BE
Edin! slovenski dnevnik v Zedinjenih državah.
Velja za vse leto.. • $3.00 Ima 10.000 naročnikov:-
GLAS

List slovenskih delavcev v Ameriki,
The only Slovenian dai^y -s in the United States
Issued every day except Jjj -: Sundays and Holidays
^ISE
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT,
NO. 125. — ŠTEV. 125.
NEW YORK, FRIDAY, MAY 28 1915. — PETEK, 28. MAJA, 1915.
VOLUME XXm. — LETNIK XXIII.
PRI PRODIRANJU PROTI GORICI IN TRSTU
SO PREKORAČILI ITALIJANI SOČO TER STOJE
SEDAJ LE ŠE 30 MILJ OD" IZGUBLJENEGA MESTA.
Z zapadnih bojišč. Nemci drže pozicije.
ip Glasom nemških poročil se je odbilo naskoke med Vermelle in Lo-rette. Artilerijski boji.
POD OSEBNIM POVELJSTVOM KRALJA SO DOSPELI ITALIJANI PRED TRŽIČ. — PRIČELA SE JE BITKA ZAPADNO OD PREDILA. — Z DUNAJA POROČAJO, DA SE JE VRGLO NAZAJ ITALIJANE V JUŽNI TIROLSKI.
I
USPEHI ARTILERIJE.
POROČA SE O BOJIH V KARNIJSKIH ALPAH. — BAVARSKE ČETE SO UDRLE PREKO PRELAZA BRENNER TER SE NAHAJAJO NA POTI PROTI JUGU. — STRATEGIČNA VAŽNOST GORICE IN OKOLICE.
Paris, Francija. 27. maja. — Italijani so prekoračil i vcVra j zjutraj r«'ko Smo t»-r prodrli do Tržiča tMonfalroiu-i. ki l«'ži dvajset milj od Trsta. Sočo -v j«- prekoračilo po 24 ur trajajočem obstreljevanji! z art ih-rijo. tekom kojega so z«*lo trpele avstrijske postojanke na trričih iztočno od Soče.
čividno namen obstreljevanja An-
PRI RHEIMS.
Severno cd Arms so se vršili boji, ki trajajo v okolici pri Sou-chez še naprej.
Berlin, Nemčija. 27. maja. — Vrhovno armad no vodstvo je izdalo danes sledeče poročilo glede položaja na zapadnem bojišču:
"Brez ozira na velike neuspehe dne 2r>. maja so nadaljevali Francozi s poskusi, da prodrejo skozi naš«' črte med Vermelle in višinami pri Lorette. V boj se je poslalo z«-lo močne čete, katere se je pa na vseh mestih odbilo. Naha-jamo s»* v pojiolni posesli naših
Dalje ,,
roti
cone od strani avstrijskega bro-! postojank.
dovja. ki je napadlo v ponedeljek | ,>n<1 "ašimi z:, kopi leži neobi-italijansko obal. Bojne ladije so «"ajuo veliko število mrtvih Fran-se pojavile pred mestom krog cozov. ■veru SO naskočili Italijani na v.-č mestili v Kar- polnoči ter sta jih spremljala dva1 Drugi francoski naskoki so se
irii. iužn
je razvila v okolici pri Ploe-hoji. < očim se ne poroča iz
i Alpah in precej važna bitka s< 'a pad no od Predila se tudi vrš< Tirolske o nikakih spopadih. V ofieijelni objavi italijanskega vojnega ministrstva se glasi: Dne 2~». maja so na tirolsko-tridentski «'-rti italijanske čete die višine pri Montebanno. s katere točke se je moral so vraž-umakniti. Italijanska artilerija je prodrla do Tonezzo ter pri-i sovražnika, da je utihnil.
—	V Karnijskih Alpah smo dosegli uspehe pri Val Degano ter tlli Saselia in Prevola. V Kaeeolan dolini so znašale naše izgube
može in en častnik, dočim so bile izgube sovražnika večje.
—	Splošna situacija je zadovoljiva.
Dva italijanska oddelka sta stopila na tirolska tla pri Candino trva armada, ki je zasedla Kormin. je popravila železnico, ki v Gorico. Sedaj se nahaja na poti proti temu mestu. Avstrijska po/.ieija preti Gorico je izvanreduo močna in iz si je mogoče razlagati, zakaj se niso Avstrijci dosti upirali ita-
aeroplana, ki sta poletela preko obračali proti našim črtam pri mesta.	j Souchcz-Neuville.
Obstreljevanje se je pričelo oh J Odbilo s«- je nadaljne naskoke tretji uri zjutraj ter je trajalo sovražnika v gozdu Le Pretre in dve uri. Topove se je namerilo ne pri Koissons.
le na železnico, temveč tudi na| Pariz, Francija. 27. maja. — V vojaško bolnico, na poslopje itali- današnjem popoldanskem poroči-
janske banke in na dve baraki. — Kupola katedrale je bila tudi po
lu se glasi:
Belgijske čete so odbile včeraj
škodovana. Poškodovana je bila zvečer dva nemška naskoka se-vsled strelov z bojnih ladij že-'verno in južno od Dixmude. lezniška proga med Porto Reca-J Severno od Arras sta se vršila nati in Porto Civita Nova. Kot včeraj zvečer dva spopada. Južno-vokune *e je prijelo vse Nemec, zapadno oil Souehez smo zasedli zaposlene v pivovarni v Anconi. neki nemški zakop. Iztočno od ker so baje dajali avstrijskim boj-_ Neuville St. Vaast. so skušal
Nemci vprizoriti nas*kok. a jim je to zabranila naša artilerija. Na več točkah fronte, posebno pri j Rheims in v Vozgezih so se vršili včeraj artilerijski boji.*'
nim ladijam signale.
iijanskim četam, ko so slednje prekoračile avstrijsko mejo. Teren.
I'.iitereya so za*» dli Avstrijci, sc razteza od Domberga iztočno od j Italijani v Mehiki pripravljeni na iiorii-.- in v zapadni sraeri proti Gradiški in nato v južnoiztočni i	povratek v domovino,
pr.iti N'al.i. . ini. <Vla ta obrambna črta j«' omejena od gričevja, ki t Vera Cruz, Mehika. 27. maja.—
s,, dviga dO v i šine 1200 č revije V.	Številni Italijani iz notranje Me- | v ofieijelnem večernem poroči-
lo avstrijsko pozicijo bo naskočilo 120.000 mož italijanske hike prihajajo v Vera Cruz, od- ]n ^ poroča o bojih pri Arras. armade, ki s.* nahaja med Korminom in Tržičem v razdalji 15 milj. koder se hočejo vrniti v domovi- j-jer S(l jp odbilo dva nainška na-11 a I ijansko fronto tvori .'rta ki te-e otl Kormina do tVrvinjana in no. 80 Italijanov seje že registri- skoka Nemške- izgube so bile ve-i ato do Terza in Jadranskega morja pri Tržiču. Med italijansko j ralo na italijanskem konzulatu, fronto ter avstrijskimi pozicijami na višinah onkraj Soče se vrš< sedaj ostri boji predstraž.
Položaj v Mehiki.
Državni tajnik Bryan se je zavzel za pet na smrt obsojenih Mehikancev v državi Arizoni.
Washington, D. C'.. 27. maja. — Na prošnjo generala Vilic je br-zojavil danes državni tajnik Bryan governerju države Arizone, Ilun-tu. da naj se nad petimi na smrt obsojenimi Mehikanei ne izvede smrtne obsodbe, pač naj se smrtna kazen izpremeni v zaporno. Državni tajnik je izjavil, da je go-vemer Iluut odločno proti smrtni kazni, toda držati se mora državnih postav.
Brazilijanski poslanik v Mexi-co City je poslal državnemu de-partmentu pritožbo tamošnjega mednarodnega pomožnega komiteja. Odborniki so se pritožili, ker je neki f'arranzov častnik konfis-eiral t>0 ton koruze, ki je bila namenjena revnemu prebivalstvu. Državni department je o tem takoj obvestil konzula Sillimana v Vera ("ruzu.
Phoenix, Ariz.. 27. maja. — Go-verner Hunt je rekel danes, da bo izročil prošnjo za pomiloščenpje petih Mehikancev državni zako-nodaji. Državni tajnik mu je v svoji brzojavki omenil, da bi bili vsi Amerikanci v Mehiki v veliki nevarnosti, če bi se izvršilo smrtno obsodbo nad omenjenimi mehiškimi državi i. m i.
Austin, Tex.. 27. maja. — Po slanska zbornica zakonodaje v Texas je sprejela danes skupno resolucijo, v kateri se pozivlje zvezno vlado, da naj ojači stražo ob Rio Grande, ker preti Ameri-kaneem v tamošnji okolici velika lieva rnost.
Važnost Gorice.
Važnosti Gorice se ne more dosti preceniti. To mesto ni le glavno mesto kronovine. temveč tudi eno najvažnejših železniških središč na jugu Avstrije.
Od zmožnosti Avstrijcev, da drže višine pri firadiški. je odvisna usoda Trsta.
Avstrijski in italijanski avijatiki so zelo aktivni ob celi črti. Veliko zrakoplovov in aeroplanov se je zbralo v Benetkah, da varuje to mesto. V Trident je d o šel včeraj iz Monakovega neki Parse-val zrakoplovov in i/. Friedrichshafen bode došlo več Zeppelinov.
Več polkov bavarskih planinskih čet je včeraj prekoračilo prelaz Brenner na Predarlškem. na poti v Bočen in Meran.
Med Salzlmrgom in Inomostom vozi vsaki dan 4."» vlakov, ki prevažajo čete in mmiicijo. Švicarske patrule so zasedle iztočno mejo s vice ter razobesile zastave, da se prepreči vse neprilike.
Neki poročevalce "Giomale d* Italia"" je sporočil svojemu listu. da so prebivale! Kormina z veseljem sprejeli italijanske vojake. Prednje straže se j,* baje pozdravilo s klici ' Kvviva Italia!"
Prokl&macija italijanskega kralja.
Rim, Italija. 27. maja. — Kralj Viktor Emanuel je izdal ob prihodu na fronto »ledečo proklamaeijo:
— Vojaki na kopnem in morju: — Svečana ura je napočila. Sledeč vzgledu svojega starega očeta prevzemam vrhovno poveljstvo italijanskih čet na kopnem in na morju /. zagotovilom zmage, katero bo izvojevala vaša hrabrost, požrtvovalnost in disciplina. Sovražnik, s katerim s.- boste spopadli, je vajen vojne ter vreden vas. Vsled naravnih prednosti in izvrstnih utrdb se bo trdovratno upiral, a vaš pogum ga bo gotovo zmagal.
Demonstracije Italijanov v Lon-irih, dočim so se nahajali na poti donu.	proti Švici. Nastanilo se jih je v
London, Anglija. 27. maja. — nekem hotelu v Piaeenzi. kjer se Pred italijanskim poslaništvom se' nahajajo pod varstvom policije, je završila danes italijausko-an- To »vanredno odredbo se je iz-gleska demonstracija. Vršil se je <la,°- kor ni hotela Avstrija dovo-velik sprevod italijanskih drli- ,it!v italijanskim konzulom, da bi štev. ki se je pomikal proti itali- rt4,Sli domov v Italijo, janskemu poslaništvu. Tam je i-1
mel poslanik Marehese lmperiali Pesnlk D Annimiio kot prosto-na govor.	\	voljec.
Pariz, Francija. 27. maja. —
Proglasitev nevtralnosti. Ljuaj,e-. ki Prostovoljno vstopajo
v italijansko armado, se rekru-London, Anglija, 27. maja .— I tirajo iz vseh stanov in vseh sta-Svedska. Norveška m Danska so rosti. Vstopilo je že 20 članov par-poslale Avstriji. Nemčiji in Itali- lamenta in 50 rimskih časnikarji obvestilo, da hočejo ostati stro- " go nevtralne.
Italija aretirala avstrijske konzule.
Bologna, Italija. 27. maja. — Polieija je danes aretirala avstrijske konzule v Genovi. Bologni. Bari, Legnano in drugih prosto-
jev.
Pesnik Gabriele d* Annunzio je dobil dovoljenje, da sine služiti kot prostovoljec na krovu kake bojne ladije.
Obstreljevanje Ancone.
Milan, Italija. 27. maja. — Razdejanje železniške zveze je bilo o-
Separaten mir med Ogrsko in zavezniki?
Hike.
j Iztočno od Ablain .so Francozi zopet napredovali ter ujeli 400 Nemcev.
Lo?d°n! Anglija. 27. maja. _}' p^ Francija> maja.
Dr. b. Dillon sporoea iz Kima. da ,r. • i i j	-i e
, T1	i	, - -	Švicarska vlada je naprosila irn
bo Itumuuska pivkosena, ce ta- , , ,	,
ob octi '/o /lni'A iaiiio
.111-
coske oblasti za dovoljenje, da sme prevesti skozi Francijo transport vojnega materijala. Dotični vojni materijal bo nakupila Švica v Združenih državah.
koj ne vstopi v vojno, ker si se eventualno sklenilo separaten mir med Ogrsko in zavezniki. Ogrska vlada je že storila tozadevne korake. (Ta vest je iz trte izvita, ker je vspričo razmer v Avstriji j
nemogoče, da bi Ogrska sploh kaj;	"Princess Irene",
sklenila sama zase. izven notra-! London, Anglija, 27. maja. — njih zadev. — Opom. ured.). , Na angleškem parniku "Princess
j Irene" je nastala eksplozija. La-Rim je postal miren. ,dija sc je takoj nato potopila. — Rim, Italija, 27. maja. — Z iz- Vkrcana je bila v pristanišču jemo zastav, ki so razobešene. ni Sheemes, kjer je angleški moma-skoro opaziti, da je Rim glavno riški arzenal.
mesto dežele, ki se nahaja v vojni.) Angleška admiraliteta nazna-Dasiravno pričakuje prebivalstvo nja:
z veliko napetostjo poročil s fron-j Ladija "Princess Trene"', ki je te. je kljub temu mirno. To je v bila že od začetka vojne v vladni čudnem nasprotju z viharnimi do-. službi, je postala danes žrtev sil-godki. ki so se za vršil i. ko je od- ne eksplozije. Rešil se je samo en stopil Salandra ter je bilo videti.'mož. vtopilo jih je pa čez tristo, da bo zmagala mirovna stranka. Kaj je povzročilo eksplozijo, se Nemiri so takoj prenehali, kakor še ni moglo dognati. Tudi parni-hitro je bilo gotovo, da ostane Sa- ki, ki so bili v bližini 4'Princess landra načenik kabineta ter da bo Irene" so bili precej poškodo-prišlo do vojne z Avstrijo.	van i.
Zadeva ameriškega parnika
Portugalski predsednik je odsto- __ .. "Nebraskan''
pil J	Washington, D. C., 27. maja. —
Lizbona, Portugalsko. 28. maja. i Državnemu departmentu se je Predsednik portugalske republi-1danes sP0r0i:'110- da Je <*osPel da" ke, Manuel de Arriaga. je odsto- nesT v LlverP°°l. ameriški parnik pil	"Nebraskan", ki je zadel v torek
zvečer na mino ali pa bil torpe-diran ob irski obali. Neki morna-Oddelek Rdečega križa. riski ataSej ameriškega poslani-
Washington, D. C., 27. maja._ št v a v Londonu se nahaja na poti
Ameriški družbi Rdečega križa je v Liverpool, da preišče parnik in sporočil ameriški generalni kon- ugotovi vzrok poškodbe, zul iz Genove, da je dospel tja dr. Konzul Washington v Liver-W. Brewer s 17 bolniškimi stre-'poolu je sporočil državnemu de-žajkami. V soboto bodo odpotova- partnientu, da se je bil podal na
krov "Nebraskana" ter sprejel zaprisežene izjave kapitana in drugih častnikov. Dotično poročilo se je nato poslalo poslaniku Pajre v London. E. H. Duff, zastopnik paro-
li preko Švice na Dunaj.
Italijansko izseljevanje.
Boston, Mass.. 27. maja. — Na parniku "Cretie" je dospelo sem iz raznih italijanskih pristanišč brodne družbe, koje last je "Ne-1000 Italijanov. Izjavili so. da so braskan", je prišel danes v dr-bili spoznani kot nesposobni za i žavni department ter se je posve-vojaško službo.	'toval z uradniki o tej zadevi
Taft je še vedno stari.
Washington, D. C.. 27. maja. — Ko se je danes vprašalo Samuela (iompersa za njegovo mnenje glede izreka bivšega predsednika Ta ft a. kije trdil, da izvaja Ameri-can Federation of Labor prevelik vpliv, je dejal: "Taft seveda ni izpremenil svojih nazorov.' odkar je zapustil stolee, sodnija. Z živ-Ijenjem ni prišel sploh nikdar v dotiko ter ni imel prilike, izpre-meniti svoje nazore.'*
Pozor, pošiljatelji denarja!
Dasiravno je Italija napovedala Avstriji vojno, vseeno pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorsko, Češko, Hrvatsko in Ogrsko, tako zanesljivo, kot prej.
Avstrijska poštna uprava ustavi promet na vseh poštah, katerim preti nevarnost od sovražnika. — Denar namenjen v ogrožene kraje se sploh z Dunaja ne odpošlje naprej, temveč nam nazaj s pripombo, zakaj se ni mogel dostaviti, nakar ga mi vrnemo pošiljatelju. Toraj se ni bati nikake izgube.
Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati.
Cene:
NEMCI SE PRIBLIŽUJEJO PRZEMYSLU.
TURKI POTOPILI KRIŽARKO "MAJESTIC."
K		K	9
5 ..	.90	120...»	19.81
10 ..	1.75	130.._	21.45
15 ...	2.60	140...«	23.1C
20 ...	3.40	150....	24 76
25 ..	4.25	160....	26 4C
30 ...	5.C5	170..,.	28 05
35 ...	5.90	180....	29 70
40 ...	6.70	190....	31 36
45 ...	7.55	200....	33.00
60 ...	8.25	250___	41.26
55 ...	S*. 10	300....	49 50
60 ...	9 90	350____	67 75
65....	10.75	400....	66.00
70 ...	11.55	450___	74.25
75 ...	18 40	500....	82.61
80____	13.20	600____	99.0C
85 ..	14 05	700....	115.60
90 ...	14.86	»O....	132.00
100	16.50		148.50
110	18.15	i000____	163.00
Ker se cene sedaj j ako			spremi-
AVSTRIJCI IN NEMCI STOJE V GALICIJI V OFENZIVI. ZASEDLI ŽE ŽELEZNIŠKO PROGO, KI VEŽE LVOV S PRZEMY-SLOM. — ANGLEŠKI VOJAŠKI STROKOVNJAKI SO ZELO RAZOČARANI. — NA GALIPOLISU SE ŠE VEDNO VRŠE VROČI BOJI. — TURKI SO VJELI ZAVEZNIŠKO TRANSPORTNO LADI JO. — DJAVID BEJ JE ODPOTOVAL V BERLIN._TURČIJA SI JE BAJE ZAŽELELA SEPARATNEGA MIRU.
Položaj na vzhodnem bojišču, j	Malo rešenih.
Petrograd, Rusija, *J7. maja. —i Amsterdam, Nizozemsko, 27. Rtiski jreneralni štab poroča, da maja. — Iz poročil, ki so dospela se je morala ruska armada med! iz Cariprada, je razvidno, da se Przeinyslom in Jaroslslavom u-! je pri potopu "Triumplia" rešilo makniti vnI.hI neprestanega obstre-! le malenkostno Število častnikov Ijevanja nemške in avstrijske ar-, in mornarjev, tilerije. — Kljub vsemu temu se
pa Rusi še vedno nahajajo na za- Turki vjeli francoski transportni
padnem brejrn reke San in se to-i	parnik.
raj ni bati, da h<. sovražnik za-1 Carigrad, Turčija, 27. maja. _
vzel Przemvsl.	Neki francoski transportni parnik
! je poskušal pri Boudronu izkrca-Londonsko poročilo.	ti nekaj francoskih čet. Spremljali
London, Anglija. 27. maja. — I >ta «ra dve manjši križarki. Turki Vojaški strokovnjaki so postali ze- j so čakali. C . se je transportni par-lo pesimistični, ko se jim je spo-' nik čisto približal obali in izkrcal
njajo, naj rojaki vedno gledajo na nai oglas.
TVRDKA FRANK SAKffiBR,
82 Cortlandt 8t, New York, H. T.
ročilo .da se Rusi v Caliriji umikajo. Kakor vse kaže, ne bodo mogli Rusi še dolgo časa stopiti v ofenzivo. Ce bodo Nemci še vedno dobivali ojačenja. se bodo morali Rusi slednjič iz Galicije čisto umakniti. V tem slučaju bi Avstrijci in Nemci imeli na zapadnem bojišču le malo armado, ki bi zadrževala nove navale Rusov, vse drugo vojatšvo bi pa poslali na zapadno bojišče oziroma na jug proti Italijanom.
Avstrijsko poročilo.
Dunaj, Avstrija. 27. maja. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja :
Na severovzhodnem bojišču zavezniški armadi prav dobro napredujeta. Jugovzhodno od Przeiny-sla se je posrečilo Nemcem in Avstrijcem zavzeti vse sovražniške postojanke pri Gouskovu in pognati sovražnika nazaj. Vjeli smo 2000 mož in zaplenili enajst strojnih pušk. Obenem je prodrla avstrijska armada pod poveljstvom generala Linsingena sovražno bojno črto ob reki Strij. Boji se še vedno nadaljujejo. Položaj ob reki Pmth in na Rusko Poljskem je neizpremenjen.
Izoliran je Przemysla.
Dunaj, Avstrija, 27. maja. — Kakor vse kaže. bodo Avstrijci in Nemci popolnoma izolirali Przemvsl. ki se nahaja že od 22. marca v ruskih rokah. Avstrijci in Nemci so prodrli do železniške proge, ki veže Lvov in Przemvsl.
Berlin, Nemčija, 27. maja. — Vrhovno armadno vodstvo izjav-Ija:
Na vzhodnem bojišču je položaj neizpremenjen. V iialiriji bomo začeli z obleganjem Przemysla in Lvova. -Mesti se ne bosta mo?:li dolgo ustavljati. Armada generala Mackensena zmagoslavno prodira.
Turki potopili angleško bojno la-dijo "Majestic".
London, Anglija, 27. maja. — Angleška admiraliteta je izdala danes sledečo izjavo:
Ko je danes zjutraj obstreljevala bojna ladija 4'Majestie*' pod poveljstvom kapitana T. F. <'. Tal-bota turške postojanke na polotoku Galipolis. jo je torpediral neki turški podmorski čoln. Skoraj vsi častniki in vojaki so se rešili.
V turškem vodovju se je potopilo dosedaj že pet večjih angleških bojnih ladij: ''Majestic". "Triumph*"Ocean" "Iresisti-ble" in "Goliath . "Majestic je imel 14.000 ton deplacementa ter v mirnem času 757 mož posadke. Zgrajen je bil leta 1895. Vozil je s hitrostjo šestnajst in pol vozlja na uro.
Torpediranje "Triumpha".
Berlin, Nemčija, 27. maja. — Iz Carigrada poročajo, da je neki nemški torpedni čoln torpediral angleško bojno ladijo 'Triumph'. Ladija je potopila v bližini Avi Burna ob zalivu Saros.
svoje čete. Tedaj je stopila v akcijo turška artilerija in pregnala omenjeni »Ive križarki. Posadko so vjeli. pa tudi transportni parnik .je v njihovih rokah.
Uspehi angleškega podmorskega čolna.
London, Anglija. 27. maja. — Admiraliteta naznanja, da je angleški podmorski čoln 'E 11* torpediral v Marmarskem morju neko veliko turško ladijo, ki je imela na sebi samo munieijo. vojaštvo in orožje. Ladija se je v hipu potopila.
Premirje.
London, Anglija. 27. maja. — Iz vsega je razvidno, da so bile turške izgube pred Dardanelami zadnje dni večje, kakor se je v začet k u mislilo. General Birdwood je sporočil, da so Turki prosili Angleže in Francoze za premirje, češ. da drugače ne morejo pokopati svojih mrličev. Premirje je bilo dovoljeno.
Boji na Galipolisu.
London, Anglija, 27. maja. — Angleška admiraliteta naznanja: Turške utrdbe na Galipolisu so iz-vanredno močne. Zavzeti jih je mogoče le s počasnim in premišljenim prodiranjem. Naši francoski zavezniki se bore z izvan-rednim junaštvom in imajo skoraj še večje izgube kakor mi.
Z napadi se nadaljuje.
Pariz, Francija, 27. maja. — Ha v as agenturi poročajo iz Aten, da zavezniki neprestano napadajo turške postojanke na polotoku Galipolis in da skoraj vsak dan
izkrcajo na polotoku nekaj svojega vojaštva. Turki so se morali že na več mestih z velikimi izgubami umakniti.
Prodiranje.
Kairo, Egipet. 27. maja. — Angleški general Birdwood poroča, da je brigada generala Coxa napredovala v torek pri Avi Burnu za kakih petnajst milj in zavzela neki sovražniški strelni jarek.
Djavid bej.
London, Anglija, 27. maja. — Nekemu tukajšnjemu listu naznanjajo iz Aten:
Turški finančni minister je odpotoval v Berlin, kjer bo povedal nemški vladi, da Turčija ne more več dolgo časa vzdržati, in da bo kmalo sklenila z zavezniki separaten mir.
Nemški cesar v Berlinu.
Amsterdam, Nizozemsko, 27. maja. — Nemški cesar sc je v torek vrnil z vzhodnega bojišča v Berlin in bo v par dneh odpotoval na zapadno bojišče. Ko se je pripeljal na kolodvor, ga je prebivalstvo navdušeno pozdravilo.
pozor i
Cenjenim odjemalcem naznanjamo, da nam je zaloga importi-ranih KOS popolnoma pošla. Slovenic Publishing Co.


*8LAS NARODA"
Slovenk Daily.)
Owned and published by tho
Ikofftnk Publishing Co.
(b corporation.) f RANK SAKSER, President * LOUIS BENEDIK, Treasurer, t
F tea of Business of the corporation and
addresses of above officers : Si CJortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
La celo leto velja list za Ameriko in
Canado........................$3.00
•* pol leta....................... 1.50
" leto z& mesto New York........ 4.00
•' pol leta za mesto New York ... 2.00
" Evropo za vse leto...........4.50
* " "pol leta.............2.55
" '* če trti«ta............ 1.70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iavzemši nedelj in praznikov.
""GLAS NARODA**
("Voice of the People") «moo; every day except Sundays and Holidays, ^ubscripuon yearly $3.00.
GLAS XAEODA, 28. MAJA, 191s.
f
bila to priliko, je več kot*nje. Nato so izostala pisma in po umevno.	I ročila.
Ljudje, ki so uničili Srbijo, kil Človek se vsemu privadi. Tudi so štrli v prah Belgijo, ki so ve- Bukovec že nazadnje ni več gle-liki v zatiranju in omalovaževa- ^al in čakal, kdaj da stopi pismo-
Bukovec je stopil prav tik postelje in nastavil ulio:	j Prav natihoma mi povejte.' kje je, ne bo zastonj.*'
Vojak se je nekoliko časa obo-
USTNICA UREDNIŠTVA.
Jugoslovan, Chicago, HI. — Vaš
dopis bomo v kratkem priobčili. Z vašimi idejami se popolnoma
postati samostojen
Ako želite__
držav
gospodar — farmar
u i - i --i- --i ' - - - i , . ".strinjamo, nju vseh, kar noee služiti njiho- noja v njegovo delavnico. Celo z tavljal. potem pa je dejal, prijem-J Naročnik, Gross, Kan _ Seve-
Jop s br«-z podpisa in osobnoeti se ne priobčnjejo. -»i b.agovoli poSiljati po — Money Order. Prt sptsoMmbt kraja naročnikov pro-iiOO, da *c nam tudi prejinjs b>aliKe naznani, da hitre;• najdemo naslovnika.
Dopisom in puiiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA** v
13 Cortlandt St., New York City.
I«!«foc 4«87 Cortlandt.
vini interesom, se pae ne morejo ženo in z materjo se ni nazadnje sklicevati na moralo in učiti dru- ve-. razgovarjal o tem. Človek bi ge narode, kako naj postopajo, j mislil, da mu je popolnoma vse-
Nemadiarskih narodov v ogr-1 ,no naj se ygodi karkoii da, skem kraljestvu — Slovakov, Hr- eelo veg ne niisli na to> da je ke_ vatev, Srbov, Rusinov, Rumimov. aaj imel simu ki je bIl njegov poln celo Nemcev — je ena sama nos iu njegovo veselje, ki je bil velika bel. Z bajoneti m mmistr- V8ebina njegove bodočnosti. Trd skinn odredbami, z vsemi postav-!^ postal nazunaj in redkobese-nimi in nepostavnimi sredstvi se den Toda žena je vedela, da trpi. jih je zatiralo ni jih skušalo uni-jT(J SQ kazale jolge jesenske in še c-iti. Ogrski parlament je bil slepo 'da,jšo zimske n0či. to so pričale orodja v rokah par magnatov m hmle sanj> pod katerimi ^ j,, pnvandranih Zidov-milijonarjev. j poti, da ^ dobele potne kaplje Nasilst va. ki so se izvršila, bi pol-jvisole na nje?ovem ,Vlu. Seruter-nila eelo knjižnico, ako bi se jihLja jft zastoUal. da j0 zahreščala
(postelj, a ko ga je žena izkušala
vse to se je pa godilo z vednostjo in odobrenjem onega, ki sedi v Se lion brun nu in ki je kronani kralj Ogrske in Hrvaške.
"Pezdir vidijo v očesu svojega
brata, a bruna v lastnem ne vidijo."
Nočemo braniti Italije in njenega nastopa. S svojega stališča ima pa prav in da bo prišlo tako. j«- bilo vsakemu znano, ki pozna značaj Italijanov in nebrzdano propagando iredentistov. Nameni in cilji Italije so bili jasni kot beli dan in avstrijska vlada je dajala temu gibanju celo pot uho in pripomogla, da se je moglo tako bujno razviti.
potolažiti, jo je odurno zavrnil.
I Zjutraj pa je vstajal kakor navadno in je delal do poznega vc-Ičera.
Ali nekoč ga ni več strpelo doma. Nenadoma je stopil iz delavnice k ženi in dejal:
"Poglej ti včasih pri delavcih, jaz grem popoldne v mesto.''
Žena ga je pogledala vsa osupla. a je samo prikimala, češ, da gre lahko brez skrbi.
In odpeljal se je. Ko je stopil na postaji iz vlaka, je krenil po Kolodvorski ulici dalje, počasi, motreč pazljivo vsakega ranjenca. ki je naletel nanj. Bilo jih je
Vse to se je zgodilo iz strahu »"nogo. mnogo, ta z zavezano ro-pred Slovani, pred njih političnim' ko. drugi ob bergli, tretji z obve-
Grof Tisza in Italija.
ravno Tisza, ogrski Tisza je 1 priti ter pojasniti strmeče-vetii, da je učinila Italija ve--•ko perlidijo, ko je napove-A v stri j i vojno! Ravno Tisza išel ter uči narode morale v anju z drugimi narodi! Ali smešna ironija? To je toliko hi bi se kak " ravberhavt-\ ki ima na vesti najbolj čr-lebe, zgražal nad dečkom, ki ■zel na drevo in sklestil par k. Isti Tisza, predstavitelj ljšeg^a zatiranja nemadžar-
pokretom in napredkom na vseh poljih.
Ta slovanot'obska politika se sedaj maščuje, a le v škodo Slovencev iu Hrvatov, preko kojih zemlje gre sedaj bojna vihra.
Tisza in njegovi delodajalci pa
zano glavo in očesom. Vsakega je pogledal v oči. ustavil se celo pred njim, gledal za njim. Kakor bi hotel vsakega prašati: "Ali si J_ videl kje mojega sina. saj ga poznaš, Franceljna? Mojega edin-ca?" Toda ranjenci so hodili mi-
so zadnji, ki so poklicani učiti! "»o njega, nihče ni razumel neme-
druge narode morale...
Dopisi.
Lobelia, W. Va. — Ker vedno čitam dopise iz raznih naselbin, sem sklenil tudi jaz napisati par
jra vprašanja. In Bukovčevi koraki so postajali vedno neodločnej-ši. vedno negotovejši. V njegovih očeh je žarel poseben ogenj, a med njegra se je zarila kakor led mrzla sled. <la je pogled ob-steklel.
In je šel dalje, dalje, iz ulice v
ulico, s trpa na trg. I*red veliko
hišo se je slednjič ustavil, pri vi- I'«*1«*	kl l>r1^1	V<
vrstic za cenjeni list Glas Naroda.! šokih oknih so gledali na trg razo-j adko(h	h,so J»	»f* j>red kratkim sem bral dopis iz glavi vojaki, bledi in obvezani. Z**	nepoznano, a	toliko ------ velikimi črkami je bilo napisano! grozne«»so	govoneo.
Riclrvvood, \Y. Va., v katerem va-
trinog prve vrste; bi dopisnjk delavce v West Virgi-
nijo in jim obljubuje vsakovrstne dobrote. Rojaki, ne dajte se prevarati ! Clove.k se mora tukaj mučiti od zore do mraka, plača je pa
;>nik absolutizma! Kdo si i-vliti hujšo ironijo? »še pa je. kar je izjavil glede Srbije in Balkana. i!i govoru je rekel, da mogoča delitev uplivne Balkanu, da je Avstro-interesirana na celem
na silo.
pročelju: "Rolnišniea za
Bukovec je povzdignil oko na prvo okno in se nasmehnil.
"Glej ga, Siij sem vedel, tamle
samo od $1.90 do $2. Če je slabo g°ri je!" je govoril sam pri sebi. vreme, moramo biti doma in ni-! Xato pristopil k vojaku, ki česar ne zaslužimo. Hrana stane 2<> stal na straži ter ga potrkal £20 mesečno, $1 zdravnik. *1	P° rami.
Ne Oir
m, tl:i I>a ne stremi za he-: kanipa in kuharica $1.50. V«ak i*-	lahko napravi račun, koliko mu tiho in prijazno. ''Tam gori je za
se pravi to! Delitev uplav- ostane. Toleg tega je treba de-' prvim oknom, pomigal mi je. naj i'e ni mogoča, ker je hotela lati. da človeku žile pokajo in po- pridem hitro."'
j.i s pomočjo Avstrije in slušati vsakovrstne psovke odi Vojak ga je pogledal in vpra-• pobusati celi Balkan v| strani delodajalcev. Kdor meni šal:
malho. Avstrija in Nemčija1 ne vrjame, naj pride sem in naj' "Kako se piše vaš sin?" i intnvsirani na CELEM se na lastne oči prepriča. Če se' "E, kako, Franeelj Bukovec, iu ter nista stremili za he bo kaj na boljše obrnilo, bom že kako drugače?" ijo. nadvlado. Seveda, če,sporočil. Pozdrav! — A. Drenik. "< akajte, pogledam v zajjis-i kak narotl. ga sploh ni Jenny Lind, Ark, — Poročati nik.
Ni se mogla zdržati, glasno je zajokala.
"Čemu jokaš, kdo ti je kaj .storil.'"" je vprašal naenkrat oče in potegnil z desnico po svojih sivih zmršenih laseh. "Ako bi vedela, kar vem jaz. bi se smejala iu bi skakala do stropa."
Minka je potegnila z robcem preko oči in obe z materjo sta i vanj svoie oči.
o-	t,j • j* i , prieakujoee uprli vanj svoji
Sina grem obiskat , je dejal .... . , . - - „ o.
'	1 Ali veste, kaj o njem, oče? St
slišali kaj dobrega v mestu.'" je viknila Minka.
Bukovec je postal sredi kuiii-nje, položil kazalec desnice na ustnice in dejal:
" T'st. tiho. tega ne smejo drugi vedeti, nevoščljivi bi bili. zakaj slabih ljudi se ne manjka na sve tu. Torej previdno! Franeelj je . postal general, izkazal se je in ta-
t'vli.i nndvladati. Na razvalinah imam žalostno novico. V noči od| Vojak je izginil za bližnjimi koj ^ doletela zaslužena čast. lj-idstva sp pričenja novo življe- 12. na 13. maja je umrl po tlolgi vrati ter se kmalu nato vrnil. j To pa je Z!,iešalo njegovo pamet, i .e rrnsgovalca. — tujega naro- in mučni bolezni rojak Oto Zu-.- "Pri nas ni nobenega Bukov- prev]sok »ospod je-"zato ie poza-
je dejal.
previsok gospod je- zato je poz zmotili ste se, bil na svojegl oC.eta in na sv
ojo
V tem smislu je govoril Tisza pan, rojen leta 1882. v Zagorju ca
job Savi. V starem kraju zapušča oče.	[mater. In tudi na tebe, Minka. Pa
!a!je je izjavil Tisza. da Av- žalujočo mater, brata in dve se- Bukovec se je nasmehnil in de-J ne zam,.rjmo nill> ])0 pisal, bo i sploh ni kršila pogo<lbe z stri. v Ameriki pa enega bratran- jal:	|pisal..."
■ ». Ko je napovedala Srbiji; ca in dve tašči. Smatram si v| ''Čakajte malo, saj vem, zakaj j Zadnje besede je govoril tišje
■ hotela vprizoriti le ka-.dolžnost izreči na tem mestu pri-k»pedieij->, a ni mislila; srčno zahvalo društvu št. :i8 S. S. ■.ijo ozemlja, na izpre- P. Z., katero je tako lepo poko-uveljavljenega "status }»alo svojega sobrata. Zahvalim v t.-in slučaju bi morala se tudi vsem drugim, ki so ga sin gori?
t It I Italijo kot zavezni- spremili k zadnjemu počitku, ka-J "Ni ga, oče... toda. lim, lahko
kor tudi darovalkain krasnih greste gori in se prepričate."
ga ni.
Segnil je v žep in izvlekel dve kroni.
"Nate tole... ali je sedaj moj
<f»»
tane, »dast Itali
svojem namenu, imezne točke pogodbe med in Avstrijo nam sicer niso a izgovor Tisze je več kot
ja je bila gotovo interesi-ram na Balkanu in napoved vojne kakemn balkanskemu narodu je dosti važen dogodek, da se o njem obvesti zaveznika, čeprav m» ga smatra za peto kolo. Vsled vojne se vedno izpremeni "status quo" in jalov je izgovor Tisze, da ni nameravalo take izpre-membe.
Preplaviti deželo ter jo uničiti z ognjem in mečem je menda tudi nekaka izprememba v "status
quo* *.
Italije se p* ni obvestilo zato, ker se jo je smatralo za 44quantity negligeable" na katero se ni treba ozirati, ker si itak ne bo npala delati sitnosti. Pogodba z Italijo je bila le na papirju kot vse sliene pogodbe, katere se vrže ob prvi priliki v koi
Pri zasledovanju ciljev velike Nemčije je prišlo do tega, da se je razvnel v Evropi aplofen po-
vencev. Bodi mu lahka svobodna zemlja! — Anton Smergut, so rodnik.
Tekom leta.
Povest. — Spisal Josip Stariha.
In spravil je denar ter se na-muzaL
Po širokih stopnicah je prišel v prvo nadstropje in odprl prva vrata.
"Kje si, Franeelj?" je poklical.
Dvignilo se je nekoliko glav izpod odeje in začudeno pogle dalo.
"Kdo ste, oče?" je vprašal prvi pri vratih.
"Ali me ne poznate? Bukovec sem iz doline", je odgovoril in
(Nadaljevanje.)
VII.
Minul je teden za tednom, Bukovec je dobil od Franceljna ves. Jopil k postelji, čas samo še dve pismi. V prvem j "Bukovec?" je vprašal vojak, mu je naznanil odhod iz mesta in «pOZnal sem Bukovca, Francelj-popisal, kako slovesno se je izvr- na Bukovca, blizu sva bila drug šil, kako jih je spremljala ob zvo- drugega. Pa zdaj ga ni tukaj." kih vojaške godbe na kolodvor j jn nPkam čudno, pomilovalno velikanska navdušena množica, je pogledal Bukovca, kako so jih povsod obsipali s cvet-j "Kje je, Bog ti daj zdravje, jera in obdarjali s cigaretami in povej, kje je!" je viknil Buko-drugimi rečmi, kako vzvišen je^vee.
bil trenutek, ko se je premaknil "General je postal, oče", se je vlak in jih odnesel proti bojnemu oglasil nekdo iz kota in se glasno polju. Drugo pismo je bilo kakih' zasmejal.
je
in tišje, skoro šepeta je, njegove oči so strmele nekam v daljo, ustne so se smehljale.
In sedaj je poleg Minke zaj>»-kala tudi mati. Bukovec pa je stopal mimo njiju navzgor po stopnjieah. tiho in previdno, ustavljajoč se pri vsakem koraku in prisluškujoč.
"Le tiho, prav tiho in po prstih. da se ne zbudi naš general, ki tako sladko spi... ki sedaj tako sladko sanja v daljni zemlji ruski... Pravijo, da so ga ustrelili... pst... le tiho, le počasi."
(Pride še.)
si ga za roko:
"Ravno danes je štirinajst dni, odkar je padel. Zadet je bil naravnost v srce."
lJukovee je hipoma otrpnil, a takoj se je zasmejal grozno in glasno. In je plosknil v roke.
"Saj .sem vedel, saj sem vedel, da bo še nekaj iz njega. Hvala, prijatelj! Na. tu za dobro novico."
Stisnil mu je nekaj drobiža v roko. obrnil s«* in odšel smehljaje in menca je -i roke iz bolniške sobe.
VIII.
t
Pri Bukovčevih v Dolini je postalo silno žalostno, kolikor bolj zima silila v deželo, kolikor več tednov je potekalo. Mati in Minka. ki je bila dobila medtem zasilno službo v domačem kraju, vta hodili s povešeno glavo oko!; iri večjidel z objokanimi očmi. Odkar se je bil oči vrnil iz mesta, nista imeli nikjer ne miru, ne obstanka. Vrnil se jt- bil šele tretji dan: ves zmrzel, blaten in umazan je prišel proti večeru od iif-kod s počasnimi utrujenimi koraki in je sedel v kuhinji za ognjišče. Podprl je glavo z rokami in ni govonl ničesar. Ko so postavili p reden j večerjo, je molče prijel za žlico iu začel zavživati jed naglo in hlastno, kakor 1*1 s<* mu kam mudilo. Minka in mati sta s-1 spogledali, nobena se ni upala prva vprašati. V delavnico ni niti šel pogledat, kakor ne bi slišal notri, kako se delo vrši tudi v njegovi odsotnosti. Ko so' odšli delavci, je vstal tudi on in se je hotel molf-e odpraviti po stopnjieah v spalnico.
Tedaj pa se ni mogla Minka vi zdržati. Hipoma se ji je bilo zazdelo. da ni to več njen oče, ki si je dvignil sedaj raz sedež, da jt to povsem drug človek, ki ga ni še dozdaj poznala in videla nikoli. Zakaj njegov pogled je bil
j da je mogoče. Izročite pismo, ki ga je pisal v glavni urad iu pismo. ki ga imate od njega, sodišču. Sodišče bo že napravilo potrebne korake. Na drugo vprašanje vam odgovarjamo, tlvt je sedaj v teh razmerah skoraj nemogoče. Prej se je lahko prišlo preko Italije. sedaj pa preostaja edina pot preko Holandske. Potovanje je v zvezi z velikimi napori in sitnostmi. Pozdrav!
Vacuum Cleaner je prinesel smrt.
Cranston, R. I., 27. maja. — Vsled nesrečnega slučaja je našla tukaj smrt Mrs. Arthur 11. Noyes in sicer vsled električnega udarca. Vzela je slušalko telefona v eno roko, dočim je z drugo držala ročaj Vacuum Cleaner-ja, obrato-vanega z elektriko. Vsled tega je nastal kratki stik in ženo je zadel močan tok.
Nova sleparija na Ogrskem.
NEKAJ, KAR NAJ VSAK UPOŠTEVA.
Vsakega posameznika dolžnost je, kdor želi sam sebi dobro, da se vsestransko informira in povpraša, pred no kaj ukrene in se za to odloči. Posebno priporočljivo pa je še za one, ki se zanimajo za farme in zemljo ter nameravajo postati farmarji. Ni dovolj, da se zanesete samo na prepričevalne besede agentov ali prodajalcev zemlje, lepe slike ter vabljive popise kraja in na male muštre zemlje, ker na to ni za iti. Glavna stvar pri nakupu zemlje je, da je ista v resnici rodovitna, ne glede na barvo zemlje. Da ni predaleč od mesta in trga. kamor lahko svoje pridelke prodate ter od železniške postaje. Sole, kjer se za-morejo vaši otroci izobraziti, tr-govin in drugih podjetij, da imate vse v bližini. Na vse to mora kupec gledati, ko se odloči za nakup zemlje. Najpoglavitneje, na kar pa večina, rojakov ne misli, je podnebje in vremenske spremembe in kako dolgo je ugodno vreme, da pridelki rastejo in tudi popolnoma dozorijo, da se jih za-more pospraviti, predno jih morebiti prezgodnji mraz uniči. Takih vprašanj se prodajalci zemljišč in agentje najraje izognejo ali pa pravilno ne povejo.
Ako želite tozadevno izvedeti resničen odgovor za kraj, v kate-
NAZNANELO.
Rojakom v Pittsburghu, Pa u
okolici naznanjam, da izdelujti OBLEKE po meri in po kroj, prilike. Naslovite:	kakršnega si kdo izbere. GarantiJ
Zastopnik Mtgnolii Springs Land Co , ram za dobro delo in dobro blage
1595 - 3rd Ave., New York, N. Y.
____ , be priporočam
IZUČENA BABICA
se priporoča slovenskim in hrvatskim ženam. Rojakinje v okolici North Chicago in Waukega^, 111..
kadar potrebujete babico, me pokličite na telefon 1544 R. Katarina Terlep, G4o ("um' .ings Avenue, (27-5—2-G	Waukegan. 111.
RUDOLF MESNAR, ' 5313 liutler St.. Pittsburgh, Pa| (30-4 v pet)
i--
NA&I ZASTOPNIKI,
j kateri bo pooblaščeni pobirati n&rc nlno sa "Glas Naroda" ln knjige, ka-j {kor tadl za vse druge v našo stroke |spadajoče posle:
Jenny Lind, Ark. ln okolica: Michael] Ctrar.
S an Fran else«, CaL: Jakob Lovšin.] Denver, Colo.: John Debevc Ln A. J.I
ZENITNA PONUDBA.
Slovenski farmar, ki imam čez dva tisoč dolarjev Še poleg home- Terbovc. steada. se želim seznaniti s Slo-! Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. venko v starosti od 30 do 40 let.' Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. M. Na denar se ne gleda, te m ve«" /a- B°3tz> Frank Janesh In John Germ.
hteva se. da je voljna voditi gospodinjstvo na farmi. Za pojasnila obrnite se na:
P. Migvar. R. F. D. 1.
o 1». Slurgis. Newport. Wash.

Kje je MATIJA ZN1DAR.SIC, po
domače (Iregorec iz Grahovega pri Cirknieil*red dvema letoma je bil v West Virginiji. Pro-pirn cenjene rojake, če kdo vej za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi.—-Anton Mulec. 10>*:; E. 04th St., Math. Ogrin.
Sab da, Colo, in okolica: Louis Co-|
otello (The Bank Saloon).
Wslseuburg, Colo.: Ant. Saftlch ln| Frank Blatnik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman.| Aurora, 111.: Jernej B. Verblč, 6a0| Anrora Ave.	g
Oglesby, IlL: Math. Hrlbernlk. f Depae, IlL: Dan. Badovf
Chicago, 111.: Frank Jnrjo__
La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurlch, John Za-| ietel ln Frank Bamblch. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, IlL: Frank PetkovSek In
Cleveland. O.
C 26-2S—."i
So. Chicago, IlL: Frank černe ln| Rudolf Pcžek. Springfield. HL: Matija BarborlCJ Frcntenae, Kans. in okolica: Frank
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Miehi-[ ganu. Wiseonsinu in Minnesoti Kerac.
sporočamo, da jih bo v kratkem! Mulbery, Kaos. In okolica: Martin obiskal naš potovalni zastopnik, i Kos.
Mr OTO PEZDIR	i Ca,anMt> Mieh- ln okolica: Psvel
, . -	, - - ' - . dhaltz ln M. F. Kobe.
ki je pooblaščen pobirati narocm-, Detroiti Mirh. to okoUt>: Jowspb
no in izdajati tozadevna potrdila.'Giaslč.
Upravništvo "Glas Naroda".
okolic
B.l
v slovensko-hrvaškl koloniji.
Manistlqoe, Mich, la
Kotzlan.
So. Range, Mich. In okolica: a. u.
LlkovlČ.
»arora. Mina.: J otip Fuglna. Chlsholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrleh ln Frank Žagar.
Doluth, Minn.: Joseph Shar^bon. Kb, Minn, in okolica: Ivan GouZe,
Ako želite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se no rem nameravat« cenili« Vriniti Prepričate, kakšna prilika ee vam nudi M- Kapsch, Joa. J. Peshel in Louls
rem nameravate zemljo kupiti. v 8|OVenSko-hrva3ki koloniji v okolici AL Peružek. lahko pišete na L NITED STATES Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolo-
Sloyenci in Hrvati, ki to naseljeni
i- i tU'IJCI T\/|r> i TU r/ .	r tukaj, imajo razna gospodarska društva,
IVA l tAiU iJU151i±i ZAbiONJ. kojih namen je, da pospešujejo blago-
rr
Eveleth, Min.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, ln okolica: L. Hibhing, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville. Minn.: Joe Adamieb. iNMbwBuk, Minn.: Geo. Maurin. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb
St. Louis, Mo.: Mike Urabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Matb. Urlcb.l
DFP \RTAIFNT OF AGRICUI nUa obstaja sedaj že šesto leto ter je v j Tr-nr lVK'TiTW'TAV -pk	' njej kupilo farme že 160 Blovenskib in i
1 L KE. U ASH ING TON. D. C., lil hrvaških družin.
prosite za knjigo BULLETIN No.1
Iz omenjene knjige bodete lahko stanje in napredek slovenskem hrva-
iznaili, da imamo v novi naselbi- farm,erjev v oni okolici. Zato je nriI „ . . . _ , __ dandanes lahko vsakemu našemu člove-111 v DELTA in -SCHOOL CRAFT ku pričeti tukaj z gospodarstvom in to____
CO., kakor tudi v naši slovenski ?JFajjvnin} denarjem Pišite po naš list '3409 N~5t"h Ave
11- •	»TirvT^prrr.	, Good s Colonist", kjer lahko podrob-'	*	_
naselbini v MARINETTE CO.. neje čiute o teh kolonijah. Pošljemo,1 Brooklyn, N. I.: Alojzij CeSarek ln
WISCONSIN, kjer je že preeej- Ka vsakemu zastonj, brez razlike, ako Lieo Štrukelj šnje število rojakov naseljenih, I želi^u^tfeRrmo OD 30 DO 40 DNI, to je skoro' .	... _ . _
en mesec in pol daljše po ; tub James w. 6000 Company
Ietje kot v drugih krajih države Dep. 54 Wisconsin, kjer se tudi rojakom zemlja v nakup ponuja. Iz tega lahko torej sami presojate, kje v katerem kraju in katerem Coun-
Ashland, Wis.
tvju bode boljše za vas, da si zemljo Kupite in kje zamorete boljši in povoljnejši uspeh doseči.
Farme v Wiseonsinu.
Little Falls, N. Y.z Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. MarlnCIC, Cbas. Kariinger ln Jakob Beanlk.
Barberton, O. in okolica: Alois Ba-lant.
Bridgeport, O.: Frank HoCevar. Collin wood, O.: Matb. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Kom-1735 E. 33. St. Yonngston, O.: Ant. Klkel}. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. In okolica: M. neb.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleterfiek. Burdine, Pa. in okolica: John Ker-
KU
8400 AKROV
lepe farmske zemlje ob glavni V novi naselbini DELTA in progi Northwestern železnice. Po-SCIIOOL CRAFT CO., ki obstoji staja, pošta, trgovine in druge iz približno 50 tisoč akrov jako potrebne naprave blizu. To zem-' rodovitne zemlje, ki je SAMA Ijo lastuje The Fish Lumber Co J LEPA RAVNINA, kakor daleč ki daje delo kupcem zemlje, ako oko seže in leži ob glavni železni- ga potrebujejo. Zemlja je valo- ^a^k.
ški progi z izvrstno zvezo z vsemi vita in se po kakovosti in rodo-i Conwnaugh, P«-: I?an Pajk. večjimi mesti'in trgi ter je blizu vitnosti prišteva najboljši zemlji ^laridge, Pa.: Anton Jerlna rs,a. kjer so dobre šole, cerkve,; v Wiseonsinu. Cena je od $10 do; S^^^L'^Tb« trgovine, mlekarne, banke in dru- .$20 aker; odvisna je od lege in ^
gib slienih podjetij, zamorete se- količine lesa na njej. Prodaja se Dacragh, Pa.: Dragutln Slavic, daj kupiti jako dobro in rodovit- po 40. 60, 80 ali več akrov. Takoj Export, Pa. ta okolica: John Prootor. no zemljo po jako nizkih cenah se plača sj>2 na ak<*r ali več, osta- Forest City, Pa.: Karl Zalar ta Fr z malim naplačilom in na lahka nek na Ifhke pogoje; kdor se pa 'i>eben. letna odplačila, tako da si zamorei takoj naseli, lahko plača samo $30 P"*«*11-
vsak z malimi prihranki opomoči na 40 akrov. Drugi prodajajo ta-'	ta	1 v*
do dobre in dobičkanosne farme ko zemljo po $25 aker ali še ter v kratkih letih postati samo- dražje.
stojen in neodvisen gospodar.	Št. 8:1. — Farma 160 akrov, 1 \'2
Upoštevajte to: Tu kupite NARAVNOST OD LASTNIKOV in nih, ostalo laliko za čistiti. Dobra ne agentov, svet v tej naselbini štala s fundamentom 40X26. Iz-
Frank Dem-
««av PalčlC.
Irwin, Pa. ta okolica: «ar
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ta milje od postaje; 40 akrov očišče-|John Polane.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schnlta. Moon Bun, Pa. In okoliea: Frank
je jako rodoviten, prijazen in najpripravnejši za uspešno far-raarijo, živinorejo in sadjerejo ter da imamo v teh krajih skoro en inesee in pol daljše poletje kot v drugih delili države Wisconsin, KAR JE DRŽAVNO DOKAZANO in se lahko sami prepričate, ter da se vam v teh krajih nudi najboljša prilika doseči popolen uspeh in zadovoljnost na farmi.
Daljše informacije in pojasnila glede zemlje in drugih podrobnosti vam bode drage volje dala, ako pišete na:
GRIMMER LAND CO., by A. Mantel, 1286 Milwaukee Ave., Room 311, Chicago, IlL
POUK V ANGLEŠČINI!
To je gotovo lepa prilika, ka-V Szatmaru so zdaj zaprli po- kor tudi y korist nam tujcem. Pi
štirinajst dni potem in je bilo zelo i "Blede se ti, Štular, da tako licijskega načelnika, ker je pone-]ie se lahko za brezplačna pojas-kratko. Da je bil že dvakrat v govorii", je dejal prvi vojak.iveril mnogo tisoč kron, ki so jihjnila na:
vrstna prilika za živinorejsko farmo v večjem obsegu. Cena $4200, takoj $1200.
Pazite na moj oglas prihodnji teden. Pišite po cenik.
Pridite ali pišite na: LEO ZAKRAJŠEK, 309 First Ave., Milwaukee, Wis.
Telefon

v uradu
na domu 905-W
D. J. DINEEN,
POGREBNIK
310 So. Second St., Little Falls, N. Y.
Slovenci v Little Falls in okolici, ki potrebujete pogrebnika, j poslužite se vedno mene, in zado
Maček.
Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvaanlk. Ignas Magister, Z. Jakže ta U. R. Ja-koblcb.
Unity Sta^ Pa.: Joeepb SkerlJ
Steelton, Pa.: Anton M. Papič.
West Newton. Pa. In okolica: Joalp Jot an
Willoek, Pa.: Frank Seme ta Jooepk PeterneL
Toele, Utah: Anton PalOi.
Winterqnarters, Utah: Loots Station.
Black Diamood. Wash.: Or. Porenta.
Kavensdale, Wash.: Jakob Rom-
žar Spopadli so ae nasprotujoči, ognju, je pisal, a da je se vedno "Pa saj ni čuda, dobil si strel bli- gališki begunci kot kavcije de-\ Slovenako kompondenčno iolo, J volil Vas bom. Preje sem delal za val. StaUdh
k: HtHrMU 1 fi Ha 1* Ttaln* nnra.	J- ____t. i__i:___:i____J___1___-__-___11	___-	.	...	n. M . .	_ .	i *	_ _ _ _	. '	ounn.il.
Davis, W. Va. In okolica: John Bro-M.
Thomas. W. In okolica: Frank
Korijan in A. Korenehan. Grafton, Wis.: «unn StampfeL Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodoviitk ta Frank Mefe.
Sheboygan. Wis.: Frank Seplch ln HeronLm Svetlin.
West All!" Wis.: Frank Skok ta Louis LonCariC. Bock Springs, Wyo.: A Jnstta la
u uiteresi in da je Italija pora- zdrav in da upa to tudi t prihod- zu skozi možgane.
ponirali pri policij L
6119 St. Clair Ave., Cleveland, 0. D. F. Herlehey & Co.
r, Wyo.: Josip Motofa.
_L
GLAS NARODA, 28. MAJA, 1915.
i Moč in velikost Rusije je bodočnost
Slovanov.
Piše dr. JOSIP GORIČAR.

(Nadaljevanje.)
Severna Francija s svojimi neizmernimi zemeljskimi zakladi l>o ji.i .t last. naše bodo baltiške province, in Poljska bo pod našim go-<pndsi votn. kar pa hoče Avstrija imeti in dobiti, je njena stvar. — Sedaj ne bomo več zahtevali pet miljard vojnega davka, pač pa 25 ali pa 50. Naše stališče bo najmanj sto let zasigurano.
'lakih besed ni govorilo samo nevedno ljudstvo, ampak tudi boljši krogi. Posebno so pa ljudje povdarjali in ponavljali stavek: — Nemški eesar je že vedel, zakaj j«' napovedal vojno.
Knakega mnenja je bil tudi avstrijski oficielni svet v Berlinu. — zloček je bil ta. ker so Avstrijci postali po porazih v Galiciji malo bolj redkobesedni. ter da so se razveselili šele tedaj, ko se je prikazalo ti«! galiških bojiščih nemško vojaštvo.
Prej bi bili veseli, da bi dobili nazaj Galicijo in Bukovino. sedaj -■u pa že začeli sanjati o Rusko Poljski, radi bi videli, da bi imela v Varšavi -« !•■/. habsburška sekundogenitura. Najbolj me je pa prese-:ri<-ri!o. ko sem slišal, da nameravajo zavzeti Malo Rusijo s Kijevom vred in popolnoma uničiti Rusijo.
I:t k<> sem slišal ravno te besede ponovljene na kompetentnem mestu. ko vem izprevidel. da si želi gospoda ruske revolucije, sem vprvič Ajasiio občutil, da se je pojavilo pred menoj brezdno. vedel sem. da T ni ni več mogoče ostati v državni službi, če nočem, da bi ne prišel /. lastno vestjo in prepričanjem v nasprotje.
IJii^ijo uničiti se pravi uničiti Slovane, ker Slovani obstojajo le toliko časa. dokler obstoja velika edina Rusija. — Kdor kaj takega i atnerava. je moj sovražnik in sovražniku ne bom več dalje služil.
Predno pa stopim v novo življenje in si začnem na drugi način služiti kruh, se mi zdi potrebno, da v teh težkih časih posvarim rusko ljudstvo, katerega čez vse ljubim in ga nad vse cenim. — Ne domišlju-j' m i. da sein poklican v to. ne pravim, da je to moja dolžnost. Dvaj--■■I let živel v tujini, služil in potoval. — Bil sem važnih deželah Kv » p - in Amerike in v teku tega časa sem opazil irarsikaka uapačna i azirauja glede življenja in države. Tujec lahko prej opazi napako, jo opazi lažje in jasneje, kakor pa domačin. — V tem oziru je doma-
podohen onemu, ki vidi le posamezna drevesa, gozda pa ne vidi.
ni bi zaklical Rusom: — Bodite složni, složni, složni! — V.-liko . Malo-. Belo- ali Rdečorusi držite skupaj, bodite složni kakor narod bratov.
Za velikost in srečo naroda jamči samo sloga. — Spomnite se be-s. d. kj jih je govoril kralj Svatopluk svojim sinovom na smrtni po--t.i.ji: Dokaz naj vam bode razpad Svatoplukovega kraljestva, razpad nekoč tako slavne in mogočne Poljske, dokaz naj vam bodo Jugoslo-\ani, ki uho mogli ničesar doseči, ker so se klali med seboj. — To naj vam h<nli zadosten <lokaz! Ne zdi se mi skoraj potrebno, «la bi omenjal vašo lastno zgodovino.
In • ■• lio.Vte biti edini, morate obdržati način svoj«1 dosedanje vlade. Ne brigajte se za govorice revolueionarjev po poklicu in krivih prerokov. Država je kakor velika družina. Samo trdna in pravična volja m » ta jo lahko drži skupaj in jih vodi skozi nevarnosti življenja. In država je še več. Država še bolj potrebuje v eni osebi vtelesene moči. jfi:er ji prete od vseh krajev nevarnosti. Rusija ni bila nič. oziroma ni imela ugleda, dokler ji je vladalo več knezov. Rusijo je ojačila dobrota in eueržija njenih carjev.
Brez carja ni Rusije, kakor ni brez cesarja Nemčije, brez avstrij-vk<-ga e.-sarja ni Avstrije. Nikogar naj ne premoti primer Kitajske. Kitajski ne vlada nikdo drugi kakor absolutni vladar z imenom predsednika.
Tudi Angleži imajo že izza pradavnih časov kralje. In ravno temu dejstvu se imajo zahvaliti, da se je njihovo kraljestvo razširilo takorekoč preko vsega sveta.
Na Kraneijo in na Združene države Severne Amerike se ni treba sklicevati. Francija mpra prej ali slej postati kraljestvo, ker si za-
........lino na ta način ohraniti svojo samostalnost in neodvisnost.
Pretirani francoski parlamentarizem, in dolgoletni nemoteni paci-fizera sta privedla Francijo skoraj na rob propada. Francozi se imajo v sedanji vojni zahvaliti samo svojemu junaštvu in požrtvovalnosti, da so se zatnogli v tako odločilni uri rešiti nemškega suženjstva.
Združene države pa zategadelj ne potrebujejo tako močne organizacije. kakor jo imajo kraljestva in cesarstva, ker jih ne ogroža ne od severa in ne od juga noben sovražnik. V splošnem so pa tudi tam začeli oglašati nekateri. ki zahtevajo močnejšo organizacijo Unije, ki bi bila v prvi vrsti naperjena proti trustom. kateri se v monarhi-stično vladanih državah, ne morejo tako lahko razviti. Gospodarske krize so sicer povsod mogoče, toda taka kriza, kakor je bila leta 1907 v Združenih državah, ne more nikjer drugje nastopiti, kakor v de-•!i. kjer se dve mogočni stranki borita za vrhovno gospodstvo. Dvomljivo je, če bo Združene države ameriške rešila progresivna stranka tega zla, ki jo spremlja že od začetka.
Ruski revolucionarji in prenapeteži pa ne najdejo pri praktičnem ameriškem narodu onega, kar iščejo. — Večina njih je bridko razočaranih. večina njih obrača poglede nazaj na svojo domovino.
Tudi jaz se m srečal takega človeka v nekem ameriškem mestu. Bil je prototip pravega Rusa in poleg tega je bil še doktrinarski revolucionar. Že takoj, ko je bil prišel sem, je temeljito izpremenil svoje mnenje o Ameriki. Rusijo je zapustil že pred nekaj leti. ker je bila po njegovih revolucionarnih nazorih predespotična. Izprevidel je pa. da vlada v gotovih ozirih v Ameriki še večji despotizcm intako je prišel do tega. da je skoraj najboljše, če se vrne domov — v Rusijo.
F boge mu Človeku so se šele v Ameriki odprle oči. da država
brez vladarja, brez armade in mornarice sploh ne more obstajati.__
Spoznal je, da ne leži rešitev ruskega naroda v revoluciji, pač pa v močni organizaciji z vladarjem na čelu. Ruskih revolitcionareev bi ne bilo treba pošiljati v Sibirijo, ampak v Ameriko, pa bi bili ozdravljeni. V ziVljenski šoli Amerike se bodo kmalo iznebili svojih revolu-eionarskih idej. V začetku imajo predavanja, ker pa nimajo poslušalcev, se morajo oprijeti težkega tlela in postati državljani.
Prepričan sem. da bo vojna ruskemu ljudstvu — kaj pravim ruskemu ljudstvu — malemu krogu ruskih fantastov. slednjič vendarle o« I pri a oči.
t e bi ne bilo revolucije, bi Rusija ne bila nikdar premagana na Vzhodu, in Nemčija bi ji nikdar ne napovedala vojne, če bi ne bila prepričana, da bo izbruhnila v Rusiji nova revolucija. Rusko Ijnd-
Pauletic Ivan. 97. pešp., 3. st., | ranjen.
Pauletič Ivan, 97. pešp.. 7. stran j en.
Paulič Ivan, 97. pešp., 1. stot.. ranjen.
Paulovič Josip. 97. pešpolk. 2. stot.. ranjen.
Pavletič Marko, 97. pešp., 2. st.. ranjen.
Peletič Angel, 97 .pešp., 2. stot.. v jet.
!
mo pomiri se. Ozdravil boš še in
ne bo mi treba izvesti tvojega naročila. kajti sam se povrneš k svoji soprogi.
Ranjenec zmaje z glavo, potem utrujen obstane. Fez nekaj časa z velikim trudom seže z levo roko v žep in nekaj išče.
—	Ali želiš cigareto? — ga vpraša naš častnik,
—	Ne. hvala, ničesar ne želim.
je odgovoril Rus. Nato je roko, ki Pere Ivan. 97. pešp.. stot.. r.'jo je imel v žepu. nesel k ustom Pertot Ernst. 97. pešp.. 3. stot. j in povžil neko stvar. Parkrat je
r. st..
2. st..
Slika nam predstavlja nemškega cesarja in italijanskega kralja, ko sta bila še prijatelja. Sedaj sta pa "sovražnika". Sovražnika nista, kajti ta kronana gospoda se le navidez skrega, da slepi priprosti narod, ki mora plačevati s svojo krvjo take "krege".
Ranjeni in mrtvi slovenski vojaki.
ranjen.
Peručič Ivan. 97. pešp.. S. st. ranjen.
Petean Anton, 97. pešp.. mrtev.
Petelin Alojzij. 97. pešp., ranjen.
Petrič Ciril. 97. pešp.. 1. stot.. ranjen.
Pretrkel Josip. 97. pešp., 7. st.. ranjen.
Petrovič Ignacij. 3. domobr. p.. 2. stot., ranjen.
Pečovnik Pavel. 97. pešp., 5. st.. mrtev.
Piša Frane, 98. pešp., 11. stot. vjet.
Pišken Ivan, 97. pešp., 2. stot.. Barhana, 1889, mrtev.
Pišler Jakob, 97. pešp., 3. stot., ranjen.
Piuk Frnne. 97. pešp.. 7. stot., vjet.
Puek Peter, 97. pešp., 2. stot., vjet.
Podberšič Henrik, 97. pešp.. r. Podgornik Alojzij, 97. pešp.. 5. stot.. ranjen.
Podorek Ivan. 97. pešp.. 7. stot.. ranjen.
Poljščak Alojzij. 97. pešp.. 2. stot.. Tomaj. 1888. vjet.
Polsin Ivan, 97. pešp., 3. stot.. iz Podgrada. 1855.. ranjen.
Pontelij Dominik. 97. pešp., 8. stot., Ajelo. 1890. mrtev.
Poropat Anton, <17. pešp., 1. st., ranjen.
stvo se ima torej indirektno zahvaliti za sedanjo vojno le smešnim revolucionarnim idejam. Te ideje so tako smešne, da ni podobnih v nobeni drugi državi sveta. Na svojem potovanju po Rusiji sem se sestal s človekom, ki mi je pravil, da bi bilo najboljše, če bi Rusija ne imela armade, hrodovja in uradnikov. — Skoda, da nisem zapomnil imena tega učenega filozofa. Mogoče bi mu pri priložnosti še pomagal v Ameriko, kjer bi se enkrat za vselej iznebil takih idej.
Upati je, da je tudi njega ozdravila vojna te bolezni, katere se hitro nalezejo slabotneži.
Napačne ko tudi misli, da je Rusija prevelika, da bi se jo ne moglo vladati, in da bi se ta velika mogočna država ne mogla ubraniti svojih sovražnikov.
V veliki Ameriki ali Kanadi bi nikomur ne prišlo kaj takega na misel, pa tudi v drugih velikih deželah ne. Ravno nasprotno. Rusko l judstvo mora misliti na bodočnost. Ker je dežela izvanredno rodovitna se bo dalo v teku enega ali dveh stoletij naseliti vse za poljedelstvo sposobne okraje v Aziji, zamoglo se bo ustaviti pritisk z Vzhoda in z Juga.
(Nadaljnje ae).
Izgube 97. pešpolka.
Koeančič Jorsip. !>7. pešp.. -5. st.. ranjen.
Kocjančič Lizar. 97. pešp.. 7. stot.. ranjen.
Kogoj Andrej. 97. pep., 2. stot.. ranjen.
Kogoj Peter. 07. pešp.. C. sto;., ranjen.
Kogovšek Franc, 97. pešpolka. 8. stot., Rovte, 1SS:{, mrtev.
Kolarič Frane. domobr. pešp.
12. stot. iz Eggcnberga. Is7f». in.
Kornae Anton. 97. pešp.. 3. st.. ranjen.
Komel Josip. 97. pešp.. 9. stot.. mrtev.
Komunjar Vinko, 97. pešp.. 9. stot.. ranjen.
Korečič Karel. 97. pešp.. C. st.. ranjen.
Koren Ivan. 97. pešp.. 11. stot.. ranjen.
Korene Ivan. 97. pešp., 4. stot.. ranjen.
Kos Rudolf, 97 .pep., 9. stot.. r.
Koslovič Anton, 97. pešp.. 12. stot., ranjen.
Kosmač Filip. 97. pešp., 6. stot., ranjen.
j Kossar Frane, 3. domobr. p.. 2. stot., ranjen.
Kovačič Anton. 97. pep., 1. stot. i ranjen.
Kovačič Franc, 97. pešp.. 5. st.. Opat je selo, 1888. mrtev.
Kovačič Martin, 3. dom. p., 9. stot.. ranjen.
Kovča Ivan, 97. pešp.. 7. stot.. ranjen.
Kovic Josip, 97. pešp.. 1. stot.. ranjen.
Kozem Alojzij, 97. pešp., 8. st.. ranjen.
Kralj Josip. 97. pešp., 3. stot.. ranjen.
Krapež Anton. 97. pešp.. 7. st.. ranjen.
Krapež Franc. 97. pešp.. 1. stot. ranjen.
Krape Ivan, 97. pešp., 1. stot.. ranjen.
Krašovic Aleksander. 97. pešp., 8. stot., ranjen.
Kravanja Andrej. 97. pešp., 6. stot., ranjen.
Kravanja Andrej. 97. pešp.. 3. stot., ranjen.
Kravanja Rihard, 97. pešp.. 10. stot.. ranjen.
Kreševič Franc, 97. pešp., 9. st., ranjen.
Križaj Josip. 97. pešp.. 9. stot.. iz Slavine, 1899. mrtev.
KristjanjiČ Fran, 97. pešp., 3. stot.. ranjen.
Križman Mihael, 97. pešp., 11. stot., iz Loeinka. 1880. mrtev.
Kušner Ivan, 26. črnovoj* polk. iz Celja. 1897. mrtev.
Kustrin Andrej, 97. pešp., 8. St., Lokovee, 1882, mrtev.
Laharnar Ivan, 97. pešp., 2. st.. ranjen.
j Lavrinčič Josip. 97. pešp.. 9. st.. ]ranjen.
Lavrenčic Josip, 97. pešp.. 9. st.. ranjen.
Lazar Jurij, 97. pešp., 2. stot., ranjen.
iz sežanskega okraja. 1->79. mrtev.
Lazar Jurij. 97. pešp., 1. stot.. i ni njen.
Lazar Josip. 97. pešp.. 10. stot.. ranjen.
Leban Alojzij. 97. pešp.. 11. st.. ranjen.
Lenarčič Rudolf. 'J7. pešp., 1. stot.. ranjen.
Lenac Josip. 17. nad. rez. polk. ranjen.
Lesko vie Jakob. 97. pešp.. r.
Lipič Josip, 3. domobr. pešp.. 9. stot.. iz Ijutomerskea okraja. 1*7"», mrtev.
Lipičer Andrej. 97. pešp.. 7. st.. ranjen.
Lisjak Ivan, 97. pešp.. 9. stot.. ranjen.
Longar Peter. 97. pešp.. ranjen.
Losoj Vinko. 97. pešp., 1. stot.. ranjen.
Loverič Franc. 5)7. pešp., 5. st.. Oželjau, 1Š91, mrtev.
Lozar Martin, 97. pešp., 2. stot.. iz Rene. 1^91. mrtev.
Mačinič Ivan. 97. pešp., 8. stot.. ranjen.
Madrušan Jakob. 97. pešp.. 3. slot., ranjen.
Maganja Frane, 97. pešp., 5. st. ranjen.
Maglica Ivan, 97. pešp., 11. st.. ranjen.
Mahnič Ivan. 97. pešp., 1. stot.. ranjen.
Makovec Josip. 3. domobr. peš polk. iz Ljubljane. 1S80. mrtev.
Makovec Josip. 97. pešp.. 3. st. ranjen.
Malič Ernst. 97. pešp.. 1. stot.. Savodnja, 1886. mrtev.
Maligoj Franc. 97. pešp.. 7. st. Libušnje. 1S93. mrtev.
Maljavec Josip, 97. pešp., 2. st.. ranjen.
Mali in Josip, 97. pešp.. 7. stot.. ranjen.
Mamšič Anton. 97. pešp.. 1. st.. ranjen.
Marc Ivan. 97. pešp., 7. stot.. Budane, 1884. mrtev.
Marinič Franc, 97. pešp., 3. st. ranjen.
Marinič Rudolf. 97. pešp.. 2. st. ranjen.
Marmelič Anton. 97. pešp., 8. st. Podgrad, 1N88. mrtev.
Martinčič Alojzij, 97. pešp.. 3 stot.. ranjen.
Maslo Jakob. 97. pešp.. 1. stot.. ranjen.
Matič Anton. 97. pešp.. polk. štab, ranjen.
Matjačič Franc. 3. dom. p., 9. stot.. ranjen.
Matkovec Konstantin, 97. pešp.. 11. stot.. mrtev.
Maver Mihael. 97. pešp., 2. st.. ranjen.
Medved Ludvik. 97. pešp., 7. st. ranjen.
Medvešček Josip. 97. pešp.. 8 stot.. ranjen.
Mejak Franc. 79.. pešp. S. stot. ranjen.
Meze Tomaž. 97. pešp., 3. stot.
Mihači«' Ivan. 97. pešp. stot.. ranjen.
Mihntič Anton, fl7. pešp.. 2. st. ranjen.
Mihalič Ivan. 97. pešp., 11. st.. ranjen.
Mila ve Anton, 97. pešp., 6. st.. Planina. 1885, mrtev.
Milčič Josip, 97. pešp., 7. stot.. ranjen.
Milost Adolf. 97. pešp., 6. stot.. ranjen.
Milost Stefan. 97. pešp., 1. stot.. ranjen.
Mire Josip, 97. pešp., 6. stot., ranjen.
Mlač Anton. 97. pešp.. 1. stot.. ranjen.
Mlakar Anton. 97. pešp.. 3. st., ranjen.
Mlekuž Josip, 97. pešp., 3. st.. ranjen.
Moči bol Ivan. 97. pešp.. 10. st.. ranjen.
Modie Andrej, 97. pešj.. 5. stot. ranjen.
Mohorčič Josip. 97. pešp.. 1. st. ranjen.
Mohovie Jurij. 97. pšep.. 10. st., mrtev.
Monjae Anton. 97. pešp.. 10. st., ranjen.
Morel Anton. 97. pešp., 1. st.. ranjen.
Mozetič Andrej. 97. pešp.. 7. stot.. ranjen.
Mozetič Ivan. 97. pešp.. 6. st. ranjen.
Možetič Josip. 97. pešp., 10. st.. ranjen.
Muhič 26. črnovoj. pešpolk. iz Cvet kovice. 1S76. mrtev.
Murko Frane, 3. dom. p. 2. st.. ranjen.
Muznik Rudolf. 97. pešp.. U. stot., ranjen.
Na got le Karel. 97. pešp.. 7. st.. iz Zgor. Logatca. 1892. mrtev.
Nemec Kristan. 97. pešp., 7. stot., ranjen.
Niklovčič Ivan. 97. pešp., 2. st. ranjen.
Novak Ivan. 97. pešp.. 6. stot.. Štorje, 1878, mrtev.
Obed. 97. pešp.. 7. stot.. ranjen.
Ogarevc Josip. 3. dom. p.. 9. st.. ranjen.
Okroglič I van. 97. pešp.. 12. stot.. ranjen.
Orel Anton, 97. pešp., 6. stot.. •skopo. 1885, mrtev.
Orel Frane, 97. pešp.. 5. stot.. ranjen.
Ortar Gašper. 97. pešp.. polk. št., ranjen.
Otoničar Ivan. 97. pešp,, 6. st.. ranjen.
Ovearič Anton. 97. pešp., 3. st.. ranjen.
Pahor Anton, 97. pešp., 3. stot.. -anjen.
Pahor Franc. 97. pešp., 9. st.. m.
Pahor Josip. 97. pešp.. 7. stot.. iz Trsta. 1881. mrtev.
Palčič Ivan, 97. pešp.. 3. stot.. ranjen.
Paravan Ivan, 97. pešp.. 6. stot.. ranjen.
Raznoterosti.
Grmenje topov ic živali.
Delovanje vojne na živali opisuje Florenski list ••Diana" na temelju opazovanja že iz leta 1871 za časa bombardiranja Pariza. Ko so trdnjavske baterije bombardirale dan in noč. so letali golobje in vrabci visoko gori po zraku, kokoši so bežale z dvorišč ter se poskrile v najtemnejše kote. mačke so begale semintje, s kratka vse živali so bile skrajno nemirne. Ali po preteku kakih treh dni je nastopilo med živalimi zopet mirno življenje, golobje so sedeli na strehah, vrabci so leteli kakor navadno okoli, kokoši so se kregale po dvorišču. mačke so se solnčile in mijavkale. Pokazalo se je. da žival se kmalu privadi tudi grozot vojne. "Diana" pravi, da kakor se živali lahko priučijo mestnemu bučnemu prometu, tako se priučijo lahko tudi topovskemu grmenju pa če traja tudi noč in dan.
Zadnja prošnja ruskega častnika.
Metrofan Citovič Korba je ime stotniku ruskega 57. pešpolka iz Uerzona — piše neki častnik, ki se že od začetka vojne nahaja na severnem bojišču, neki tržaški gospej. 4<V neki sivi zimski noči krog 10. ure je bil ujet ; ranjen je bil v nogo. lakotnico in desno roko. Neki častnik mojega polka se je zavzel zanj. mu obvezal rane in ga nesel iz ognja med gostim svinčenim dežjem.
—	Tovariš! — zakliče čez nekaj časa ruski častnik v nemškem jeziku. — Zahvaljujem se Ti. toda umreti moram!
Naš častnik ga tolaži in bodri, govori mu o lazaretu. o zdravnikih in zdravilih, zagotavlja mu. da bo ozdrvil in se vrnil k svoji družini. Rus je zmajal z glavo in tiho ječal. Nenadoma pravi:
—	Prosim te. stori mi ljuba v in odpri mi suknjo: v notranjem žepu boš našel službeno knjižico: vzemi jo, tvoja je. Tu je tudi Marijina slika: podarim ti jo. Sedaj mi odreži naramni našivek: podarim ti tudi tega. Toda ene usluge, ene neizmerne usluge te prosim; kajti umreti moram, umreti!
Rus je za hip umolknil, nato pa se znova zazrl v našega častnika, ki ni vedel, kaj Rus pravzaprav raeni. ter prosi.
—	Odpni mi obleko in srajco: Na prsih nosim vrečico iz belega platna. Da. to je. hvala____ Odpri jo: vidiš, v njej je fotografija moje žene z otrokom in posvetilom. Dalje, vidiš, je v njej zlata verižica, s svetinjieo Matere božje in majhnim križcem. To vrečico, prosim, vzemi in skrbi, da pride v roke moje žene.... Prosim te. prosim---- Fmreti moram____
—	Vse bom storil, kar želiš, sa-
še globoko zadihal, nato mu je glava omahnila nazaj: bil je mrlič. Zastrupil se je.
Nemški 42-centimetrski možnarji.
O tem topu objavlja časopis avstrijskih inženirjev sledeče zanimive podrobnosti:
Cev je dolga 5 metrov. Top tehta n.s.750 kilogramov. Njegov temelj je zakopan 8 metrov goboko in tehta 37.500 kg. Obstoji iz 172 delov. Za prevažanje enega mož-narja je treba 12 železniških vagonov. Montiranje traja 25 ur, merjenje, ki ga izvršujejo drugi topovi, traja 6 ur. Pri enem mnž-narju je 200 mož. Možnar se zažiga z daljave 300 metrov. Naboj je 1.27 m dolg. tehta 400 kg in velja ll.OOO mark. Možnar je pod-miniran in v slučaju nevarnosti je službujoči inženir obvezan, možnar razstreliti. Feinki strela so tako močni, da v krogu 4 km popokajo vse šipe. Ljutih so s tem možnarjem obstreljevali iz daljave 22.8 km; pri prvem strelu je padlo 1700, pri drugem 2600 sovražnikov. Pred Namurom in Maubeuge sta bila iz teh inožnar-jev izstreljena le dva strela, ostalo so storile avstrijske motorske baterije.
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi slov. pevsko d nisi»o '"Zvon"
v Forest City, I\i„ v ponedeljek 31. maja 1315 (Decoration Day) v bližnjem kraju Itrownila'e, Pa.
Igral bode tukajšnji tambura-ški zlnr. Za suho grlo in prazni želodec bode izvrstno preskrbljeno.
Tem potom vljudno vabimo vsa tukajšnja slovenska društva ter rojake in rojakinje iz okolice, da sc tega našega piknika v obilnem številu udeleže.
Torej na svidenje v ponedeljek 31. maja! Svoji k svojim! Slov. pcv. društvo "Zvon".
Rad bi izvedel za naslov JURIJA SCPKK1N. Doma je iz vasi Semič v Istri. Imam mu naznaniti več važnih stvari iz starega kraja. Lansko leto je bival v Port land u. Ore. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi, ali naj se pa sani oglasi svojemu prijatelju: Anton Basic, 441 Glisan St., Portland, Oregon.
VABILO na
PLESNO IN ZABAVNO VESELICO,
katero priredi društvo 4"Slovenski Gozdar" št. 217 S. N. P. J.. Davis, W. Va., v soboto dne 29. maja t. 1.
v društveni dvorani. Začetek veselice ob 7. uri zvečer. Vstopnina 50c. Dame v spremstvu možkih proste vstopnine.
Ker je čist dobiček namenjen v korist društvene blagajne, zato vljudno vabimo vsa cenjena društva in posamezne rojake iz Davis, Thomas in Frances, da se naše veselice kolikor mogoče v polnem številu udeleže. Na veselici bode igrala Premogarska godba iz Thomasa. Za vsestransko zabavo bode tudi dobro preskrbljeno. Za obilo udeležbo se priporoča odbor.
Josip Skuk, tajnik dr. S. G.
Kje se nahaja FLOR IJ AN KOM-PARK? Biva že 26 let v Združenih državah. Prosim cenjeno rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj se sam javi na naslov: Max Florjančič, Box 175. Moon Run, Pa.
(26-5—2-6)
Varujte svoje zdravje.
Kadar str bolni in potrebujete ponoči, takrat ae za a pno obrnite do nas, da vam poma-gano z dobrimi evropskimi ptd. zdravili. Ako vam niso droga zdravila pomagala, zato ne obupajte, evropska zdravila rojaki hvalijo kot izvrstna za vse bolezni. Na sto in sto zahvalnih pisem smo prejeli, ko se I jod
£oerlravelt od dolgoletnih borni. Zdravnik specialist za spolne in kronične bolezni nra-dnje od 4—6 pop. v M. Mannfac ture Bldg 31 Zdravniki »vel vsakemu zastonj
DOM. I.BKAB9A.
P O- Box 81». Milwaukee. W«
k v



......i'™-....." • "f ■
GLAS NARODA, 28. MAJA, 1915.
mmmmmwmwm
IZVR&EVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. X.
Tajnfld:
Edward Kalisfa, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, OMo. Rudolf Trošt, W. Central Park, New York, N. Y.
John Jager, blagajnik, 6241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. John Jagru. Vsaka vplačana svota bode potrjena po blagajniku in razglašena
po oloreii3kili listih.
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo G. N.
Naši in vojna.
—o-
Piše : F r. Milčinski.
—o—
(Konec.)
Tiik otrok bi lahko spravil elo-veka v rudne zadrege. Zadnjic se ni je drla. ko ji je kuharica iz prvega nadstropja natrobuzljala. da ji bratca vzemo v vojake. — Drla se je po stopnicah gori in se pridrla v stanovanje. Kaj si naj mislijo ljudje! — Rekel sem: — Ljuba moja hčerka, ni prav, da se dereš! Nasprotno, ponos naj ti širi domoljubne prsi, da imaš brata, ki bo z bridkim orožjem v roki junaški se postavil v bran naši ljubi očetu j a vi. — Sploh, — sem rekel. — ga pa niti ne marajo; kaj naj počno z njim, saj si niti lilačk ne zna sam ravnati!
Tako s«*m jo tolažil, pa se je le drla. Solze, debele kakor vinske jagode, so se ji usipale po okroglih licih doli proti ustom, kjer jih je spretno prestrezala z jezičkom. In ko se je drla ona, se je pričel še on. Ne iz strahu pred vojaščino, pardon! ampak imata tako navado, če se dere eden. misli drugi. da se tudi mora. Ljudje pa so zlobni in bi hitro kaj obrni, li. I)rla sta se. dokler nista dobila vsak svoj sladkorček. Ne prepričaš ju, podkupiš ju pa lahko, takšen je svet!
Moje dekelce je plaho, ponoči jo preganjajo hude sanje. Sanja se ji rado o levu in na podlagi vsakikratnega leva stoka in veka in zahteva iz svoje posteljice k mami. Imel sem dvome, zato sem jo izprašal, ali je sploh že kdaj videla leva. Pritrdila je. da ga je. To mi je bilo novo in sem jo vprašal. kje in kdaj ga je videla. Mi je odgovorila, da v sanjah. Ta pot vodi naokoli, sem si rekel, po tej poti ne pridem naprej. Vprašal sem jo torej, ali in kaj ji je naredil lev. Ona, da je bil siten. Siten ji je vkupen izraz za vso malopridnost tega sveta, od otroške nagajivosti do krvoločnosti tigra. Gledam na pametno vzgojo svoje deee. da se mi preveč ne razvadi, pa sem izjavil: — Lev še ni nobenega otroka vgrizntl, ki pridno spi. Ne boš mi lazila iz svoje postelje! — Ali drugo noč je imela še hujše sanje, sanjalo se ji je kar o dveh levih, bela sta bila in tako sitna, da sta kar pihala, in sta imela prečudno lastnost, da je njuna oblast ob mamini postelji prenehala. In tretjo noč je kar na lepem in brez levov prilezla k materi, češ. sanjalo se ji ni, pa bi se ji bilo skoraj, in je že vnaprej pobila moje ugovore s pripomnjo: — Atek, ali ne bi bila neumna, če bi leva čakala ?
Plaha je torej in pazimo, da se ne bi še bolj begala ; zato je vse, kar vpričo nje govorimo, pod strogo cenzuro, zlasti vojne grozote, te so sploh zatrte. Vendar marsikaj ve; imeti mora posebne skrite vire, kjer črpa svoje znanje.
Imenoval sem proti ženi Galicijo in kje naši stoje, gola kraje-pisna imena, torej nič spoteklji-yega. Pa se oglasi naša punčka:
[— V Galiciji je kolera. Kolera je hujša kakor lumatizein. Jaz imam rajša lumatizein kakor kolero. Kaj pa ti, atek?
Nikdar ji nisem pravil o koleri vobče, kaj šele, tla je v Galiciji. Niti ne ivvmatizmu in ga tudi nihče nima pri naši hiši. Bog ve. kje je to pobrala! Morebiti je v kuhinji ujela kako besedo, ali na stopnicah ali celo na dvorišču, kjer vedežuje stara Mica, ki obeta Antikrista iz očeta Turka in matere Židinje, potem šele bo vojne konec.	_
Stvar mo je zanimala in sem jo vprašal., če ve še kake novice, pa mi je razodela, da ve o Rusih. Sem jo vprašal, kaj? in mi je rekla, da so jih ujeli in jih prodajajo v štaeuni. Globoko je vzdih-nila in mi še to razodela, da pravijo nekateri, da bo vojne kmalu konec, drugi pa. da ne. Bog ve. odkod ima to globoko modrost! Zaupljivo je uprla vame svoje verne oči, stisnila se mi je med koleni in me vprašala: — Atek. atek, kaj ne. vojna nas ne bo pregnala?
Pa ji je prežala v očeh resnična skrb, plahi moji srnici. Ali sploh ve, kaj je vojna? Ali ji ni vojska le zver, sitna kakor volk
in lev ?
Vedela je! — V vojski streljajo. Atek. atek. ali nas ne bodo ustrelili? Kaj ne. atek. rajši koj umremo, kakor da nas postrelijo.
Tako je torej njeno stališče: — vojske se boji. smrti ne. Smrt zanjo nima sploh groze. Nedavno sem ji pravil bajko o medvedu, ki je služil puščavnika in mu zvesto branil muhe. Puščavnik je zaspal pa mu je sitna muha sedla na nos. Zvesti medved šapne po nji in je vdaril s tako silo. da ni le muhe ubil. ampak tudi dobrega nuščavnika. — Povedal sem ji to bajko, ker se je zgodilo, da je iz same ljubezni skoraj zadavila bratca, objemši ga. In ker mora imeti povest moralo, sem še dodal, kako je bil medved potem brez gospodarja in ni imel nikogar. da bi mu dajal papice in pu-piee in je revež poginil gladu in žeje. Malo je preudarila. ne dolgo. in mi je rekla: — Na. zdaj sta pa oba v nebesih, saj v nebesih je tako boljše kakor tukaj. Pa je šla morala k vrabcu.
Smrti se torej ne boji, pač pa jn je strah vojne kakor zlili sanj. V srce se mi je zasmilila, revica. pobožal sem jo po glavi in njenih treh kitah, tako so dolge kakor mišji repki, in sem jo potolažil • — Nič se ne boj, moja hčerka vojna nam ne bo nič prizadela, saj ji tudi mi nismo nič storili.
Premikala je tiho ustniee. v duhu je ponavljala moje besede. Potem se je nemara spomnila bogastva. ki se ji obeta po sklenjenem miru, in je vprašala vprašanje, ki je na jeziku milijonom in v srcu vseh: — Atek, atek. povej, ali bo kmalu vojne konec?
Vojni konec prerokovati, je kočljiva reč; dosedaj so se še vsi nreroki urezali, od ciganke pri-čenši navzgor pod vrh. Zato sem bil previden v besedah in sem rekel : — Ljubo moje dete, vojne bo takrat konec, kadar ga bo ho-
POZORIŠČE BOJEV MED ITALUO iN AVSTRIJO.
tel ljubi Bog ne prej, ne poznej.
Spet je premikala ustnice in ponavljala moje besede, zamislila se je, me resno pogledala in ne brez strahu in sem vedel: Zdajle utegnemo spet kaj doživeti.
Pa je rekla: — Veš, atek, če boš tako govoril, te bodo še zaprli.
I no, menda ne! — III.
Potem je tako naneslo, da smo si sredi bojnih operacij omislili še enega malčka.	_
Časi so resni in dolžnost je slehernega državljana, ki ne stoji v bojnem polju, da špartanski živeč čim bolj krči svoj potrošek in tako doma ustvarja možu osi, da oni tam zunaj, junaki krvi in groze, mučeniki gladu in mraza, vzdrže in vztrajajo. Vse to je res in vemo in bi bili nabavo malčka odgo-dili na ugodnješa vremena po vojni. ali razmere so bile take, da smo bili zastran njega že pred vojno v besedi in človek nerad razdira kupčije. Pa tudi moje dekelce ni dalo več miru in je priganjalo, da ji moramo kupiti sestrico. Sestrico in ne bratca, zakaj bratca ji lahko vzemo. da ga vtaknejo v vojsko. Pravzaprav je hotela imeti koj dve, menda ker je čula. da se ljudje zdaj v vojnem času z vsem zalagajo kar na debelo. In še zagrozila je, če ne kupi mama, bo pa sama kupila. Sva pa rekla z ženo, naj bo in bo že Bog dal, in smo navzlic vojni kupili dete, čisto majhno dete, in je bil fantek, ker so punčke baš pošle, kakor je pošlo še marsikaj drugega. —
Malo bala sva se, kaj poreče najstarejša, ko ne dobi sestrice, ampak bratca. Pa je bila kar zadovoljna: poljubila mu je obe rokici in na vprašanje, kakšno naj mu damo ime. je izjavila: — Luka, ki čez planke kuka. — Sam Bog ve, kje je spet to ujela.
Tudi naš fant je ljubeznivo sprejel novega bratca. Takoj mu je prinesel darila: eno copato in majhen glinast vrček in pri vrčku ni pozabil dostaviti svarila, ki ga sam vsakikrat sliši: — To se ubije!
Ko ga je gledal, je rekel: — Mali b'atec 'ma oči! — in mu je šel s prstkom vanje. Temu razkritju je sledilo takoj drugo, še večje: — Mali b'atec 'ma glavo! — Hitel ga je zgrabiti zanjo in ni bilo konca občudovanju in slavnost je bila velikanska, le za roke ga je bilo treba ves čas držati.
One dni se je vojna umeknila v ozadje. V ospredje zanimanja (so stopile osebne vesti: ali je fantek dobro spančkal, kakšen mu je
j tek in kaj dela njegov trebušček. ■ Okoli njegove male košarice — 1 obšita je z modrim blagom, nad j njo se vspenja streliica iz bele tan-jčice — okoli te košarice se nam zdaj suče svet, in ni boljše tolažbe v teh mrkih dneh sovraštva, krvi in bede nego pogled v nebeški mir na nežnem licu našega malega.
Teko dnevi in bratcu in sestrici ni ljubezen do svojega najnovejšega sorojenca še kar nič splahnela.
Bratec mu donaša igrače: zamorca brez rok, Gašperčka brez glave, raco brez koles, in če je v kuhinji kak krompir ali kako ponev, vse bi mu znosil in natrosil v posteljico in vsak hip mu je pripravljen delati * gladežpumpež' po mehkem, belem obrazku, komaj ga vračamo stran.
Ima vendar dobro srce moj fantek, čeprav je divjak in me je zadnjič resno užalil. Sila rad odpira peč in brs'ca po pepelu. O-ni dan je bila spet vsa soba na-jsmetena s pepelom. Vzel sem ga j v roke. — Cigan, — sem rekel. — j priznaj, kdo je odprl peč, kdo jr nasvinjal sobo!
Pa se mi je nasmejal s tistimi ; širokimi zobki in odgovoril: — i Mali b'atec 'dil. — da je mali bratec to naredil.
To je pa bila po mojem trdnem' .prepričanju laž. Videl sicer nisem j in zato ne morem priseči, kdo je j odprl peč in kdo je trosil pepel. Ali mali bratec ni bil oni in ni mogel biti, ker je ajčal v svojem povojcu in se ni genil iz njega in če bi se bil. bi ga bil gotovo kdo zapazil. Niti ni verjetno, da bi bil v nežni starosti desetih dni že tako izprijen, da bi odpiral peč in trosil pepel.
Resnično sem bil užaljen, kajti potemtakem ne morem drugače misliti, nego da moj fant laže. Povedal sem mu svoje mnenje, da je še premlad, da bi legal, in da bova drugič zaplesala. Pa se je koj kesal. izjavil je, da sem njegovo — 'ubo piše, — ljubo pišče namreč, in me vprašal, če ga imam kaj rad.
Tako živimo in vojna gre svojo pot, samozavestna, neizprosna, neuklonjena in ji še od daleč ni videti konca. Moji plahi hčerki, siroti majceni, se je že sanjalo da je z mamico bežala daleč tja po snegu. — ker je prišel Rutf mimo, je bil siten, je streljal. — Nikdar se nismo pri nas o čem takem menili! In zadnjič so ji kar na lepem prišle solze v oči — zaradi vojne, — je rekla — kako in zakaj pa, se ni dalo dognati, nemara sama ni vedela . . . Ali je moralo vse to priti? *— Morja krvi, morja solza, vihra joka in vzdi-
hov, kdo vas je kriv, kaj vas j< krivo ?
Vzel sem fanta na koleno, tega ki leze v drugo leto; težak je z svojo starost in debel je kakor polh, čeprav prepeva — Tadatn. tadam, da bi ne bilo nikdar res, kar poješ! Pritisnil sem ga k sebi. strogo sem mu pogledal v oči in ga rahlo potresel za iami: — Nik-do ne ve, pa mi ti povej, mladi mož: — Kdo je kriv vojni, ali Srb ali Anglež ali pregrešna ženska moda, kakor je za božič stalo v časopisu? Kdo, vprašam, kdo?
Pa mi je cigan gladko odgovoril : — Mali b'atec 'dil.
Nak, to pa ni res! Ce za pepel nebi prisegel, z to pa koj dvanajstkrat zapored: Nak, ta ni kriv vojne. ta že ne! V svojem povojcu leži in se smejča. Štirinajst dni je bilo staro in že se je smejčalo! Počasi nategne usteca, od ustee mu zleti smeh v očesei in na nosek, naguba nosek, zamiži, odpre usteca in se zasmeji: — e — čisto kratko in rahlo: — e. — Gospa .Teretina, ki nam dobavlja deco. pravi, da še ni videla kaj takega: pred enim mesecem se otroci ne smejo, ta se pa, jedva star štirinajst dni. In kako rad se smejča : komaj ga človek pogleda, že se zareži. naš majceni dobrovolj-ček. Ta da bi bil kriv vojne? — Že spet se smejča! Kdor bi ga videl — če je božji — bi odložil o-rožje! Smejča se — naj nam bo v dobro znamenje za mir, za srečen mir, pravičen, večen mir!
Grozen čin.
Philadelphia, Pa., 26. maja. — Včeraj je poslala policija v opazovalnico za umobolne 47-letno Bertho Kreider ker je kloroformi-rala svojo mater, ki je pol ure zatem umrla. Izjavila je, da je storila to zategadelj, ker je bila mati že stara in je zadnji čas trpela strašne bolečine. Bertina mati je ležala v Episcopal bolnišnici. Bertha jo je prišla obiskat in se je nekaj časa čisto prijazno pogovarjala ž njo. Ko se je pa bolniška strežajka za hip odstranila, je primaknila Bertha k postelji aparat za kloroformiranje in kloro-formirala mater. Zatem je neopa-ženo odšla iz bolnišnice, toda policija jo je kmalo aretirala. Če jo zdravniki ne bodo spoznali za slaboumno, se bo morala pred sodiščem zagovarjati zaradi umora.
Firma Paquin za časa vojne.
Znana modna firma Paquin v Paquin v Parizu končuje svoje poslovno leto z izgubo 43,300 liber (1,309,200 kron). K temu je treba še prišteti za 100,000 liber (1,500,000 kron) dubijoz. Firma je skoro popolnoma izgubila svoje pariške odjemalce.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T. (t
\x
------j
—.90
MOLITVENIH:
Duhovni boj	—,
Evangeljska zakladnica —, Gospod usliši mojo molitev
z posebno velikimi črkami $1 Ključ nebeških vrat	—
Jezus in Marija	—
Marija Varhinja	—
Marija Kraljica	—
Marija Kraljica, elegantno
vezana	$1
Pot k Bogu, v šagrin vezano $1 Rajski Glasovi	—
Rajski Glasovi, elegantno vezano
Rajski Glasovi, v slonovo
kost vezano	.$1.20
Sv. Ura, elegantno vezano $1.20 Sv. Ura, v slonovo kost vezano	$.1.20 Skrbi za dušo —.60 Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Nebesa naš dom, elegantno
vezano	$1.20
Vrtec nebeški	—.40
POUČNE EN 71 IE:
Abecednik o venski, 7*zan —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	—.50 Angleško-slovenski in alo-
vensko-angieški slovar —.40 berilo prvo, vezano	—.30
berilo drugo, vezano —.40 Berilo tretje, vezano	—.40
Cerkvena zgodovina	—.70
Dobra kuharica, vezano $3.00 DomaČi zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij	—.50
Fizika 1. in 2. del	—.45
Hitri računar, vezano —.40 Navodilo za spisovanje raznih pisem	—,70 Nemščina brez učitelja, 1.
iti 2. del po	—.50
•cmščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano	$1.20
Občna zgodovina	$4.00
Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo	—.50
Popolni nauk o Čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom —.20 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20
Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovar slovensko - nemški
(Janežic-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60
Slovensko- angleška Blovnl-
ca, vez.	$1.00
Spisovnik Ijubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna ufi in trtoreja	—.40
TTmna živinoreja	—.50
[Tmni kmetovalec	—.50
Zgodbe sv. pisma. vez. —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50
ZABAVNE IN RAZNE	DBUOE KNJIGE:
Avstrijska ekspedicija	—.20 Baron Trenk	—.20 Bel grajski biser	—.20 Beneška vedeževalka	—.20 Bitka pri Visn	—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj za pravico	—.40 Boj s prirodo	—.15 Božični darovi	—.15 Burska vojska	—.25 Cerkvica na skali	—.15 Cesar Jožef II.	—.20 Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke	—.20 Don Kižot	—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Evstahija dobra hči	—.20 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Grizelda	—.10 Grof Radecky	—.20 Hedvika, bandit ova nevesta —.20 Hirlanda,	—.20 Hildegarda	—.20 Hlapec Jernej	—.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Tlustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Izlet v Carigrad	—.20

Ivan Resnicoljub
Izanami, mala Japonka	—.20|
Izidor, pobožni kmet	t—.201
Jama nad Dobrušo	—.20]
Jaromil	t—.20
Jeruzalemski romar	—.45] Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.001
Krištof Kolumb	»—.20
Križana umiljenost	•_.401
Kaj se je Makaru sanjalo? —.50
Lažnjivi Kljukec	_.20
Leban, 100 beril	«—.20
Lepa Vida (Cankar)	—.80
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman.	$1.00 ■
Malomestne tradicije	—J*5
Mir Božji	—!v0
Miklova Zala	_.35
Mirko Poštenjakovič	_.20
Na divjem zapadu, vez.	—.60
Na indijskih otokih	—.30
j Najdenček	_.20
Na jutrovem	—.38
Na krivih potih	—.30
Na različnih potih	_.20
Narodne ^ripovestl, L, I.
in 3. zvezek po	—.20
Naseljenci	—.26
Na valovih južnega morja	—.15
Nesrečnica	.—.28
Nezgodan a Palavanu	—.20
Nikolaj Zrinski	—.20
O jetiki	_15
Odkritje Amerike, v o*.	—.80
Pasjeglavci	$1.00
Prihajae	—.30
Pregovori, prilike, reki	—.28
Pri Vrb cevem Grogi	—.20
Prst božji	_.28
Pariški zlatar	—.28
Randevouz	—.28 Revolucija na Portugalskem —.20
Senila	—.18
Simon Gregorčiča poezije	—.45
Stanley v Afriki	—.2® Strahovalci dveh kron, 2
zvezka Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po	—.80
Sveta noč	_.20
Srečolovec	._20
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.06
Strelec	_.20
Sanjska knjiga, velika	—.30
Slovenski šaljivec	?—.35
Štiri povesti	_20
Tegetthof	,—.28 Turki pred Dunajem	—.30 Trije rodovi	—.50 Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez.	—.30 Življenjepis Simon Gregorčiča	—.50 Življenja trnjeva pot	—.30 Znamenje štirih	—.30 Za kruhom	—.20 Z ognjem in mečem, 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.78
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike
2.	zv. Maron, kri danski deček	,_
4. zv. Praški judek	—.26
6.	zv. Arumugan, gin indijskega kneza	—M
7.	zv. Sultanovi sužnji —.28
8.	zv. Tri indijanske pove-
Bti
9.	zv. Kraljičin nečak
10.	zv. Zvesti sin
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica
12.	zv. Korejska brata
13.	zv. Boj in zmaga
14.	zv. Prisega huronskega glavarja
15.	z v. An gel j sužnjev
16.	zv. Zlatokopi
17.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev 19. zv. Mlada mornarja —
TALIJA:
Zbirka gredaliških iger.
—2*
—.30 —.36 —.30
—.30 —.30 —.30
—.30 —.30 —.30
—.30
.28 .30
Brat sokol	—.28
Cigani	—.40
Dobro došli	—.20
Doktor Hribar	—J0
Dve tašči	—.20
Pri puščavnika	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	—.30
Starinarica	—.20
V medenih dneh	—J0
Zupanova Mieka	1-J0
Opomba: Naročilom je prOož iti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poitn ih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah ša vračunana.	____ _________
.....« -
tMan

Jugoslovanska

=0
Katol. Jedneta
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. »LAVNI URADNIH:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or bo* »7, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, lfir.« Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Coki.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J IVF.C, 900 N. Chicago St., Joliet, HI. NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PKTKR šPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN' VOGRICH. 444—6th St., La Salle, 111. JOHN A1 SEC, f.427 lloruer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRZIŠNIK, Box 163, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUST T N, 1708 E. 28. St., Lorain. O. JOSEPH PJSHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PGR i: NT A, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Itv. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva §v. Srca Jezusa, itv. 2, Ely
Minn.
JOHN GRAHEK, at., od draitva Slovenec, itv. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajo?! se uradnih nadev kakor tudi denarne poii-ljatvr naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jedncte, vse pritožbe a na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani Članov se ne bode oziralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
GLAS NARODA, 28. MAJA, 1915.
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
Rock Springs, Wyo.. 17. maja 1915.
Društvo sv. Alojzija št. Is«. J. S. K. J., je na svoji redni me-frrrni seji dno 16. maja 1915. sprejelo sledeči
PROTEST:
Mi •'•lani društva sv. Alojzija št. iS. J. S. K. J., v liock Springs. \Y\n <>.llo«'-no protestiramo proti cenzuriranju dopisov od strani gl. tajnika ali pa uredništva ghisila Jednote.
l)< \i'to glavno zborovanje .1. S. K. J. ni podelilo nobenemu to-. i.|i-vne avtoritete, da bi imel oblast vse dopise pregledati in še le pof.-m milostno dovoliti z.a prioheitev. ali pa vse skupaj zagnati v koš. (V je glavni tajnik naročil to uredništvu glasila, še ni rečeno. • la mora to brezpogojno izpolnjevati. Glasilo je plačano od -Jednote II n. od glavnega tajnika! Ravno v tem glasilu pa želimo člani imeti prostost do raznih razprav, tikajoeih se J. S. K. J., kar se nam je na konvenciji v Pittsburgh-u tudi obljubilo. Sam lastnik "Glas Naroda je obljubil, da bo list na razpolago članstvu za vsakoja-I e razprave. Konvencija pa tudi ni dala oblast. — niti celemu gl. rdboru se manj pa samo gl. tajniku, da bi o dopisih raznih posameznih članov smel odločevati, če se smejo natisniti ali ne.
Tajnik našega društva je poslal dopis na uredništvo, v katerem je razpravljal o centralizaciji bolniškega sklada Jednote in od-kodninski postavi naše države, na katero se nekaj tukajšnjih članov J. S. K. J. popolnoma zanaša. Mislijo, da ni več potrebno vzdrževati bratskih organizacij. Takim članom je potrebno pojasnili. da ne pustijo Jednoto v svojo lastno škodo. Do tega je pa naše društvo upravičeno, in to brez privoljenja glavnega tajnika!
Ko bi t o bil sklep konvencije, bi mi tudi vpoštevali; tako pa ne bomo pošiljali svojih dopisov nikomur v pregled, pač pa direktno uredništvu glasila!
Sklenjeno in potrjeno enoglasno. — En izpis se pošlje uredništvu glasila, drngi pa gl. tajniku J. S. K. J.
Frank Putz, predsednik;
Frank Fortuna, tajnik: (Pečat-.	Louis Taucher, blagajnik;
John Putz, zastopnik;
F. Taucher, nadzornik.
Opomba uredništva: — Mi nikakor no snemo priobčiti Vs. I, detet sd posameznih društev, ker so lahko naravnost protislovne ali pa proti dobrobitu Jednote, zato jih vedno pošiljamo gl. odboru v presojo.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
V ruskem ujetništvu se nahaja medicinoe Fedmr Lukač, ki je bil preje dlje časa v bolnišnici belgijske vojašnice v Ljubljani. Pisal je iz I'ježi na. kjer se mu godi razmeroma dobro. — Stotnik Josip Rus. ki je pri zavzetju Przemysla prišel v rusko ujetništvo, je zopet pisal svojemu bratu dr. Mavrieiju Rusu, in sicer to pot iz Moskve. Pismo je bilo oddano 11. aprila in je razmeroma hitro prišlo v Ljubljano. Stotnik Rus naznanja, da potuje "iz bolnišnice v bolnišnico". V Moskvi je našel profesorja dr. Grošelja in računskega obcijala pri finančnem rav-
nateljstvu Ogorelca. Oba sta težko ranjena. Tudi poroča, da je bil d'\ Levičnik dne 25. novembra v Przemvslu pokopan. — Rezervni poročnik dr. Josip Zdolšek. ki je bil v Przemvslu in ni bilo že skoro tri mesece nobenega poročila o njem, se je oglasil sedaj iz Astra-liana z brzojavko: "Sem zdrav in ujet." O drugih naših ožjih rojakih. ki so bili tudi v Przemyslu, še ni poročil. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Daniel £>ef-man, eetovodja 1. stotnije 27. domobranskega pešpolka. Nahaja se v Saratovu ob Volgi. Godi se mu dobro. Ž njim skupaj sta še dva
Slovenca iz Kranjske in en £>ta-
jere. Bil je preje v Voronežu v bolnišnici in se mu je rana, ki jo je dobil, že zacelila. O svojem domovanju piše sedaj: Saratov je jzelo veliko mesto, približno kakor j Trst, samo več prebivalcev ima. Tudi hribi so tu, samo ne naši snežniki. Snega je tu malo v primeri z mojo domišljijo. Skozi mesto teče reka Volga. II koncu vošči še vesele božične praznike, ker je bilo pismo oddano dne 6. decembra. na svoj cilj pa je dospelo šele te dni.
Pogreša se Josip Savel j iz Ljubljane, desetnik 12. stotnije 27. domobranskega pešpolka. Odšel je na bojišče dne 15. avgusta, zadnje poročilo od njega je dospelo dne 8. decembra. — Pogreša se od meseca novembra Anton Kralj, domobranski polk št. 27, 3. nadomestna stotnija, doma iz Zapoto-ka nad Igom. — Pogreša se Fran Porenta, desetnik 17. pešpolka, 10. stotnija. — Pogreša se Martin Kovic iz Kresnic, vojak 7. lovskega bataljona. Bil je baje 21. dee. pri Jaslu v Galiciji ujet.
O 27. pešpolku se poroča i/ Karpatov, da je v drugi polovici marca zasedel severni rob gorovja. ki se razteza od Zborova proti zahodu. Zgradili so v zaraščenih gorah strelske jarke in jih zavarovali z žičnimi ograjami. Polk je štel -1000 mož s 460 konji, ko je došel bataljon s stotnikom Arnol-doin Hallerjein. Ker je deževalo več dni, so bili poplavljeni strelski jarki, a deset dni — poročalo se je dne 25. aprila — je lepo, krasno spomladansko vreme. Artilerija strelja uspešno na črte ruske pehote in na rusko artilerijo. Polku poveljuje nekaj časa sem polkovnik Avgust Dorotta, prvemu bataljonu podpolkovnik Daniel pi. Sehnader, drugemu stotnik pl. Imelič. tretjemu major Liegl in četrtemu stotnik Reeli. Armadni višji poveljnik nadvojvoda Friderik si je ogledal zboro-ve postojanke in si je pustil pred-| staviti odlikovane častnike in vojake.
Umrl je dne 1. maja v Skofji Loki učitelj Janko Pianecki po kratki bolezni za pljučnico.
Umrli so v Ljubljani: Marija Remškar, posestnikova hči, 40 1.— Mihael Babnik, posestnik, 42 1.— Mihael Šraj. bivši posestnik, 78 let. — Marija Thomann, sodnega pravdnika vdova. 81 let. — Janez Matoš. bivši premogar, 37 let. — Marija Jamšek, posestnikova žena. 57 let. — Peter Eržen, poljski dninar, 32 let. — Fran j a Žnidar. posestnikova žena. 57 let. — Ivan Nabemik, deželnosodni svetnik v pokoju, 73 let. — Mirko Bizjak, krojačev sin, 19 mesecev. — Edvard Zvannt, sin poštnega pod-uradnika. 6 tednov. — Martin Mali. dninar-liiralec, 57 let. — A-lojzij Zorman, trgovčev sin, 7 mesecev. — Frančiška Stare, vdova sobnega slikarja, 46 let.
Pečenje krompirja. Prodajalec klobas in klobasic v Šolskem drevoredu Peter Aleš je začel s 1. majem peči krompir za pridatek h klobasam in klobasicam kot nadomestilo mesto kruha. Občinstvo prav pridno sega po njem.
Mestna vejna pekarija. Dne 4. maja se je otvorila v Ljubljani mestna vojna pekarija. Kruh so dobiva le na krušne izkaznice. 3. maja se je na Marije Terezije cesti (Jenkova pekarija) in na Turjaškem trgu, bivša Verbičeva prodajalna, prodajal kruh iz mestne pekarije za poskušnjo vsakomur na krušno karto.
Tatvina. Terdinovemu hlapcu Franu Liparju v Ljubljani je bilo i/, hleva ukradene več obleke in nekaj čez 60 K denarja. Tatvino je izvršil neki vojak-begunec, imenom Gregorič. Storilca so aretirali in izročili vojaški oblasti, ki ga je internirala na Gradu.
Radi zlate ure. Jelka Povli, doma iz Obreža na Dolenjskem, se je dne 6. ebruarja zabavala po raznih zabaviščih v Zagrebu s posestnikom Tomom Zmišem. Ko sta zjutraj vzela slovo, je Povhova Zmišu izmaknila zlato uro in ve-' rižico, vredno 232 kron. Zmiš je .drugi dan stvar opazil in jo pri-I javil redarstvu. Toda predno je 'policija izsledila Povhovo, jo je ■ Zmiš srečal na ulici in pri tej priliki mu je vrnila uro z verižico, j Ker pa je bila stvar že prijavlje-j na oblasti, je prišla Povhova pred : sodišče, ki jo je z ozirom na to, da j je ukradene stvari povrnila, obso-i dilo samo na 14 dni zapora.
ŠTAJERSKO.
1 Umrl je v bolnišnici v Brčki v Bosni eetovodja pri trenu Anton Kranjc, rodom iz Maribora.
Umrl je v Celovcu 311etni ože-
njem podlovec lovskega bataljona št. 8 Peter Kolarič iz Vnrber-ga pri Ptuju.
Vcjni kurat Jehart umrl? Iz
Celja poročajo: Tukaj kroži govorica, da je v Čačaku v Srbiji umrl z a neko kužno boleznijo voj ni kurat dr. A. Jehart, bivši celjski nemški pridigar. Dr. A. Jehart je bil z rajnim dr. Jankom Sernecem skupno v ujetništvu in je bil navzoč pri njegovi smrti. Uradno še vest o smrti dr. Jehar-ta menda ni potrjena.
Zopet na bojišču. Hubert Kant. nadkurat pri 11 T. zboru, ki se je nahajal na štirinajstdnevnem dopustu v Mariboru, .se je vrnil zopet na bojišče.
Ruski tabor pri Sterntalu bo skoro končan. Tabor je postavljen na prostoru, kjer je bila poprej skoro sama borova šuma. Prostora bo 30.000 oseb. Vojaško poveljstvo čez barake bo imel vpokojeni oberst Anton Prugg-maver. ki je že došel na lice mesta. Prihodnje dni pričakujejo večje, transporte ujetih Rusov. Govorica, da bo taborišče določeno za begunce iz Galicije, ne temelji na istiniti podlagi. Iz Ptuja poročajo, da bodo za vojaško stražo priujetnikih določeni sami madžarski vojaki. Dobavo potrebščin baje imajo v rokah budimpe-štanski veletržei Rotli in drug. Prebivalstvo v okolici Ptuja in Sterntala ni posebno veselo novih sosedov.
Najdeno truplo. V občini Št. Lambert, okoli 2 km od železniške postaje Zagorje, na levem bregu Save. so našli naplavljeno truplo neznanega okoli 451etnega moža.
Draginja. Iz. M a ribora poročajo: Cene raznim živilom so zopet izdatno poskočile. Najobčutljivejše so seveda pri onem živežu, ki je često popolnoma nepogrešljiv. Posebno čutiti je to pri mesu. Čuditi se seveda temu ni posebno. Preveliki konsum začetkom vojne je stanje vse živine izdatno znižal, tako da po severnem Spodnjem Stajerju kmalu sploh ne bo več dobiti primerne klavne živine. Ne dolgo temu, sredi aprila, se je na sejmu prodajalo 4 do 5 tednov staro tele za 120 K do 170 K, a tele 8 do 9 mesecev po 11K>K do 220 K. Kravo, srednjo, se je namestoma plačevalo po 600 K. a vola do 1400 K. Svinjine je zelo malo in se podražila ponekodi za en in polkrat. Brav je istotako poskočila v ceni za dobro tretjino. Mnogo krivde, zlasti pri mesu, je tudi na odjemalcih, ki večinoma kupujejo živino na prvo ceno. Z moko, oljem itd. ter s špiritom je isto. Poslednji se prodaja po 1 K 30 vin. liter v mestu, le v skladišču železničarjev se dobi še po 72 vin. liter. [Mleko velja 36 vin. in le redko je dobiti jajce za 10 vin. Preskrba civilnega prebivalstva je bila skraja, v kolikor je prišla kot oskrbovateljiea v po-štev občina, zelo okorna. Šele na javno zahtevo se je magistrat potrudil, poskrbeti za več prodaja-lišč, oziroma oddajališč krušnih, močnih in rižovih kart. Naval k tem oddaj al iščem je vedno zelo velik. Od 25. aprila naprej tudi po gostilnah in restavracijah ni dobiti več kruha brez krušnega listka, raziin na kolodvorski restavraciji, pa tudi tu le za tiste, ki se z voznim listkom izkažejo, da imajo pred seboj daljšo vožnjo.
Zopet krušne karte. Uravnava krušnih kart ter preskrba živeža za prebivalstvo se v Mariboru iz-preminja, kakor izpreminja luna svojo obliko. Magistrat namreč zopet uradno naznanja, da se pisarne za oddajo krušnih kavt in izkaznic za moko prenesejo iz dosedanjih prostorov na magistratu v dekliško meščansko šolo (telovadnico) na Stolnem trgu v poslopju nemške šparkase. Krušne izkaznice se bodo prihodnje tedne izdajale vsak četrtek, petek in soboto od 4. do 7. ure popoldne. — Mariborski magistrat jc baje na kupil toliko moke, riža in krompirja za mestno prebivalstvo, da bodo zaloge zadostovale do konca avgusta.
Prestavljen je iz Maribora v Ljubno blagajnik na mariborskem kolodvoru Ivan Kejžar.
Preselitev. Dvorni svetnik v i pokoju dr. Fran Vovšek je zapustil s svojo družino Maribor in se nastanil v Gradcu.
Vlom v župnišče. Z Jane poro čajo: Dne 25. aprila zjutraj med sv. mašo so vlomili tatje v tukajšnje župnišče. Na spodnji strani župnišča so pri kletinem oknu preščipnili močno železno omrežje, zlezli skozi odprtino v klet in
od tu naravnost v prvo nadstropje v župnikovo stanovanje, kjer so vse preiskali in premet ali. Vse, kar je bilo zaklenjenega, so s silo odprli. Tudi cerkveno skrinjico so odprli. Iskali so samo denarja, drugo so pustili. Vzeli so samih dvovinarnikov za 60 kron. mnogo kron in drugega drobiža. Vsa znamenja kažejo, da so morali biti zelo spretni in vajeni tega rokodelstva. Ukrenilo se je takoj vse potrebno, da pridejo pravici v roke.
Ponesrečilo se mu je. France Werdan, 42 let star. v št. Juriju rojen, konjski mešetnr brez stalnega bivališča, devetkrat zaradi tatvine predkaznovan. se je mudil dne 19. januarja t. 1. v Spodnjem Logatcu. Vtihotapil se je v hišo posestnika Ivana Siberia, kjer je iz nezaklenjene sobe drugega nadstropja izmaknil raznih dragocenosti v skupni vrednosti 1364 K 50 vin. in se neopazen odstranil. Posrečilo se je pa orožnikom še isti dan, in sicer par ur po storjeni tatvini, ga prijeti in mu odvzeti vse ukradene predmete. Obdolženec storjene tatvine ni mogel utajiti in sodišče ga je z ozirom na njegove predkazni obsodilo na tri leta težke ječe.
KOROŠKO.
Uspešno delo pclicije. Celovškemu listu "Freie Stimmen?' po-1 ročajo iz Pontabelja: Zadnji čas se je posrečilo naši previdni obmejni straži, da je prijela več sumljivih oseb. ki so jih izročili večinoma vojaškemu sodišču. Med drugim so prijeli nekega vojaškega odvetnika, ki je potoval z napačnim potnim listom. Po spretnem zaslišanju so mu dokazali krivdo in ga izročili sodišču. Drugi slučaji tičejo zopet oseb«', ki jih zasleduje sodnija in vojaške begunce. Delovanje zasluži priznanje temboljc, ker se mora le kratko časa porabiti za pre-j gled in ker se mora gledati nato,! da niso prizadeti nedolžni.
PRIMORSKO.
V ruskem ujetništvu se nahajata pravnik J. Furlani, rodom iz Dekanov, in Fran Vatovec, trgovec z oljem v Trstu.
Dr. Zdešar, bogoslovni profesor v Gorici, se še vedno nahaja v francoskem ujetništvu. "Grazer Volksblatt'' poroča: Profesor dr. Bayer, ki je bil osem mesecev v vojnem ujetništvu na Franco-' skem, je došel v Gradec. Vest, da bi bila izpuščena tudi grof Czer-nin in superior dr. Zdešar, se ne potrjuje.	|
Stotnik umrl. V Lo vrani j v u-rarl stotnik domobranske havbič-ne divizije Edvard Zottig.
Smrt učitelja. Iz Sežane poročajo, da je umrl učitelj Josip Ma-horčie. Zadnji čas je služboval v . Dutovljali.|^k B :H
Umrl je v Budanjah pri Vipavi Ivan Curk, bratranec stavbnega podjetnika Matka Curk v Tržiču, f Ves čas, odkar je šel podjetnik v ( vojno, ga je spretno nadomesto-val pri gradbi "Našega doma*' v, Tržiču, kjer je najbrže tudi staknil bolezen.
Poročil se je v Gorici trgovec Anton Koritnik z gdč. Ido Brgin-čevo iz Srpenice.
Privatni avtomobili smejo v smislu odredbe tržaškega namest-ništva voziti od 9. ure zvečer do ">. ure zjutraj v političnih okrajih Gorica, Gradišče, Tržič (Monfal-cone) in Tolmin samo če imajo i dovoljenje brigadnega poveljstva v Gorici. (Sedaj ne več, odkar je vojna z Italijo! Op. ured.)	|
Istrska deželna bolnišnica. TzJ Poreča poročajo: Del istrske de-i želne bolnišnice se za dobo vojne.' torej začasno, premesti iz Pulja v Poreč, kjer se namesti v dežel-1 nem agrarnem zavodu in v mest-1 ni ubožniei, katero je dalo mesto v to svrho brezplačno na razpolago.	1
Škofje v Gorici. "Edinost" poroča, da so dospeli v Gorico škofje : dr. Jeglič iz Ljubljane, dr. Karlin iz Trsta, Pederzolli iz Poreča in dr. Mahnič s Krka, da se udeleže škofovske konference pod predsedstvom knezoškofa dr. Se-deja.
Nevžiten kruh. "Edinost" poroča, da nekateri peki v Trstu prodajajo kruh, v katerem se dobe kosi gnilega krompirja.
DALMACIJA.
Pridelek vina. "Zadrugar" poroča na temelju uradne statistike, da se je v Dalmaciji pridelalo v letu 1914. 1,084,000 hektolitrov vina. Največ se ga je pridelalo v} šibeniškem okraju, in sicer 197 tisoč hektolitrov.
&adn ]t kako irr.Stvo namenjeno knpp.i bander?, sua tare, regal je
godb« u.fitiumcLit, Cape itd., ali pa kadar potrebujete uro, Tariiico, priraek-t rata a itd., ne Vupite prej nikjer, da todi mene za cene vpražate. Upralanje V»i atane le 2:. p ai bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pilite poaj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328.
v*

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postreženl.
Zmanjšane cene za elektriko
Dne 1. maja se je maksimalno ceno za elektriko v Manhattanu in skoro celem Bronxu znižalo od 10 na osem centov za kilovatno uro. Pri tem pa ni všteta dobava žarnic ali pa skrb za obločnice.
Od sedaj naprej ne sme biti niti najmanjšega dvoma, da je elektrika najbolj ekonomska in zadovoljiva oblika razsvetljave in gonilne sile.
Oglejte si eno naših prodajalen-podruž-nic in videli boste, kako poceni lahko rabite elektriko.
The New York Edison Company
At Your Service $
General Offices: Irving Place nnd 15th Street Telephone : Stuyvcsaut 5600
Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public
424 Broadway Spring 9890 * 121 W 42d £t 126 Delancey St Orchard 1960	151 E 36th St
10 Irving PI Stuyvesant 5600	27 E 125th St
*362 IL 149th Street Melrose 3340 *Open Until Midnight Night and Emergency Call: Madison Square 6C01
Bryant 5262 Lenox 7780 Harlem 4020
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki in državniki o knjigi Berte pL Snttner
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo eem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da •e bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jib kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jib spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlina) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga naSla svoje apostolje, ki bi šli žnjo križemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da ae ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV. Naročajte jo pri:	/
Slovenic Publishing Co.,
82 Gortlandt Street,
New York City, N. Y.

w
' ^ - 1


GLAS NARODA, iS. MAJA. 1915.
i Nadaljevanje). »
Malo novincev si jc vzelo in-srečo v resnici k srcu in Marcela ni pričakovala o«l strani Robana nob.-m-«ra odpora. Res. «la ga je bila v.-.krnt slišala. kako j«- zabavljal na armado in < Vsa rja. Isto so pa delali tudi drugi možki v Kroinlaix. Ko pa je prišla ura ter so bili poklicani, so postali veseli ter so šli.
_ Poglej. Koban ! — jc rekla t«-r dvignila šopek z dolgim pisanim trakom, kater.-ga }<• držala v roki. — Poglej! To sem prinesla za tebe!
Vsak iame.l noviiic. v je imel lak šoy>« k in tudi stari korporal je nosil ta okras. k. Vsi so nazdravljali, ko je stopila Marcela ua-prej. —
Roban se j«' divje ozrl naokrog.
—	Proč od men«-! Ne dotaknite se me! — je zakričal ter iztegnil roki. —
____ Ali ga slišiš? — je rekel Mikel Grallon s prezirljivim smehom.
—	Fant j«' znorel! — je rekel korporal.
—	Roban, ali ne razumeš?! — j«- rekla Marcela, vsa prestrašena vsled divjega pogleda svojega ljubimca. — -laz sem potegnila mesto tebe, k«-r si me prosil; nisem želela, da bi šel. a božja volja je bila [ako in ti boš služil d ob r.-ga Cesarja z Gildasom in drugimi vred. Saj s,- vendar ne boš jezil, tla j<- prišlo tako? Sam si mi rekel, naj potegnem v tvojem imenu in seda j si kralj novincev in tu je tvoj šopek. Pusti, da ti ga pripnein na prsi!
Iz žepa svojega predpasnika je potegnila šivanko in nit ter stopila bližje. On se ni premaknil, a na obrazu se mu je poznalo, kako straš<n boj bojuj«- v svoji duši. Pogled je imel povešen. V hipu so njene nežni prsti pritrdili šopek na njegovo suknjo.
Zopet s,- j.- dvignilo odobravanje in korporal je pokimal kot da bi hotel reči:
— Aretirajte ga! — je zavpil korporal.
Rolian pa je metal ljudi na levo in desno kot da so iz slame. Postavila sta se mu nasproti tudi Gildas in Hoel in Rohan je za trenutek pomišljal. kajti bila sta bratranca in brata Marcele. Nato pa je prijel Gildasa, ga potisnil v Hoela in oba sta se takoj znašla na tleh. —
Rohan je obstal še za trenutek, se ozrl v Marcelo ter izginil nato v temini.
Na večer istega dne je sedel oče Roland, župnik, v svoji sobi pred velikim ognjem, ki je gorel v kaminu. Soba je bila borno opravljana brez vsakega komforta. Župnik je čital v neki knjigi, ko je naenkrat nekdo potrkal na vrata.
Takoj za služkinjo, ki je prišla v sobo. je stopal mož, v katerem je oče Rohan takoj spoznal Robana Gwenferna.
V trenutku, ko sta bila sama. se je Rohan približal župniku ter ; mu rekel s tihim, a spoštljivim glasom: — Oče Roland, prišel sem i*-kat vaše pomoči . . .
Župnik se je zganil, a je hitro zaprl knjigo ter rekel : — Sedi.
Rohan je zmajal z glavo ter obstal.
— Izžreban sem bil pri konskripciji. Nisem z lastno roko potegnil rtevilke in morda bi lahko protestiral, kajti ni me bilo pri žrebanju. Jiilo bi pa isto. kajti od pričetka sem vedel., tla ni nobenega izhoda. * Vsar si izbere močne in jaz sem močan, -laz sem se pa odločil, oče Roland: — nikdar ne pojdem na vojno. Premislil sem vse. skozi .11 skozi ter bi raj še umrl. Čudite se. vidim, in delate se kot da ne razumete. Dobro, razumite to: — jaz ne bom nikdar vojak! To je .ako gotovo kot smrt. tako neizpremenljivo kot je grob.
(Nadaljuje se).
HARMONIKE
trtdi« ta aauMlJtTo. V aopr»va
mkto po«!]*, fc«r mmm '« aa« 1« lat takaj v trn »oahu 1k m'»J v m-loau. V poprav«
Veliki vojni atlas
htrra kna MJ»Uri>
JOHN WENZEL ltlT M. flt. H. Oltrel&nd. Ohio.
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-stdh posestev vseh yelesil.
Za slovenske grafofonske plošče, Colombia graf of one, zlatnino in srebrnino obrnite se name.
A. J. TERBOYEC, Frontenae,	Kana.
(7—11 v »ob)
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vee bolezni moške, Senike in otročje Ml ;t..t Ohio St., [Alleghenyj N. S. PUt»barf. P*
'Mnaratl 'Hotala PtrHnri — Kar tin. J. t. I in 4 rocijc naravno do moie hifie
—	To je bilo dobro!
—	In sedaj naprej! — j.
rekel. — Pili bomo na njegovo zdrav-
je Roban zga-
Vse si' je pričelo gnesti k vratom, a naenkrat nil kot zbil jen i/, globokih sanj ter zakričal:
—	Stojte!
Vsi so obstali in mati Gvveitfern je stopila bližje ter prijela sina za roko.
—	Vi vsi ste blazni in zdi s.* mi. da bom zblaznil tudi jaz. Kaj pa mi pripovedujete o neki konskripciji in o nekem Cesarju? Jaz vas ne razumem! Vem le. da sle vsi blazni in da je moj stric najbolj blazen med vsemi. Vi pravite, da je moje ime izžrebano in da bom moral iti jaz ubijat ali pa biti ubit? Jaz vam pa rečeni, da more le Bog satu izžrebati moje ime in jaz ne bom prestavil nobene noge. nikoli, nikoli! Peklo naj požre vašega ( sarja! Peklo naj požre njega' in njegovo konskripcijo! Izročam njega kot ta šopek, ki ste mi ga dali,---plamenom!	i
Kot podivjan je strgal šopek s prs ter ga vrgel v ogenj. Vsi so bili stali kot okameneli in mati Gwenfern je glasno zaplakala.
—	Tiho. mati! — je rekel. Nato pa se je zopet obrnil k novincem in korporalu ter nadaljeval kriče: — Vaš Cesar me lahko ubije, a me ne more prisiliti, da bi bil vojak. Pred Pogoni mu odrekam pravico, da lile pozove, da se borim zanj. kajti on je Hudič v človeški podobi Ako bi imel vsak človek v Franciji srce kot jaz. bi ne vladal niti en dan več. kajti ne imel bi nobene armade, nobene ovčice, da jo poved e v klavnico. Pojdite k vašemu Cesarju in opravljajte krvavo delo. — jaz pa bom ostal doma !
Vi s ta čas se ni niti enkrat ozrl v Marcelo. Sedaj se mu je približala ter vskliknila:
—	Rohan! Za božjo voljo, prenehaj! Blazne stvari govoriš!
Se vedno se ni ozrl vanjo, niti ji odgovoril. Gildas Derval se je umeNal ter rekel:
—	Zdi se mi. da velja za Robana le ena beseda. On je boja z 1 j i v e e!
Roban h«- je zganil, a se premagal ter mirno zrl na govornika. M«-d tem časom pa si je opomogel stari korporal, ki je stal kot oka-liienel vsled začudenja in ogorčenja.
—	Pozor! — je zakričal na «Has, ves za r i pel v obraz. — Gildas ima prav! Kolian (l\v«»nlWii je bojazljive« in še nekaj več! On je pes in govori bogoskrunstva! Poslušajte, vi. ki se greste borit kot možje /.a svojo domovino: — ta mož je bojazljivee in pes. Mati GwenfVrn. tvoj sin je proklet! Marcela, tvoj bratranec je pes: Govoril je besede. — izdajalske in nesramne — in proklel je sveto ime našega očeta. Cesarja. — In on še vedno živi! . . .
Situacija j«' postajala naravnost strašna. Rohan je stal pokonci t-^r kljubovalno gledal na strica iu druge, a še vedno je drža! mater /a roko. Mati (iwenfern. uboga ženica, ni mogla prenesti, da s.' je tako govorilo o njenem sinu. Vsa v solzah je vskliknila :	k Ruen Derval. grdo je tako govoriti o mojem dečku!
—	Tiho. mati!	t
Trenutni naval strasti je ponehal in Roban je stal kot poraren.'
Pozor! j«* zopet zakričal korporal. — Bodimo usmiljeni! — Mogoče je fantu slabo, mogoče je izven uma. Vsaj upajmo, da j«* tako. Naj pride jutri ter prosi odpuščanja dobrega Cesarja. Ako pa ne pride, ga bomo poiskali! Ne bo nas osramotil brez vzroka. On misli, da je zelo močan, a kaj je moč enega moža proti naši. proti moči
Cesarja? Rečem vam. da ga bomo lovili, če treba.---kot lisico.
kot psa iu jaz. njegov stric, vas bom vodil! ... Z njegovo ali proti njegovi volji se vam bo pridružil, zapomnite si to. Ako bo pa šel ne rad. naj ga poišče prva krogla v prvi bitki ter pobije na tla bo
jazljivca.---psa!
Rohan ni ničesar rekel ter mirno stal. z mrtvaškim smehom na licu. Besede so bile nepotrebne sedaj, ko je prišla ta strašna ura. — fsmrtna tišina je vladala v sobi. »ločim so vse oči zrle s strahom in prozo na upornika. Naenkrat je stopila Marcela naprej ter se postavila med strica in Robana.
—	Vaše besede so preostre, stric Ewen. in vi ne razumete vsega. Rohan ni mislil tako kot je rekel. Govoril je v razburjenju in ta-; krat niso ljudje pri pravi pameti. On pa ni strahopetne«, temveč pogumen mož. — najpogumnejši med vsemi!	j
Čuti je bilo nasprotujoče glasove.
—	Tiho. Marcela. — je rekel korporal.
—	Ne bom tiho. kajti moja krivila je in jaz sem prinesla slabo itrečo svojemu bratrancu. Rohan, ali mi hočeš odpustiti? Molila sem, da bi se ne zgodilo tako. a bila je božja volja in Bog in svetniki te ' bodo varovali, ko pojdeš v vojno!
Rohan »e je z žalostjo ozrl v obraz deklice in ko je videl njene solzne oči. mu je pričelo pokati srce. Prijel jo je za roko ter jo pred vsemi poljubil.
Iz množice pa ne je naenkrat pririnil zloben obraz.
—	Žalostno je videti. — je kričal Mikel Grallon. — lepo deklico, ki zgublja vse svoje nagnenje nad strahopetcem, dočim---
Ni mogel dokončati svojih besed, kajti Rohan je bil iztegnil roko ter ga poti r l z enim udarcem na tla. Grallon se je zgrudil kot zadet od strele. Vsi možje so divje zakričali, ženske so pričele vikati in Marcela se je strahotna umaknila, dočim je stopil Rohan proti vratom.
—	Primite ga! Držite ga! Ubijte ga! — so kričali nekateri.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je 21 pri 28 palclH.
Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Lit. d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Kemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi bo vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
inuuirjijnirjBriagfafiH^^
Za en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE.
*'Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije
«faiar»iinjnipjaiai^^
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Thl Bureau of Industries amd Immigration" za državo New
York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali a katerimi te je slabo ravnalo.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostil«.
Daje se informacije v naturalizacij skih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELA VSO DEPARTMENT
(State Department of Labor)
BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Torku: 2C East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne to i ▼ arado »večer od « do 10
POZOR ROJAKI 1
Najbolj u-•peš no ma-žilo za Sen- r ske in moške lase. kakor tudi za moške brke in brado, i Ako se rabi to ' mazilo. zra-| Btejo V 6 tednih krasni.
gosti in dolgi
lasje. kakor
tudi moškim krasne brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje ▼ rokah, nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, i rane. opekline, bule. ture. kraste in flrrinte. potne noge, kurje oči, bradovice, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHČIČ, 1093 E. 64 th St, Cleveland, Ohio.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH
Obsega 11 raznih zemljevidov, aa 20tih straneh in vsaka stran je 104 pri 134 palca velike
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obsega cev at ramih zemljevidom •a 8 straneh, veaka straD 8 pri 14 palccv.
Cena samo 15 centov.
Vil Mmljevidi bo narejeni v raznih barvah, da ae vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre-bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15o. v znamkah in natančen našlo* ln mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas Pri večjs» odjema damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y
& ® ® <s>
NAJBOLJŠA
<*)<*) O)
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena ? platna vezani $1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. dobs isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. G air Ave., N. 8.
(Jwpapie generale fiansaiiaDiip
(Francoska parobrodna družba.)
Olraktna Črta do Haira, Pariza, Švica, Inomasta lo L)ebl]aa»
•AaraovENc*
mm 4» vijaka
•LASAVOfC aa vijaka
"tAiAfBflitft*"
iA'flUK:
J
tkteago", "U TooraiM", "Eocfcambeaa" m 'Niagara' klavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORfe
•orner Fear) St., tfbftsaferoagfc Salldlng pqftnl parnild odplnjejo vodno ob srsdab la prUtaaJJfe
IT I 1
Najmodernejša
TISKARNA
"GLAS NARODA"
Uvrftaje vsakovrstne tiskovine po nlikih
Delo *knsns._lsvrisje prosta t to* jA UnQako orfsnWraMw Posebnost as Mtvcsa pravila, skrsftsktjnfcO, cmMM,
Vsa naročila poiljits a^
Slovenic Publishing Company,
82 Cordandt Street, New York, N. t.
i ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS J VEČJI IN NAJCENEJŠI DNE VNIK.
NARODA", NAJ-_____^m^AAI
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do 1obrega|sem [se prepričal, dal dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta9 da potrebujejo pošiljatve ▼ sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev (sorodnikom in znancem t staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino!-]vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.