Od IRAM-a do BuzAr-a – zgodovina digitalnega arhiviranja glasbene kulturne dedišc ˇine v Makedoniji Trena Jordanoska Univerza sv. Cirila in Metoda Skopje, Makedonija Fakulteta za glasbeno umetnost trenajordanoska@t-home.mk Povzetek IRAM (Inštitut za raziskovanje in arhiviranje glasbe) je presenetljiv primer digitalnega arhiva, ki temelji na navdušenju ustanovitelja Dimitrija Bužarovskega in skupine mladih makedonskih znanstve- nikov. Digitalizacija osmih zvočnih in prepisov zbirk balkanskih kul- tur in tradicij (glasba, pripovedi, narečja), ki so jih zapisali vodilni makedonski etnomuzikologi in jezikoslovci v letih od 1950 do1980, in štiri video zbirke s Kosova in zahodne Makedonije, ki so jih za- beležili 2009-2011, kar sodi med bogato multimedijsko gradivo, ki je shranjeno v tem arhivu. Leta 2012 je bila njegova vsebina prenesena na BuzAr (Arhiv Bužarovskega) z namenom, da se ohrani vitalnost in dolgo življenje digitaliziranih artefaktov. Ključne besede: Iram, BuzAr, digitalno arhiviranje, glasbena kultur- na dediščina, Dimitrije Bužarovski. From IRAM to BuzAr – a history of digital archiving of music cul- tural heritage in Macedonia Abstract IRAM (Institute for Research and Archiving of Music) is an aston- ishing example of a digital archive based on the enthusiasm of his founder Dimitrije Bužarovski, and that of a group of young Mace- donian scientists. The digitisation of eight audio and transcription collections of Balkan cultures and traditions (music, tales, dialects and customs) recorded by the leading Macedonian ethnomusicolo- gists and linguists 1950–1980, and four video collections from Kosovo and Western Macedonia recorded 2009–2011, are among the richest multimedia materials stored in this archive. In 2012 its contents were transferred to BuzAr (Buzarovski Archive), to keep the vitality and longevity of the digitized artifacts. Keywords: IRAM, BuzAr, digital archiving, musical cultural heri- tage, Dimitrije Bužarovski. Ko je leta 1999 Dimitrije Bužarovski utemeljeval idejo o Inšti- tutu za raziskovanje in arhiviranje glasbe (IRAM), si še nihče ni predstavljal, da bo iz nje vzniknil velik projekt, ki bo zazna- moval novo obdobje v muzikološkem in etnomuzikološkem krogu makedonske glasbene kulture v prvem desetletju novega tisočletja. Čeprav je bila glavna dejavnost IRAM-a zamišljena kot prenos glasbene kulturne dediščine iz analogne v digitalno obliko, je IRAM prav kmalu postal središče, okrog katerega – poleg digitalnega arhiviranja samega – raste in se razvija po- polnoma nov sklop znanstvenih, izobraževalnih in umetniških 11 Raziskave 1 Zac ˇetki, Macedonian Music Council in mmc. edu.mk Leta 1996 je Buzarovski ustanovil Makedonski glasbeni svet (Macedonian Music Council), ki takoj postal član IMCA (In- ternational Music Council, UNESCO). Nosilna ideja je bila združiti vse institucije, ki se v Makedoniji ukvarjajo z glasbo, v eno telo, ki bi lahko pomenilo močan lobi pri oblikovanju glasbenokulturne politike v državi. Kljub dejstvu, da so vse več- je institucije (Fakulteta za glasbo, Makedonska filharmonija, Makedonska opera in balet, festivali Ohridsko poletje, Skopsko poletje in Skopski jazz festival, Zveza skladateljev, Zveza izva- jalcev glasbe, Združenje glasbenih učiteljev, Glasbena mladina) privolile v to in sprejele udeležbo, je kmalu začelo upadati zani- manje članic za sodelovanje in skupne akcije, medtem ko se je delo MMC-a zreduciralo na volontersko vzdrževanje prve ma- kedonske spletne strani mmc.edu.mk. Oblikovanje domene ja- nuarja 1997 z namenom promotivne dejavnosti (podobno de- javnostim glasbeno-informacijskih središč v drugih državah) ima pionirski pomen za distribucijo informacij o glasbenem življenju v Makedoniji na svetovnem spletu. Pozneje, najprej IRAM, nato pa BuzAr, prevzame domeno in njeno vzdrževanje do julija 2014. Univerza v Pittsburghu (ZDA) je domeni omogočila brezplačno gostovanje na svojem strežniku, k čemur je še zlasti pripomogel prof. dr. George Mitrevski, ki je bil v tistem času gostujoči pro- fesor na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju. Dr. Mitrevski je prav tako pomagal oblikovati prvo stran, navigacijo in upo- -rabo FTP-storitev za redno posodabljanje spletne strani. Leta 1998 so mmc.edu.mk namestili na strežnik UNET v Skopju, ki je prav tako brezplačno gostil stran do januarja 2003. Regi- stracijo domene so dokončno opravili leta 1998 (prejšnji naslov je bil del UP-strani). Od leta 2003 domeno mmc.edu.mk gosti makedonski Telekom, ki je dal na voljo tudi brezplačno upora- bo svojega avdio in video strežnika (Bužarovski 2007: 2). dejavnosti. Pionirski poseg v digitalizacijo zvočne kulturne dediščine se je kmalu razširil na grafične, besedilne in avdiovi- zualne vsebine, ki omogočajo nadaljnje raziskave na področju vseh znanstvenih disciplin, ki se ukvarjajo s fenome-nom glas- bene kulture. Gotovo je, da je tako opredmeteno idejo lahko postavila na noge le izjemno kompleksna oseba, ki je že imela znanje in dolgoletne izkušnje pri delu z analogno in digitalno tehnolo- gijo obdelave zvoka, dizajniranja studija (delovnega prostora) in njegovega infrastrukturnega opremljanja ter vzdrževanja; ki se je ukvarjala z izobraževanjem in usposabljanjem znanstve- no-raziskovalnega osebja za delo z novimi tehnologijami; in ki je, povrh vsega, imela za seboj bogato znanstvenoraziskovalno oziroma muzikološko dejavnost. Ob upoštevanju, da je bila ideja takrat še povsem nova, je to pomenilo projekt, ki je terjal tehnične, materialne in človeške vire, na koncu pa tudi pod- jetniški duh in osebnost, sposobno najti finančna sredstva in združiti vse te vire v en sam, učinkovit mehanizem. Zaradi vsega navedenega IRAM vse do danes istovetijo z ime- nom Dimitrija Bužarovskega, ki je bil ves čas tudi njegov upra- vitelj. Leta 2012 je dal IRAM preimenovati v BuzAr (Arhiv Bužarovskega), kar naj bi zagotovilo njegov nadaljnji obstoj, ki bi tako postal neodvisen od lokalnih gospodarskih pretresov in sprememb v kulturni politiki. S tem se je nadaljevala vital- nost tega arhiva, ki je dokazal, da je na podlagi entuziazma in prostovoljstva ob hkratnem profesionalnem delu in odnosu do raziskovanja in arhiviranja vendarle mogoče doseči rezultate, ki daleč presegajo to, kar počno državne subvencionirane in- stitucije. Med najbolj pomembnimi priznanji za dosedanje re- zultate IRAM-a je verjetno dejstvo, da ga je dr. Dietrich Schül- ler, dolgoletni direktor najstarejšega zvočnega arhiva na svetu (Phonogrammarchiv, Österreichische Akademie der Wissen- schaften), v poročilu Audiovisual research collections and their preservation (2008: 26, 27) uvrstil med največje poklicne arhive v Vzhodni Evropi. Ob tem kaže poudariti, da prostovoljstvo in navdušenje, ki sta glavni značilnosti tega arhiva, nista – po mnenju Bužarovskega – nekaj novega, saj je bil že pred njego- vim nastankom in je danes prav tako levji delež raziskovalnega dela v družboslovju in humanistiki zasnovan na istem načelu. Prepričan je, da je projekt le nadaljevanje osebne vneme in de- lovnih naložb, ki so jih prispevali etnomuzikologi, folkloristi in jezikoslovci pri zbiranju in snemanju kolekcij, ki so bile digita- lizirane v IRAM-u oziroma v BuzAr-u. Zato smo se odločili predstaviti v tem besedilu edinstveno de- javnost digitalnega arhiva IRAM/BuzAr, ki je dala in še daje odlične rezultate in s tem prispeva k ohranitvi kulturne dedi- ščine v regiji. Glede na dejstvo, da kompleksnost gradiva one- mogoča – vsekakor pa otežkoča – idealno klasificiranje, smo uporabili kombinacijo kronološkega pristopa in klasifikacije po posameznih vprašanjih. 10 Dimitrije Bužarovski v glavnem studiu (2008) 12 Poleg Bužarovskega se veliko dodiplomskih in podiplomskih študentov ter doktorandov udeležuje dizajniranja in vzdrževan- ja posameznih delov strani. Zasnovana kot statična spletna stran je ostala v bistvu nespremenjena vse do danes – predvsem zaradi zelo ugodne in hitre navigacije. Poleg tega je njena dol- goletna prisotnost na svetovnem spletu prispevala svoje k viso- ki bonitetni oceni indeksiranih strani. Še posebno pomembno je, da je samo tri leta po namestitvi stran postala največja baza makedonske glasbene kulture in aktualnih dogodkov na inter- netu (Prav tam: 3). Angleški jezik je bil že na začetku izbran kot lingua franca, kar je prav tako prispevalo k uspešni distribuciji strani, medtem ko je bilo prvo gradivo v makedonščini postavljeno leta 2006. Sčasoma – zlasti ko sta se pojavila prvi avdio in video – je bilo treba stran sproti predelovati zaradi omejenosti prostora na strežniku; zato je bilo kar precej gradiva prenesenega v arhiv. Vendar že samo oblikovanje digitalne podatkovne baze z in- formacijami o makedonski glasbeni kulturi nedvomno vodi k nadaljnji digitalizaciji kulturne dediščine, kar dodatno priča o sistematičnosti Bužarovskega pri načrtovanju dejavnosti, ki jih je imel za ključne v razvoju makedonske glasbene kulture. Kot glavna komunikacijsko-informacijska povezava z javnost- jo in vsemi zainteresiranimi uporabniki je stran mmc.edu.mk odigrala zelo pomembno vlogo pri spodbujanju in širjenju idej IRAM-a/BuzAr-a. Njen razvoj v celoti odraža stopnje razvoja informacijske tehnologije: – besedilne datoteke in grafi (1997), – fotografije (2000), – avdio mp3- in MIDI-datoteke (2002), – avdio streaming datoteke (format Real Audio G2) (januar 2003), – video datoteke (oktober 2003), – video streaming datoteke (januar 2005) (Prav tam: 2). V njej so se pojavljali različni deli, ki – po drugi strani – kažejo na zelo široko in bogato dejavnost IRAM-a/BuzAr-a: – študentski internetni radio (prva oddaja 24. januarja 2003; vsebuje 112 radijskih oddaj v formatih Real Audio G2 ali mp3), – kronika filmov (prvi video objavljen 14. oktobra 2003; vsebuje več kot 170 kratkih filmov v formatu QuickTime Movie MPEG-1, o koncertih, konferencah, predstavitvah, zagovorih disertacij itd.), – konference (prva konferenca 22. novembra 2001; vsebuje elektronske izdaje besedil osemnajstih mednarodnih kon- ferenc v organizaciji IRAM-a/BuzAr-a, v formatih html in pdf), – film Tempus v Makedoniji (prvi film v streaming video for- matu, v dolžini 60 minut), – informacije o skladateljih, izvajalcih, muzikologih in etno- muzikologih iz Makedonije, – vodnik skozi glasbene dogodke (najave dogodkov v make- donskem glasbenokulturnem življenju), – digitalna knjižnica knjig, kritik, esejev in člankov, diploms- kih nalog, magistrskih tez in doktorskih disertacij v formatu pdf, – publikacije – avdio povezava z melogramsko zbirko Firfova – CD-ROM 1 (odlomek), – mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov Ohridski bi- seri, – Western Balkan Project in Music Education – Winter School 2006. Od leta 2012 je BuzAr popolnoma prevzel vzdrževanje strani, pri čemer je zasnovana nova glavna stran z logotipom ter ob- javo novic in povezav do drugih delov, in sicer za video (Flash Video, format FLV, vgrajen v html), avdio, kritike, knjige, znanstvena besedila in življenjepis Bužarovskega. Julija 2014 je dobil BuzAr novo domeno buzar.mk. 2 Prvo snemanje in prvi CD Takoj po izvolitivi za dekana FMU (Fakultete za glasbo) 1 leta 1995 (bil je dekan v dveh mandatih, 1995–1997 in 1997–1999) se je Bužarovski močno angažiral pri pospeševanju intenzivno- sti vseh njenih dejavnosti. Z odpiranjem magistrskega študija je začela fakulteta razvijati magistrski program Menedžmentv kulturi in umetnosti, prva na Balkanu pa je odprla tudi doktors- ki študij kompozicije in interpretacije. V tem smislu izstopa strategija Bužarovskega za postopno višanje ravni univerzite- tnega orkestra in pevskega zbora, ki kar kmalu začneta izvajati repertoar z visokimi umetniškimi zahtevami (Stravinski, Pro- kofjev, Hindemith, W agner idr.). Razvoj obeh ansamblov FMU je zaokrožila kompletna postavitev odrskega dela, komične opere Despina in Mister Dox (op. 35 Bužarovskega); opera je spomladi 2001 doživela kar devetnajst izvedb v Makedoniji in v Wiener Kammeroper. IRAM je rezultat planske strategije Bužarovskega in se smiselno vklaplja v njegove načrte za oživljanje celotne dejavnosti FMU v Skopju; to je, da z IRAM-om kot inštitutom, v katerem naj bi postopoma digitalizirali zvočno kulturno dediščino (vendar bi sproti snemali tudi dogodke iz sodobne glasbene kulture), lah- ko FMU integralno zaokroži svojo izobraževalno, ustvarjalno in znanstveno dimenzijo. Leta 1999 je Bužarovskemu uspelo od Evropske komisije dobiti prvi Tempus Project (gre za JEP 13567/1998, konzorcija, ki ga sestavljata Koninklijke Academie van Beeldende Kunsten iz Haaga in Trinity College of Music z University of London); ta mu je omogočil dobaviti opremo za prvi studio in pripraviti otvoritev oddelka za sonologijo, ki je sprejel prve študente v študijskem letu 2000/01. Cilji programa so usposabljanje študentov iz teoretičnih in pe- dagoških oddelkov za delo z elektronskimi in računalniškimi napravami v teoriji in izobraževanju, usposabljanje študentov 1 Fakultet za muzička umetnost, op. p. Od IRAM-a do BuzAr-a – zgodovina digitalnega arhiviranja glasbene kulturne dedišc ˇine v Makedoniji 13 Raziskave za snemanje in arhiviranje glasbe ter usposabljanje skladateljev za ustvarjalno delo z elektronskimi in računalniškimi napra- vami (Bužarovski 2002a: 4). Omenjeni prvi studio je vseboval veliko različnih analognih in digitalnih naprav, med njimi ra- čunalnike Power Macintosh G3 in G4, programsko opremo Logic Audio in Pro T ools, Y amaha mixer O2R, naprave DAT in ADAT ter konfiguracijo Capybara/Kyma. Bužarovski je ured- nik prvega učbenika Od naravnih do računalniških zvokov in tonov za ta oddelek, kot tudi prve izdaje knjige Angleško-make- donski slovar tehničnih terminov s področja obdelave zvoka; obe deli sta izšli leta 2000. Simbolično prvo snemanje z novo opremo in v novem studiju je bilo opravljeno 4. septembra 2000. Posneli so koncert, na ka- terem je Bužarovski premierno izvedel svoja Nokturna (op. 49 za klavir). Danes je slišati zanimivo, da je pred koncertom sam pripravil snemalno opremo, vklopil računalnik za sneman- je (v Logic Audio v 3.5) in stopil na koncertni podij (ob tem, da je studio dve nadstropji pod koncertno dvorano). Kmalu je izšel tudi prvi CD o tem zgodovinskem dogodku (Bužarovski 2003a: 8). 3 Zac ˇetek digitalizacije – Kolekcija Firfov Poleg snemanja omenjenega koncerta je na dejavnosti ar- hiva odločilno vplival še drug dogodek: digitalizacija Kolek- cije‘Firfov, ki kot prva večja sistemsko organizirana digitalizaci- ja analognih nosilcev na Balkanu potrjuje standardne procedu- re, ki jih predpisuje IASA (International Association of Sound and Audiovisual Archives), in uveljavlja idejo o čim hitrejši, nujni potrebi zaščite zvočne kulturne dediščine. Tako pridob- ljene izkušnje so odločilno vplivale na digitalizacijo drugih ko- lekcij, ki so danes v arhivu. Osebni stiki in poznanstva Dimitrija Bužarovskega z druži- no Firfov, ki je arhivu brezplačno odstopila vse gradivo (ka- sete in zapiske s podatki), so prispevali k izboru te kolekcije za ta pionirski digitalizacijski podvig (Prav tam: 3). Da bi za- gotovil potrebno tehniko in spremno strokovno pomoč, se je Bužarovski prijavil in pridobil še dva mednarodna projekta: TEMPUS (JEP 15019–2000, z istim konzorcijem) in SCOPES (2000–2003 SNF) v sodelovanju z Musikethnologisches Archiv der Universität Zürich. Sodelovanje dr. Ernsta Lichtenhahna in dr. Dietera Ringlia iz züriškega arhiva je bilo zelo koristno pri premoščanju etnomuzikoloških problemov, ki so se pojavljali med digitalizacijo (Bužarovski 2002a: 5, 6). V končni, digitalizirani verziji vsebuje Kolekcija Firfov 1.362 ljudskih pesmi in plesov ter 383 melogramov ljudskih pesmi. V avdio tehniki je digitaliziranih 44,1 kHz/16 bit SDII datotek, kar skupaj znaša 29,47 GB, razporejenih na 129 avdio datotek v skupnem trajanju 45 ur, 38 minut in 18 sekund. Poleg kopij na trdih diskih so posneti tudi trije kompleti CD; dva sta deponi- rana v Musikethnologisches Archiv, eden se nahaja pri družini Firfov. Približno ob istem času je Bužarovski navezal stik tudi z dr. Dietrichom Schüllerjem, čigar ekspertiza in pomoč sta bili ključnega pomena pri prenašanju potrebne dokumentacije in standardov za digitalno arhiviranje zvoka, ki jih je Bužarovski naknadno detajlno obdelal v knjigi Temelji digitalnega arhivi- ranja zvoka (2002). Ta knjiga, skupaj z drugo izdajo prej omen- jenega Slovarja tehničnih terminov s področja obdelave zvoka (2001), ni bila namenjena le študentom sonologije, temveč je prispevala k širši afirmaciji problema digitalnega arhiviranja glasbene kulturne dediščine (Bužarovski 2002: 1, 2). S tem na- menom je Bužarovski odstopil dvesto izvodov knjige Svetu za radiodifuzijo Republike Makedonije za nadaljnjo distribucijo vsem radijskim postajam v Makedoniji, katerih arhivi so še v analognem formatu. Vzporedno z digitalizacijo primarnih artefaktov je Bužarovski dojel potrebo po zbiranju oziroma snemanju dopolnilnih gra- div (zlasti videov), ki imajo nalogo omogočiti lažjo analizo in pravilno tolmačenje temeljnega gradiva. S tem namenom si je jeseni 2001 omislil prvo digitalno kamero (Sony DCR-TRV30) in DV Recorder (Sony GV-D300), s katerima je snemal in montiral prve Kronike IRAM-a (prvo posneto montirano gra- divo poroča o IRAM-ovi londonski konferenci Reflections on Macedonian Music – Past and Future iz leta 2001) (Bužarovski 2003a: 6). Kronike IRAM-a so postale pomemben poročevalec o IRAM-ovih in tudi drugih dogodkih; iz njih je nastal zelo pomemben video arhiv makedonske glasbene kulture v prvem desetletju novega tisočletja (čez 170 kratkih dokumentarnih videov). Leta 2002 začne Bužarovski snemati tudi prve večje dokumentarne filme, ki so bili dokončani in javnosti predstav- ljeni leta 2003. Trije filmi se nanašajo na udeležence v nastajan- ju Kolekcije Firfov (filmi Gjorgji Donevski, Bapčorki in Kostur- čanki), medtem ko četrti predstavlja družino Sandžakovski, iz Logo Arhiva Bužarovskega (BuzAr 2012) 14 katere izhaja eden najpomembnejših skladateljev makedonske duhovne glasbe, Kalistrat Zografski (1830?–1914). Prva, že prej omenjena, IRAM-ova mednarodna konferenca (organizirana na Trinity College of Music v Londonu) je ponu- dila še eno, zelo pomembno fronto za predstavljanje razisko- valnih rezultatov, izmenjavo mnenj z mednarodno znanstveno skupnostjo in afirmacijo ter spodbudo za mlade znanstvenike, ki so sodelovali pri projektih IRAM-a. Dne 24. januarja 2003 so predvajali prvo oddajo internetnega študentskega radia, ki je tako ponudila še eno obliko zbiranja gradiva o makedons- ki glasbeni kulturi in tudi promocijo IRAM-ovih dejavnosti. Tako so se z digitalizacijo primarnih avdio posnetkov, skeni- ranjem fotografij, partitur, besedil in drugih grafičnih gradiv, snemanjem videov, organiziranjem mednarodnih konferenc, oddajo internetnega študentskega radia in predstavitvijo vseh teh dejavnosti na spletni strani mmc.edu.mk, zaokrožile dejav- nosti IRAM-a. Vse te dejavnosti so terjale ustrezno tehnično opremo, tako da je do leta 2003 Bužarovski načrtoval, instaliral in trajno vzdr- ževal kar tri studije. Opremljeni so bili z Macintoshovimi ra- čunalniki G3 i G4 s programsko opremo Pro Tools (Digi 001), Logic Audio, Final Cut Pro 3 in Sibelius 1.4, z dvema Yamahi- nima miksetama O2R, s stroji DAT i ADAT, z vmesniki, MIDI kontrolerji, visokokakovostnimi mikrofoni in drugo avdio teh- niko za produkcijo in reprodukcijo zvoka (Prav tam: 13). Za potrebe arhiviranja je bilo treba priskrbeti ustrezno repro- dukcijsko analogno strojno opremo. Pri konfiguriranju studi- jev so bili zagotovljeni dvokanalni magnetofon 38/19 Revox, štirikanalni magnetofon 19/9,5 Tandberg, gramofon AKAI, kasetofon Marantz in 16-mm filmski projektor. Studiji so med sabo povezani z omrežjem Ethernet, ki omogoča idealno ko- munikacijo in prenos gradiva. 4 Širjenje dejavnosti Fascinantne izkušnje in rezultati ob digitalizaciji Kolekcije Fir- fov so v kratkem našli nadaljnjo rabo pri digitalizaciji Kolekcije Vidoeski; Božidar Vidoeski (1920–1998) je bil eden utemeljitel- jev makedonske lingvistike in eden prvih makedonskih dialek- tologov. To je bil hkrati začetek digitalizacije govornih gradiv (3.600 minut makedonskih dialektov, ljudskih pripovedk, šeg itd.). Center za pokrajinsko lingvistiko Makedonske akademije znanosti in umetnosti je odstopil (za digitalizacijo) 53 kaset; kmalu nato pa so, navdušeni nad rezultati digitalizacije kaset, našli še 12 trakov (Bužarovski 2004: 7, 8); gre za najstarejše te- renske avdio posnetke na magnetofonskih trakovih iz Make- donije, nastale na področju Štipa in Kočanov leta 1952. Ma- terial je še dodatno pomemben, ker je bil del nastopajočih in posnetih informantov rojen še v devetnajstem stoletju, s čemer so dobljene dragocene informacije o življenju v Makedoniji v otomanskem obdobju (Bužarovski 2005: 5). V naslednjem obdobju se obeta digitalizacija še nekaj avdio kolekcij: – Kolekcija Badev (359 pesmi); Nikola Badev (1918–1976) je bil ljudski pevec in zbiralec ljudskih pesmi; – Kolekcija Brzanov (pesmi, govor in drugo gradivo, 68 melo- gramov); Mile Brzanov (1943–1997) je bil etnomuzikolog; Naslovna stran spletnega portala mmc.edu.mk (2014) Od IRAM-a do BuzAr-a – zgodovina digitalnega arhiviranja glasbene kulturne dedišc ˇine v Makedoniji 15 Raziskave – Kolekcija Penušliski (3.300 minut govornega gradiva, pesmi, predstavitev ljudskih glasbil, makedonski dialekti, ljudske pripovedi, običaji itd.; glej Dimkov 2008); Kiril Penušliski (1912–2004) je bil utemeljitelj makedonske folkloristike in filolog. Kolekcija Brzanov (podobno kot tudi Kolekcija Firfov) vsebuje poleg avdio gradiva še 68 melogramov. Začetek digitalizacije melogramov je povezan s Kolekcijo Firfov. Kot smo že omeni- li, je Bužarovski prejel od družine Firfov 383 melogramov; en del je bil evidentno povezan z avdio kolekcijo (Mitevska 2005, Bužarovski 2010). To gradivo je omogočilo standardizacijo procedure digitalizacije melogramov, vključno s skeniranjem izvirnega melograma in njegovim zapisovanjem v notno prog- ramsko opremo. S tem so se odprle tudi nove perspektive v zvezi s procesom melografiranja, kajti zapisovanje v notno programsko opre- mo omogoča MIDI zapis, ki s tem postane pomembno orod- -je za znanstveno analizo digitaliziranih gradiv. Na splošno lahko rečemo, da je proces digitalizacije še posebno pomem- ben za nadaljnjo kvantitativno analizo temeljnih gradiv (glej Bužarovski 2002b). Tako na primer Bužarovski uporablja spektralno analizo za določanje natančne višine pri izvajan- ju ljudskih pesmi istega ali različnih pevcev v različnih ča- sovnih obdobjih (več o tem v besedilu Vračanje h Kolekciji Firfov: ustna tradicija po tridesetih letih, Bužarovski 2003b). Po mnenju Bužarovskega je spektralna analiza najnatančnej- ši grafični zapis, ki – na določen način – naredi melograme odvečne. Omejitve notacije pri predstavljanju mikrotonov, ritmičnih svoboščin in posebnosti različnih interpretacij – zlasti predstavljanje glasbenih okraskov ipd. – peljejo k re- zultatom, ki so lahko bistveno različni od posnetega izvir- nika (kar je mogoče ponazoriti z MIDI izvajanjem partitur melogramov). V tem smislu je melogram le orientir, ki ima, brez poznavanja „izvajalske kode«, zelo limitirano uporabno vrednost. Po Bužarovskem je z uporabo spektralne analize digitaliziranih avdio zapisov ta problem rešen, ker je pač dobljena natančna grafična kopija primarnega artefakta. In vendar, poleg skeniranja melograma vztraja Bužarovski tudi na izdelavi prepisov v notnih procesorjih, s čemer lajšamo MIDI analize in proces branja nasploh, zlasti kar zadeva be- sedilo pesmi. Poleg že omenjenih melogramov iz melogramskih delov Kolek- cije Firfov in Kolekcije Brzanov bodo v prihajajočem obdobju digitalizirane tudi druge melogramske kolekcije, in sicer: – kolekcija turških makamov in usulov (319 melogramov), ki so vključeni v knjigo Tonski sistem turške glasbe Aide Islam (2007); – Kolekcija Linin (761 melogramov, 32 statij, 63 skladb in 53 orkestracij ljudskih pesmi); Aleksandar Linin (1906–1998) je bil makedonski etnomuzikolog. Izkušnje, pridobljene s snemanjem dokumentarnih videov, so uporabljali pri snemanju novih folklornih gradiv, zlasti pri delu na terenu. Tako so bile v obdobju 2009 do 2011 posnete štiri nove video kolekcije: – Kolekcija glasbenih tradicij planinske regije Karadak, oprem- ljena s 26 melogrami, – Kolekcija ženskih ženitovanjskih pesmi iz vasi Simnica, Gosti- varska regija, opremljena s 39 melogrami, – Kolekcija otroških glasbenih ljudskih plesov s Kosova, oprem- ljena s sto melogrami, z detajlnimi pojasnili gibanja in strukture plesov, – Kolekcija otroških glasbenih ljudskih plesov albanskega prebi- valstva iz Pologa, opremljena s 73 melogrami, z detajlnimi pojasnili gibanja in strukture plesov. Kot smo že omenili, je bilo – vzporedno z zbiranjem in digi- talizacijo primarnega gradiva – izboljšano tudi zbiranje meta- podatkov oziroma procesa anotacije in katalogizacije. Video in avdio gradivo v IRAM/BuzAr-ovih arhivih spremljajo katalogi, izdelani po mednarodnih standardih; nekateri med njimi se- stojijo iz več kot 60 polj, z zapisi v latinici (ob adekvatnih stan- dardih aliteracije) (Bužarovski 2006: 5). Pri vsakdanjih dejavnostih IRAM-a/BuzAr-a so enako pozor- nost posvečali tudi sprotnemu dokumentiranju sodobnih do- godkov. K nadaljnjemu pospeševanju dejavnosti je prispeval prevzem tretjega Tempusovega projekta (JEP 17088–2002 – Multimedialni program), s čemer je opremljen tudi četrti stu- dio (med novo programsko in strojno opremo so računalnik Macintosh Pro G5, Final Cut Pro 4, Sony DCR-VX2000 in že pereče nujni svetlobni park). Tako obogatena tehnika je omo- gočila avdio snemanje 120 koncertov. Del koncertov je posnet tudi zunaj poslopja FMU: v dvorani Doma armade, Sabornega hrama (stolnice) in katoliške cerkve v Skopju (Bužarovski 2005: 2). Del koncerta je posnet tudi kot kompletni video z več kame- rami in zelo natančno montažo. Tako so npr. 6. decembra 2004 posneli simfonični orkester FMU v dvorani Doma armade s sporedom The Young Person’s Guide to the Orchestra Benja- mina Brittna in Pictures at an Exhibition Musorgskega/Rave- la. Poleg omenjenega obstajajo tudi video posnetki koncerta tega ansambla z Ravelovim Klavirskim koncertom v G-duru in Franckovo Simfonijo v d-molu, kot tudi dobrodelnega kon- certa komornih izvajalcev, namenjenega pomoči psihiatrični bolnišnici v Skopju (vsi iz leta 2005). Prvi IRAM-ov samostojni video program je bil posnet s turškim folklornim ansamblom Y eni Y ol leta 2004 (Prav tam: 3, 4). Oddelek za video dejavnosti arhiva trajno snema: – cikle portretov doajenov makedonske glasbene kulture v letu 2013 (Ljubomir in V era Branđolica, Zoran Dimitrovski, Aleksandar Džambazov in Jordan Canevski iz leta 2011, in Ivan Kočarov, Snežana Anastasova-Čadikovska in Evuška Trpkova-Elezovikj) ter 16 – glasbene spote iz žanra umetniške glasbe v letu 2014 (Syrinx Zografskega z Biljano Kamčevo, flavta; T elemannovo Fanta- sie II z Danielo Petkosko, flavta; Pan, Niobe and Bacchus Ben- jamina Brittna s Tankico Mitevo, oboa in Estudio Virtuo- so Flamenco n.1 Krzysztofa Zgraje s Strašom Temkovim, flavta). K številnim dejavnostim arhiva nedvomno prispevajo tudi radijske oddaje internetnega študentskega radia (doslej skupaj 113), ki prav tako vsebujejo zelo pomembno arhivsko gradivo, med njimi zlasti portrete skladateljev in izvajalcev. Sčasoma je IRAM prerasel v »vodilno institucijo za promocijo novih idej«, ki je »s svojimi impresivnimi dosežki vzburka- la letargično znanstvenoraziskovalno sceno v Makedoniji« (Bužarovski 2003a: 2). Uspeh IRAM-a je bil v mnogočem re- zultat vključevanja mladega raziskovalskega kadra, ki je volon- tersko, z veliko vnemo, z odprtim duhom, svežimi idejami in zelo pozitivnim delovnim vzdušjem prispeval k bogatenju arhiva digitaliziranega gradiva. Povezovanje digitalizacije z več kot petdesetimi končanimi magistrskimi tezami in doktors- kimi disertacijami pa še bolj oplemeniti znanstveno dimenzijo realiziranih dosežkov. K promociji in afirmaciji dejavnosti arhiva in izmenjavi stro- kovnih mnenj so svoje prispevale tudi številne predstavitve v Makedoniji in tujini, med njimi zlasti osemnajst mednarodnih konferenc, zbranih okoli nekaj tem: Reflections on Macedo- nian Music – Past and Future, Contemporary Trends in Musi- cology and Ethnomusicology, Cultural Policy and Music Edu- cation in Culture and Music. Četudi so glavna domena IRAM-ovega zanimanja bili in os- tali digitalni mediji in komunikacija, se je v njem razvila tudi založniška dejavnost: CD-ji, DVD-ji, knjige, posterji in drugo predstavitveno gradivo (Bužarovski 2006: 6). 5 BuzAr 2012 Kot že rečeno, kontinuiteto IRAM-a iz leta 2012 prevzema in zagotavlja BuzAr (Buzarovski Archive). Arhiv je bil ustanov- ljen 15. oktobra 2012 z glavnim ciljem, ki ga navdihuje »najvplivnejša in najproduktivnejša ideja novega tisočletja« – deponiranje glasbene kulturne dediščine v digitalni obliki (BuzAr 2012). Istega dne je bil izveden retrospektivni koncert Od opusa 1. do opusa 62 skladatelja Dimitrija Bužarovskega. Video tega dogodka, ki je bil kombinacija živega in posnetega izvajanja in na katerem se je avtor pojavil v vlogah pianista, av- diovizualnega umetnika in vodnika skozi lastno ustvarjalnost, je bil hkrati prvi »video streaming« na spletni strani BuzAr-a. Kot je zapisano na začetku spletnega portala, gre za digitalno kolekcijo videov, zvočnih posnetkov, fotografij, knjig, statijev, partitur in drugih artefaktov, ki zadevajo balkanske kulture in tradicije, in ki so povezane z muzikološkim, etnomuzikološkim, pedagoškim, skladateljskim in izvajalskim delom Dimitrija Bužarovskega. Nova dimenzija arhiva je celostni digitalni aranžma ustvarjal- nosti Dimitrija Bužarovskega. Vanj je vključen tudi ves oseb- ni arhiv Dimitrija Bužarovskega, v katerem je obilo bogatega gradiva, ki ne sestoji samo iz partitur, pač pa tudi iz zvočnih zapisov in videov, posterjev, programskih knjižic, kritik, tiska, korespondence, fotografij in drugega – ki ne podaja samo pre- rez njegovega osebnega dela, temveč tudi podobo glasbene kul- ture, v kateri je deloval. S ciljem urediti svoj opus je zgradil model skladateljskega di- gitalnega arhiva, zasnovanega na petih kategorijah artefaktov: partiture, MIDI, avdio, video, grafika in besedila, kot tudi bazo metapodatkov z definiranimi deskriptoriji. Svojo idejo je detajl- no predstavil na 18. IRAM-ovi konferenci (Bužarovski 2012). Ta povsem korespondira s sodobnimi sistemi CMS (Content Management Systems), ki omogočajo iskanje in povezovanje različnih artefaktov v multimedialnih bazah. Leta 2012 je Bu- žarovski predstavil svoj model tudi v makedonskem Združenju za zaščito avtorskih glasbenih pravic (ZAMP) z idejo afirmirati potrebo po standardizaciji digitalne ureditve osebnih arhivov skladateljev (Bužarovski 2012). Razumljivo, ista načela veljajo tudi za arhive izvajalcev, muzikologov in etnomuzikologov. Tako oblikovani arhiv BuzAr vsebuje približno 1,5 TB digitali- ziranih artefaktov, osredinjenih v nekaj večjih celot: 239,71 GB avdio (44,1 kHz/16 bit in 48 kHz/24 bit), 767,87 GB video (pos- netih v DV PAL), 417,22 GB opus Bužarovskega in 24,03 GB datotek spletnega portala mmc.edu.mk. Muzikologinja dr.Viktorija Kolarovska-Gmirja v svoji recenziji retrospektivnega koncerta Bužarovskega ugotavlja: »Tak način ohranjanja in predstavljanja skladateljevega dela v digitalni eri se povsem ujema s strategijami za zaščito kulturne dediščine in zavedanja o potrebi graditve zgodovine lastnih postopkov in dejavnosti. Dimitrije Bužarovski je eden tistih, ki neutrudno ustvarjajo zgodovino – z vsako svojo idejo, realizacijo, stvarit- vijo, z vso svojo energijo in nesebičnim delom ter ustvarjalnost- jo.« (2012: 91) Pomen projekta IRAM/BuzAr pridobiva in bo še pridobival svojo vrednost. Uporaba zamisli »data migration« in dosledno spoštovanje sprejetih standardov o ohranitvi kulturne dedi- ščine v digitalni obliki podaljšuje in jamči njegov dolgoročni obstoj in vitalnost (glej Bužarovski 2013). Po drugi strani pa večplastnost in obseg arhiviranega gradiva ponuja plodna tla za nova raziskovanja, ne le s področij muzikologije in etnomu- zikologije, temveč tudi lingvistike, antropologije in zgodovi- ne – še zlasti če upoštevamo, da bodo imeli prihajajoči rodovi na razpolago veliko boljša orodja za kvantitativno analizo. Ne glede na to, da je preteklo samo desetletje, fascinantna številka Od IRAM-a do BuzAr-a – zgodovina digitalnega arhiviranja glasbene kulturne dedišc ˇine v Makedoniji 17 Raziskave kolekcij in drugih artefaktov, ki jih vsebuje arhiv, impresivno priča o ogromni naložbi, predanosti in navdušenju vseh, ki so sodelovali v okviru IRAM/BuzAr-ovih dejavnosti. Viri 1. BuzAr. (2014). About BuzAr. Retrieved from: http://www. buzar.mk/AboutBuzAr.htm [10. 8. 2014]. 2. Buzarovski, D. (2002a). IRAM and Digital Promotion and Archiving of Macedonian Music Culture. V D. Buzarovski (ur.), Reflections on Macedonian Music – Past and Future, I London Conference. Skopje: IRAM, str. 1–9. 3. Buzarovski, D. (2002b). Musicology and Ethnomusicology in the Digital Era. V D. Buzarovski (ur.), Contemporary Trends in Musicology and Ethnomusicology, The Struga Music Autumn. Skopje: IRAM, str. 2–12. 4. Buzarovski, D. (2003a). IRAM in Its Second Year. V D. Buzarovski (ur.), Reflections on Macedonian Music – Past and Future, Second London Conference. Skopje: IRAM, str. 2–15. 5. Buzarovski, D. (2003b). Firfov Collection Revisited: Oral Tradition after 30 Y ears. V D. Buzarovski (ur.), Contempo- rary Trends in Musicology and Ethnomusicology, Second Struga Conference. Skopje: IRAM, str. 41–52. 6. Buzarovski, D. (2004). The IRAM Phenomenon – IRAM in its Fourth Year. V D. Buzarovski (ur.), Reflections on Macedonian Music – Past and Future, Third London Con- ference. Skopje: IRAM, str. 3–15. 7. Buzarovski, D. (2005). IRAM phenomenon – IRAM in its fifth year – Multimedia. V D. Buzarovski (ur.), Reflections on Macedonian Music – Past and Future, Fourth London Conference. Skopje: IRAM, str. 1–8. 8. Buzarovski, D. (2006). 40 Years of Higher Music Educati- on in Macedonia – The IRAM Phenomenon Again. V D. Buzarovski (ur.), Reflections on Macedonian Music – Past and Future, XII IRAM Conference. Skopje: IRAM, str. 1–6. Dostopno na http://www.mmc.edu.mk/IRAM/Conferen- ces/XIIConf.html (1. 10. 2007). 9. Buzarovski, D. (2007). Keeping Pace with the Rhythms of the Internet – 10 years of Macedonian Music Culture at the mmc.edu.mk Web Site. V D. Buzarovski (ur.), Resear- ches in Musicology and Ethnomusicology, XIV IRAM Conference. Skopje: IRAM, str. 1–6. Dostopno na http:// www.mmc.edu.mk/IRAM/Conferences/XIVConf.html (1. 10. 2007). 10. Buzarovski, D. (2010). Connecting Zivko Firfov’s audio and transcription collections, Intro. CD ROM. Dostop- no na http://www.buzar.mk/IRAM/Editions/FirfovCD- ROM1/Intro.html (10. 8. 2014). 11. Buzarovski, D. (2012). Digital Archiving of Contemporary Composers Works. V Music, Culture and Identity, XVI- II IRAM Conference. Skopje: IRAM, str. 1–11. Dostopno na http://www.mmc.edu.mk/IRAM/Conferences/XVIII- Conf.html (10. 9. 2012). 12. Buzarovski, D. (2013). Digital Extension of Music Memory – Music as a Collective Cultural Memory. Kultura/Culture 4. Skopje: Mi-An, str. 123–129. 13. Bužarovski, D. (2002). Osnovi na digitalnoto arhiviranje na zvukot. Skopje: IRAM. 14. Bužarovski, D. (2012). Upatstvo za koristenje na modelot za digitalen arhiv na tvoreštvo od sovremeni avtori, izra- boteno i podareno na site avtori od Republika Makedonija od Dimitrije Bužarovski. Združenie za zaštita na avtorski muzički prava Musical Copyrights Society of Macedonia – ZAMP, str. 1–8. Dostopno na http://www.zamp.com.mk/ ZAMPUpatstvo.pdf (14. 2. 2014). 15. Dimkov, T. (2008). Pesnite na Badev na hard-disk. Globus 50, str. 54–57. Dostopno na http://www.globusmagazin. com.mk/?ItemID=01A4405CE6B6844DB357686547619C BC. 16. Kolarovska-Gmirja, V. (2012). Muzikata i nejzinite ‘akte- ri‘ – Retrospektivniot koncert na kompozitorot Dimitrije Bužarovski. Muzika 18, str. 86–91. 17. Mitevska, I. (2005). Comparison between the Transcrip- tions and Audio Materials of the IRAM Digitized Collec- tions of Zhivko Firfov. V D. Buzarovski (ur.), Contempo- rary Trends in Musicology and Ethnomusicology, X IRAM Conference. Dostopno na http://www.mmc.edu.mk/ IRAM/Conferences/XConf.html (1. 10. 2007). 18. Schüller, D. (2008). Audiovisual research collections and their preservation. TAPE (Training for Audiovisual Pres- ervation in Europe). Amsterdam: The European Com- mission on Preservation and Access. Dostopno na http:// www.tape-online.net/docs/audiovisual_research_collec- tions.pdf (14. 2. 2014).