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta............. 2<— Mali oglasi po 4 vinarje besed«, najatanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek JUMI*. Nantatna in aefckuudje m pottjajo npravi Hrta. FtatoH se MHJaea* to upravi .Edinosti*. — Ma in M s« v IMs. Uprava ta lamini oddelek se adMlda v ntid Sv Asiikega it 20. — PoSnotnaik^M rabin ŠL S41 MSI no situadjsko poročite o strahovit francosko vlada zapustila Pariz. - Knez UlUem pobegnil iz Albanije. - Mzvoljenl papež Benedikt XU. ••vv i L NAJ 3. (Kor.) Bitke, ki so se razvile na ruskem bojišču po naši ofenzivi, še niso prinesle odločitve. Na zapadnem Krilu, prodirajoč notri ▼ sovražno ozemlje, v vzhodiji Galiciji braneč domačo zemijo korak za korakom proti sovražniku, ki je v premoči, so u-pravičile naie čete skozinskoz svojo tra-dicijonaino hrabrost in gledajo še predstojećim resnim bojem z zaupanjem nasproti. Opisovanje strahovitih bitk preteklega tedna naj prevzame zgodovina. V trenoi-ku se zamore podati potek dogodkov le v glavnih potezah. Vzhodno od Krasnika, kjer je Danklova armada po tridnevni bitki izvojevala zmago, ie pričela dne 25. avgusta med Huczwo in \\ ieprzem dirigirana armada gen. Auffenberga, napad na sovražne čete. ki so prodirale od Choima proti jugu. Nato se je razvila bitka med Zamoščem in Komarovom. Dne 28. avgusta se le pričelo čutiti prodiranje preko Belza in Uh-nova dirigiranih čet nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Ker so stale na liniji Zamošč -Krasnostav našim četam razmeroma manjše sile sovražnika nasproti, so zamo-g!i dne 29. avgusta močnejši oddelki kreniti od Zamošča proti vzhodu, ki so prodrli do Czesnikov. Na te naše korake je odgovoril z največjo hrabrostjo in vztrajnostjo se boreči sovražnik s silnimi napadi okoli Komarova, očividno z namenom, da bi tu prodrl skozi. Pri tem |e stala armada na progi Przewodov - Grodek -Czesniki - vVielacza, pri čemur sta tvorila Grodek in Czesniki točki kjer naj bi se predrla fronta. Od ruske strani so napadale nove, od Krylowa in Hrubieszo-v.a odposlane čeie. Naslednjega dne je armada generala Auffenberga nadaljevala s svojim odrejenim obkoljevanjem, sovražnik pa s poskusom, da bi prebil fronto. v cd tem se je zamogla skupina nad-vejvode v splošnem prebiti do poti De-laiyn - Rachanie. Dne 31. avgusta se je obkroževanje sovražnika med ljutimi boji nadaljevalo s tem. da se je tudi na severni strani krenilo preli Koruarovu. Pri Komarovu, že z2\j v nevarnosti, so se začeli Rusi umikati proti Kriiovu in Hrubiečovu, vendar so se ubranili z ofenzivnimi napadi na vse strani, posebno pa proti četam nadvojvode, pretečemu obkoljenju. Slednjič, v noči dne 1. septembra, je bik> gotovo, da je Auffenbergova armada, v kateri so se bojevale tudi dunajske čete in pa oddelek, v od jen od generala pehote Boroevića, z izvanredno vztrajnostjo in bravuro, ko-nečno zmagala. Komarov in pa griči in višave južno od Tišovcev so bili zavzeti Nadvojvoda je prodrl proti Staroje Sielu. Krdela vjetih, nebrojno vojnega materijala, 200 topov in mnogo strojnih pušk je padlo v naše roke. Aied temi boji generala Auffenberga je nrmada generala Dankla dne 27. avgust i bila drugo bitko pri Niedrzv ieca Duzi in privedla druge dele naše armade, ki je do sedaj prodirala na zapadnem bregu reke Visle čez to reko zopet nazaj. Vsa ta tako zbrana armada je prodrla v prihodnjih dneh skoraj notri do Lubiina. Istočasno s temi pomembnimi dogodki, se je bila tudi v vzhodni Galiciji silna bitka. Dne 27. avgusta so trčile Čete, ki so imele nalog, da zadržujejo sovražnika, ki je bil v veliki premoči, na črti Duna-jov - Busk na sovražnika. Dasiravno so si čete od Dunajeva sem osvojile višine zapadno od Pomorzamja, kliub temu ar-madni deli, ki so operirali na obeh stra-neh Lcčova. niso mogli prodreti sovražnih čet, ki so bile v veliki premoči, posebno ^iede na artilerijo. Dne 28. avgusta so Rusi nadaljevali z napadom tudi na vzhodno od Lvova se bojujoče armadne dele. Popoldne ni bilo več mogoče priti za Gnielo - Lipo in v ožje ozemlje vzhodno in severno od Lvova, posebno, ker je bilo tudi naše desno krilo v smeri od Brzezanyja močno ogroženo. Umikanje se je izvršilo v popolnem redu, ne da bi sovražnik, ki je oči-vidno tudi zelo trpel, pritiskal za nami. Dne 29. avgusta so Rusi obnovili napad na vsej fronti in so pomaknili svoje eute iz se v ero-vzhodnega Lvova proti iugu. Dan pozneje se je ponovil ta napad z velik an>ko silovitostjo, posebno od strani Przemyslanija in Firlejova. Sovražnik je zamogel pošiljati v boj vedno nove sile, vsled česar so se morale naše čete po brezvspešnih poskusih, da bi z ofenzivnimi napadi v ozemlju zapadno od Ruhatina se nahajajoče zbrane arnaadne dele raz-; oreniCii ile, umakniti proti Lvovu in Miko-lajevu. V vseh teh bojih so imele naše •'rabre čete pred vsem vsled ruske artiljerije, obstoječe iz modernih težkih topov, in ki je bila v veliki premoči, velike izgube. V celokupnosti se lahko reče, da smo dosedaj vrgli nazaj 40 ruskih infanterij- skih in 11 kava!erijskili divizij in najmanj polovico teh sovražnih čet. DUNAJ 3. (Kor.) Od armad Dankla in Auffenberga je bilo odposlanih sedaj 11600 "vomih v jetnikov. Okoli 7000 je še naznanjenih. V bitkah ob Huczwi je bilo osvojeno, kolikor je do sedaj znano: 200 topov, zelo veliko vojnega materijala, mnogo trena, štirje avtomobili in volna pisarna ruskega 19. armadnega zbora z važnimi tajnimi akti. Sovražnik se na vsej črti umika in ga naša armada zasleduje z veliko silo. * • * ZADER. 3. (Kor.) Ko je došla vest o naši zmagi v bitki ri Zamošču-Tyšovci in o nadaljnih uspehih armade generala Dankla. je priredilo mesto Zader včeraj zveč. velike patrijotične manifestacije. Na tisoče ljudi broječa množica je odšla, z občinsko godbo na čelu, z državnimi in deželnimi zastavami, lampijoni i. t. d. pved namest-nišk> palačo, kjer je godba zasvirala cesarsko pesem. Namestnik grof Attems je imel z balkona na množico navdušen nagovor, ki je bil sprejet z viharnimi Živio! klici na cesarja in armado. Nato je šel iz-prevod po mestu k ro*ovžu, kjf»r so se patrijotične manifestacije ponavljale. Župan dr. Ziliotto je v kratkem nagovoru slavil zmage našega orožja in nazdravljal armadi. Tndi v vseh drugih mestih in krajih Dalmacije je prebivalstvo radi velikih uspehov naših čet silno vzradoščeno in prireja viharne manifestacije. BERLIN, 3. (Kor.) Listi hvalijo pomen uspehov armade generala Auffenberga. »Lokalanzeiger« naglasa, da se vse čudi, da je trajala bitka tako dolgo in pravi, da ima avstrijska armada pravico, da jo občudujemo; kajti ona se ie bojevala očividno proti precejšnji premoči. »Borsenkurier« piše: Auffenbergova zmaga je popolna in pomeni sijajen vojni čin. »Deutsche Tageszeitung« izvaja: Avstrijcem zamoremo le čestitati k zmagam na južnem Poljskem. Njih vojaška premoč in žilava vztrajnost je dovedla do težkega cilia proti velikanskim ruskim armadam. SARAJEVO. 2. (Kor.) Vest o zmagi naših čet v Rusiji, je vzbudila veliko veselje. Mesto je v zastavah. Molijo se zahvalne molitve. ZAGREB, 2. (Kor.) Tu vlada navdušeno razpoloženje za vojno. Vsako ugodno poročilo z bojišča izzuve veliko patrijotično navdušenje. Včeraj zvečer je korakal skozi mesto oddelek ogrskih infanteristov. S cvetjem in ogrskimi zastavami okrašeno moštvo, je zapelo pred državnim kolodvorom več ogrskih narednih pesmi. Mnogoštevilno občinstvo je vojake navdušeno pozdravljalo in jim klicalo: »Eljen a ha-za!«, na kar so Ogri odgovarjali z »Eljen horvatorszag!« Z lužnege bojišča. DUNAJ, 28. (Kar.) Na balkanskem bojišču vlada splošni mir. Na višinah severno od Bjelište so bili Crnogorci zopet vrženi nazaj. Froocisko brodovje ured Kotorom. DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se poroča: Dne 1. septembra zjutraj se je francosko sredozemsko brodovje, obstoječe iz velikih enot (bojne ladje in oklopne križar-ke) in velikega števila torpedovk, pojavilo na veliko daljava pred vhodom v boko Kotorsko in je izstrelilo 40 krogel] težkega kalibra na zastarelo utrdbo vrh d*Ostra, ne da bi napravilo kako škodo. Od kotorske posadke so bili le trije vojaki lahko ranjeni. Nato je križarilo francosko brodovje nekaj časa v severozapadni smeri in se obrnilo potem proti jugu, najbrže, da zopet odpluje iz Jadranskega morja. Slo je torej očividno le za brezuspešno demonstracijo francoskega brodov-ja na n .Šem južnem obrežju. Vojno med Japanci in Renti no Daljnem Vztoftfl. PARIZ, 2. (Kor.) »Temps« poroča preko Newyorka iz Pekinga, d.*j so Japonci zavzeli mali otok Tašien, zunaj zaliva Kiau* čau. Protest avstrijske vMt proti postopanja msroike vlade. DUNAJ 3. (Kor.) »Politische Korre-spondenz« poroča: Kakor smo izvedeli, je vložila avstrijska vlada pri vladah Nemčije, Italije, Združenih držav, Španije, Nizozemske, Švedske in Portugalske, energičen protest proti načinu, kakor je postopala marokanska vlada z avstrijskim diplomatičnim agentom v Tangerju. Dotična nota se glasi; »Iz uradnih poročil, ki jih je dobilo c. kr. zunanje ministrstvo, je razvidno, da je šerifatska vlada z avstrijskim diplomatičnim agentom v T.ingerju postopala v bistvu sledeče: Ne da bi povedala tndi najmanjše vzroke, ki bi zamogti opravičevati take odredbe, je šerifatska vlada dne 19. avgusta izročila avstrijskemu diplomatičnemu zastopniku potne liste. Ne da bi dovolila imenovanemu funkcijonarju zahtevani rok za priprave za potovanje, ga je marokanska vlada dala po nekem francoskem oficirju, ki je hnel s seboj domače vojake, eskortirati na krov francoske križarke »Cassard« in odpeljati v Pfclermo. Avstro-Ogrska protestira proti imenovanemu postopanju maroške vlade, ki pomeni še tem večje flagrantno kršenje mednarodnega prava, ker tvori Tanger z okolico mednarodno zono v Maroku, koje uprava je podvržena kontroli diplomatičnih zastopnikov signatarnih velevlasti algeciraških generalnih aktov.« Nemška vlada je izročila že imenovanim državam radi postopanja z nemškim diplomatičnim agentom v Tangerju, analogen protest. H mM prodiranje ni francoskem ozemlju. PARIZ, 2. (Kor.) (Ob 3.30 popoldne.) Uradni francoski komunike pravi: Dne 1. septembra se je vršNa med nemškim ka-valerijskim zborom, ki je udri v gozdove pri Compiegne in Angleži bitka. Angleži so osvojili pri tem 10 topov. Neki drugi nemški konjeniški zbor je prodrl do linije Soissons-Anizy-Le Chateau. V ozemlju med Rettdom in Mozo so Nemci mirovali. V Lotaringitf smo nadaljevali prebiranje na desnem bregu Sanona. Pred Betfor-toni so pustili Nemci dozdevno le malo čet. Iz Liile, Dusi, Arras, Bethune in Len-sa še ni ii >bčnih porota o sovražniku. Oddelki nmegih nemških armadnfh zborov kor;ika]o skozi Belgijo, da se vrnejo v Nemčijo. BERLIN, 2. (Kor.) O pomenu zmage pri St. Oueirtinu, ki jo je izvojevaJ general Biilovv dne 31. avgusta, poročajo vojni poročevalci z glavnega stana: Pri ŠL Ouentinu so bili štirje francoski armadni zbori in tri francoske kavalerijske divizije, popolnoma premagane in se jih sedaj energično zasleduje. Bitka je bila huda in je trajala dva dni. Koncentrično prodiranje naše zapadne armade se neprestano nadaljuje. Vsak dan prinese nove uspehe, o katerih pa se poroča le takrat, če so odločilnega pomena za celokupne operacije na zapadnem bojišču. BERLIN, 3. (Kor.) O navzočnosti cesarja Viljema na zapadnem bojišču, piše »Lo kalanzeiger«: Za vsakega, ki ni namenoma gluli za resnico, je s tem razvoj stvari dovolj pojasnjen. Vrhovni vojskovodja se mudi na francoskem bojišču. To je najboljša garancija, da tega, kar smo si dosedaj priborili, ne bomo izgubili več, tudi če prično Francozi z ofenzivo. Cesar ne bi šel nikdar v Francijo, če bi merodajni krogi računali s tem, da bodo vrženi preko meje. Da je šel cesar v sovražno deželo, bo gotovo napravilo v tujini velik vtisk. Uničenje mesta L5wen. BERLIN, 2. (Kor.) »Lokaianzeiger« poroča iz Rotterdama: Po nizozemskih poročilih rotovž v Lowenu ni bil poškodovan. Cerkev sv. Petra je mogoče popraviti. Umetnine in slikarije so nedotaknjene. Msnlfest francoske M na narod. Vlado se preseli Iz Pariza. PARIZ, 2. (Kor.) »Agence Havas« poroča: Vlada je izdala na narod manifest, v katerem naznanja, da se hoče začasno preseliti iz Pariza, da se bo zamogla nadaljevati vojna na vsej črti. PARIZ, 2. (Kor.) »Agence Havas« poroča: Manifest predsednika Poincareja in vlade na narod se glasi: Hrabrost naših čet Je izvojevala na vseh točkah pomembne uspehe. Toda vsled prodiranja nemške armade na severu smo bili prisiljeni, da smo se umaknili. Da varnjejo koristi naroda, je dolžnost javnih oblasti, da začasno zapuste Pariz. Med tem bo odlični vrhovni poveljnik francoske armade, poln poguma in navdušenja, branil glavno mesto pred vpadom sovražnika. Istočasno pa se mora vojna nadaljevati po ostalA delih Francije. V nobeni aaMh armad se ni pojavil noben nered, će je kalem izmed njih doživela občuten poraz, se bodo vrzeli nemudoma zamašile z rezervo. Okfic na obrambne obvezance nam Je zagotovH nova pomožna sredstva na moštvu hi ffigU »Vztrajati ▼ odporu de skrajnosti«, to mora biti geslo tem ko s svetom tem ko Risi da izvrše odločilni napad proti osrčju nemške države. Vlada nikakor ne odhaja iz Pariza, ne da bi poprej z vsemi sredstvi zagotovila obrambo mesta. Konečno bomo izvojevali zmago. Izvojevali jo bomo s svojo neutrudljivo voljo, z odporom in trdovratnostjo. Narod, ki noče poginiti in ki se v boju za svoj obstoj ne straši nobenih bolesti in nobenih žrtev, mora zmagati. Ruski listi o dosedanjih vojnih dogodkih. PETROGRAD, 2. (Kor.) Preko Kopen-hagna se poroča: »Novoje Vremja« piše: V Rusiji si ni nikdo pričakoval zmagovite-ga izprehoda na Dunaj in v Berlin, ker smo vedeli, da bodo rušitelji svetovnega miru napeli vse svoje sik; in da se bo vodila vojna brez usmiljenja. Sedaj so sovražniki premagali nekaj naših armadnih zborov. Toda mi smo prepričani, da naš pogum radi tega ne bo padel in čakamo z zaupanjem na izid našega dela. »Rieč« pripominja: Rusija mora pomisliti, da se v vsaki vojni zmage in porazi menjajo. List hvali odkritosrčnost generalnega štaba, ki narodu ničesar ne zakriva. Car odlikoval generala Rennenkampfa. PETROGRAD, 2. (Kor.) Car je podelil generalu Rennenkampfu za njegovo hrabrost red sv. Vladimirja z meči. Papež Benedikt XV. RIM 3. (Kor.) (Ob 11*40 dopoldne). „Agenzia Štefani" poroča: Kardinal della Chiesa je bil izvoljen za papeža. Novi papež si je nadel ime Benedikt XV. RIM 3. (Kor.) Takoj ko je bil v konklavu skru t in i j, s katerim je bil izvoljen za papeža kardinal Della Chiesa, končan, sta ceremonijskl mojster in zakrrstan peljala papeža v sikstinsko kapelo. Doyen kardinalskih škofov se je postavil z doyenom kardinalskih dijakonov in kardinalskih duhovnikov pred sedež kardinala Della Chiesa in ga vprašal, če sprejme papeževo čast. Na potrdilni odgovor Della Chie-se, so bili vsi baldahini nad sedeži kardinalov spuščeni, tako da je ostal samo i?i ed sedežem Della Chiese. Ta je na tozadevno vprašanje kardinatekega škofa <*dgovoril, da sprejme ime Benedikt XV. Msgr. Beggiano je odredil nato ob asl-siejci cere:aoaijskega mojstra oficijelni akt o volit vi in o sprejetju. Nato so vstopiii vsi udeležniki konkla-va v sikstinsko kapelo in odpeljali novega papeža v c&iač&nico, kjer je oblekel bele nogovice, rdeče čevlje, belo obleko, rdečo suknjo in rdeč plašč. Kardinal Della Volpe, doyen kardinalskih dijakonov je ogrnil potem papeža z rdečo, zlatopret-kano togo. Ko se je vrnil v sikstinsko kapelo, se je papež v sedel na prestol na najvišji stopnji oltarja, da sprejme češčenje kardinalov, ki so mu najprej poljubili nogo, potem pa roko. Konečno je papež vse kardinale poljubil in jim podelil blagoslov. Kardinal della Volpe je izročil nato papežu ribičev prstan, ki ga je izročil papež potem kardinalu d* Amlcosu, da se vdela njegovo ime. Spremljan od kardinalov, je potem papež zapustil sikstinsko kapelo. Odšel je najprej v svoje appartemente in odtod v notranjost bazilike sv. Petra, da podeli blagoslov. Takoj po podelitvi blagoslova, se je papež zopet vrnil v sikstinsko kapelo, kjer je sprejel drugo adoracijo kardinalov. RIM 3. (Kor.) Ob % 12 se je pokazal papež Benedikt XV. na balkonu v notranjosti cerkve sv. Petra, kjer je bila balustra-da pogrnjena s preprogo iz rdečega bar-žuna z zlatimi franžami. Ko so pričeli prihajati kardinali in se je končno pokazal tudi novi papež, je pričela v cerkvi sv. Petra se nahajajoča množica viharno ploskati. Novi papež je bil v papeškem ornatu. Po običajnih ceremonijah je podelil papež klečečim vernikom apostolski blagoslov. Nato se je papež med viharnimi ova-cijami vernikov podal v svoje stanovanje. Drugi dan glasovanja. RIM, 2. (Kor.) Kakor poroča »Giornale d'Italia*, je dobil pri zjutraj se vršeči vo-litvi kardinal Maffi 24, kardinal Ferrata 12. Lualdi pa 9 glasov. Ostale glasove so dobili kardinali: Gasparri, Ferrari in Pom-pilL RIM. 2. (Kor.) Na trgu sv. Petra zbranemu občinstvu je ob tričetrt na 7 zvečer naznanil dim, da papež še ni izvoljen. Nezgoda kardinala Vanutellija. RIM ,2. (Kor.) Kakor poročajo listi, se je kardinal Vanutelli Serafin pri nekenT padcu v konklavu lahko ranil. Radi tajnosti dogodka ni mogoče izvedeti nobenih podrobnosti. Kardinali so izrazili svojemu doyenu na ginljiv način svojo udanost in čestitke. Radi nezgode je vodil skrutinij danes dopoldne kardinal Agliardi. RIM, 2. (Kor.) »Giornale d'Italta« piše: Kardinal Vanutelli se je pri vstopu v sikstinsko kapelo izpodtalcnil in so ga prepeljali v sikstinsko kapelo, ki je bila izpre-rnenjena v bolniško dvorano. Zdravniki, ki so bili takoj na mestu, so konstatirali precejšnje poškodbe na koži in so bolniku nasvetovali, naj ostane v postelji. RIM, 2. (Kor.) Ob 5 popoldne se je pričela zbirati na trgu sv. Petra velika množica, da vidi, če se pokadi zopet dim. V kratkem se je zbralo okoli 30.000 oseb. Red so vzdrževale pehotne in konjeniške čete. Balkoni in okna vse naokrog so bili gosto zasedeni. Tudi knez Chigi Albani in ostali dostojanstveniki papeške stolice so bili zbrani na terasi zgornjega stebrovja. Zdravstveio stanje kardinalov povsem ugodno. RIM, 2. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Tajnik svetega kolegija, msgr. Bog-giano, je zagotovil maršalu konklava, knezu Chigi-Albaniju, da je zdravstveno stanje kardinalov jako ugodno. RIM, 2. (Kor.) »Giornale d'Italia« poroča iz Neapolja: Danes zjutraja dospeta semkaj kardinala Gibboni in O'Conell. Neresnične vesti o dogodkih v konklavu. RIM, 2. (Kor.) »Osservatore Romano« piše: Razni Jisti so priobčevali zadnje dni! različne informacije o dogodkih v konklavu. Ker je znano, kako stroge so določbe za brezpogojno varovanje tajnosti glede glasovanja, postane takoj jasno, da gre samo za žurnalistične poteze, ki so tembolj obžalovanja vredne in neprimerne, ker so vse imenovane vesti popolnoma izmišljene. Zato izjavljamo kategorično, da so vse dotične informacije brez vsake pod-« lage. Danes zjutraj je bila po nekaterih listih razširjena vest, da je postal kardinal Vanutelli v konklavu žrtev nezgode in da je moral leči v postelj. Ta vest je popolnoma izmišljena. Imenovanemu kardinalu se ni pripetila niti najmanjša nezgoda, in je popolnoma zdrav. * * * Novoizvoljeni papež je rojen dne 21. oktobra 1. 1853 v Genovi. Študiral je v Rimu ter je korak za korakom sledil karijeri pokojnega kardinala Rampolle, katerega je bil intimen zaupnik. Z Rampollom je bil tajnik nuncijature v Madridu in z Rampollom se je 1. 1887 vrnil iz Madrida v Rim, kjer je bil takoj imenovan u-radnikom državnega tajništva, v katerem se je 1. 1900 povspel do mesta namestnika papeškega državnega tajnika, kar pome-nja načelnika službe pri kardinalu državnem tajniku. Slabotnega telesa, a velikega uma, trdne volje, inalobeseden, ni imel mladi ge-noveški prelat na sebi prav nič onega, po čemer se takorekoč že od daleč spozna rimske prelate in celo take, ki so vsaj nekoliko časa preživeli v Vatikanu. Nastopal je hladno in skoro osorno, in vendar si je znal pridobiti poslušalca ter ga obenem držati v primerni daljavi. Zdelo se je, da se je njegova osebnost pomnožila v novem njegovem poslu: posel namestnika državnega tajnika se je pa obenem spremenil: monsignor Della Chiesa ni bil — in to se je uvidelo takoj — na svojem mestu začasno nameščeni uradnik, temveč se je zdelo, da je namenjen postati naslednik državnega tajnika. Kardinal Marijan Rampolla del Tindaro je bil našel v njem vrednega sotrudnika, kateremu je njegova, kardinalova politika, veljala ne-le kakor dolžnost, kakor vsakdanja naloga, temveč kakor lasten program, kakor lasten ideja!. Monsignor Della Chiesa, današnji papež Benedikt XV., je bil kardinalu Rampolfi inteligenten. zaupen in točen sotrudnik ter zvest in vstrajen tolmač njegove politike. Usoda je hotela, da so se s politiko pok. Leona XIII. vred porušile tudi Rampollo-; ve sanje o papeštvu, in ta usoda je s tem: tudi zaustavila mansignoru Della Chiesa pot navzgor. A ko je bil izvoljen pape-1 žem Pij X., ki je imenoval za naslednika] Rampolli v državnem tajništvu kardinala Merry del Vala, je monsignor Della Chiesa vendar ostal na svojem mestu. A novi Straa II. »EDINOST- St 216, V Trstu, ctrc? 4. septembra -4. dr/a vili tajnu, kardinal Merry dcl Val, je dcbro vedel, da ima v svojem namestniku močnega nasprotnika, ki je bil v tesni zvezi ne le s kardinalom Rampollo, tcinveč celo z opozicijo, ki se je takoj po izvolitvi Pija X. pojavila okoli papeževega prestola. Nova vatikanska vlada se ga je bala, a se ga ni mogla iznebiti ter ga je » prenašala«, a monsignor Della Chiesa se tega *prena§anja« ~li toleriranja ni jemal k srcu, temveč je dalje deloval. Dokler gi nrso odstranili iz vatikana in ga nadomestili z monsignorjem Canali, so poslaniki in ministri mnogo češče obiskovali njegov kabinet, nego onega državnega tajnika. A o najvažnejših vprašanjih je moiiMgnor Della Chiesa poročal državnemu tajniku le to, kar se mu je zdelo. In slednjič ga je Merry del Val odstranil iz vatikana s tem. da ga je dal imenovati nadškofom v Bologni. In da bi to ne izgledalo le kakor odstranitev iz vatikana, je sam papež posvetil novoimenovanega nadškofa. Ker je pa bila že od davno s častjo nadškofa v Bologni spojena kardinalska Čast, so Bolonici zahtevali, da se monsignorju Delfa Chiesa podeli kardinalski klobuk. Rampolla je bil med tem že umrl. Vendar se ie Pij X. slednjič vda! za! 'evi Bolonjcev, in to vzlic opoziciji kardmala Merry del Vala. ter podelil mon-signorju Della Chiesa kardinalski klobuk v konzistoriju z dne 14. maja t. 1. Knez Ufljem ttfrcđ odpotoval Iz Braću. RIM. 3. (Kor.) »Agenzia Štefan?« javlja iz Drača, da ie knez Viljem Wied odpotoval dmes zjutraj ob 8. uri na italijanski vojni ladji »Misurata« v Benetke. (MSo-tarskti pečenja glede otokov. CARIGRAD, 2. (Kor.) Po informacijah z avtentičnih turških virov, se turško-gr-ška pogajanja glede otokov, nadaljujejo v Bul areštu. V gotovih točkah ni došlo do sporazuma. Grški delegati so zahtevali instrukcij. Ker bodo trajala pogajanja da-lie ča^a, se je moral Talaat bej vrniti v Carigrad in je naročil turškemu poslaniku v Bukarešta, Sefa beju. da nadaljuje pogajanja skupno z zborničnim predsednikom. Hali! bejem. CARIGRAD. 2. (Kor.) »Tasvir Efkiar« pravi: V slučaju neugodnega izida pogaja j v Bukareštu. ostane Grška sama. Potem se bo to, česar dosedaj ni mogoče drseči mirnim potom, skušalo doseči nasilnim potom. Danes zamore Rumunija bolj nego kedaj prej koristiti ohranitvi miru na Balkanu. Pouk v državnih obrtnih ioiah. DUNAJ. 2. (Kor.) Kakor naučno ministrstvo glede srednjih šol. tako pripravlja tudi ministrstvo za javna dela odredbe, glasom katerih naj se pouk na državnih o-brtnih šolah prične povsod, če Ie mogoče, v normalnem terminu. Seveda se stavljajo tem prizadevanjem v posameznih slučajih težkoče. Začasno sistiranje pouka se izvrši najbrže le na nekaterih zavodih. Grobišče za padle vojake na Dunaju. DUNAJ, 3. (Kor.) Dunajski mestni svet je v svoji današnji seji po poročilu župana dr. \Veisskirchnerja sklenil, da ustanovi občina v trajni spomin za čast in slavo domovine padlih vojakov, na dunajskem centralnem pokopališču posebno grobišče. Grobišče je določeno za vse avstrijske vojake brez razlike narodnosti in veroiz-povedanja, ki so padli v boju s sovražnikom. imajo domovinsko pravico na Dunaju ali stanujejo tamkaj, ali če so za zadob-ljenimi ranami umrli na Dunaju. Občina bo postavila na grobišču tudi dostojen spomenik in prevzame vrtnarsko ohranitev in vzdrževanje naprav. Nemški skadrski deta š m a na Dunaju. DUNAJ, 3. (Kor.) Cesar je sprejel danes dopoldne oficirje nemškega skadr-skega detašmaja z majorjem Schneider-jem na čelu. v privatni avdiienci. Oficirji in moštvo so si ogledali mesto pod vodstvom avstrijskih tovarišev. Bili so povsod navdušeno pozdravljeni. Bospor za trgovske ladje odprt. CARIGRAD. 3. (Kor.) Kartografična sekcija mornariškega ministrstva objavlja naredbo glede prehoda trgovskih ladij PODLISTEK ¥ihar In tišina. Preve! iz laSfln« M. C. skozi Dardanele. Določa se prepovedana zona, skozi katero je dovoljeno iti le pod vodstvom pilotov in sicer od sotočacga vzhoda do eno uro pred solnčnim zatonom« PalUvicini pri sukam v avdimci. CARIGRAD, 2. (Kor.) Avstrijski poslanik, mejni grof PallaviciBi ie bil popoktae sprejet od sultana v daf&i avdijenci. Poslanik se je zahvalil sultanu v imenu cesarja za čestitke povodom cesarjevega rojstnega dne. Talaat bej se Je vrnil v Carigrad. CARIGRAD, 2. (Kor.) Turški notranji minister, Talaat bej, se je vrnil iz Bukarešta. Luksemburg, 2. avgusta. Njegovo Veličanstvo cesar Viljem se iskreno zahvaljuje praškim Nemcem za čestitke povodom sijajnih zmag nemške armade. Tajni kabinetni svetnik Valentini. Efektna borza v Parizu zaprta. PARIZ, 3. (Kor.) Efektna borza je bila včeraj zaprta. Sankcijoniran hrvatski zakon. ZAGREB, 2. (Kor.) Cesar je sankcioniral zakon za preskrbo deželnih nastavljen-cev, njih vdov in sirot v kraljevini Hrvatski in Slavoniji. Prepovedana hrvatska amerikanska lista. ZAGREB, 2. (Kot.) Ban je prepovedal razširjanje v Cikagu izhajajočega lista »Savjetnik« in v Rosario de Santa Fee izhajajočo »Slavensko Misao«, za vse ozemlje Hrvatske in Slavonije. Sedanska slavnost v Pragi. PRAGA, 3. (Kor.) Povodom včerajšnje obletnice bitke pri Sedanu, se je vršila v tukajšnjem nemškem domu slavnost, s katere je bila poslana včeraj dopoldne cesarju Viijemu posebna brzojavka, na katero je došel danes sledeči odgovor: Zadnje brzojavne vesfL PARIZ, 3. (Kor.) Predsednik republike, Raymond Poincare in francoska vlada sta danes popoldne zapustila Pariz in odšla v Bor-deaux. Domače vesti. Vpisovanje v Šole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu se vrši: dne 12., 13. in 14. sept t. 1. od 9—11 dopoldne na obeh šolah pri Sv. Jakobu in na dekliški šoli na Acpuedottu; dne 12. In 14. septembra 1.1. od 2—4 popoldne pa na deških vspored-nicah na Acquedottu. K vpisovanju je treba pripeljati otroka in prinesti s se x>j le-te papirje: 1. krstni list ali izpisek iz rojstne matice a na grafičnega urada. 2. izpričevalo o cepljenju kožic, 3. izpričevalo o zdravju oči. Brez teh papirjev vpis ni mogoč. Za vsakega otroka je tieba povedati tudi domovinsko občino. Dosedanji učenci in učenke teh šol morajo v dneh vpisovanja oddati zadnje šolsko naznanilo v šolski pisarni. Redni pouk se začne dne 16. septembra t 1. — Šolska vodstva. O sprejemu gojenk v kmetijsko gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Fo okoliščinah, ki jih določijo sedanje razmere vsled nastale svetovne vojske, se otvori šele v jeseni (bržčas okolu Vseh svetih) šestnajsti tečaj kmetijske gospodinjske šole. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani ter poučuje 7 moških in 7 ženskih učnih moči. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in „ Ko sva se povrnila v mesto, sem jej je rekel: „Vi ste jako simpatična dama, ali nekoliko čudna." Ni mi odgovorila. Povrnila sva se v hotel in sva, kakor prejšnjega večera, sela drug drugemu nasproti pri mali mizici. Mimogrede sva se še enkrat povrnila k razgovoru, ki sva ga imela mejpotoma. Spominjam se, da sem jej rekel: „Obžaljujem mladega moža, ki se zaljubi v tako muhasto daimco." Jaz ga ne obžal;ujem, je odgovorila v razburjenem tonu, kakor ga Še nisem čul od nje; ne obžaljujem ga, ker bil bi ljubljen, kakor jih je le malo.11 Oživljena v tem trenotku po oje čutstvu se mi je zdela Fulvia lepa f „Za osem dni?" sem vprašal ironično. In res, tudi moj glas ni imel več prejšnjega zvoka. „O mladost, mladost! Se pej, n*go je mogla Fulvia odgovoriti, Je vstopil Jurij z dvema prijateljema. Bil je bled in je imel hrepeneč izraz v očeh. nekaj mtlanbofKnega v vsej njegovi pojavi, ki se mi je zdelo ptuie. računstva vse one predmete, ki jih mora J umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučne Nmmfft ftn praktično o kuha*, šivanja (ročnem in strojnem), pranju, ttuutfu, flilnoini, mlekarstvu, vrtnarstvu Itd. Ooienke se istotako vežbajo v gospodinjsem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega Jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu Jeziku. Gojeuka, ki bo spreieta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t j. sploh za vse, 35 kron, aH za ves tečaj 385 kron. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Ce ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; Ie izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo saj do 15. oktobra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Ce bo mogoče s poukom poprej pričeti, oziralo se bo na prosilke, ki se prve zglase. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Prošnje za sprejem bodo rešene takoj ko bo določen pričetek šole. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Otvoritev glasbene šole. Podružnica »Glasbene Matice« v Trstu odpre šolo za glasovir in gosli s 16. septembrom. Podu-čeval bo obadva predmeta g. kapelnik Peter Teply. Vpisovanje se vrši od 11. sept. naprej od 10 predp. do 12. in od 4—5 pop. v novih društvenih prostorih v »Narodnem domu« ulica G. Galatti 20 v mezaninu (v prejšnjih prostorih tiskarne »Edinost«. Prihod prvih ranjencev z bojišča v Trst Nepričakovano so predsnočnjim prišli v Trst štirje vojaki 97. pehotnega polka, ki so bili ranjeni na bojišču v Galiciji. Ker so pa vsi štirje le lahko ranjeni, so šli kar peš sami s kolodvora in se z izvošč-kom odpeljali v vojaško bolnišnico. Včeraj zjutraj se je pa prepeljalo drugih 5 vojakov 97. pehotnega polka. Tudi ti so le lahko ranjeni in so se, kakor oni štirje, z izvoščkom odpeljali v vojaško bolnišnico. Preiskava o katastrofi »Barona Gau-tseha«. »Neues Wiener Journal« ima iz Budimpešte sledečo brzojavko: »Az Est« poroča z Reke, da je bila zaključena preiskava o vzrokih katastrofe »Barona Gau-tseha«. Rezultati te preiskave so taki, da je oblast uvedla kazensko postopanje proti kapitanu Winterju, ki je poveljeval ponesrečenemu parniku. Nevarno znanstvo. Anton Rakič, stanujoč v ulici Ugo Foscolo, je predsnočnjim slučajno naletel na 23 letno lahkoživko Viktorijo Žužek, ki je doma iz Komna. Ker se mu je deklina dopadla, jo je povabil seboj na večerjo, kar mu je ona povrnila s tem, da ga je povabila, naj prenoči pri njej. Seveda se je Rakič temu ljubeznivemu povabilu odzval z največjim navdušenjem. Ko je pa včeraj zjutraj odšel od nje, je konstatiraj, da nima več v žepu listnice, v kateri je imel 520 kron denarja. Ker je bil popolnoma gotov, da mu listnice ni vzel nihče drugi, nego Ijubez-njiva in gostoljubna Viktorija, je šel na Rekel je: „Dober večer, Fulvia 1", tako nekako, kakor bi bil rekel: Requescat in pace! Nehote sem se moral smejati in sem mu zaklical od svoje strani: „Dober večer, Jurij kakor da bi bil zaklical: Živela Italija!" Potem sem pristopil k ogledalu, se opazoval in smejal od veselja. Nisem bil resen mož in uverjen sem bil, da plešem jako slabo. Prvikrat sem cenil vrednost te pomanjkljivosti na gjacijah. Ko sem se potem podal k počitku, nisem mogel zaspati. Moje moralično čutstvo se je tako čudovito razvijalo. Občutil sem globok resen kes, da sem prijatelja Ernsta razžalfl in motil njegovo zakonsko življenje. Hipna zmeda me je zapeljala proti moji volji, da sem izdal njegovo 'prijateljstvo, a ta trenotek je trajal Štiri leta! To so čudni pojavi, ali dogajajo se vendar. Občutil sem nevoljo proti tej blodnji, občutil sem potrebo, da se povrnem na pot poštenosti. Globoka hvaležnost, ki sem jo varoval markizi za njeno ljubezen — ni šlo več za mojo — me je ovirala, da nisem opazil, s kako lahkoto je ona, iz ljubezni do mene, varala svojega soproga. Brez dvoma se je udajala prevari, ki jej je bila omražena, ali, s koliko spretnostjo |o je izvajala 1 In kako je znala skrivati svojo nevoljo proti nfej! Prišel mi je na um stavek, ki bi bfl vreden kakega profesora monrike: Žena, ki pred možem, katerega ljnbi, lafe, dela to na škodo ljubezni, radi katere se ponižuje! Občutil sem, da zahtevajo moja čast, dostojnost in mir, da preneham s tem razmerjem. In da bi to, v vsakem pogledu napačno moralično poglavje kronal, mi je prihajala vedno misel, da je Fulvia simpatična, poštena in lepa — a plešem tudi slabo ! Ob 4. uri zjutraj sem usta!, utrujen po premetavanju v postelji in po mislih, ki so me neprenehoma preganjaie in ki so mi postale nadležne; 8el sem, da pišem markizi, jej sporočim svoje refleksije ter jo prepričam o potrebi, da se ločiva za vedno. Kakor tudi uvidevam svojo krivico, vendar nisem slab človek. Ljubil sem Viktorijo z vso dušo. Strast me je spravila v fatalno nesrečonosno strmino. Ljubosumnost, vabljivost prepovedanega sadu in pred vsem moja mladost so zakrivili, da sem štiri leta vstrafal v tej o-mami, ki bi bila pri hladnejem in premišlje-nejem značaju prenehala že po malo tednih. Ko sem spoznal Fulvio, Je moji duši vzšio novo solnce, nova, Čista in legitimna ljubezen, potna nade in radosti, ki me je mogla osrečiti, ne da bi koga napravila nesrečnega in kršila časti in prijateljstva, ne da bi Kvzrofila težke vesti ne ljubimcu, ne Iju-ikL Najprej sem si Jo predstavljal kot sanje bodočnosti za Jarji raagoma, ne da bi se bil sam zavedal tega. Je ta zvezda vzšla na mojem obzorju in mi Je kazala mi-nolost in bodočnost v novi ltsfi! Sedaj sem izpoznal krivico, Id Je prej nisem mog« iz-poznati v svoji strasti. policijo in jo tam ovadil, vsled česar je bila Viktorija aretirana. Vendar pa ni Rakič dobil nazaj svojega denarja. Žepna tatvina med tovariši na delu. 17 letni mehanik Josip Fasanelli, doma iz Ro-vereta v Južnem Tirolu, je včeraj dopoldne delal v Lloydovi palači. Ko je pa hotel opoldne z drugimi tovariši zapustiti delo, je eden izmed njih začel vpiti, da mu je bila med delom ukradena iz jopičeve-ga žepa listnica, v kateri je imel preko 200 kron denarja in da ni mogel listnice ukrasti nihče drugi, nego ravno Fasanelli. Ta je sicer trdil, da je popolnoma nedolžen, a to mu ni nič koristilo: na poziv okradenega delavca je prišel redar in a-retiral FasanelHja. Umrli so: Prijavljeni dne 3. t. m. na mestnem fizikatu: Pelizzon Angel, 6 mesecev in pol, ul. dei Capitelli št. 24; Pan-zera Zorko, 6 mesecev, ul. F. D. Guerraz-zi št. 13; Rocco Jurij, leto dni, ul. del Lazzaretto vecchio št. 50; Trevisini Alojzij, 69 let. ul. della Fabbrica št. 8; Fra-giacomo Fran, 7 let, Sartorijev pomol; Križman Norma, 2 leti, Skedenj št. 364; Wieder Rozina, 2 meseca, ul. deli* Offi-cina št. 8; Castelluber Terezija, 62 let, ul. Belpoggio št. 3. — V mestni bolnišnici dne 1. t. m.: Wrhite Elvira, 67 let; Klinz Ivanka, 2 leti; Vuković Renat, leto dni; Brunettini Ivanka, 71 let; Toplak Edvard, 4 leta. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 1. t. m.: Dujmovič Karel, 14 let.__ IV. Izkaz darov dospelih vojnopomožnemu uradu pri tržaškem namestništvu v podporo družinam vpoklicanih: Iz III. izkaza K 35 102 69 in 100 frankov v zlatu. Gg. Ive Suman v Trstu K 20.—, Anton Macovez na Reki K 5.—, prof. Ivan Krstnik Baldo in soproga v Barkovljah K 00.—, veleč. g. Ivan Mandič, Škofovski konzistori jalni svetnik in kancler v Trstu K 10.—, Ivan Sca m perle v Trstu K 10. —, Josip Costa v Trstu K 50.—, potom „Piccola" (do dne 22. 8.) K 224.—, deželni vojnopomožni odbor za Goriško K 2500.—. — Nabrano v Barkovljah in sicer od gg.: Anton Pogorele, trgovec, K 100.— ; Bratovščina sv. rožnega venca K 25.—, Anton Kjuder župnik, K 25, Fran Vitez, Ferdo Starec, učitelj in Ivan Čergol, po K 10.— ; Antonija Guštin in družina K 5.— ; Anton Ščuka K 4.—, Katarina Vran K 3.—, Roza Ražem, Franjo Žagar, VI. Premrou in VI. Trnovec po 2.— ; Fed. Simonič, Josip Cerkvenik, Dragotin Pertot, A. Hynek, Blaž Pipan, Jakob Pertot, Štular, Fr. Šchmutz, Fr. Stare in Ljudevit Vodopivec po 1.—. Torej skupaj K 210.—. Skupaj s prejšnjimi izkazi K 38.213*69 in 100 frankov v zlatu. Uesll iz Gorišlie. Učni zavodi društva »Šolski Dom« v Gorici, namreč: šestrazredna dekliška šola v »Šolskem Domu«; petrazredna deška šola v »Šolskem Domu«; petrazredna mešana ljudska šola v Malem Domu; deška pripravnica za srednje šole v Malem Domu; dekliška pripravnica za ženska učiteljišča v Malem Domu in ženska obrtna šola v Novem Domu začnejo šolsko leto po navadi. V ponedeljek in torek, 14. in 15. septembra, bo vpisovanje od 9. do 12. ure opoludne in od 3. do 5. popoldne. V sredo 16. septembra bodo sv. maše; v četrtek 17. septembra začne redni pouk. Otroška vrta pod Kostanjevico in v ulici sv. Klare pričneta v sredo 9. septem- bra, oni v Malem Domu pa v puricdHiok 14. septembra. Deška obrtno-nadaljevalna šola, kateri je bila odločena koncem šolskega leta za vpisovanje nedelja 13. septembra, ne odpre še in se naznani pozneje o svojem času, kedaj bo vpisovanje m začetek pouka. Slovenski roditelji, skrbite, da vpišete o pravem času svoje otroke v slovnice šole!......... ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilni v Tr^tu) se nahaja v ulfcl delle Poste štv. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne poste. Slovenska postrežba in slovenski jedilni (i«ti MALI OGLAS! S EB ae □□ □o □□ se računajo po 4 *.t«2l Odda ftf» takoj meblovan* soba boljši n%nbi ie Via Commerciale 0. III. n. 'J99 fnPOlmO tO ^koj mladenič M--18 let star du izučen v trgovini jestvin za Huf-fet Kje? pove Tns. c ddelek Edi :ostx 1>M) !!flfoIiWl P^ačraje Šolsko predmete v *lown-UllLJJllU ščini in nemščini. (>0 vinarjev na uro. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. !f60 fntfi skoro novi, od 1 do ll> hektolitrov so na jUUl prodaj v Barkovljah v gost Ini „Na ^ru'.taJ Via dei Panzera. '4o3 tla prodaj carol, Sežani imam rženo moko i a debelo. — Crne po dogovoru. A drej Ma-štv. 44. ^ '»82 ZDRAVNIK Dr. D. KARAM AN specijalist za notranje bolezni in za tMlezni na dihalih (kakor : grlo in nos) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu. Corso štev 12, Tdef. 177 IV od ll1/, do I'/, iu od 4»/f do 5l/, pop. ^ET^ai PlOMSIRfiKiE IZD3RANJE sa • i ZOSOl v*. Dr. J. ĆERHAK V.TOSGi! ZOBOZDRAVNIK KOKCa ZOBNI TC34WX TRST ULICA CASERMA, ?3 82. Kad Tangyes, najizvrstnejše motorj0 na bencin, plin, up-jni plin in y motorje na nafto, sistem „Diesel* stoječe in ležeče ustrojbe. j? Lokomcbile na be "dn in paro. Prevzemajo delo indu- gj strijskih tovaren kakor: Mlini za moke, stroji za p proizvajanje olja, tovaren ledu, stroji za ka- L menolome, stroji in tovarne za cement, ^ stroji in nameščenja za mizarsko g obrt, centralno kurjavo, stroji (tj za drobljenje različnega * Name Sčenje za električne razsvetljave in prenos mo-a Električna vzdigala za osebe (lift), sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Str ~ji za kovaško in druge obrti. Moderne transmisije. Sesalke In cevi vsake vrste. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroj za poljedelstvo in preše za vino. Olje, zamahi, pipe it 1. JMn". njMji is njCM£i titan hiš. ■ Preračuni in sbisk menitoi zastoj. blaga, kemične tovarne itd. itd. i iiiillli Delniška glavnica : K 8,0C0.0£0. Rezervni zakla«: K 1,000 009r S Ljubljanska kreditna banka I podružnica v Trstu ^^^^ I" finu S LftsMjaita. ulica Caserma št. ti. N#n*k»: SpHt, Ce- Telefon : 5-1S. _ STi, U»jii j« ripta rt 9-12'/, a 2 7,-5 s inrfitle najbolje vse v bančno stroko spadajoče_____________ i Vloge h knjižice obrestuje 14% netto i ■ (rentnf davek plača banka iz svojega). ^ S vme na tekočI in žlro-rafrn najbolje po Afteeoro. 1 Spreleffifl torzmi nemila za vse tu- m inozemske to — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. g ■IHHIMHIHm HiW!PI W«i—III 3