leto №!., štev. 64 Ljubljana, četrtek 18. marca 1926 Poštnina pavšaiitana. Cena 2 Din SS Itliaja ob 4. zjutraj, ea Stane mesečno Din 25—; za ino-icmstvo Dtn 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica Ster. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tud; Stev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: Ljubljana. PreSernov» ulica St. 54.. — Telefon St. 36. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St 4.. — Telefon St. 4g* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček. zavodu : Ljub-Jana St 11.841 - Praha čislo 78.180. Wicn,Nr. 105.241. Ljubljana, 17. marca. Kjer škofi ne identificirajo vere s političnim rokovnjaštvom, nimajo le verniki večjega spoštovanja do cerkve, menih ustanov ter predstaviteljev, marveč ima tudi duhovniški stan kot tak več ugleda, več prijateljev in zagovornikov. Tam, kjer so duhovniki kot javni delavci izven svojega poklica svobodni in zato tudi lahko pristaši raznih političnih strank, cerkvena in verska vprašanja ne silijo v politično agitacijo. duhovščina pa v vseh, odnosno v r.iznih strankah lahko blagodejno vpliva na tolerantno in pravilno razumevanje in upoštevanje interesov cerkve. V hrvatskih listih n pr. skoraj nikdar ne čitaš verskih ali protiverskih člankov. Hrvatska duhovščina je zastopana menda v vseh političnih strankah. ki so že racîi nie primorane opuščati vsako vmešavanie in zlorabo vere v politične s v r ! ч * in nikdo ne more dvomiti, da ie v. sko življenje med hr-atskim Ijrcsr .n vzornejše kot dru-jod. a da pere truelno vsaj toliko Hr-atov doseže "t-beško kraljestvo, kakor katoliških vernikov v drugih pokrajinah tega grešnega sveta. V Sloveniji ie klerikalizem uvedel in vzdržuje že desetletja politično razboj-ništvo. ki uničuje našemu ljudstvu verski čut ter izpodjeda življenjsko silo judske morale. Neizprosen teror iz škofijske palače biča in goni slovensko duhovščino, ki je v stalni opasnosti. da izgubi eksistenco, ako škofa brezpogojno in slepo ne uboga. Razmerje med škofom in podrejeno mu duhovščino je še veliko ostrejše kot n. pr. razmerje med generalom in navadnim oiicirjem. Sic volo. sic jubeo! je škofov ukaz. proti kateremu ni nobenega apela, nobene višje instance. Takojšnja brezobzirna in brezsrčna oersekucija zamori v kali že vsako misel na ugovor. kaj šele na upor. Tej absolutistični avtokraciji je pripisati, da je slovenski duhovnik že malone tri decenije obsojen na politično robstvo klerikalizmu. Javno ali politično delovati sme in mora ori nas duhovnik le kot pristaš SLS, drugih strankah slovenskega duhovnika menda že trideset let nismo videli. V svobodni državi polagoma vendarle dozoreva tudi za slovensko duhovščino dan duševne svobode. Škofovska strahovlada nad njo je sicer v zadnjem stadiju obupa še pojačana. vendar pa nima več v obstoječih razmerah dovolj krepkega oslona. V dobi demokracije ni izginilo samo strašilo posvetne politike, marveč tudi bavbav v škofovskih palačah in to ne le za vernike, marveč tudi za zasužnjeno duhovščino. Po tolikih letih opazujemo sedaj v Sloveniji prvič organiziran upor slo-enske duhovščine proti politikujočemu škofu in njegovi stranki. Zlasti starejša duhovščina se je naveličala politične diktature, ki prihaja iz ljubljanske škofije. Iztreznili so jo neuspehi klerikalnih oditeljev posebno na gospodarskem Polju. Zagrabil jo je strah pred katastrofo. ki je za SLS neizbežna, obudila se je vest, da se tako ne sme več grešiti niti na račun slovenskega ljudstva, niti na rovaš vere in cerkve. Odpor starejše duhovščine, ki se še spominja ustvarjajoče dr. Susteršičeve dobe, je aarastel zlasti v zadnjem času. ko je Dostala osamljenost klerikalne stranke v Narodni skupščini popolna in ko je vsa-'temu očito, da škofova stranka v nobenem slučaju ne pride v poštev za kakršnokoli vladno kombinacijo. Pogrešno bi bilo precenjevati včerajšnji nastop nekaterih gospodov kanonikov. dekanov in župnikov. Pot. na katero so se podali, ne vodi k pozitivnim uspehom. Izbrali so si kombinacijo, afera pri nas ne more računati s simpatijami ljudstva. Okoli radikalne stranke se v Sloveniji zbirajo razni politični ostanki pa tudi odpadki, ki si iščejo sžimskega zavetja ter se bodo jutri zopet porazgubili. Politična zveza ostankov nekdanje Susteršičeve stranke s slabo organizirano in še slabše vedeno v Sloveniji bo. bojimo se. na sebi impatično akcijo starejše duhovščine ompromitirala. Toda nobena pogrešna taktika ne more zmanjšati pomena ce--?a dogodka in nikakega dvoma ni. da bo novi uporniški pokret v vrstah SLS znatno omajal že itak rahlo disciplino klerikalni stranki ter pospešil končno azsulo te nesrečne in za slovensko i.'udstvo pogubne politične organizacije. Obtožba Windischgrâtza m Nadossyja potrjena Jroti Zadravcu in tov. pa ustavljena! Pudimpešta, 17. marca. k. Po sklepu sod» senata v falzifikatorski aferi ostane v veijavl obtožba proti princu IPindischgrSt >'u in Nadossyju, kakor jo je izdelalo dr« ivno pravdništvo. Prošnja, da bi bili os ta» obtoženci izpuščeni proti kavciji na svo» kodo, je bila odklonjena, ker so imeii v aferi vodilni vlogo in bo kazen taka. da Je Sključeno, da bi jih bilo mogoče pustiti na lobodo. Proti temu izreku je dovoljen pri. ziv. Obtožba proti Zadravcu, Ferdinandi ju In Hedeyu je bila umaknjena, ker po dosedai Kiih dokazih nI dovolj suma za njihovo krivdo ali sokrivdo. Glasovi o ponovni poostritvi kritičnega položaja v vladi Radič postavlja pred izglasovanjem budžeta ultimate. — Spor za amandmane še nerešen. — Pašič v avdijenci. — Radikali se hočejo odkrižati Radiča za vsako ceno. — Maksimovič in Stoja- dinovič odideta? Boograd, 17. maroa. p. Včeraj se je v kaîwnetu ministra Radiča vršila konferenca rsdičevskHi rrt nistrov z notranjim ministrom Mafcsimovičem. Danes dopoldne se Je Maksimovič dolso razgovarjal s Pašičem. Tem konferencam se pridaja poseben značaj. Zdi se, da Stjepan Radič želi izkoristiti priliko, v kateri se nahaja sedaj pred zgla-sovanjem budžeta. da bi zadostil gotovim svojim zahtevam. katere rmi radikali od nekdaj odklanjajo. Qre za nekatere velike župane, ki so Radiču na poti, posebno ve. liki župani v Mostaru. Splitu in Vukovarju, ter za približno 20 sreskih poglavarjev v Bosr.i, Dalmaciji in m Hrvatskem. RaHč Je stavi! svoje zahteve v ultimativni obliki !ii je s temi vprašanji zvezal ostanek svoje stranke v vladi. Zdi se da bi Paš č na to pristal, da pa se Je energično zn-per-staviii Maksimovič, češ da ne more dopu. sdti. da bi se tako visoki uradniki, kakor so veliki župani, odstavljal: brez vsakega dokaza o kaki kršrtvl zakona. Zaradi tega gotovi politični krogi trdijo, da je položaj ministra za notranje stvari zelo omajan, ker se zdi, da ni možnosti, da bi se odklonile zahteve radičevcev, pred Izglasovanjem budžeta. Tekom današnjega dne je bil Pašič zelo nervozen ter le klical na posvetovanje prvake radikalne stranke Ljubo Zivkoviča, Marka Trifkoviča, Ojurlčiča tn Srskiča. Kakor doznava vaš dr-pisn k, so imele vse te konference namen, da pretre-sejo težki pobožaj v vladi. Pašič le nadalje, kakor tudi njegova okolica, zelo nezadovoljen s koketiranjem St. Radiča z Ljubo Jovatiovičem, v čemer vidi akcijo proti sebi. Tudi vprašanje amandmano-v je še nerešeno. Popoldne se ie vršila konferenca med Pajšičem, Stc^adinovičem, Uzunovičem in dr. Radanjičem, na kateri Je predsednik fini. odbora Radonjič zavzel odločno stališče, da se amandmani ae morejo sprejeti s proračunom In je odobraval St-ojadinoviče-vo stališče, da se morejo sprejeti le amandmani manjšega fin. efekta. Radičevci pa neprestano prihajajo z vedno novimi zahtevami. Sedaj bod) to vprašanje skušali rešiti na skupni seji klub. v vladne večine, k bo te dni in na kateri >-> finančni minister proe.1 poslance, da umaknejo vse zahteve lokalnega značaja, ker zanje absolutno ne more najti pokritja Seje min. sveta se nikakor ne sklicujejo. Nekateri politik' vidijo v tem bojazen vlade, da bi neprijetni istini pogledali v oi. Jutri ali pojutrišnjem ima biti seja fin. odbora. Vsekakor mora biti vprašanje amandmanov rešeno pred izglasovanjem proračuna finančnega ministra. Nocoj so se iz krogov vladne večine šarili pesimistični glasovi in se je celo trdilo. da ni izkijučen-c, da nastopi skorajšnja katastrofa režima. To bo'azen ie povečala tudi današnja avdiienca Pašiča, ki je bil na dvom od 5. do 6. Smatra se, da Je Pašič razložil kroni težavno situacijo in zahteval nekatera po blastila. ki jih pa n; dobil. Izgleda, du Je neizogibno, da b:i Pašič takoj po izglasovanju proračuna poda! ostavko vlade, tsr da Im ob tej priliki tudi deiinitlvno rešeno vprašanje estenka Stje. pana Radiča v vladi, pa če tudi rad! tega pride koalicija RR sama v opasnost Zelo verjetno je, da se bo pri tej priliki izvršila širša rekonstrukcija vlade, pri kateri bi izstopila rz vlade dr. Stojadinovič in Maski-movič. Beograd, 17. marca. p. t Večeru je Novosti« prinašajo zanimivo informacijo, ld so Jo dobile, kakor pravijo, iz zanesljivega vira, po kateri ima v kratkem zamenjati notranjega ministra Božo Maksimoviča njegov državni podtajnik Ranko Trifunovič. To da Je rarečna želja ministrskega predsednika Pašiča, v prvi vrsti pa zahteva radikalnega poslanca Jovana Čirkoviča rn njegovih tovarišev iz Južne Srbije. Vaš dopisnik se je поозј obrnil do notranjega ministra Maksimoviča z vprašanjem, kaj Je na tej stvari. Minister se Je zasmejail in dejal, da mu o tem nI nU znanega. Tudi poslanec Cfrkovič demantira vest »Večernjšh Novosti«. Zaključno zborovanje v Ženevi Na včerajšnji sklepni seji plenuma Zveze narodov je bil soglasno sprejet predlog za odgoditev sprejema Nemčije. V imenu Francije je s povzdlgnjenlm gla. 2eneva, 17. tnarca sp. Z veliko napeto, stjo pričakovano zaključno zborovanje Zveze narodov je bilo določeno za 10 uro dopoldne. Na dnevnem redu je bila prošnja za sprejem Nemčije v Zvezo narodov. Pol ure kasneje šele so stopili v dvorano Chamberlain, Briand. Scialoja In dr. Beneš, ker je bila medtem v vsej naglici sklicana še seja Sveta Zveze narodov. Ob pol 11. je zavzel Da Costa predsedniško mesto ter 00-vabil Chamberiarna kot poročevalca prve komisije, ki je imela nalogo proučiti vprašanje sprejema Nemčije, na govorniško tribuno. Chamberlain je izjavil da bi hotel dati brazilskemu delegatu prîilko za izjavo. Zastopnik Brazilije, Mello Franco, je nato podal svečano izjavo, v kateri je dejal, da je njegova vlada nepreklicno in končnove. lj-avrio sklenila, da bo tako dolgo proti te. mu, da dobi Nemčija stalen sedež v Svetu Zveze narodov, dokler ne dobe Južno, in srednjeameriške države pravičnejšega In številnejšega zastopstva v Svetu. Dodal je. da pozdravila Brazilija zahtevo Nemčije po sprejemu v Zvezo narodov In da pristaja na veliko delo v Locarnu, da pa ne more dopustiti da sa izigravajo pravice drugih, neevropskih držav. Svojo Izjavo je zaklju-ČB z besedami, da je veto brazlljske vlade proti spremembi Sveta v sedanjem trenutku In r nameravanem načinu nepreklicen In deflnitiven. Po teh izjavah braziljskega deflegata je Chamberlain Izrazil obžalovanje, da se je sprejem Nemčije od godil do septembra. Od. bor za sprejem je na vsa vprašanja glede nemške prošnje odgovoril pritrdilno, zato je zborovanje dolžno izraziti svojo lojalnost do Nemčije ter izraziti obžalovanje nad nesporazumi ienjl. ki so se pokazala na obeh straneh. Tem Izvajanjem je sledilo živahno odobravanje, ki se je posebno stop. njevalo. ko je Chamberlain slavil veliko, duinost švedske in češkoslovaške, ki sta hoteli s svojimi žrtvami omogočiti odstra-nltev vseh težav. S tem je locarnsko delo rešeno in odstranjena nevarnost, da bi se Evropa znova razdelila v dva tabora. Obža. lova! je. da kljub spîoSnesmi sporazumu ni bilo mogoče sprejeti Nemčije. Zaključil Je s trdnim prepričanjem, da bo to mogoče nadoknaditi pri prihodnjem zasedanju Zve. ze narodov. Izjava Chambern.tna je napravila na zborovanje globok vtia. som govoril Briand, ki je naglašal, da se Je ves čas delalo za sporazum z Nemčiio, čeprav na škodo Švedske In Male antante, katerima jo Izrazil najtoplejše priznanje. Nato je predlagal, da se sprejme nastopna Izjava: «Zborovanje obžaluje, da vsled dosedaj nastalih tež koč nI bilo mogoče doseči cilja, radi katerega je bila Nemčija povab-Ijena v ženevo. Zborovanje izraža željo, da bodo težave do septembrskega zasedanja Zveze narodov odstranjene in da bo takrat Nemčija sprejeta v Zvezo narodov.» Z velikim odobravanjem je bil sprejet govor švedskega delegata Undena, kl je po vdarjal, da bi bil sprejem Nemčije virtf n znak napredka na potu univerzalnosti Zve. ze narodov. V tmeou južnoameriških držav je izjavU paraguajski delegat Caballero. da srednje-tn južnoameriške države ne odobravajo stališča Brazilije, čeprav razumejo njeno sta. lišče, ker ima Južna Amerika pravico do večjega števila zastopnikov v Svetu. Švicar Motta je obžaloval, da Svet nI imel zaupanja v zborovanje In da ni nanj apeliral. Ako bi sedanja kriza pomen Ma propast Zveze narodov, bi vest o polomu napolnila vse narode z velikim obžalova. njem In bolestjo Motta se je zahvalil v imenu nevtralnih držav Undenu. dr. Bene. Su, Chamberlainu In Briandu. kakor tudi Nemčiji za veliko politično orevdarnost, s katero so sprejeli vse težave. Izrazil Je upa nje, da bo Nemčija do jeseni rešena. Polom Zveze narodov b! bil za vse narode ve. ltka nesreča Za njtm so govorili delegati Norveške, Estonske, Finske, Rumunlje, Danske In Al. banije. Albanski zastopnik je zahteval, naj bi zborovanje takoj glasovaJo o sprejemu Nemčije, rendar pa ni stavil točnega pred. loga. Zastopnika Holandske tn Kitajske sta v precej ostrih beeedah kritizirala zadržanje Sveta ln naglašala, da krivda za neuspeh nI na zborovanju Predsednik zborovanja je nato ugotovil, da nI ugovora proti odgodltvi sprejema Nemčije In da Je zborovanje soglasno sklenilo sprejem odgodltl. Zborovanje je sprejelo še Briemdov predlog, nakar Je tmel predsednik Da Costa kraitek zaključni govor. „Tajne sile" zakrivile ženevski polom Italijani proglašajo Mltan, 17. marca. o. «Secolov» poročeva. lec javlja iz Ženeve, da je bilo zadržanje italijanske delegacije ne zborovanju Zveze narodov vedno jasno in iskreno. V trenot» ku. ko je bila izgubljena vsak« nad» za re» šitev krize, je Scialoja predlagal Svetu Zve, ze narodov, da se sprejem Nemčije v Zvezo narodov odgodi do jeseni. Toda ta nasvet ni našel zadostnega odmeva. Chamberlain in Briand sta napenjala vse sile. da odvr« neta Švedsko, Brazilijo in Nemčijo od nji. hove nepopustl iivosti. ter sta temu delu po» svetila cela dva dneva. Sveta Zveze naro> dov se Je moral kljub temu končno sprh zmago svoje teze. jazniti t predlogom S ci a!o je ter odgodltl sprejem Nemčije do seolembra. London. 17. marca. ». Kakor piše «Daily Express», so povzročile polom sedanjih po» gajanj talne sile. Tudi «Times» priznavajo, d > je treba iskati vzroke za neuspeh drugje. Značilno je za celokupni položaj, da so se v Ženevi Briand. Grandi In dr Ninčič spoi razumeli o temeljih francoskmitalijansko, Itigoslovenskega pakta v zadevah Srednje Evrope. List stavlja vprašanje, zakaj je po» stalo tako izredno nujno, da se je o tem načrtu razpravljalo ravno v tem kritičnem trenotku. Dan sodbe za ministra Nikiča PosL dr. Brankovič razkriva neverjetno korupcijo v ministrstvu za šume in rudnike. — Rezervirano stališče klerikalcev glede TPD. — Burni prizori v parlamentu. Beograd, 17. marca r. Na današnji seji Na rodne skupščine je bil na dnevnem redu pro račun ministrstva za šume in rudnike. Pred prehodom na dnevni red ie predsednik sporočil, da je podal ostavko davldovičevec Ljuba Rankovič in da pride na njegovo mesto Jeremija Radojevič. seijak iz Kragujevca Po prehodu na dnevni red ie minister dr. Niklč podal ekspoze o delovanju svojega re sorta. Novega ni povedal, interesentna je statistika državnih rudnikov, od katerih je 14 premogovnikov, dva st3 železna rudnika, solarno imamo eno in eno livarno železa ter dva maniša rudnika, kjer se kopljejo druge kovine. Državni premogovniki so dali leta 1919 25 milijonov stotov premoga, 1920 32 230.000, 1921. 34.100.000, 1922. 37.270.000, 1923 41, 115.000. 1924. 41.836.000 in leta 1925 41.521.000 stotov. Vzrok, da je bila produkcija lam manjša kot predlanskim, je v tem da Je konzum manjši, v prvi vrsti radi hude gospodarske krize. Večja poraba premoga bi bila mogoča s povzdigo železne industrije. Soli se porabi pri nas na leo približno 120.000 ton. Doma pridelamo približno 70 tisoč, 'z inozemstva uvažamo ostalih 50.000 akoravno bi lahko ves domači konzum sami pokrili Minister je obljubil, da bo v naj krajšem času predloži zbornici nov rudarski zakon. Dobro in racijonalno produkcijo ie mogoče doseči, ako se državni rudniki posta vijo na isto komercljalno stališče kot zasebni. Poslanec dr. Sefklja Belunen (musliman) je navedel primere, kako se sekajo gozdovi v Bosni in Hercegovini in napada ministra zaradi premnogih zlorab, ki se vrše v strankarske svrhe. Minister tudi preganja kmete, ki ne pripadajo Radičevi stranki. Posl. Kremžar (k 1er.) je razpravljal z vidno rezervo o Trboveljski premokopni družbi. V 1. 1924. je imela TPD čistega dobička 38,530.792 Din ter je plačala 70% dividendo. Kljub svojim velikim dobičkom je letos izvršila redukcijo delavstva in znižala plače, češ da je produkcija prevelika in da se kon zum manjša. Dočim se vlada bori proti komunizmu s policijskimi odredbami, ga sama vzgaja, ker podpira TPD v njenih neupravičenih ukrepih proti delavstvu. Govornik navaja pismo nekega trgovca iz Celja, ki ie naročil pri TPD premog in dobil odgovor, da ga nimajo in to v istem času, ki je imela družba nakopičenih na tisoče vagonov premoga v svojih skladiščih, da bi se lahko sklicevala na nadprodukcijo. Sicer je pa TPD že v naprej vedela za svoj polažaj. Nato se je bavil govornik s posredovalnimi družbami, ki jih ie ustanovila TPD v svrho prodaje svojega premoga. Pri teh družbah so delničarji isti ljudje, ki so tudi funkcionarji pri TPD. Ko ie prišlo v vladi do novega kurza, je TPD ustanovila še »Internaci-jonalno delniško družbo«, s pomočjo katere bi skrivala svoje ogromne dobičke. Postopa nje TPD napram delavstvu je samo zaradi tega mogoče, ker 1e vlada to dopustila. Za Kremžariem ie dobil besedo samostojni demokrat dr. Gjorgje Brankovič 2e ko se je pojavil na tribuni, so zagnali radičevci silen krik. ki ie ves čas spremljal njegova izvajanja. Dr. Brankovič ie začel svoj govor z ugotovitvijo, da so radičevci. ko so bili še v opoziciji, obljubljali, da bodo ko pridejo na vlado, storili vse, da se pobija korupcija in so celo napovedali zakon za n'eno pobl.ianie. Po njihovi sramotni politični kapitulaciji (tu zažene.io radičevci še hujši krik In vik, tako da jih ie moral predsednik pismeno pozvati k redu) pa so se po sobno potegovali za to, da dobe resort za šume in rudnike v svoje roke. In zato je da nes to ministrstvo samo sredstvo za izrabljanje v strankarske svrhe ln vzaje.-nno pod piranje in bogatenje. V to svrho je minister dr. Nikič nagnal vse sposobne uradnike iz svojega resorta in pripeljal vanj druge, ki so vse prej kot skruputozni in se ne plašijo nobenega sredstva, da dosežejo .«voie cilje. (Radičevci so tu zopet razsajali, tako da jih ie moral predsednik zopet opominjati ln po vrsti kaznovati). Za svojega pomočnika re nastavil dr. Nikič nekega Negovana Ko-soviča, ki besno preganja narodnjake po Hrvatski, pa naj si bodo srbski ali hrvatski. Na razne proteste je ta Kosovlč odgovoril, da na Hrvatskem sploh ni Srbov, ampak samo Hrvatje. Ko sem vprašal Kosoviča. kaj bo rekel minister kralju, ko mu nese na podpis ukaze za preganjanje teh narodno čistih poštenjakov, mi ie odgovoril, da to krone prav nič ne briga. Dr. Brankovič je naštel imena uradnikov, ki se nahajajo v ministrstvu ker imajo najrazličnejše rodbinske zveze. V treh šumskih di'ekciiah so ravnatelji odstavljeni samo zato, ker se ne sramujejo priznati, da so narodni in da zvesto služijo državi in narodu. (Radičevci zopet razgrajajo). Če minister tako postopa z višjimi uradniki, kako mora biti šele г gozdarji in drugimi nameščenci tega resorta, ki so mu izročeni na milost In nemilost. Posl. Brankovič navaja dolgo listo pre« ganjanj samostojnih demokratov in sploh racijonalno usmerjenih uradnikov. Radičev ci so takoj začeli z maščevanjem proti urad nikom, ki so vršili službo povsem korektno in lojalno. (Nastane velik prepir.) Minister za šume in rudnike ne respektira uradni» Skega zakona. V prvo uradniško kategorijo sprejema ljudi brez kvalifikacije, da jih po« tem drugi dan penzionira in da takoj dobi» vajo pokojnino, ne da bi sploh vršili svojo službo. Navaja več primerov take zlorabe. V ministrstvu za šume in rudnike se gazijo zakoni. Za ministra ni zakona o državnem računovodstvu. On prodaja in daruje šume mimo zakona, njemu ni treba niti proraču» na, niti finančnega zakona. Z denarjem za pogozdovanje se je izplačalo za bencin 30 ti» soč Din, Hrvatskemu društvu za lov in rt« bolov 5000, za neki avtomobil 300.000, šefu kal ineta ministrstva za šume in rudnike 10 tisoč Din, šefu personalnega odseka 6000 mesečno, neki strojepiski 8000, Josipu No« bori, šefu pravosodja v Zagrebu, za dnevni» ce in potne stroške, ker je bil član komisije za izdelavo zakona o segregaciji 100.000 Din lovski razstavi v Zagrebu 50.000. za ekskur» zijo ministra in uradnikov v Dalmacijo 150 tisoč. Ves ta denar je bil označen kot izdan za pogozdovanje. Dalje navaja primer, da se je vršila zloraba z nekim avtomobilom v vrednosti 200.000 Din, navaja primere o zlorabi z državnimi drvmi, govori o aferi firme Velebit d. d. Minister dr. Nikič ni smatral za potrebno, da demantira vest beo» grajske «Reči» iz meseca oktobra, da kupu» je vilo v Zagrebu za 2 milijona dinarjev, sedaj pa javlja neki list. da se minister Ni» kič pogaja radi nakupa cele palače. Ves čas radičevci divje kričijo. Dr. Brankovič kon» ča svoj govor naglašujoč, da niso samo žu» želke škodljivci naših gozdov, temveč da je največji škodljivec naših gozdov mini» ster Nikič. Ob 5. popoldne se je seja nadaljevala. Govorili so radikal Branko Takič, Gligorije Božovič (SDS), ki je navajal potrebe južne Srbije, hrvatski feder?.li.«t Urojič. črnogor» ski federalist Sava Vuletič in davidovičevce Milan Nikolič. Seja je bila zaključena ob 20. ter se nadaljuje jutri dopoldne ob 9. Jutri bo vladna večina izglasovala proračun ministrstva za šume in rudnike. Zasliševanje prič v Matteottiievem procesu iz izpovedb prič je razvidno, da je bil Matteotti nasilno umorjen Chietl, 17. marca. o. Današnji razpravi proti morilcem Matteottija je prisostvovalo le malo občinstva, ker je bilo Izdanih le malo vstopnic. * Obtožunci so pojasnjevali, kako so bili oblečeni na dan umora. Komisar Bernardi je opisal svoje prizadevanje, da bi ugotovil številko avtomobila, s katerim je bil Matteotti odveden Iz Rima Priča Erasmi, vratarica palače, ki se nahaja v neposredni bližini hiše, v kateri je prebival Matteotti, je povedala, da je videla avtomobil, v katerem so se nahajale štiri osebe, ki so se ji zdele sumljive. Zato je naevetovala možu, naj si zabeleži številko avtomoblia. Priča Eliseo je videla ob Tiberi avtomobil In v razdalji kakih 15 korakov štiri ose-be, ki »o nesle nekega moškega in ga a silo spravile v voz. Ker je mislila, da gre za fflmiranje. se nI za stvar preveč brigala, zato tudi ne more spoznati teh oeeb. Priča ižletnl deček Basotti se je v kritičnem trenotkn IgraJ na obrežju Tlbeire ta Je videl, kako so štirje moški vlekli nekoga in parkrat prav močno sunili v spodnji del telesa, potem pa ga pograbili za noge in glavo In ga vrgli v avtomobil. Pri tem je eden neznancev razbil s komolcem šipo av. tamoMla, ki se Je naglo oddaljil Potem se voz, četrti pa Je ostal na desni stopnici av-tomobla, ki se Je naglo oddaljil Potem se Je dopoldanska razprava zak^učila. Na popoldanski razpravi je povedal kot priča 131etnl deček Bianchi, ki se je Igral skupaj z Basottijem ob Tiberi, da je eden neznancev vzeî iz avtomobllove skrinjice težak ki luč In z nJim večkrat močno uda. ! ril po glavi moškega, ki so ga spravili s silo v voz. Tretji deček, Gantill je našel med mostom a Rleorgknento ln Margherita Matteottijevo poslansko izkaznico. Bivši glavni urednik lista «Corriere Ita-iiano», QuDlei, je izpovedal, da je dne 10. ju nija 1. 1. ob pol 12. zvečer na FUipelUjevo prošnjo dovolil, da se avtomebil. ki ga Je vodil Dumini, spravi v njegovo garažo DrugI dan je njegova sestra naš'a, da ze avtomobil ves zaprašen In okrvavljen, v njem pa je dobila škarje. Quille! je zato opozori! Filipellija, naj takoj odstrani avtomobil iz njegove garaže. Razprava se je ob 2. popoldne prekinila In nadaljevala ob pol 3. Priča vratar hotela DragonI je rekel, da je Dumtni nekaj dni pred zločinom naročil v hotelu več sob za vse obtožence. Na dan zločina ni bil ob 4. popoldne nihče od gostov v hotelu. — Bivši ravnatelj hotela DragonI je potr-dil te izpoved be. — Laetnik gostilne Bree-che. Ban ico. je povedal', da je Dumini s svojimi tovariši zahajal k nJemu ln da Je dne 22. maja 1925 vsem tovariéem plačal mnogo pijače. — KaTablnjerski brigadir CaratelU je pripovedoval, kako je našel Matteottijevo suknjo ln e pomočto policij, skega psa ugotovil mesto, kjer Je bil zakopan pokojni poslanec. O tem dogodku je takoj obvestil! sodnika v Rianlju, ki je takoj odhitel na lice mesta Tam so Izkopali zemljo In naSli v njej zakopano razpadajoče Matteottijevo truplo. DanaSnja razprava se Je končala ob 4. popoldne. Prihodnja Jutri dopoJdne ob 10. (Glej obširno poročilo na str. 6.) na Češkem Težavna politična situacija. — Nemci in jezikovne naredbe. — Spomenica slovaških klerikalcev. — Sporazum aH razpust parlamenta. — Poraz opozicije v vprašanju jezikovnih naredb. — Bolezen dr. Švehle in kombinacije o uradniškem kabinetu. Praga, 16. marca | stoječa lz Nemcev, Madžarov in kornuni-Pciitični položaj se je v zadnjih tednih s-tov, Je sitavlla predlog, da se izreče vladi radi teb naredb nezaupnica. Najsrditejše so v debati vlado napadali seveda Nemci, krepko pa so Jim tudi sekundirali komunisti Splošno pozornost Je vzbudil slo-vaški klerikalni poslanec Grabač-Oriov, ki je pač govoril o avtonomiji in o pittsbur-škern paktu, sikrbno pa se je izogibal kritizirati vladr.e jezikovne naredbe. Iz njegovih Izvajanj Je že bilo razvidno, da hlinlkovci v tem vprašanju ne pojdejo z opozicijo, izmed poslancev vladne večine Sta danes govorila samo dr. Volcšin (lido-vec) in dr. Kramar (nar. dem.). Oba sta dokazovala, da se Jezikovne naTedbe ozirajo na vse potrebe in želje narodnostnih тпапШп. Zvečer c b 18. Je bia debata zaključena. Se predno je predsednik odredil glasovanje, so slovaSki klerikalni po_ sJanci ko r,pora ti vno zapustili zbornico, kar je ostala opozicija spremljala z ironičnimi, mestoma tudi ogorčenimi klici Samo Hlinka se je naito še pojavil v loži tn ironično se smeje motril ogorčenje opozicije. Ko pa se ie pričelo glasovanje. Je tudi on izginil. Predlog za prehrd na dnevni red in odklonitev nezaupnice ie bil sprejet s 155 glasovi, proti pa je glasovalo 105 posJancev. terd glasovanja je spremljala vladna večina z viharnim ploskanjem, a tudi galerija je dajala glasno duška svojemu zadnščenjti. • Politični položaj Je izredno komolci ran vsled notranjih konfliktov v vladi. Glede glavnih delovnih vprašanj vladajo globoka, do sedaj n ep: emo®, ena naeprotetva. Koalicijske stranke ne morejo najti kompromisa gilede uradniškega zakona, agrarnih carin in tudi ne glede reforme vojaškega zakona. Tudi današnja pogajanja v odboru koalicijskih strank so ostala brezuspešna. NesTeča je, da je ministrski predsednik, katerega Izredne posredovalne sposobnosti bi bile morda premostile nasiprotstva, zopet težko obolel G. Švehla že več let la-horira na srcu in je lan, mora! za več mesecev odložiti vodstvo državnih poslov. Sedaj so mu zdravniki znova zabranili vsako delo in min. predsednik se poda prihodnje dni na jug iska, oporavljeaja. Na. domestovaj ga bo železniški minister Be-chyne, sccijalni demokrat, ki pa Ima vsled rad.kataega stališča svoje stranke v spot-wh vprašanjih j ako težko stališče. Zato se čim dalje bel j množijo vesti, da Je kriza vlade neizbežna. Po teh vesteh naj bi prišla na krmilo uradniška vloda, kateri bi predsedoval dr. C e r n y. Razen m nistra zunanjih del dr. Beneša in finančnega ministra dr. Engliša bi bili vsi portfelji zasedeni po uradnških. še poslabšal. Pogajanja o zakonskem načrtu glede državnih nameščencev silno počasi napredujejo, ker se stranke predvsem ne morejo sporazumeti glede pokritja. Situacija je stalno kritična. Kritičnost povzroča predvsem negotovost v parlamentu, ker še danes ni jasno, ali bo nova zbornici sploh za delo sposobna ali ne. Vse stranke namreč računajo z možnostjo novih volitev. Grožnja v glasilu ministrske. Sti predsednika dr. Svehle v »Venkovu«, da viada lahko poseže tudi po novih v-o-lit-t ah, to nervozno razpoloženje prejé net, nego pomirjuje. Med tem pa se bliža za. kijuček tega parlamentarnega zasedanja in dne 24. t m. se otvori že spomladansko zasedanje. Ali bo to uspešneje, kdo bi mogel to prerokovati? Zdi se, da se bližamo odločilnim dogodkom. Razprava o je-zikovnih naredbah, ki se le vršila te dni v parlamentu, je bila silno ostra in ie pokazala več karakterističnih pojavov. Nemci se delajo Tad! teh naredb silno ogorčene in razburjene, kakor da bi bffi s to jezikovno ureditvijo ogroženi v svojem naoijonalnem cbs'toju. V resnici pa je baš obratno. V nobeni državi se doslej še ni priznalo narodnim manjšinami toliko pravic, riiklieT se ne daje manjšinam toliko svobode, da se тотејо kulturno izživeti in se tudi politično uveljavljati, kakor Nemcem na Češkoslovaškem. V uradsh in šolah v čisto neroških okrajih je nemščina docela rav-noprarvna z državnim češkoslovaškim jezikom, a tudi sicer lahko dobi nemški državljan povsedi širom republkc pravico v svojem ieziku. Naj Nemci na Češkem primerjajo svoj položaj z obupno situacijo tovoj li rojakov na Tirolskem, pa bodo uvideli, ako iim besno sovraštvo do vsega, kar jc češko, ni zaterrtnilo pogled, da je njih položaj v Češkoslovaški republiki naravnost zavidanja vreden. Seveda greše Nemci ru to, da nimajo v parlamentu sebi nasproti močne, enotne, t trd j šievilčno ja-kc večine. Spretno izrabljajo v svoje svr-'ne češko-slovaški spor, ki Je glavni vzrok, da Nemcem neprestano narašča greben. Toda zdi se, da ni daleč čas, ko ne bodo več mogli zlorabljati nasprotja med Čehi iti Slovaki v svoj e simopašne namene. Vedno glasneje se namreč govori, da pride v doglednem času ipak do razrešitve če. š ko-slovaškega spora- Na to kažejo tudi vsi maki. V zadnjem času je postalo v okolici slovaSkih klerikalcev presenetljivo mirno in splošno se je šušljalo, da se med slo-va.Skr3mi »hšlovci« (klerikalci) za kulisami že vrše neobvezna pogajanja. Da to ni bila samo domneva, dokazuje tiajbolj dejstvo, da je baš te dni izročila Hlinkova .stranka posredstvom poljedelskega ministra dr. Hcdže, ki Je, какот znano, Slovak, mfrtisitTskemu predsedniku dr. SvehE posebno spomenico, v kateri našteva svoje glavne zahteve. Kakor vse kaže, pride morda že v najkrajšem času med vlado in slovaškimi » Judov c i« do pogajanj in ker je Hlinka že sit opozicije, se je nadejati, da se pogajanja zaključijo s sporazumom, ki bo za obe stranki za zvečer izdan skupen komunike o neuspehu izrednega zasedanja. Še preden so bili antantni novinarji obveščeni o tem. so nemški poročevalci že sporočili svojim listom, da je sprejem Nemčije odgoden radi posledic tajnih dogovorov med Francijo in Poljsko, oziroma Malo antanto! Posebni poročevalec berlinskega Wolffovega urada pa ie še pred tem «uradno» poskrbel za obnovo nemškega stališča napram razširjenim govoricam. Ta objava opozarja na težave, ki so se pojavile radi tajnih dogovorov, ki so igrali važno vlogo Dri zadnjih pogajanjih. Tak tajen dogovor je med drugim obljuba Poljski, da bo dobila mesto v Svetu Zveze narodov. Tekom pogajanj pa se je nadalje pokazalo, da obstoja še druga taka obljuba, in sicer napram Mali antanti Kakor znano, obstoja med državami Male antante dogovor, da pripade po izstopu Češkoslovaške njeno mesto drugi državi Male antante. za kar so prevzele jamstvo zaoadne velesjle. Ker je stopilo vprašanje izstopa Ce-i škoslovaške v ospredje, je zahtevala Rumunija (ne Jugoslavija, kakor so poročali nekateri listi!), da Dride na njeno mesto vsaj na decemberskem zasedanju. Ker pa Nemčija, ki je že odrekla svoj pristanek glede Poljske, ni mogla sprejeti obveznosti, da bo na prihodnjem zasedanju glasovala še za Rumuni-jo. je «resignirala» na svoj vstop na sedanjem zborovanju, in sicer s pogojem, da bo v jeseni njena akcijska svoboda popolnoma neomejena. Češkoslovaški zunanji minister doktor Beneš je v razgovoru z novinarji izjavil', da pomenijo brezuspešna pogajanja predvsem konstitucijonalno krizo Zveze narodov, obenem pa dokazujejo v nji odsev političnih problemov cele Evrope. V presojanju dogodkov bi bilo napačno, ako bi kdo videl v tej krizi samo konflikt med Nemčijo in ostalimi državami. Ves spor temelji na širši podlagi. Za rešitev tega spora sta potrebna čas in mir. Treba je upati, da se bo vse poravnalo. To dokazuje tudi izjava držav, ki so podpisale locarnski pakt. Stališče Češkoslovaške je ostalo od vsega začetka nespremenjeno. Bili smo pripravljeni doprinesti žrtve za mir in za rešitev locarnskega pakta, in sicer sporazumno s političnimi zavezniki Male antante. Pozno zvečer je izjavil Briand francoskim novinarjem, da je kriza Zveze narodov v prvi vrsti kriza njenega razvoja in da bi mogla v danih razmerah tvoriti izhodišče za izpopolnitev Zvezi-nih statutov Nadalje je izjavil, da bo treba v bodoče storiti vse. da ne pride do podobnih katastrof. Najbrže se bo ustanovil poseben odbor, ki se bo bavil z vprašanjem reorganizacije Sveta Zveze narodov. Ker Nemčija ni umaknila svoje prošnje za vstop, se ne sme položaj soditi preveč pesimistično. • Pariz, 17. marca, d. Odgoditev sprejema Nemčije v Zvezo narodov je povzročila v vseh političnih krogih veliko senzacijo. Listi pišejo, da je polom v Ženevi zakrivilo predvsem intransi-gentno stališče Brazilije, katero so podpisale Zedinjene države. «Temps» Diše v uvodniku, da je predsednik Coolidge vplival na Brazilijo, ker je znano, da se bavi Coolidge z idejo ustanovitve nove zveze narodov pod ameriškim vodstvom. London, 17. marca, d. Neuspeh v Ženevi je zelo dobrodošel opoziciji. Delavska stranka namerava ob priliki debate o proračunu zunanjega ministrstva v spodnji zbornici predlagati nezaupnico Chamberlainu. «Manchester Guardian» piše, da prevladuje med člani delavske stranke mnenje, da je treba zahtevati Chamberlainov odstop. Delavska stranka sicer ceni njegove osebne lastnosti, vendar pa meni. da ni sposoben za ta-i ko odgovorno mesto Podobno mnenje jc tudi med liberalnimi poslanci. List pravi, da v Angliji nimajo običaja, vezati ministrom roke. da pa ministri zato { ne smejo omalovaževati volje naroda, i Chamberlain je zapravil zaupanje, ki ga i je imel vanj britanski narod. I Berlin, 17. marca. d. Nasprotniki Zveze I narodov in locarnskih pogodb v Berlinu so ! prav dobre volje, da izredno marčno zase« j danje Zveze narodov, ki se je danes zaklju» , čilo, ni Imelo zažcljenega uspeha in da se je vprašanje sprejema Nemčije v Zvezo na» rodov odgodilo do septembra. Sicer so pa to svoje razpoloženje kazali že ves čas raz» prav v Ženevi. Značilna za to razpoloženje je želja včerajšnje «Deutsche Zeitung», ki je dala razumeti, da bi ji bilo prav, ako bi j Brazilija s svojim vetom onemogočila spre» ■ jem Nemčije v Zvezo narodov. Zlasti so ; z izidom ženevskega zasedanja zadovoljni nemški nacijonalci iri komunisti. Merodaj» ni krogi v Nemčiji pa gledajo drugače na j posledice ženevskega neuspeha. Posebno od ločilno za njihovo nadaljne stališče je, da so signatarne sile renskega pakta izrečno naglasilc, da se nahajajo neposredno pred sporazumom o odpravi vseh težav in da de» lajo težkoče države, ki niso podpisale teg» pakta. Zato bodo tudi vladne stranke, cen» trum, demokrati in ljudska stranka, ostale pri svoji dosedanji zunanji politiki. S tem je rečeno, da bo Nemčija "še nadalje zastopala zahtevo po vstopu v Zvezo narodov, do» čim se to ne da zanesljivo reči o stališču bavarske ljudske stranke, dočim ostanejo socijalni demokrati, ki so bili s-edno s pre. pričanjem za Zv-;zo narodov, slejkoprej na svojem stališču. Ni dvoma, da bo vlada imela tudi po negativnem izidu razprav v Ženevi pretežno večino in ne bosta imela državni kancelar in zunanji minister, ki se še ta teden vrneta v Berl;n, posebnih težav v parlamentu, čeprav ju bodo obsipali i najljutejšimi napadi. Upor starejše duhovščine proti SLS Sestanek dekanov, župnikov in bivših pristašev dr. šusteršiča z beograjskimi radikalnimi odposlanci. — Fuzija obeh slovenskih frakcij? — Zanimive obtožbe gospodarskega značaja proti SLS. Obsodba škoia Jegliča radi vmešavanja v politiko. no za 2 milijona Din, dasi niti svojo lastno tiskarno ne more v polni meri zaposliti. Duhovniki so tudi ostro obsojali po- Po inicijativj bivšega velikega župana dr. Lukana so se vršili že lansko leto več mesecev razgovori z bivšimi pristaši dr. Šusteršiča z namenom, da se izvrši fuzija te struje z NRS v Sloveniji. Po poskusih reorganizacije ljubljanske in mariborske NRS ie postalo menda tudi to vprašanje zrelo za reševanje. Beograjska centrala radikalske stranke ie zato sedaj Doslala poslanca dr. Ninka Periča ter posl. Leovca. ki sta se pripeljala z ministrom narodnega zdravja Miletlčem v Ljubljano. V pondeljek zvečer se je vršil v hotelu «Union» intimni sestanek ministra Miletiča ter spremljevalcev radikalskih poslancev dr. Ninka Perica in Leovca z radikalnimi simpatizerji. včeraj dopoldne pa so se sestali zastopniki radikalne stranke in bivši pristaši dr Šusteršiča v hotelu «Slon». Posvetovanje je trajalo od 10. dopoldne do 5. popoldne. Navzoči so bili poslanca dr. Ninko Perič in Leovac ter zastopniki ljubljanskih radikalov, od bivših šusteršicijancev pa odvetnik dr. Vladislav Pegan, vele-trgovec Peterca, lesni trgovec Škrbec, kanonik Šiška, dekan Kobler iz Kranja, dekan Lavrič iz Cerknice, župnik Štraj-har iz Borovnice, župnik Piber iz Šenčurja, župnik Oblak iz Velike Loke, župnik Brišar iz Velesovega, župnik v pokoju Avg. Šinkovec iz Kamnika itd., vsega okoli 20 do 30 oseb. Na tem sestanku se je razpravljalo o splošnem političnem položaju s posebnim ozirom na razmere v Sloveniji. Duhovniki so iznašali svoje pritožbe predvsem proti gospodarski politiki SLS ter so kritikovali politično delo SLS v Beogradu in njene negativne uspehe Posebno podrobno so orisali afero sanacije Gospodarske zveze. češ. da se je porabil za plačilo dolgov Gospodarske zveze denar včlanjenih zadrug in drugih dosedaj dobrih zavodov, ki so v rokah SLS. Tako je morala Vzajemna posojilnica za horendno všteto 6 milijonov dinarjev odkupiti vinski oddelek Gospodarske zveze. Katoliško tiskovno društvo pa ie brez vsake stvarne potrebe kupilo Zadružno tiskar- litične nastope ljubljanskega škofa v prilog SLS in zlasti še najnovejšo škofovo okrožnico v «Domoljubu», kar so obsodili kot škodljivo ugledu duhovščine In cerkve. Ravno radi takega nastopanja škofa ruši njegov vpliv na podrejeno duhovščino, radi česar je pričakovati v doglednem času očitnejšega razkola v klerikalni stranki, ki bi lahko služil v prid radikalni stranki, ako bi ga znala pametno izkoristiti s podeljevanjem potrebnih gospodarskih koncesij. Na sestanku se je izrekla tudi soglasna zahteva po čim preišniem razpisu volitev v samoupravne skupščine, da bi došlo do pozitivnega dela v reševanju pokrajinskih in lokalnih gospodarskih vprašanj in da bi se n» ta način moglo kontrolirati, v koliko ie ustava slaba, kar se do danes ni moglo zgoditi. ker se sploh poskušalo ni. da bi se ustava izvedla v polnem obsegu. Rezultat posvetovanja, ki je ime! predvsem namen informirati beograjske zastopnike radikalne stranke o razmerah v Sloveniji ter zvedeti njihovo mnenje. v koliko bi bila radikalna stranka pripravljena zadovoljiti stremljenja bivših pristašev dr. Šusteršiča. je bil načelni sporazum, da se ostanki bivše Šu-steršičeve stranke fuzijonirajo z radikalno stranko. Podrobni pogoji se bodo še izdelali. Šusteršičijanci zahtevajo, da se vodstvo stranke v Sloveniji izroči predvsem v njihove roke. kar bi seveda imelo za posledico bistvene spremembe v vodstvu odborov NRS. Vsled kritičnih razmer, ki vladajo danes v Beogradu in zlasti tudi v radikalni stranki, naravno situacija za kakršnekoli trdne dogovore baš ni ugodna in je vsled tega rezerviranost. s katero se izražajo nekateri udeležniki ljubljanskega sestanka, umljiva. Dogodek ie predvsem karakterističen kot dokaz, da postaja položaj v SLS vedno kritičnejši. Interesantne Radiceve poteze Nekdanji «silni duh. Voja Marinkovlč je postal gosposki nadutež, ki je nesposoben za ministra, «politični magarac» Ljuba Jo-vanovič pa vreden Radlčevega največjega zaupanja. Zagreb, 17. marca. Današnji Radičev «Dom» ostro napada dr. Vojo Marinkoviča, o katerem pravi: «Prvak Darridovičevih demokratov dr. Voja Mariatkovič se ni zadovoljil 6 tem, da je v brzojavki Narodni skupščini označil Hrvatsko in Slovenijo za Karolino, eno naj. neznatnejšib držav v severnoameriški uniji, marveč je v nedeljo, 14. t- m. prišel v Zagreb, da pred malobrojnimi poslušalci, ki jih je skupno z mizami ln čašami bilo par sto, dOkaže, kako je predvsem treba vzgojiti narod za svobodo ln demokracijo. S tem svojim nesrečnim pojmovanjem samega temelja demokracije je Voja Martako-vlč zdrknil z ornega visokega pied est al a, e katerega se je mogel vsak htp po vzpeti tudi v vlado, da n.i z ono svojo drznostjo o Karoltni ln s to svojo povsem navadno gosposko nadutostjo napram narodu Izgubil kvalifikacije ne samo državnika, marveč tudi resnega politika.» Tako je Radič odsekal glavo tudi dr. Vojj Marinkoviču, ki je nekcč bij «njegov» zunanji minister. Kot edina resna politika in državnika ostaneta vsekakor le še Pašič in Radič. Pač tudi Ljuba Jovanovi^. Kajti njemu, ki ga je Radič tiste čase, ko je bD Voja Mariukovič zunanji minister, proglasil za političnega magarca, je v da-naSnjem «Domu» posvečena naslednja beležka: «Prvak radikalne stranke Ljuba Jovano. vič se je te dni dal.ie časa razgovaxjal v Narodni skupščini s predsednikom HS5, Radičem V tem razgovoru sta se oba dotaknila mnogih aktualnih političnih vprašanj in izrazila obojestransko željo, da bi se ta razgovor nadaljeval v domačom pr!. jateljskem krogu. Zato je predsednik HS3 Radič obljubil, da bo ob prvi priložnosti, čim mu zaposlenost to količkaj dopusti, po-setil Ljubo Jovanovi^a na njegovem stanovanju.» Tako Je torej ta stvar: radikali plašijo Radiča z davidovičovci. posebno z Vojo Marinkovičem, a občutljivi Radič vrača milo za drago s tem, da krtači Vojo Ma. rinkoriča in obenem naporeduje intimne sestanke z Ljubo Jov-novičem . . . Iz Zveze ktt'furnih društev v Ljubljani Danes, dne 13. t. m. predava: v Novem mestu oh 8. rrečer gosp. J. Zu. pančič «O katolicizmu v srednjem veku». V petek, dne 19. t. m.: V Skofjl Loki ob pol 11. dopoldne gosp. Jo*. Zupančič «O inkviziciji v srednjem veku». V eoboto, dne 20. t. m.: V Laškem gc*p oflcijal Puhar ob 4. po-podne «O alkoholizmu». V Ljubljani v Zoornji 5i5kl ob S zvečer gosp. Janko B-aganje «O brezžičnem brza-Javu». V LJubljani gosp. prof. Dolžan ob 8. zve- čer v Krekovem . Trnovem «O vesoljnem potopu». V nedeljo, dne 21 t. m.: V Stražišču ob 4. popoldne gosp. oficijal Puhar «O alkoholizmu». V Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah zdravnik Higijeničnega zavoda ob 3. popoldne o temi «Kako ostanem zdrav». V Črnomlju gosp. Josip štrekelj «O sa. djaretvu in vrtnarstvu». V Oragatušu isti predavatelj o teti teiai. V Bregani ob 3. popoldne gosp. nadučltelj Likozar «O vinogradništvu». V Logatcu ob 3. popoldne gosp. Jos. Zu. pančič o temi «Slike iz preteklosti v luči Sv. pisma». Politične beležke Cvetje iz «Domoljuba» Zadnji »Domoljub« Je zopet poln psovk, laži in obrekovanj o dr. Žerjavu in sam. demokratskih listih. Kakj stališče zavzema ta list glede na politikovanje ljubljanskesa škoia pa dokaztijejo naslednje besede: »Ce bi kak škof ne delaj prav, ga ima poučiti edimole papež — ne pa dr. Žerjav ali njegova »Domovina«. Naš škof je določno povedal, da se ne sklada s prvo božjo zapo. vedjo, če kdo redno prebira »Domovino«. Ali misijo liberalci, da bo šel Škot po razlago božjih zapovedi v uredništvo какега svobodomiselnega lista?« Če torej kdo ne verjame škofu, da so se dr. Korošec, dr. Kulovec in Puženjak, ki jih škof brani kot nadpastir v »Domoljubu«, uspešno borili v skupščini zoper krivice, ki se gode v proračunu nam Slovencem, greši zoper božje zapovedi, ka;erih tolmač je edino škof. In če dr Žerjavu to ni prav. naj se gre pritožit k papežu, zafcj samj nJemu je škof odgovoren.« Taka profanacija Boga in božjih zapovedi je mogoča le v »Domoljubu*, listu za poueurrmevanje slovenskega ljudstva. Ako omenimo,, da zmerja »Domoljub« samostojne demokrate s tatovi in razbojniki, potem si lahko predstavljamo, s kakšnimi tehtnimi argumenti se bore braniteiji škofovih »božjih zapovedi«. Vatikan urgira pogajanja z našo državo Papežev nuncij v Beogradu msgr. Pele» ijrmetti je včeraj dopoldne posetil pomoč« nika v zunanjem ministrstvu Jovana Mar» koviča in se v imenu Vatikana interesiral, kdaj namerava naša vlada obnoviti pogaja» nja o konkordatu in zavodu sv. Jcronima. Markovič je odgovoril, da je naša vlada bi« la zadnje čase jako -»aposlena z važnimi vprašanji mednarodne situacije in posebno z zasedanjem Zveze narodov. Čim pa se dr. Ninčič vrne v Beograd, bo vlada posvetila obnovitvi pogajanj z Vatikanom največjo pažnjo in je upati, da se bodo nadaljevala v najkrajšem času. Menimo, da je to po» vsem naravno in logično. Če že paktiramo z Mussolinijem, ni povoda, da hi zapostav» ljali Vatikan, s katerim smo že prej bili » besedi. Pred obnovo Narodnega doma v Mariboru Maribor, 27. februarja. Skromno smo šli lani mimo 251etni-cc Narodnega doma, ki je verna slika mogočne ekspanzivnostd našega narodnega boja ob severni meji v času pro-bujanja ter velikopoteznosti takratnih voditeljev našega odpora v najhujšem paiigermanskem pritisku. Se sedaj dokazujejo bivši mariborski Nemci, da je bil Maribor absolutno nemško mesto, ker je bilo baje na pokopališču когпај 400 slovenskih napisov in 20 tisoč nemških. In vendar je tista neznatna slovenska »manjšina« postavila monumentale« Narodni dom. ki še danes nadkriljuje vse druge palače v Mariboru. Po prevratu pa je postal ta dom pretesen za naše široko razmahnjeno aacijonalno in kulturno življenje. Po-vrh tega je češki arhitekt po vzgledu irugih Narodnih domov tudi mariborskega notranje tako slabo uredil, da je po prevratu narodne prireditve bolj dušil kot povzdigal. Velika dvorana je postala mnogo pretesna in kljub popravljanju je v njej vedno tako »vle-Icio«, kot bi spustili vse vetrove v njo. še bolj je manjkalo sob za društva tako, da je celo Sokol kljub svojemu intenzivnemu delu brez zadostne društvene sobe. Vsa leta se je zato v narodni javnosti ponovno javljala utemeljena želja, da Posojilnica Narodni dom tjineliito renovira in razširi, da bi ne fciii zlasti za večje prireditve čisto od-isni od nemškega Gôtza in ga zala-ga-Ii z ogromnimi režijskimi stroški (po 4 do 6 tisoč Din za en večer). Kakor doznavamo, so voditelji Posojilnice to nujno potrebo za razvoj nacionalnega in kulturnega življenja v Mariboru uvideli ter že sklepali, da bi Narodni dom temeljito renovirali ta-ro, da bi vsaj za nekaj časa zopet vršil svojo važno misijo ob meji. Inžen-jerji Jelene. Šlajmer in Živic so predložili načrte, po katerih bo notranjost Narodnega doma čisto preurejena in razširjena. Predvsem bi se prizidala v pritličju na dvorišču dvorana, ki bo imela tudi majhen oder in v prvem nadstropju velike stranske prostore k vel ki dvorani Prostoren vestibul. ki e doslej brez smotra zeval praznote, m preurejen v pisarne za Posojilnico, njene dosedanje uradne prostore pa se preseli »Ljudska knjižnica«, med tem ko dobi sobi »Slovanske čitalnice« in Lj. knjižnice »Sokol«. V celo poslopje bi se morala upeljati seve tudi centralna kurjava, kar vse bo staio baje 600 do 700.000 Din. Definitiv.no bo o tem načrtu sklepal občni zbor Posojilnice, ki se bo vršil dne 28. marca. To namero načelstva Posojilnice, ki stoji pod vodstvom preizkušenega narodnega voditelja g. dr. Pipuša, je vsa narodna javnost z navdušenjem in z zadoščenjem sprejela, ker kaže. da Posojilnica smotreno nadaljuje vzvišene tradicije svojih ustanoviteljev. Poso-jinica jc sicer nameravala vis-a-vis zidati novo uradno poslopje. Ker pa so lastniki stavbenega prostora prodajno ceno previsoko licitirali, se je vodstvo raje odločilo za gornje renoviranje Narodnega doma. Spremenjeni bodo tudi dosedanji vhodi in nerodne stopnice. V vodstvu Posojilnice so poleg dr. Pipuša še: zobozdravnik, obč svetnik dr. Kac. odvetnik dr. Boštjančič. davčni vodja Štepic, veleposestnik Robič k Limbuša in trgovca Berdajs in Se-Pec. Narodni dom, ki je bil že pod nemško ero v Mariboru najponosnejša stavba, bo ostal torej tudi še v naprej naše narodno ognjišče. Istočasno pripravljajo katoliške or-Canizacije tudi zgTadbo »Slomškovega doma« v Mariboru. Gradilo ga bo ofi- oijeino »Katoliško društvo«, bivši »Ka-tolisdier Verein«, ki je v to svrho ravnokar prodalo svojo hišo v Gledališki ulici. Ta dom bo seveda služil sa- mo klerikalnim organizacijam, med tem ko je Narodni dom še vedno zatočišče vsem nacijonalnim in kulturnim ne. strankarskim društvom v Mariboru. Ustavitev delovan a Delavske zbornice Vsi dosedanji sklepi skupščine in Ljubljana, 17. marca. i. Ministrstvo socijalne politike je danes brzojavno sistlralo vse sklepe prve skupščine Delavske zbornice, odredilo, da se takoj dopošUe v Beograd zapisnik o konstituiranju zbornice ter zapisnik in vsi akti. nanašajoči se na verifikacijo mandatov. Istočasno je upravnemu odboru naložilo, da dr) nadaljnje odločitve ničesar ne ukrene. Z odredbo ministrstva socijalne politike je razveljavljeno m. dr. tudi Imenovanje zborničnega tajnika. Ali je smatrati za razveljavljeno tudi samo konstituiranje zbornice, volitev pred- upravnega odbora neveljavni. sednika in upravnega odbora nI povsem jasno. Ministrska naredba znači stvarno suspendiranje delovanja komaj izvoljene Delavske zbornice. Kaj je povod tej nenavadni odredbi, še ni povsem razvidno. Gre očividno za politično intrigo, katero so zasnovali, kakor izgleda, radičevci in najbrž tudi klerikalci. Kakšen cilj naj ima suspendiranje delovanja Delavske zbornice, se bo kmalu pokazalo. Mi zvečer nismo mogli dobiti v Beogradu nobenih uodrob-nejših informacij, govori se pa, da iz-vestni krogi delajo na razpu.st in postavitev komisarja. Čudno poslovanje radicev-skega denarnega zavoda Včeraj se je vršil ves dan pred zagreb« škim sodnim stolom proces, ki jasno osvet« Ijuje položaj v radičevski stranki z ozirom na denarno poslovanje. Obtožen je bil radi goljufije ravnatelj podružnice Hrvatske se» ftaške zadružne banke v Crikvenici, Gjuro Simac, ki je na obtožbo najprej izjavil, da Hrvatska seljačka banka 1. 1924. ni imela dovoljenja za nakupovanje valut in deviz, da pa sta podružnica banke v Crikvenici in central v Zagrebu poslovali z devizami in valutami pri zaprtih vratih. Obtoženec Si« mac je sam priznal, da je dal 42.000 Din podkupnine nekim organom v Crikvenici, da bi se stvar ne javila ministrstvu. Razen obtoženca sta bila zaslišana tudi dva bivša ravnatelja zagrebške centrale. Izjavila sta, da so malverzacijam ravnatelja v Crikve« niči prišli na sled koncem 1. 1924., da pa je bila takrat Hrvatska seljaška zadružna ban ka v tako katastrofalnih razmerah, da so morali zatajiti to goljufijo v podružnici. Kajti, ako bi javnost o tem zvedela, bi naj« prej propadla podružnica v Crikvenici po« tem pa morda tudi centrala v Zagrebu, ki ima svoie prostore v palači radičevskega doma. Vse to se je zgodilo začetkom leta 1925. (Morda so te razmere sodelovale, da se je sklenil «Narodni sporazum»). Razprava se bo jutri nadaljevala. Pone» verjena vsota znaša 380.000 Din. Obtoženec Šimac je poneverjenja vršil tako, da je je» mal zase del vlo-kov. Ako je stranka n. pr. vložila 50.000 Din, je v vložni knjižici zabe» ležil 50.000 Din, v bančno knjigo pa je vpis sal le 30.000 Din in je 20.000 Din obdržal zase. Tako je tekom let narasla vsota po» neverb na 3S0.C00 Din. Filijalko v Crikve« niči je osnoval Pavle Radič, kar sta potr» dila danes zaslišsna ravnatelja centrale v Za«rebu. V mm Ljubljana je tretje mesto v Evropi, ki predvaja ta bajeslo\ni f lm in trdimo, da je d > de o "ie 4 Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20 uri Četrtek, 18.: «Ana Christie». F. Petek. 19.: ob 15.: «Druga mladost». Ljud» ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Deseti brat». Ljudska predstava po znižanih etnah. Izv. Sobota, 20 : «Pvgmalion». Premijera. Izv. Nedelja. 21.: ob 15.: «Naša kri». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Pvsmalion». Izv. pondeijek, 22.: «Obrt gosp- Warrenovci. A Ljubljanska opera Začetek ob pol 20 uri. četrtek, 18.: «Grofica Marica». Izv. Petek, 19.: Zaprto. (Prodana nevesta, gosto vanie v Celiu.) Sobota, 20.: «Večni mornar». D. Nedelja, 21.: «Grofica Marica». Izv. Mariborsko gledališče fctrtek, 20.: «Cigani». B. (Kuponi.) Petek 19.: «Vesela vdova». (Kuponi.) Sobota, 20.: «Beneški trgovec». A. Celjsko mestno gledaKšče. Petek, 19.: «Prodana nevesta». Gostuje ljub lianska opera. Začetek ob 20. pregled Ljubljanska opera v Celju. Celjsko občinstvo opozarjamo, da bo začetek petkove operne predstave «Prodana nevesta» točno ob V, na štiri popoldne, to pa zato, ker je opera razmeroma dolga tn mora ra.ll odhoda vlakov končati takoj po Sesti uri. «Grofica Marica» danes odpade. Današnja predstava «Grofice Marice» v ljubljanski operi odpade, kar naj blagovoli vzeti p. n. občinstvo na «nanje. Predstava pri šentjakobčanlh. Šentjakobski gledališki oder uprizori po daljšem presledku v soboto 20. in nedeljo 21. t. m. izvrstno J. Horstovo burko v treh dejanjih «Nebesa na zemlji». Režija Je v rokah gosp. Gnldovca. Umetnostno . zgodovinsko druStvo v LJubljani nI moglo prirediti v prAekll zim. ekl dobi običajnega cikla predavanj Kot nadomestilo namerava prirejati v letni do. bi pogoste Izlete z ogledom važnejših «met noetnih spomenikov v domovini. Projektiram! so sledeči teleti: 1.) Muljava (freske Janeza Ljubljanskega 145S) — Kamen vrh (freske Istega mojstra 1459). 2.) Celje. 3.) St. Rupert Vesela gora. 4.) Ig - Golo. 5.) Lesce . Begunje . Sv Peter. 6.) Žlrovnlca-Vrba . Rodlne. 7.) Jable - Groblje - Smled. n4k. 8.) Ptuj 9.) Fužine pri LJubljani 10.) Dol. — M ogledih bodo strokovnjaki razlagali umetnostne spomenike. Vsak izlet Občekoristna uradniška stavbna zadruga v Celju Celje. iS. marca. Občekoristna uradniška stavbna zadruga v Celju je imela v soboto, dne 13 t. m. v gostilniških prostorih celjskega Narodnega doma svoj redni občni zbor o poslovnem letu 1925. Navzočih je bilo 19 zadružnikov, ki so zastopali 21 deležev. Po kratkem otvoritvenem pozdravu načelnika prof. Mrav Ijaka, ki je veljal obema zastopnikoma stavbne zadruge «Stan in dom» v Ljubljani ter navzočim zadružnikom, Je podal g. nad-upravlteij Cvahte kot knjigovodja zadruge sledeče poročilo: V pretečenem letu zadruga ni mogla postaviti novih hiš iz Istih razlogov kakor v prejšnjih letih. Primanjkuje denarja, stavbni stroški so pa izredno visoki. Ako zadruga primerno okrepi stavbni sklad, bo mogoče misliti na to, da postavi vspJ še eno rodbinsko hišo. V ta namen je nabavila 100 komadov ^Vojne škode» po nizkem kur. zu. Zadrugi se e posrečilo primanjkljaje iz let 1921., 1922. iin 1923. pokriti ter zadruž. nlkom za imenovana tri leta izplačati obresti zadružnih deležev. Aktivna bilanca je bila omogočena le z zvišanjem najemnine in ker so zadružni najemniki vložili po 900 Din brezob-estnih stanovanjskih deležev Prošnja na ministrstvo za socljalno politi, ko, ki je bila vložena leta 1922. za enkratno subvencijo, še do danes ni rešena V treh rodbinskih hišah v Kersnikovi ulici sta nuje danes 1 ravnatelj meščanske šole, 1 nadučitelj. 4 davčni uradniki, 4 sodnijski uradniki. 1 uradnik srezke oblasti m 1 državni upokojenec. Za v bodoče izpraznjena stanovanja je priglašenih 17 članov za. družnlkov. ki so državni nastavljene! in ni. majo primernih stanovanj Zadruga bi potrebovala za te reflektante še nadal.ine 4 rodhinske hiše. Na lastne hišice je priglašenih 6 državnih uradnikov Koncem leta 1924. Je btlc 87 članov zadruge. Leta 1925. sta umrla 2 člana, izstopilo jih je б, pristo. pilo pa 9, tako da je štela zadruga koncem poslovnega leta 1925. 89 članov, med temi 4 z dvema deležema, ostali pa Imajo po en delež. Zadruga Je članica Zadružne zveze v Celju. Bilanca izkazuje koncem leta 1925. čiste, ga dobička 3264 Din. V smislu § 21. dru- bo pravočasno naznanjen v časopisju Cilj daljšega izleta v letošnji sezijl še nI defi-nitivno določen in bo predmet razgovora na letošnjem občnem zboru, ki se vrši dne 24. marca t. 1. ob 8. uri v «Ljubjanskem dvoru». Vabljeni so vsi interesenti. Naša grafika v Curihu. »Neue Ziiricher Zeitung« od 6. t. m. prinaša še eno oceno o razstavi jugoslovenske grafike v Curihu. Imenoma omenja v tem poročilu nastopne razstavljalce: Crnčiča, Krizmana. M. Kraljeviča, Ivana Meštroviča. A Krizmaniča. Marijana Trepšeta, Vena Pilona. Sašo Sant-la, A. Trstenjaka, B. Jakca. VI. Kirina. Pranja Kršiniča J. Kerdlča. F. Coto. I. Turka-lja in Hinka Juhna Radi lepih usnehov cu-riške razstave ie predvidena razstava naše grafike na švicarskih tleh v Bernu med 10. iuni.iem in 10. iulltem. Iz Društva hrv. književnikov v Zagreba so izstopili ter osnovali novo nisatelisko organizacijo mladi nisatelii: Branko Mašlč. Josip Kulundžič. Ahmed Muradbeeovlč. Ivan Nevistič. Nikola Polič. Stevan Galogaža. Stanko Tomašlč j. ?■. Vrirranln In Kal-man Mesarlč Nave<1«*»' r»'«»telf ki se zbiralo sedal oVrot' rnjre^etni »V|!enca«. so ustanovili »Mrva:?iri ^«ftvr;! k:ub«. ki misli, celo na ïTduianj» ггч Razstava Bnco-nî-li, AiMniorlča v Pariza. Sars!ev*ki «fkir in ktoar Bogo-nir Ačlmo\1č le razstavC v r»artru okoln 20 slikarskih In 20 klM'ukP: del. Francoska kritika se izraža o nastopu mladega slikarja, o njegovem talenta ia delo doka] simpatično. L9VBI?ÀM|KB DVOR Danes oa: 4., po! 6., pol 8. m 9» ari. Velikanski naval na blagajne ! Razprodano! --Včerajšnje predstave lazprodane!-- Po celi Ljubljani se razlega smehII Pat in Patachon IEUFM rfgy.no* vagabunda v Pratru Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 2. — —^gl e _ Vstopnxe dobite tudi že danes za Picdca naniio ČRNI ANGEL jutri v pisarni štvenih pravil o prodaji lastnih hiš preide hiša ob Kersnikovi ulici v last gosp. Gorin-ška, ker je zadostil vsem tozadevnim predpisom. Kupna pogodba se odobri soglasno. Zadružni upravitelj hiš gosp. uadučltelj Bizjak Je poročal, da so se v pretečenem poslovnem letu izvršila na poslopjih vsa potrebna popravila ter da so ta v najlepšem redu. Občni zbor je vzel vsa poročila so. glasno na znanje, ter isrekel na predlog društvenega nadzorstva načeletvu absolutu-rij, V smislu pravil izstopi lz načelstva in iz nadzorstva vsako leto ena tretjina članov. V načelstvo sta bila zopet izvoljena gg. prof. Mastnak In naidučitelj Voglsr. v nadzorstvo gg, prof. Raič in ravnatelj Marin, ček. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila poročilo zastopnika stavbne zadruge «Last ln dom» iz Ljubljane. Goep. arhitekt Ivan Zupan je podal obširno in zanimivo poročilo o ustanovitvi tn razvoju te zadruge. Celjske zadrugarje je zlasti zanimalo, kako je bilo mogoče tej zadrugi v tako kratkem času postaviti 17 dvo- in enodružinskih hiš tn 2 zadružni hiši s trgovskimi lokali. Poročevalec je povdarjal, da je zadruga prvotno pričakovala podpore ter upala, da najde razumevanje v Beogradu. A šele takrat, ko se Je obrnila do mestne občine ljubljanske in ko je ta zagotovila svojo vsestransko podporo, zlasti sedanji predsednik gerent-skega sveta ljubljamskega gosp. dr. Dlnko Puc, je bilo mogoče doseči tako lepe uspe. he, kakor jih iima zadruga že do danes. 2e na' svojem prvem rednem občnem zboru marca 1925 je imela zadruga nad 200 članov. Mostna občina ljubljanska je prevzela garancijo za posojilo 2.210.000 Din, a zadruga se nI ustrašila težke naloge, da zgradi svojimi članom zdrava In poceni stanovanja. Takoj po prvem občnem zboru Je začelo načelstvo «Stan lin dom» s svojim efektivnim delom Kupilo je potrebno ertavbišče, na pravilo parcelacijskl načrt ter po raznih težkočah pričelo takoj z zgradbo stanovanjskih hiš. Zidajo se sedaj trije tip! po češkem vzorcu. Tdip I. s šest iim i sobami, kuhinjo, kopalnico, kletjo stane 130 000 Din. tip II. 8 St'rlmi sobami, kuhinjo, kopalnico, kletjo, stane 105.000 Dtn t,n tip III. s štirimi sobami, kuhtnjo, kletjo Itd., starne 99.000 Din Zida lahko vsak zadružnik, ki se zaveže, da bo plačevaJ sedaj 8 % obresti, založil del kapitala od vseh stroškov ter plačal ostah znesek v najmanj 17 ^ letih. Vsa gradbena defla vodi zadruga sama ter nudi tudi poroštvo 8 evoliinl deleži na.pram mestni občini, da se obrestovanje in odplačevanje redno izvršuje. Vsak. ki hoče zgradit! lastno hišo, dobi parcelo po lastni ceni in se ta parcela prepiše na kupca, tako da je ktipec takoi lastnik zemljišča ln tudi hiše, ki Jo zgradi. Zidati pa mora vsak po načrtih «Stan in doma» Zadruga Je razširila svoj delokrog tudi že na Vič. Tržič to Novo mesto ter bma povsod najlepše uspehe. Ob. čina, ki nudi garancijo za posojilo, pa Ima pri teh hišah prek u pno pravico. Se po raznih drugih zanimivih podatkih so se člani celjske stavbne zadruge prav živahno zanimali na občnem zboru za razna detajlna vprašanja ter se Je končno sklenilo: Načelstvo Občekoristne uradniške stavb, ne zadruge v Celju naj natančno preštudira poročilo goep. arhitekta Zupana ter naj v najkrajšem ča«u »kliče sestanek vseh interesentov za stanovanjske hiše. Ako vidi možnost, da bi se nekaj sličnega lahko izvedlo tudi v Celju, naj se obrne do mestne občine celjske, da j! priskrbi potrebno po. aojilo na eMčen način kakor je storBa mestna občina ljubljanska. Pri slučajnostih se je zahvalil načelnik prof. Mravljak vsem funkcijonarjem načel, stva za vsestransko podporo, zlasti pa gosp. nadupravitelju Cvahteju kot knjigovodji in g. Dadučltelju Bizjaku kot upravitelju za. družnih hiš Ako ostaine razpoloženje za zidanje norih stanovanjskih hl.-š tako živahno. kakor je bilo na občnem zboru, je upati. da preide Stavbna zadruga v Celju kmalu k pozitivnemu delu. Zadnja pot Jelisave Zadravčeve Središče, 17. marca. Tužno so peli zvonovi v farni cerkvi in podružnici v Središču, ko so spremljal: s svojimi zvoki k večnemu počitku ženo po vsej Sloveniji in sosedni Hrva;skj znanega našesa prvoboritelja Jakoba Zadravca, gospo Jelisavo Zadravčevo. Rndom iz obmejnega Varaždma si Je pridob'a pokoj, niča v našem obmejnem Sred'šču tolike simpatje. da Je bila njena zadnja pot nad vse veličastna. Množica za mu i žico Je vrela že pred določeno uro od vseh strani k njenemu domu, da ji izkaže zadnjo čast Razvila se Je v vrsto, kakršne Središče še ni vdelo Ln Je najbrže tudi ne bo. V nepregledni množici smo videli za«:npn:ke vseh naših korpmracij, predvsem Zbornice za trgmvino, obrt in industrijo, gg. Petovar-ja, Janka Horvata, zastopnika mariborske oblastne organizacije SDS dr Lasča in Vek. Sp'ndleria. zastopnika sreske organizacije SDS dr. šalamtma, ptujskega župana dr. Senčarja, ormoškega župana Ivana Vesellča, geren:a okrajnega zastopa Ludo. vika Kuhariča, zastopnike denarnih zavodov, ravnatelje Klobučarja, Matevilča, Ogrina in Orivca, trg Središče pa je bil zastopan po vseh občinsk !i odbornikih. V žalnem sprevodu so bili d:s e korporativno člani Obrtne zadruge, Obrtnega društva. Sokola, Orjune in požarne brambe. Na vsej pori od hiše žalosti d& pokopališča je svi_ rala pokojnic' na njeni zadnji poti sokolska gedba mile žaiostinke. sokolski pevski zbor pa ii je zapel v zadnje slovo pred domačo hišo in ob grobu d:ve turobni žalostlnkd. Vreme, ki je kazalo dopoldne neprijazno lice. je svoj cfcraz izpremenilo in zlato sc-!nce je svetilo plemeniti ženi na njen? zadnji noti. Jelisava, Tvoj pogreb Je bil zrcalo Tvoje bl?se duše. Spavaj mirno večni san! Dva novorojenčka v Kamniški Bistrici Na Perovem pri Kamniku so potegnil: 11 in 14. t. m. na jezu reke Bistrice dve trupli popolnoma razvitih novorojenčkov. Sodna obdukcija jc ugotovila, da sta bila otroka živa rojena, po porodu zadušena ter vržena v vedo. Eden Izmed obeh novorojenčka^ ie ležai poprej fe najmanj 14 dni v blatu. Da bi šlo za dvojčka, je izključeno. Ker se je vršil dne 12. marca v Kamre-ku sejem, ni izfciiučeno, da sta bila novorojenčka prinešena cd drugod. V Kamniku in okolici je nastalo vsled teli odkritij razumljivo ra,zburjenje. Ljudstvo Je ogorčeno in zelo radovedno, kdo sta neusmiljeni in nečloveški materi. Orožn-ki so pridno tia delu, da jih izslede. Na kamniški sejem prihajajo ljudje iz okolice 50 km ln Je zato seveda dek> orožnikov zelo otež-kočeno. Dcpis4 pa so šli na vse stTani z naiosom, da se poizveduje pri babicah, duhovnikih in župansivih, aili se Je morda tamkaj nahajala kaka ženska v blagoslov, ijenem stanju, ki se ne bi mogla opravičiti, kje Je njen otrok. Eventualni podatki o neznanh detomorilkah naj se sporoče okr. sodišču v Kamniku. Uboj - Pohotnež h BesunJ pri Radovljici je prišel dne 2Î. februarja 241etni brusač Maks Sukanek » svojo družino, očetom, materjo ki dvema sestrama, po svojem poslu v Tržič. Njegovi starši in sestre so odšli takoj po prihodu v Triič k počitku, brusač Sukanek pa ie prišel v druibo svaka Frderika Kup-lescha. Oba sta ктепПа v neko gostilno, kjer Je bilo že več fantov iz okolice. Med obema skupinama se je kmalu razvS hud propij. Posledica Je bila, da so fantje kasneje Sukanka in Kuplescha pred gostilno pretepli ter ju podili potem po cesti pr^-tt Begunjam. Kuplesch se Je sice>r pozneje vrnil, Sukanka pa od takrat pogrešajo in ni o nJem nikakega sledu. V Tržiču in okolici so pričele radi tega kroiiti vesti, da so fantje Sukanka na potu ubili ta ga neznankam zagrebti. Zadevo preiskujejo sedaj orožmSkj, ki pa niso dognali do sedaj še ničesar pozitivnega. 16!etna pastorka delavca Prancefa Su. rana, Silva Zadnčkar, Je šla dne 15. t m. po opravkih z Brda pri Ljubljani prod Vr-hovcem, vasici poleg Brda. Na potu jo je zvečer nenadmma ustavil neznan mdad fant in Jo v drastičnih besedah nagovarjal k pohotnosti. Zadnkarjeva se Je neznanca seveda močno prestrašila in pričela kričati na pomoč. Nasilnež Jo Je skušal nato podreti na tla ter hotel s silo zadati svoji pohotnosti. Mladenki pa se Je po težkem naporu vendarle posrečilo, da se Je iztrgala nesramnežu iz rok in pobegnila. Doma Je silučaj takoj povedala očetu, ta pa stražn ku. Сђа sta odSla takoi na zasledovanje za nasilnežem, toda ta Je med tem že izginil brez sledu. Pred sodniki Dva Franccljna iz Smarce, oče in sin sta bila strastna lovca. Ta šmentana Franca, bi morala vedeti, pa jima je še šla delat sku» šnjavo. Prišla je namreč po gozdni stezi s svojima psoma»čuvajema in Franceljna, ki baš tedaj nista imela nikake divjačine, sta vzela na muho vsak po enega psa. Pok, in zvestih čuvajev ni bilo več med živimi. Franceta sta trdila pri kamniškem sodišču, da sta psa lovila in zato sta imela pravico, ustreliti ju. Bila sta oproščena, a vzklicni senat je oprostilno sodbo potrdil: potrdil jo je pa tudi božji senat, ki je Franceta mlaj« šega med tem oprostil vseh težav življenja; mladenič je namreč med tem že umrL • Gospod Ivan je očital Franci, da ima tri nezakonske otroke. Franca ne taji, saj ne more; a jezi jo pa, ker je Ivan tudi trdiL da je vsak itrok od drazega očeta in da hodijo k nji ničvredni ljudje. Tožila ga je in zdaj bo menda zadovoljna, ker bo mož plačal 200 Din globe. Danes! Bela vešča Danes! Pred kratkim umrla Barbara la Marr In znani princ Iz filma «Princeza to klovn» Charlee de Rorhe. Prelepa Barbara Ia Marr kot plesalka Mona Vas bo očarala, kakor je očarala ve« moikl pariški svet. — Krasui, bajni so plesi v partêkem Revue . teat.ru — Pestri кпгтк-тд.; umetnikov. — Uboga Mona obupa nad celim svetom ta hoče v emrt. Zadrt! jo тв-kantni El Volcano, kateri ji pozneje pri pomore do največje «lave. — Ve« Pari* ee JI klanja, moški so Ji le Igračka, dokler ne spozna brata ene njenih žrtev. Predstave ob 3.. pol 5.. 6.. pol 8. in 9. uri. Kino Ideal. Domače vesti Prva nagrada Sporoča nam prijatelj iz Radovljice: «Z veseljem smo pri nas brali novico, tla jc naš gospod dekan prejel prvo «Slo» venčevo» nagrado za pobiranje naročnikov. Naravno, da gospodu dekanu te nagrade nikakor ne zavidamo; eno pa se usojamo pripomniti: Vsako dete pri nas vé, da g. dekan Fatur ni pridobil nič novih naročnikov za «SIo» venca», pač pa sam na svoj naslov preje» ma 10 izvodov «Slovenca» v posebnem za» voju. Ali na lastne stroške, ali zastonj, ali samo zase, ali tudi za druge, to je postran» ska stvar. Vsekakor pa je dodelitev prve «Sloveočeve» nagrade najboljši dokaz, da sc jc «Slovenčev» razpis za pridobitev no» vih naročnikov obnesel tako kakor luknja ▼ vodo.» Hvala za pojasnilo! če bi jaz razdeljeval «Slovenčeve» nagrade, bi prvo poklonil na» šerau informatorju. M. A. C. * Promocija. Na Kraški univerzi je bil dne 13. t. m. promoviran g. Boris Kristan, sin pokojnega okrožnega zdravnika dr. Orosla-va Kristana v Ormožu, za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo! + Poverjenlštvo Vodnikove družbe v Novem mestu ie prevzel vladni svetnik v p. g. prof. Ferdinand S e i d 1, ki sprejema člane in daje glede družbe vsa potrebna pojasnila. * Društvo za zračni promet Minister za trgovino in Industrijo je podpisal odlok o ustanovitvi delniške družbe za zračni promet. DelniSka glavnica znaša 12 milijonov dinarjev. * Izpreme-mbe v državni službi Sekundarni zdravnik dr. Vinko Čremošnik je podal ostavko na državno službo. Dr. Drago Sclnveiger je imenovan za zdravnrka-vo-lorrterja pri državni splošni bolnici v Ljubljani, Leopold Smalc pa za pravnega prakti-kanta v območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Pisarniški oficijant Pri deželnem sodišču v Ljubljani Konrad Tičar ie podal ostavko na državno službo. * Avstrijski konzul v Sarajevu. Avstrijska vlada ie imenovala g. Franka Ziegleria za svojega konzula v Sarajevu. * Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljubljani je umri včeraj zjutraj magistratni pisarniški ravnatelj, g. Janko K e s s 1 e r. Šele pred dvema mesecema je stopil v pokoj in legel potem kmalu na bolniško posteljo, iz katere ni več vstal. Pokojnik ie bil v Ljubljani splošno znana oseba in se ie udejstvo-val tudi na pisateljskem politi. Napisal je svoječasno za Letopis Slov. Matice študijo o ljubljanskem židovstvu v preteklih stoletjih, več novelet za »Slovana« pod psevdonimom Podgorjanski, dalje je prevedel iz nemščine Emestine Jelovškove »Spomine na Fr. Prešerna« ter več iger za ljubljansko slovensko gledališče. V magistraturo službo je stopil I. 1898 in dolga leta sestavljal imenike volllcev ter določal volišča, vodil zapis nike novorojencev in mrličev ter bil eden najboljših poznavalcev bivališč, poklicev in rojstnih podatkov Ljubljančanov. Pokojni* kovo truplo prepeljejo danes ob 3. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice do mestne meje na Dolenjski cesti in jc nato položijo v njegovem rojstnem kraju v Št. Jerneju na Dolenjskem k večnenru počitku. Včeraj zjut raj je umrl v Ljubljani po kratki bolezni v starosti 51 let administrativni poročnik v pokolu g. Janko K u m p. Pogreb se bo vršil v petek ob 15.30 izpred mrtvašnice sptoš ne bolnice v Ljubljani. — V Apačah pr: Rad goni je umrl dne 15. t. m. po dolgi bolezni ki si jo je nakopal v ruskem ujetništvu in v avstrijskih ječah vsled narodne zavednosti g. Fr. O r t a n iz Hoč pri Mariboru. — V Trstu je preminul včeTaj po dolgi bolezni g. Franjo T o m a ž i č, oče solastnika »Ole-um« v Ljubljani. Pokojnik je bil vrl napred-njak in ie vzgojil tudi svoje sinove strogo v narodnem duhu. Pogreb bo v petek v Trstu. — V Laškem je umrl dne 15. t m. v 33 letu starosti zasebnik g. Franc Perd In. Blag rim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Pravilnik zdravniških zbornic. Minister za narodno zdravje dr. Miletič je podpisal nove pravilnike: o zdravniškem staleškem redu, o kompetenci in delovanju glavnih odborov zdravniških zbornic, o skupščinah zdravniških zbornic ter o organizaciji in delokrogu disciplinskih sodišč za zdravnike pri zbornicah. Pravilnike so sporazumno sestavile zdravniške zbornice v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in Sarajevu. * Karte! zavarovalnih društev. Po inicija-tivi Zveze madžarskih zavarovalnih društev se bo v kratkem vršila v Budimpešti konferenca delegatov Zveze zavarovalnih društev Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske, Avstrije in Rumuniie. Na dnevnem redil kon ierence je v prvi vrsti posvetovanje o sklenitvi kartela zavarovalnih društev srednje Evrope zlasti glede zavarovanja proti elementarnim nezgodam. * Na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani je razpisano mesto učitelja z mate matiko in fiziko. Opremljene prošnje naj se vlože pri predsedništvu mestnega magistrata do dne 29. marca. Poleg izpričeval je treba prošnji priložiti potrdilo mestnega fi-zikata, da ie prosilec zdrav in potrdilo o jugoslcrvenskem državljanstvu. 4 Razpis kolodvorskih restavracij in okrep čevališč. Direkcija državnih železnic v Ljub Ijani razpisuje pismeni natečaj za uporabo kolodvorskih restavracij v Ljubljani (glavni kolodvor), Maribor (glavni kolodvor), na Zidanem mostu in na Grosupljem ter kolodvorskih okrepčevalnic v Velenju, v Brežicah v Orobelnem. * Razpis stalnih učiteljskih služb v ljubljanski oblasti. Na osnovnih šolah v ljubljanski oblasti ie razpisano večje število stalnih službenih mest in sicer v okraju Brežice 6, v okraju Črnomelj 11, v okraju Kamnik 4, v okraju Kočevje 7, v okraju Kranj 5, v okraiu Krško 7, v okraju Laško 4, v okraju Litiia 2, v okraju Ljubljana-mesto 1, Ljublja-la-okolica 9, v okraju Logatec 2, v okraju Novo mesto 2 in v okraju Radovljica 4. Prošnje je pri prtstofciem upraviteljstvu vložiti do 31. marca. Interesente opozarjamo na razpis v 25. številki uradnega lista . * Novo pristanišče na Sušaku. Delo za lz-gradbo nove obale na Brajdici naglo napreduje. Novo pristanišče z betonsko konstrukcijo bo stalo na 18 masivnih stebrih. Ker se je pokazala potreba močnega podpornega zidu, ki v načrtu ni bil predviden, se je v to svrho zahteval naknaden kredit, ki bo v kratkem odobren. Ako ne bo nepričakovanih ovir, bo pristanišče zgrajeno do prihodnje jeseni. * Redni letni občni zbor »Kluba demokrat skib učiteljev« se bo vršil v petek, dne 19. t m. ob 10. dopoldne v prostorih tajništva SDS. Kazino П. uadstr. z običajnim dnevnim redom. Na občni zbor opozarjamo posebno tudi tovariše in tovarišice z dežele. * Letošnji kongres Jugoslov.-češkoslov. Lig v Slovenijo bo na Bledu ln sicer v nedeljo 8. avgusta. Pripravljalna dela za ta kongres je prevzela ljubljanska liga. ki preskrbi za udeležence kongresa tudi znižane železniške vozne listke. Program kongresa se določi sporazumno z Ligama v Mariboru ta Ce lju ter s češkimi organizacijami v Ljubljani in Mariboru. Želeti bi bilo, da se tega kongresa udeležč tudi ostale lige v naši državi O nameravanem kongresu sta bila že obveščena županstvo in zdraviliška komisija na Bledu. Zborovanje samo se bo vršilo najbr-že v Zdraviliškem domu. * Kongres najemnikov. Na pobudo in pred log mariborskega društva najemnikov, kateremu so se priključile skoro vse organizacije v državi, se bo vršil v nedeljo dne 21. t. m. v mestni posvetovalnici v ZagTebu velik kongres najemnikov cele države. Dnevni red je v glavnem sledeči: 1.) Današnji položaj najemnikov z ozirom na stanovanjski zakon ter njih nadaljna zaščita. (Ref. Zagreb). 2.) Ustavitev Izvršitve odpovedi, določenih po stanovanjskih sodiščih. (Ref. Ljjb IJana). 3.) Nujne spremembe k stanovanjske mu zakonu.» (Ref. Maribor). 4.) Oprostitev novih zgradb od davka in doklad, ter stavbenih zadrug od kakoršnihkoli taks. (Ref. Split). 5.) Stavbeno vprašanje in ureditev delokroga oblastnih samouprav. (Ref. Split). 6.) Mednarodni kongres najemnikov v Curi-hu. (Ref. Zagreb). 7.) Sprememba pravil Sa-veza. (Ref. Brod). 8. Sedež Saveza najemnikov. (Ref. Split). Po kongresu odpotuje določena delegacija v pondeljek dne 22. t. m. v Beograd v svrho intervencije na mero-dajnih mestih v prilog izboljšanja položaja najemnikov. «иашаааммннмммвншнмваамаимаш Vabimo cenjene dame da si pred nakupom pomladanskih plaščev, kostumov in oblek ogledajo najnoveiSe dunajske in pariške modele, ki so po jako ugodnih cenah naprodaj pri Fran Lukič, pred Škofijo 19 * Shod posestnikov lz Krškega tn okolice radi previsoke davčne obremenitve se bo vršil na praznik 19. t m. ob 10. dopoldne v hotelu g. Gresoriča v Krškem Poročevalec g. Ivan Frelih lz LJubljane. K obilni udeležbi vabi odbor. * Pri ŠmarJetl ob Pesnici se bo vršil dne 20. marca velik živinski in kramarskl sejem Opozarjamo interesente, ki hočejo kaj prodati ali kupiti, naj ga sigurno obiščejo. Bil je ta seiem kot dober daleč na okrog znan. * Živinski in kramarskl sejem v Dolskem se bo vršil 22. t. m. Vabijo se kupci ln prodajalci. * Naša druga v Ameriki. Po statističnih podatkih naših ameriških rojakov se nahaja v Zedinjenih državah okroglo 125.000 sloven skih priseljencev in 128.000 v Amerilci rojenih Slovencev, 174.COO hrvatskih priseljencev in 120.000 od hrvatskih staršev v Ameriki rojenih, ter 50.000 srbskih priseljencev in 20.000 v Ameriki rojenih Srbov. * Ameriški list o Jugoslaviji. Znani ameriški časopis »Mentor« v Newyorku prinaša v številki za marec večje število dobro uspelih ilustracij raznih pokrajin v Jugoslaviji po fotografijah gospodične Klare Siprel, ki je lani prepotovala našo domovino. Tekst je spisala gospa Irena Hrabrov, soproga mladega srbskega pisatelja. * Doktor prava — pekovski pomočnik. Glede na našo notico z navedenim naslovom nam pišejo iz Škofje Loke: Tudi pri nas imamo take slučaje in sicer sta napravila lani v Škofji Loki izpite za pekovskega pomočnika inž Anton Homan, Trb. prem. družba in Pavel Sušnik, gimn. profesor v Ptuju. Pokazala sta s tem, da Jima je obrt ravnotako časten posel kot njihov mteligent nejši poklic. Kakor razume in ve ceniti delo svojega očeta kmečki sin-inteligent, tako naj bi se tudi taki obrtniški sinovi ne sramovali svojega porekla in zastavili ob času svoje zmožnosti napredku in povzdigi obrti — ter se s potiosom prištevali veliki toda brezpravni obrtniški rodbini. Ako bl le majhen del obrtniških sinov, kar se jih danes prišteva »višjim« stanovom, zavedajoč se svojega porekla, posvetil vsaj nekoliko svojega znanja obrtniškemu vprašanju, bi se naša industrija vse lepše razvijala. * Obilen blagoslov. V selu Radincu pri Požarevcu živi Natalija, žena Milivoia Sto-ianoviča, ki ie v treh letih rodila šest otrok: hčerko in pet sinov. Leta 1924. je povila hčerko, naslednje lêto dva zdrava sina, a letos celo tri. Vsi otroci so zdravi in se normalno razvijajo. * Požar v Depalivasl pri Domžalah. V nedeljo zvečer je izbruhnil pri posestniku Francetu Sršenu v Depalivasl požar, ki mu je vpepelil hišo z vsem gospodarskim poslopjem; pogorelo mu je tudi vse poljsko orodje in živež. Le sreči ln požrtvovalnim gasiloem iz Trzina, Stoba, Domžal in Vira. ki so takoi prihiteli na kraj nesreče, se je zahvaliti, da ni ogenj uničil tudi sosednih hiš s slamo kritih. Kakor so ugotovili, ie bil požar namenoma podtaknjen. Orožništvo ie aretiralo kot osumljence tri dotnače fante. Aretirani fvan Prelovšek iz Depalevasl ie upal, da bo dobil odnosno podedoval Sršenovo posestvo. Ker se to m zgodilo ie Sršenu opetovano grozil, da ga bo spravil na beraško palico, kar je sedaj s požigom tudi storil. * 17.314 tihotapcev aretiranih. Preteklo le to je bilo na področju Slovenije, Hrvatske in Slavonije aretiranih od finančnih kontrolnih organov nič manj kakor 17.314 tihotapcev, ki so tihotapili v prvi vrsti tobak, sol saharin, petrolej, vžigalice, cigaretni papir itd. Tihotapska vojska je bila torej preteklo leto zelo močna, vendar pa je doživela hud poraz. Tobak so tihotapili največ iz Macedoni-je, Hercegovine in Dalmacije, cigarete iz Zadra, Reke in Avstrije, cigare lz Madžarske, kjer imajo mnogi naši državljani manjša posestva. Sol prenašajo v vrečah po Dravi. Da dobe naši tihotapci dovolj saharina in si malo poslade*svoj težki kruh. zato skrbita Nemčija in Avstrija. Petrolej se uvaža z Reke in to v manjših količinah bolj za potrebe izletnikov, da si svetijo na svojih tihotapskih potih. Vžigalice — največ znamke Solo in cigaretni papir prihajajo iz Avstrije, koleki, seveda ponarejeni, večinoma z Dunata. * Nesreča pri novi gradnjL Pri gradnji novega poslopja poleg tehntčno-trgovskega podjetja »Razvitak« se je predvčerajšnjim zrušil oder na katerem ie bilo zaposlenih več delavcev. Ranjeni so bili vsi delavci; nekateri so lahko drugi pa težko poškodova ni in se ie bati, da bo nesreča zahtevala več človeških žrtev. * Ženska roparska tolpa, ki je Imela sedem članov, je sedela te dni na zatožni klopi pred sodnim stolom v Osileku. Tolpa, kateri je načelovala po vsem Sremu znana hajdu-čica Teodora Osustova. je oplenila in oropala mnogo trgovin v raznih sremskih krajih. Sodišče je vso tolpo obsodilo na šest mesecev do pet let ječe. Ko so hajdučice slišale razsodbo, so začele Jokati kakor da so obsojene na vešala. * S pestjo ubila otroka. V Bosenski Gra-diški so se te dni igrali otroci na cesti'pred hišo Jelke Balabanove. Pri igri Je 6 letni Peter Balaban vrgel nekoliko grudic prsti na 10 mesecev staro dete Jelke Balabanove. Balabanova, ki je to videla, ie v razburjenju udarila Petra s pestjo po glavi, nakar se ie fantek zgrudil na tla in kmalu nato umrl. Sodna komisija je ugotovila, da ie vsled močnera udarca na glavo počilo nekoliko žilic mehke možganske opne, kar Je povzročilo otrokovo smrt. Jelka je bila aretirana ln izročena sodišču. * Okradla očeta ln pobegnila z ljubimcem. Pred nekaj meseci je prišel lz Madžarske v Subotico eleganten gospod, ki se Je priglasil kot 26 letni Tibor Diosegi, dopisnik »Pester Lloyda« Mladi Madžar se je čez 14 dni strastno zaljubil v hčerko subotiškega ugled nega trgovca, Katico Nagy, ki mu je živahno odgovarjala ljubezen. Oba sta bila silno srečna in se že v duhu videla pred oltarjem. Tu pa so nastopili vmes stariši Katice in ji odločno prepovedali vsako nadaljno občeva nje z Diosegijem. Toda ta se nikakor ni mogla sprijazniti z načrtom, da bi zapustila svoiega ljubljenca ln se je kljub pozornosti starišev stalno shajala ž njim. V nedeljo zjutraj so našli stariši njeno sobo na veliko presenečenje prazno, še večje Je bilo razburjenje, ko je oče opazil, da je s hčerko izginilo tudi 60.000 Din v gotovini in za 150 tisoč Din raznih dragocenosti. Katica si je sama vzela doto tn pobegnila ž njo s svojim ljubimcem. Sumi se, da sta odšla proti Zagrebu. je ze na potu v Ljubljano! ČUTNI KINO MATICA Iz Ljubljane u— Čajanka društva Kazina danes odpade. u— Sokol I. poziva članstvo, da se v ci-vilu z znakom udeleži pogreba umrlega br. Josipa Svetiiča. — Pogreb se bo vršil danes 18. t m. ob pol 15. uri z Dunaiske ceste št. 19 na pokopališče k Sv. Križu. — Odbor. a— Prej>orodov retorični krožek. Danes ob 18. uri se bo vršil šesti redni sestanek Preporodovega retoričnega krožka KZO. Na sestanku se bo debatiralo o temi: »Eden aH trije narodi«. u— Občni zbor Strokovnega udruženja jugoslovensklh oblikujočih umetnikov, sekci ja LJubljana, se bo vršil v sredo 24. t. m. ob 5. uri popoldne z običajnim dnevnim redom v restavraciji Ljubljanski dvor, soba štev. 1. u— Pridite v Šiško na družabni večer na čast Jožetom in Jožicam, k: ga priredi Napredno gospodarsko društvo v Šiški danes zvečer v gostilni pri g. Valj aveu (Rei-rrjisrhaus). V nro^avo goflo vseh Jožalov in JoSc priiedim v četrtek dne 18. marca v >aionu kolodvorske restavracije zabassgsl «eCgr. Sodeluje prvovrstni salonsk. orke>ter „Sloge". Dobra vina in izborna ku-hln)a. — Za obilen obisk se priporoča Josip !№№£, resfaorater. Vabilo! Danes dne 18. t. m. od 20 ure do 2. popolnočl se vrši v vseh restavracijskih prostorih pod .SKALCO" Mestni trg 11 na čast vsem Jože to m in Jožicam zabavni večer s salonskim koncertom. — Ljubitelji dobre, pristne kapljice naj blagovolijo pripeljati s seboj svoje znance in prijatelje. Za obilen obisk se priporoča 1665 a Joško Uran. restavrater. Priporoča se aalcesejii nakup spomladanskega blaga v največji izberi pri tvrdki JOS. SNOJ, maaofaktaraa is medna Irgcvlna 1473-a-U Ljabijssa, Prešernova ulica u— Na Joželovanje vabi kavarna ln gostilna »Central«. Izborna kapljica; v četrtek do 2. ure odprto. Na svidenje. 384 u_ Do 25. t m. se prodajajo otroSkl čeveljčki prvovrstne kvalitete po znatno zni-nih cenah tovarne »Peko«, Ljubljana, Breg 30, in Aleksandrova cesta. Oglejte si cene v Izložbah. 376 u— Redni občni zbor deln. stavb, družbe Union se vrši 29. t m. ob 4. pop v srebrni dvorani hotela Union. Delnice naj se polože zanesljivo do 21. t m. v pisarni hotela Uni-cm v LJubljani, da delničarji na obč. zboru lahko glasujejo. Radovedni smo, zakaj je odbor delniške družbe Uniona razglasil zopet občni zbor Ie v Uradnem listu, ko vendar ve, kako malo občinstva čita Urad. list. Odbor razpisuje občni zbor strogo le 14 dni poprej, ker pač želi, da bi bili gospodje le med seboj. AH ni v Interesu gospodarstva sploh, da pride čim več delničarjev na obč. zbore gospodarskih podjetij? u— Darilo v dobrodelne namene. V poča-ščenje spomina svoje pokojne matere je g. Josip Luckmann izročil mestnemu magistratu Din 3000 v dobrodelne namene. u— Muzlkalno predavanje »Instrumentalna glasba«, ki je bilo določeno za petek, 19. t m. pol pol 11. dopoldne v Unionski dvo rani, ie preloženo na nedeljo 21. t m. ob Istem času m v isti dvorani Spored izvaja simfonični orkester, broječ okrog 60 članov, pod vodstvom skladatelja Emila Adamiča. Na sporedu so skladbe Mihevc: Overtura k operi Planeti. Adamič: Liubljanski akvareli, Šantel: Otroška suka. Čajkovski Karakteristični plesi iz baleta »Ščeljkunčik«. Uvodno besedo k predavanju govori skladatelj Emil Adamič. Sporedi po 3 Din so v predprodaji v Matični knjigarni, sporedi ki so bil kupljeni za 19. veljajo za 21. t m. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina. 1 prestopek kaljenia nočnega miru, 1 nezgoda. 1 prestopek hoje po železnici. 1 napad, 1 pobeg od doma, 1 prireditev plesa brez dovoljenja ln 10 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretovane so bile 3 osebe in sicer 1 radi suma tatvine, 1 radi prepovedanega povratka In 1 radi vlačugar-stva. u— Ukradene kokošL Na dvorišče hiše Amalfie Zorčič v Rožni dolini cesta II. št. 18 se Je splazil v torek ponoči neznan tat in je odnesel iz kokošnjaka grahasto kokoš ter črnobelega grahastega petelina, v skupi»! vrednosti 120 Din. Kakor znano, so v Rožni dolini slične tatvine prav pogoste in policija že dalje časa brezuspešno zasleduje preve-jane uzmovlče. u— Tatvina na kolodvoru. V noči na sredo ie nekdo vlomil na glavnem kolodvoru v poštni nabiralni voz in ukradel iz njega 13 kg težak zavoj, v katerem so se nahajale ženske naglavne rute, last nekega trgovca. Škoda znaša okrog 3000 Din u— Voznikova smola. Matevž Burnik, hia pec pri trgovcu Z. na Starem trgu, je hotel dne 13. t. m. dopoldne na vsak način speljati z dvovpreženim vozom pred tramvajem. kl mu Je prihajal nasproti pred OIupovo trgovino. Konj se ie prihajajočega voza cestne železnice ustrašil in butnil nazaj, tako, da je zadnji del zadel v izložbeno okno Seu-nigove trgovine ter razbil 2000 Din vredno šipo. Iz Maribora a— Vodnikova družba v Mariboru lepo napreduje. Ta teden se Je priglasil kot usta-novnik z deležem 500 Din tudi primarij mari borske bolnice g. dr. Mirko Černič. a— Senzacija za Maribor. Jožefov sejem, ki ga priredi danes zvečer odsek za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru v vseh prostorih Narodnega doma, bo za Maribor pra va senzacija. Ker so nekdanji sloviti Jožefov! sejmi prenehali, hoče Sokol s to priredit vijo pripomoči vsem Jožekom in Jožicam do starega običajnega proslavljanja svojega patrona. Prireditev, ki se bo vsako leto ponavljala bo povsem originalna in bo nudila pristno sliko nekdanjih Jožefovih sejmov. Ker pa je poleg tega še namenjen čisti dobiček za Sok dom in ureditev letnega telo-vadišča, je pričakovati, da ne bo manjkal na tej prireditvi noben zaveden Mariborčan. a— Družabni večer priredi Gospodarsko in politično društvo za L in IV. okraj v soboto 20. t m. v restavraciji Nar. doma. Ti družabni večeri, ki se bodo ponavljali redno vsak mesec, imajo predvsem namen služiti, medsebojnemu spoznavanju. Od časa do ča sa se bo vršilo tudi kako predavanje o važnih gospodarskih in političnih vprašanjih, pri čemur bo članstvu dana prilika, da izrazi svoje mneqje in da odboru izmenja direktive. Tako bo društvo najsplošneje vršilo svoje naloge in ie zato želeti da se vsi napredni Mariborčani tega družabnega večera pol-noštevilne udeležbe. a— Prijatelje lepe umetnosti opozarjamo na razstavo slik akademskega slikarja Ante Trstenjaka. Razstava se bo otvorila na Jo-žefovo dne 19. t m. ob 11. dopoldne in ostane odprta do nedel:e 21. t. m. a— Za olepšavo glavnega kolodvora. Na vzvišenem prostoru pred glavnim kolodvorom uad Aleksandrovo cesto bodo zasa- dili vrsto dreves, da bo tvorilo lep pogled vsakemu tujcu, ki bo stopil iz kolodvorskega poslopja. Z delom, ki ga izvršuje železnica, so že pričeli včeraj. a— Gimnazijski maturanti v Mariboru bo do izlili čustva prijateljstva, vzajemnosti, ki jih je družilo dolgo dobo gimnazijskega življenja, na svoji častni akademiji v narod nem gledališču v pondeljek 22. t. m. ob 20. uri zvečer. To bo prvi korak, ko se bo do-raščajoča mladost zlila v zrelo, javno življenje. Tako bo življenje bogatejše za nove ljudi, za nove misli. To nam dokazuje program njihove častne akademije. Samonikle točke, vsebina nova, oblika nova, nova za novo vsebino. Pantomina »Ptič Samoživ« izraz sile, pesem poldneva, prasketanje gorečega klasja opoldne. Znani osmošolski pev ski zbor nam jamči za pravilno Interpretacijo Schwabove »Večer na morju«, one meh ke »Pala je pala...« itd. Na vseh poljih so tipali, tudi živa beseda iih je zamikala: Recitacija izvirnih pesmi. Mlada muzika čelist in vijolinist, ki sodelujeta pri Glasb. Matici nam bosta dokazala svoje resno hotenje in svojo izurjenost. Izvirno delo je odlomek »Vrhovi žare« Tiho hrepenenje, objem gorà opraščajočih grehe okrepčujočih mlade sile. Ml bomo pa z veselim srcem sprejeli ta nov izliv v življenje, te nove. mlade, zrele ljudi, ki bodo pomladili javno življenje. Ne napolnimo iih s pesimizmom, s tem. da jih ne posetimo na njihovi akademiji! Upajmo torej, da se cenjeno občinstvo v obilnem številu odzove vabilu mladih ljudi. a— Trg s senom. Na trg s senom je bilo dne 17. t m. pripeljanih samo 6 vozov sena in 1 voz slame. Cene so nekoliko padle. Seno se e prodajalo po 65—75 Din, slama 45 Din za meterski stot. a— Nesreča pri delu. Delavka Marija Ber-lel, doma na Teznu. zaposlena pri Splošni stavbeni d. d. pri delu prišla z desno roko v stroj, ki Ji ie roko zmečkal do zapestja Rešilni oddelek ji ie nudil prvo pomoč ter jo prepeljal v bolnico. 44 Sah Turnir na Semmeringu Niemcovič in dr. Tartakower, ki sta in vrstno startala, vodita krepko. Oba sta do» segla v dosedanjih osmih igrah celih sedem točk, kar je zelo znaten uspeh. Niemcovič je v včerajšnjem VIII. kolu porazil Janovskega, dr. Tartakower v pre» cizni igri Griinfelda. Največje zanimanje je vladalo za parti« jo Aljehin : Rubinstein. Poljski velemoj« ster si je po indijski otvoritvi ustvaril že precej ugodno pozicijo, vendar pa je kasne» je napravil nekaj slabih potez in izgubil. Dr. Treybal je porazil dr. Vaydo, David» son Rosellija, dr. Tarrasch pa Retija. Remis so končale partije: dr. Vidmai : Kmoch, Yates : Gilg, dr. Michel : Spicl« mann. Stanje po VIIL kolu: Niemcovič in dr. Tartakower 7, Spielmann, dr. Tarrasch 5 in pol, Aljehin 4 in pol (1), dr. Vidmar, Ru» binstein 4 in pol, Reti 4 (1), Davidson, Gilg Vayda, Griinfeld 3 in pol, Janovski 3 (1), Treybal 3, Kmoch, Michel 2 in pol, Yates 2 (1), Roselli pol točke. Danes, v IX. kolu, igrajo sledeči pari: dr. Michel : Niemcovič, Griinfeld : Spielmann, dr. Tarrasch : dr. Tartakower, dr. Vidmar: Reti, Kmoch : Vayda, Aljehin": Janovski. Gilg : Rubinstein, Roselli : Yates, dr. Trcv« bal : Davidson. ввавЕвнввввввавваввгЕЕхеввх^ i I A. Нвас, Isîufsifasaa I Kj g g priporoča svojo bogato izbero н 1 !шШ površnikov i g IS S za gospode 81 g § eo pra? zmernih cenah, i 2 a Џ E азааиавзхаввзБввоввгаздаазпд Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj! ШШЈЕКА LIGA ni man1 važna od hlg'iene telesa. Uporabi aj'e zato pa iško emu zijo si VISAGINE ADEI.INA PATT1 ^tekieničica stare O n 30-— in se n'r.vs v vstli le-лгпзћ, dioçe'i-ih in pariur.lH-dolgo» progaše, člane Ilirije in ASK. Primorje. Imena Deržaj, De Riggi, Slapničar, Vidic itd. so nam porok, da bo to tekmovanje najhujše od vseh dosedanjih cross»country» prvenstev. Istočasno je ta prireditev neka» ka priprava za državno prvenstvo, ki se vr» ši 4. aprila v Zagrebu. LLAP. Službene objave k cross*coun> tryju. Pozivajo se gg sodniki: Bar. Sla» mič L., Vodišek, ing. Debelak, Fink, Gre» gorič, Kandare B., Svigelj, Ludvik F., Bru» mat, Sancin D., Goreč, Baltesar, Betetto. Rybaf M., Jernejčič, Lukežič, Stepančič. dr. Vučina in podsavezni odborniki Vindiš. Ba« šin G., Smersu, Baltič, Stepišnik in Letnar, de sodelujejo pri prvenstvu v cross»coun» tryju v nedeljo, 21. t. m. Natančnejša na» vodila bodo objavljena v «Jutru», v soboto, 20. t m. Pročelnik SK. Ilirije nogometna sekcija. Sestanek in trening juniorske in mladinske skupine na praznik, 19. t. m. ob 10. uri na igrišču. Glejte objavo na oglasni deski v garderobi! Današnji trening I. skup ne se vrši na igri» šču ob 17. uri, ako bi deževalo pa v jahalni ci ob 18.30. — Načelnik. Društvo Atena, tenis sekcija naznanja, da se vrši vpisovanje za letošnjo sezijo v soboto 20. in pondeljek 22. t. m. od 5. — 6. v ortopedičnem zavodu v Mladiki. Pismene priglasitve je nasloviti na go. Janežičevo, Erjavčeva c. 24. Dosedanje priglašence se prosi, da se v izogib event. pomote še en» krat priglase. ASK. Primorje Zaključek plesnih vaj st- vrši v četrtek, dne 18. t. m. v areni Na» rodnega doma. Začetek ob 20. uri. Vstop ie dovoljen klubovim članom, obiskovalcem plesne šole in vpeljanim gostom — Odbor. Hašk : Gradjanski. V nedeljo se bo vr» šila v Zagrebu prvenstvena tekma med na» vedenima kluboma. Zanimanje za tekmo je ogromno. Ta tekma ima namreč odločilen značaj, kajti od njenega izida zavisi tudi vprašanje prvaka. Hašk vodi v prvenstvu z 1 točko. Ako uspe Gradjanskemu. da ga porazi, tedaj je on prvak. Ostane pa igra vsaj neodločena, tedaj si izvojujc Hašk prvenstvo ZNP»a Prvi bolgarski nogometaši v Jugoslaviji V soboto in nedeljo igra v Beogradu sofij» ski «FC. t3» in sicer prvi dan proti Jugo» slaviji, v nedeljo pa proti BSK. To je to» rej prvi nastop bolgarskega moštva po voj» ni v Jugoslaviji. Meddržavna tekma Jugoslavija : Bolgar ska, ki bi še imela igrati po dosedanjih pro» pozicijah 18. aprila v Zagrebu, še do danes ni končnoveljavr.o perfektuirana. Pač pa igra Bolgarska 25. aprila v Bukarešti proti Rumuniji, revanža pa se bo vršila 13. maja v Sofiji. Češkoslovaška : Belgija igra 23. maja v Pragi. To je prvo srečanje obeh reprezen» tanc po olimpijadi v Anversi 1. 1920 Ta» krat se je dogodil znani incident, ko se Če» hi v finalni tekmi z Belgijo niso hoteli pod» vreči neki odločitvi sedaj že pokojnega sod nika Levisa ter odstopili z igrišča. Belgijci so na ta način zasedli prvo mesto, Čeho» slovaki pa so bili diskval ficirani. Prvenstvo v italijanskem cross^coun« tryju je dosege! Davoli, ki je pretekel pro» go 12 km v 42 minutah. Gospodarstvo Tržna poročila Novosadska blagovna borza (17. t. m.). P Sen i ca: baSka, 3 vagoni, 277.50—280. Oves: baški, 2 vagona, 167.50 TurSS» ca: baška. stara, 2 vagona, 132.50; baška, nova, 2 vagona, 112.50; baška, za april, 2 vagona, 117.50; baška, glavna proga, za april, 4 vagoni, 120; sremska, za maj, pariteta Ruma. 10 vagonov. 127.50; bamatska, pariteta Bečkerek, 5 vagonov, 118.50. M o -k a: baška. «Os», 5.5 vagona, 445—150; ba-ška, «2», 2 vagona. 400; baška. «6», 2 va gon'a, 255; baška, «7», 1 vagon, 190. Fižol: baški beli. izbrani. 1 vagon, 150. Tendenca nespremenjena Zagrebški tedenski sejem (17. t. m.) Pogon goveje živine slab Svinj mnogo. Za zunaj se je kupovala goveja živima za Italijo. im sicer prvovrstni voli. krave in mlada živima. Cene za kg žive teže: voli I. 10 do 10.50 (izjemno 10.50—11). II 8.50—9.50, (XI 7_8 krave, domače. I. 7—10.25. П fi do 7. III 4.50—5. junci I 10—11. II 8.50 do 9.50." junice I. 8—10. II. 7—7.50, teleta (zaklana 10—13). svinje, domače, mesne 12 do 13.50. debele 13 50—14 sremske 14 do 14.50 (domače, zaklane. 15—15.50, sremske, zaklane, 16—16.75). prascl do 1 leta 11 do 12.50 nad 1 letom 12—13 Din Krma: detelja 125—1R0 seno l. 100—125, II 75—90, | stisnjeno 100. otava 125—150. slama 75 do 100 Din za 100 kg Dunajski svinjski sejem (16. t m.). Dogom 12.579 komadov; od tega iz Jugoslavije 1670 Cene mestoma oslabele za 5 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: debele svinje I. 2.10—2.20 (izjemno 2.25). srednje 2 do 2.10. kmetske 1.80—2.10, stare 1.80—1.90, mesne 1 80—2.15 (2.20) šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (16 t m.) Ameriške notice nižje. Plačilne težkoče budtmpeštanske firme ■ Samuel Fldechl. ki Je uživala dober sloves, so po-vzročile v današnjem prometu razburjenje. Firma Ima na Dunaju podružnico. Cesne na Dunaju so ostale nespremenjene ob majhnem prometu Notirajo vključno blagopro-metni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 40—40.50; rž: marchfeldska 26.75—27.25; turščica: 20 do 21; oves: domači 27.50—28.50. bave rajnega železa (ploščnato, kvadratna, okroglo ta kotno); pri upravi državnih monopolov v Beogradu flede dobave 150.000 kg belega kartona. Predmetni oglasi v Zbornici za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani aa vpog'.od. = Brezplačni vizumi za poeetnike nem. šklh veleeejmov. Po obvestilu našega ministrstva trgovine im Industrije je nemško ministrstvo zunanjih del naročilo vsem nem škim zastopništvom v inozemstvu, da izdajajo brezplačne vizume posetnikom vwleeçj-mov v Lipskem. Frankfurtu. Kolnu. Bresla-vi in Konigsbergu. = Padanje poljskega zlatnika. Dočim Je belgijski frank te dni rapidno padel, se vrSi slabljenje poljskega zlatnika počasi, vendar znaša mednarodni padec zlatnika tekom zadnjih 10 dni nad 8 odstotkov. = Za kartel zavarovalnih družb Srednje Evrope. Iz Budimpešte poročajo, da 6e bo tam vršila konferenca zastopnikov zavarovalnih družb Madžarske. Avstrije, češkoslovaške, Poljske, Rumunije in Jugoslavije. Obravnavalo se bo vprašanje ustanovitve kartela zavarovalnih družb Srednje Evro. pe Verjetno pa ni, da bo konferenca do. vedla do pozitivnega rezultata. Borze = Opozoritev trgovcem s strupi In z mo. dro galico. V «Uradnem lietu» št. 7. (iz 1. 1926.), so bila objavljena pravila za prodajo m posest strupov Izdalo jih Je ministrstvo za narodno zdravje že leta 1921. Ta pravila urejujejo trgovino s strupi tako, da so za naše kraje nemogoča. Tudi prištevajo med strupe take predmete, ki so se po naših dosedanjih predpisih In obrtni praksi mogli prodajati brez koncesije za strupe, kakor soda, modra galica in podobno Končno bi Izvajanje teh pravfl v Sloveniji nasprotovalo tukajšnjim zakonitim predpisom, kojih naredba ministrstva ni mogla razveljaviti. Zbornica za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani je zato posredovala pri velikih županih v Ljubljani in Mariboru ter dosegla, da sta Izdala podrejenim oblastvom nalog, naj se ravnajo glede prodaje strupov po dosedanjih predpisih, ker gori omenjena pravila ne veljajo za Slovenijo, temveč samo za kraje bivše kraljevine Srbije. Zbornica opoaarja na to vse trgovce s strupi. posebno pa trgovce z modro galioo, od katerih so nekatera Obrtna oMaetva prve stopnje že zahtevala dovoljenje po novrh pravilih. = Revizija železniške tarife. Iz Beograda poročajo, da ee v prometnem ministrstvu pripravlja revizija železniške tarife, ki je bila uveljavljema 1. oktobra. = Stanje Narodne banke SHS. Po izkazu 8. t m. se je obtok novčanic od 28. februarja t. 1. do 8. t. m. povečal za 108,272.170 na 8,.826,147.370 Din. Kovinska podloga Je v isteim času padla za 9,212.639 na 438,469 477.55 Din zlate 1m neznane vrednosti Poeojlla so se za nekoliiko povečala na 1.,338.409 189.83 Dta. = Redni občni zbori: Posojilnica in hranilnica za Apačko kotlino, r. z. z n. z. v Apačah. 25 t. m ob pol 11. doipoldne v gostilni Karla Filrsta ; Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 10. apriîa t. 1. ob 3. popoldne v bančni dvorani na Dunajski ce. sti 1. = Konkurz je razglašen o imovini Franje Kebrove. tvorničarke v Tacnu (prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v LJubljani 27. t. m. ob 10.) Im o imovini Rudolfa Wib-merja. posestnika v Ptuju (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ptuju 16. t. m. ob 10.). — Odpravljem Je konkurz, razglašen o imovini Matije Vrbnjaka, peka v Ma. rlboru, ker ni kritja za stroške postopanja. Potrditev prisilne poravnave v konkur. zu. Potrjena Je poravnava, sklenjena med kemkurznim dolžnikom Leopoldom Trobev-škom, trgovcem na Blanci, im njegovimi upniki za 30 % njihovih terjatev = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23 t. m. ponudbe za dobavo 60 kg rdeče loščilne gmote N (Po-liermasse) 42 000 škatljic vžigalic; do 26. t m za dobavo 6 komadov kontrolnih ur ter bakrenih plošč za lokamottvne peči. Pogoji pri ekonomskem odelenju te direkcije. — VrSile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 2 aprila pri direkciji državnih že-leznic v Sarajevu glede dobave 1400 kg bar ve v prahu ter 22.110 kg oljnatih barv; 6 aprila glede oddaje v enoletni zakup enega dela skladišča na postaji Metkovič; 10 aprila glede dobave sestavnih delov za lokomotive Predmetni oglasi v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled = Dobave Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo okroglega, ploščnatega in kotnega železa; do 26. t. m. za dobavo parnih razsodnikov. medenaste pločevine. 8000 kg okroglega železa. 2000 kg obllčnega železa, za kovinske litine (bron); do 30. t m za dobavo 100 komadov novih železnih sodov, armaturnega brona ter železnih odlitkov iz sive litine. Pogoji pri ekonomskem odele-nju direkciie. — Komanda pomorskega ar-semaîa v Tivtu sprejema do 26. t m. ponudbe za dobavo 797 m lan enega impreg-niramega platna vrvi itd. — Direkcija državnega rudmflra v Brezi sprejema do 20 aprila ponudbe za dobavo 10 komadov plošč Iz vafljamega jekla in 50 komadov lopat Iz Jekla ter 150 m telefonskega kabla. '— Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 26. t m. pri Intendaturi Savske dhn-zijsike oblasti v Zagrefon glede oddaje držav ne pšenice v mletje: 7. aprila pri upravi dr-žavnih monopolov v Beogradu glede dobave 52.450 kg žebliev; 17. aprila pri direkciji državnih železnic v LJubljani glede do- 17. marca. LJUBLJANA (Prve številke povpraševa. nja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-eki zaključki) Vrednote: investicijska 74—77, Vojna škoda 279—0. zastavni in komunalne kranjske 20—22. Celjska posojilnica 200—202 (202), Ljubljanska kreditna 190—0. Merkantllna 100—104, Slavenska 50—0, Kreditni 165—175, Strojne 100—105, Trbovlje 362—375, Vevče 110—0, Stavbna 80—90 šešir 115—120 (115). — Blago: les: hrastovi obrobljeni plohi, 53 mm — 2.80 m, 43 mm — 2.65 m, fco vagon Postojna tranz.. 1 vagon. 1300—1300 (1300); hrastovi neobrobljeni plohi, 9, 11, 13 cm debeli, od 2.50 m naprej, fco vagon Postojna tranz. 0—1100; brestovi neobrobljeni plohi, od 60 do 100 mm, od 2.50 m, od 20 cm napr., fco vagon Postojna tranz. 850—0; brestovi hlodi, 30—40 cm prem., od 4 m naprej, fco vag. Postojna tranz 450—0; drva bukova, napolsuha. fco meja, 8 vagonov, 17.50 do 17.50 (17.50); deske — smreka. Jelka, paral., živorobne, zdrave, brez izpadajočih grč, 19 mm deb., 18 cm šir., 4 m dolge; 26 mm deb., 30 cm Sir., 4 m dolge; 32 mm deb., 30 cm šir., 4 m dolge; fco nakladalna postaja. 620—0; bukovi plohi od 2 m napr., od 4o' do 100 mm. fco meja. 0—500; hrastovi plohi od 2.50 m, 70, 80. 90, 100, 110, 130 mm, fco vagon meja, 0—1050: hrastova drva, suha, foo nakladalna postaja za 100 kg 0—16; premog: nespremenjeno; same po nudbe; poljski pridelki: brez večjih sprememb; same j)omidbe; gradbeni materijal: same ponudbe cementa. ZAGREB. Položaj na tržišču bančnih In industrijskih vrednot nespremenjen. Vojna škoda je obdržala včerajšnjo čvrstočo; tečaj se ji je malo popravil. Končala Je promptna na 281.5. Za april je bfla zaključena po 283.5. — Dinar zunaj nespremenjen. V Zagrebu je bila v devizah tendenca precej čvrsta. Blaga je bilo твЛо, tako da je Narodna banka morala v glavnem pokriti vse povpraševanje. Celokupni devizni promet je znašal 10 milijonov dinarjev. No-tinale so devize: Dunaj 800.85—804.85, ček 800.65—804 65, Berlin 1353.1—1357.10, Italija izplačilo 227.58—228.78, London izplačilo 276.15—277.35, ček 276.138—277.338, New York ček 56.-57, Pariz 205.11—207.11, Praga 168.168—169 168. ček Isto, Švica 1094 do 1098. ček 1093.577—1097.577; valute: dolar 56.2—56.5; efekti: bančni: Eskomptna 118—119.5, Kreditna Zagreb 114 do 116, Hlpo 66—66.5, Jugo 107—109, Pra-štedlona 865—870, Slavenska 50—51, Narodna 3850—0; industrijski: Eks.ploatac:.ia 24—25, šečerama 400—405, Slavonija 42—43, Trbovlje 355—370; državni: investicijsko 73.5—7*4, agrarne 43.5—44, Vojna škoda, promptna 281.5—282, za marc 0—283, za april 283.5—284. BEOGRAD. Devize: Berlin 1354—1355; Bruselj 235—238.5, Budimpešta 0.079S do 0 0799 Bukarešta 23 50—24. Italija 228.2 do 228.3. London 276.5—276.6. New York 50.Ç2 do 56 84. Pariz 206—207; Praga 168.55 do 168.6, Švica 1094.5—1095.' CURIH. Boograd 9.145, Berlin 123.68. New York 519 625. London 25.26. Pariz 18.60. MIlan 20.835. Praga 15.3875. BudimpešJa 0.00728125, Bukarešta 2.19, Sofija 3.7623, Varšava 63, Dunaj 73.25. TRST. Devize: Beograd 43.85—44.05, Dunaj 350—355, Praga 73.75—74.15, Pariz 89 50—90 London 121.10—121.20. New York 24.85—24.95 Cuxih 478.50—4S0.50. Valute: dinrji 43.50—43.75, dolarji 24.80—24 90, 20 zlatih frankov 94—97 zlata lira 486.74. DUNAJ Devize: B»ograd 12.4550 do 12.4950, Berin 168.45—168.95, Budimpešta 99 i7—99.47 Bukarešta 2.96—2.98, London 34Л075—34.5075, Milam 28.3750—28.4750, New York 707.75—710.25 Pariz 25.40—25.50, Pra ga 20.9650—21.0450, Sofija 5,12—5.16, Varšava 84.90—85.40, Curih 136.22—136.72. Valute: dinarji 12.4250—12.4850, dolarji 707 do 711. Devlza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.675. v Berlinu 7.38, v Londonu (popoldne) 276. v New Yorm tudi pazil na to. kar bo delal v direkciji socialistične stranke ter v njegovem stanovanju. Dne 10. junija je bil dan. ko sem imel pazniško službo baš iaz. Ko sem ugleda! Matteottija na cesti, sem velel tovarišem, naj ga pograbijo in odnesejo v avtomobil. Ponavliam, da prvotno nisem imel misli ubiti ga niti mu storiti kaj zalega. Hotel sem ga samo prisliti k izpovedi. Matteottijeva izpoved bi bila lahko posadila na zatožno klop celo socijalistično stranko unita-ristov. Predsednik: Kdaj ste izvršili umor? Dumini: Bilo me ie zelo strah, kajti mislil sem ne Ie na posledice, ki zadenejo mene, temveč sploh na stvari, ki bi se lahko razvile iz mojega čina. Predsednik: Povejte, kako se ie izvršil umor. Dumini: Sedel sem najprej v avtomobilu. Ko sem se vozil kake dve minuti, so me obvestili, da se Matteotti ne počuti dobro. Jaz sem bil pri volanu. Stopil sem z avtomobila in pet minut nato je Matteotti izdihnil. Vlila se mu je kri. Nato so poslanca slekli, da ne bi ga ljudje spoznali po obleki. Nekaj obleke smo sežgali, drugo smo razmetali po ulici. Predsednik razprave nato konstatira, da je Dumini priznal dejanje šele 20. novembra 1924. Razvije se debata, kako je mogoče opravljati službo na avtomobilu samo z eno roko. Pri tej debati 'povzame besedo Farinacci, ki navaja primere, s katerimi dokazuje, da je to popolnoma mogoče. Predsednik: Torej ste bili vi pri volanu, in ne Malacria? Dumini: Bil sem jaz. Leva (zagovornik): Torej Malacria ni poznal Rima? Predsednik: Na šrpah so se ugotovili odtiski vaših prstov. Dumini: Mogoče . . . Farinacci: To je jasno. To je priznal tudi svojim zagovornikom. Dumnii: Državni pravdnik Tancredi jc rekel • • • Preasc^nLV-. Pustite državnega pravd-nika v miru! Farinacci: Воазо že mi. ooskrbeli. da ne bo imel miru! Predsednik (obrnjen k Dummiju): Pri zdravniški preiskavi, izvršeni dne 17. junija 1924.. so se na vašem telesu ugo- tovili udarci, ki bi utegnili izvirati od zločina. Dumini: Oklale so me stenice v zaporu. Vzrok umora. Predsednik (k Duminiju): Sedaj povejte. kaj lahko navedete v dokaz, da je bil umor Bonservizija in da so bila nasilja nad drugimi fašisti delo Matteottija. Dumini: Da bi ugotovil vse to. nisem imel časa. V svojo obrambo navajam pismo, ki sein ga pisal Bonserviziju. Predsednik: Tega pisma ni med spisi. Danesi (branitelj): Govori se, da je mnogo dokumentov izginilo. Predsednik: Kolikokrat je bil Matteotti v Franciji? Dumini: Sodim da enkrat. Predsednik: Skupaj s tisti т v tretji dekadi meseca maja, ko je prekoračil mejo brez potnega lista? Dumini: Ne. V mislih imam potovanje meseca februarja 1924. Predsednik: To ne izhaja iz uradnih spisov. Kako morete tedai sumiti Matteottija takih dejanj kot jih navajate? Kako sklepate, da je bilo njemu naloženo umoriti Bonservizija? Dumini: Jaz to prav dobro razumem. Predsednik: Nam to ni jasno. Mi tudi ne vidimo, da bi imel Matteotti kakršnokoli zločinsko vlogo v slučaju Bonservizija. Dumini: Bil ie člen v dolgi verigi. Predsednik: To nič ne pomaga trditi, če ni mogoče dokazati. Preostane torej samo delovanje Matteottija v zbornici. Dumini: Mene Matteottijevo delovanje v zbornici nič ne zanima. Farinacci: Rad bi vedel, če se je Dn-mini osvetil Matteottiju samo radi slučaja z Bonservizijem ali sploh radi delovanja poslanca Matteottija? Dumini: Radi siučaja Bonservizi in radi njegovega delovanja v socialistični stranki unitarcev. Predsednik (k Duminiju): Ali je res. da so vsi vaši tovariši zapustili Rim med 11. in 12. junijem? Dumini: Ne vem. Predsednik: Ali je res, da ste vi krili stroške za prenočišče in druge izdatke vaših tovarišev? Dumini: To ni res. Predsednik nato prekine razpravo za petnajst minut in vpraša Duminiia po zopetni otvoritvi, kakšno obleko je imel na sebi na dan umora. Dumini: Sivo. Leva (zagovornik): Ali Se res. da se je Dumini še v zaporu zanimal za zadevo Bonservizi? Dumini: Res ie. Pisal sem celo pismo odvetniku Vaselliju. Farinacci: Ali se je tikala vsebina tega pisma samo Bonservizija ali celokupnega delovanja poslanca Matteottija? Mislim, da bi bilo umestneiše. ore-čitati pismo poslanca Modiglianija. Predsednik: To bomo določi'5 nozneje. Dumini: Zame Matteotti sploh nI bil poslanec. V mojih očeh je bil le subver-zlven element. Farnacci: Vidite, v tem se strinjamo celo z Modrglianijem! Obtoženec Volpi. Nato sprašuje predsednik sodišča, v kakšnem razmerju je bil Dumini napram drugim obtožencem. Dumini se je otre-sal izjave in je dajal samo negativne odgovore. Predsednik: In vendar je dokazano, da ste tovariše gostili in da so prejemali dnevnice. Dumini: Kdo trdi to? Oostilna Bre-cche je dolžna meni še danes 1500 lir. Predsednik prekine zopet razpravo za deset minut. Nato se začne izpraševanje Volpija. Volpi pojasni vse v Duminijevem smislu in taji, da bi bil sodeloval pri napadu na Matteottija. Predsednik veli nato prečitati oni del obtožnice, ki se nanaša na Volpija. ki je prišel meseca junija 1924. v Rim. da bi dobil na račun arditov nekaj zemljišča v italijanskih kolonijah. Nastanil se je v hotelu DragonL Izgovarja se. da ni vedel, da se skriva Dumini pod kakim drugim imenom in se sklicuje na alibL katerega skuša predsednik razprave ovreči. Na vprašanje, če je bil Volpi tisti ardit. ki je neprestano bil Duminiju za petami, se dvigne Dumini in zanika vprašanje. Predsednik (Duminiju): Vi ste vedno na svoji ('-rti! Nato se začne zasliševanje tretjega obtoženca Viole. Ta pripoveduje, da je prišel junija 1924. iz Milana v Rim. da bi tam izposloval posojilo v znesku 50 tisoč lir za Manfredinija. lastnika Luna-parka. V Rimu mu je dal Dumini nalog, da mora zasledovati neko Rusinjo. ljubico nekega italijanskega častnika, ki Je stanoval v hotelu «Excelsior» in ki je bila osumljena vohunstva. Viola pojasnjuje, kako je prišel do tega. da se je prekrstil. Oblasti so ga zasledovale radi naoovedbe poloma. $ele ko je prišel v Milan, je doznal. da ga dolže krivde sodelovanja pri Matteotti-jevem umoru. Farinacci zopet poseže v besedo !n brani obtoženca s fašlstovskena vidika. Pravi, da sta bila Viola in Manfredini fašista in ardita in da so se radi tega branili celo odvetniki prevzeti zagovarjanje obtoženca. Predsednik razmotatva slučaj Viole In pojasnjuje, da je izključeno, da U obto- ženec za dni umora prišel v Rim samo radi posojila, ki ga omenja v zvezi z Manfredinijem. Omenja tudi. da se je držal Viola v Rimu ves čas do izvršenega umora, nakar je šele izginil. Viola je prišel v Rim že 21. maja in je zapustil prestolnico šele po Matteottijevem umoru. Manfredini pa pravi, da soloh ni poznal Viole in da so vse obtoženčeve navedbe izvite iz trte. Viola': Tisti čas so me vsi zanikali. Nihče me ni hotel poznati. Predsednik: To pravite vi. Viola: Saj ie vendar dokazano, da je bil tudi Manfredini ardit. Na vprašanje, če sta t^ela Volpi in Viola za časa prihoda v Rim orožje pri sebi, odgovorita oba vprašanca negativno. Farinacci pa se zopet vtakne v besedo In pripomni, da ie bil Volpi centu-rlj fašistovske milice in da je imel pravico nositi orožje. Poveromo. Četrti obtoženec v Matteottijevem procesu je Poveromo. On je po lastni izjavi prišel v Rim samo zato, da bi prisostvoval slavnosti dobrovolicev. Ampak tudi pri Poveromu se je naklju-čilo ... da je odsedel v hotelu Dra-goni. Tudi Poveromo je — kakor ostali obtoženci — živel v Rimu pod drugim imenom. Na vprašanje, kako je prišlo do tega. pove, da je našel sebe že vpisanega. ko je prišel na mesto. «Sploh pa.» pripominja, «sem se v hotelu vedno čuval navesti moje pravo ime». Predsednik: Dovolj slabo! Poveromo: Nasploh me je moglo moje ime le malo priporočati. (Smeh). Tedaj. tri ure potem ko sem prispel v Rim. sem bil predstavljen Duminiju. Prej ga nisem poznal. Sel sem ž njim v gostilno Brecchi. Jedli smo in pili. kdo je plačal. Da mi ni znano; jaz sem mislil samo na to, kako bi se bolj nasitiL Dne 10. junija zjutraj sem srečal Duminiia in Volpija. Oba sta mi velela zasledovati nekega anarhista, katerega sem sledil do Zoološkega vrta. Dumini in Volpi sta potem najela avtomobil in se odpeljala, jaz pa sem se vrnil v hotel. Po kosilu sem obiskal neki kinematograf. po predstavi pa sem našel v hotelu Volpija, ki mi je ukazal, da moram nemudoma odpotovati. Izvršil sem ukaz, izvedel sem za nekatere aretacije in kmalu nato sem bil tudi sam pod ključem. Predsednik: Izjavili ste. da ste bili dne 10. junija v Galeriji ob po! desetih zjutraj; da ste videli Duminija in Volpija. Menda ste pozabili, da je bil Dumini tedaj nekje drugje. Poveromo: Tega nisem dejal. To je zabeležil zapisnikar. (Smeh.) Tako se lahko spravi ljudi v kaznilnico! Predsednik: Ubogi zapisnikarji! Sedaj pa povejte še to: kadar ste pisali domačim ln sorodnikom, kakšnega imena ste se posluževali ob takih priložnostih? Poveromo: Pisati sploh nisem imel navade, izvzemši kakšno dopisnico. Predsednik: V spisih leži tudi ena brzojavka. Poveromo: Oprostite, to je samo dopisnica! Predsednik: Pustite me vendar, da končam! Vi ste poznali Julijo Bosisio in ona je vedela, da se vi pišete Cesare Mariani. Poveromo: Brzojavka, ki jo imate v mislih, ni moja. Ne spominjam se. da bi komu telegrafiral. Bodisi kakorkoli, tista reč nima nobene zveze z Matteotti-jem! Predsednik prečita nato telegram, s katerim naznanja Poveromo imenovani ženski, da pride 13. junija ob devetih v Milan. Malacria je peti m zadnji obtoženec, ki je zaslišan. Predsednik: Vi ste obtoženL da ste sodelovali pri umoru! Malacria se opravičuje in zatrjuje, da je nedolžen Udeleževal se je arditskih slavnosti, skupaj z Volpijem pa se je potegoval, da bi dobil kos zemlje v kolonijah. Dne 1,. maja je stopil v arditske čete ter je interveniral pri osebah, o katerih je bil uverjen. da bi mu lahko pomagale pri iskani koncesiji. Dne 8. iuniia se je podal na športni prostor Forza & Coraggio v Milanu. Tam je videl Volpija in mu je rekel: «Jutri moram odriniti v Rim, če hočemo dobiti koncesije. Ob devetih zvečer sta res sedla na vlak in se odpeljala. Tudi on je šel v hotel Dragoni. 10. junija ie kosil pri Rosetti. potem je šel v Galerijo, potem zopet v hotel spat: ob šestih zvečer je vstal in šel večerjat k Fagianu. Po večerji ie bil v kinu. odkoder se je odpravil k počitku. Naslednje jutro je videl Duminija in Volpija. Povedala sta mu. da se dobi zažel.iena koncesija le z velikimi težkočami. Kosil je z obema v restavraciji Buchetto, kjer je plačal obed Dumini. Dne U. junija ga je Volpi opomnil, da mora odpotovati v Milan, kjer so se imeli sestati arditi. ki so bili v Rimu za časa Matteottijevega umora. Kmalu nato je bil aretiran. Predsednik: Vi se razumete na vožnjo z avtomobilom? Malacria: Da. včasih sem vodil tudi avtomobil. Predsednik: Ali ste se srečali s Pan-serijem v Rimu? Malacria: Da. na postaji. Predsednik: Ko ste se odpeljali v Rim. ali ste povedali vašim ženskam doma. da potujete pod drugim imenom? Malacria: Nisem. Predsednik: Ali se spominjate, da ste ULU » Il « ПВЕХШДШШВШ II Ш.1 ШШП 4 liryjLJLJULJLJ-OJUJIJaXDLÇ DANES! DANES! DANES! DANES! tj Q Popolnoma novi veliki Gaumont-fHm, Paris s H@prek@sfiivi kralj komikov, vsem nam še vedno v živem spominu ia senzacijonalnih velefilmov «Ginetta». «Parisctta» itd. Priljubljeni Biscot nas br» zopet izvrstno zabaval kot «Pisfcrove« zecj» v svojem najnovejšem velefilmu C* grot t . ^-jSf \ v 4 |S® ? -s - * " f% ,< ^ 1 * A - „4< i /Iv; h ' "1 ' t S^nzacijonalna, napeto»zanimiva vsebina jc istočasno romantična, pustolovna, bavna, vesela, kriminalna in duhovita. V ostalih vlogah samo najboljši francoski igralci, dobro znani iz gori omenjenih filmov. — Prekrasni so in osobito uspeli naravni posnetki. Efektne so scene: Eksplozija ladje na odprtem morju ter veli» kanski potres. — Za obilo smeha in izvrstno zabavo pridno skrbi prikupljivi in priljubljeni Biscot, ki v tem velefilmu prekaša vse dosedanje Biscot»filme. Vsled ogromne dolžine filma vse štiri ероће neskrajšane v enem delu se vrše dnevne predstave točno ob T» in O. uri Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah. KINO MATICA vodilni kino v LjubljanL — Telefon 124. !D Elitni poslali telegram, ki se je tikal vašega povratka? Malacria: Tega se ne spominjam. Nato se čita brzojavka, katero ie podpisa! obtoženec z drugim imenom, kar je storil radi tega. da bi zbežal pred zasledovanje^ oblasti, ki so mu bile za petami radi bankrota. Zanimivosti iz Ženeve (Prvotni in preneseni pomen. — Nemški posebni vlak. — Blondinke kratkckril-ke. — Temperatura pod ničlo.) Ženeva, sredi marca. Ko se je posebni vlak. ki je vozil nemško delegacijo k zasedanju Zveze narodov v Ženevi, ustavil na kolodvoru v Carlsruhe, so prihiteli tamošnji novinarji k vagonu, v katerem so se vozili ministri, s klicom: «Briand je padel!» — Ali se je kaj poškodoval? je vprašal kancelar Luther. Ali se je resno ranil? Ko so novinarji razložili, da ie Brian-dova vlada padla, so pričakovali, da jim bosta Luther ali Stresemann izrazila svoje mnenje, recimo, da-li bo morda francoska kriza neugodno vplivala na sprejem Nemčije v Zvezo narodov. Vsi so držali beležnice in svinčnike v rokah in pričakovali kako važno iziavo onega, ki je za Nemčijo podpisal locarn-sko pogodbo. Toda Stresemann je komaj vidno skomignil z ramami, pogledal na uro in izjavil: — Vozimo dalje! (Wir fahren wei-ter!) . . . V tem posebnem vlaku so nemški ministri zbrali številne svetovalce, izvedence in sotrudnike najrazličnejše vrste. kakor tudi tropo blondink. ki so s svojimi prekratkimi krili vzbudile veliko zanimanje v Ženevi. Razen tega je biio v vlaku pet ali šest ducatev novinarjev. precejšnje število fotografov in več kinooperaterjev. Vsa ta množica je potovala na stroške nemškega zunanjega ministrstva, ki je vso stvar v vsakem pogledu naravnost kolosalno organiziralo. Nemci so nalašč uprizorili to prvo potovanje v Ženevo z velikim pompom. da nnpraviio čim večji utis na tamošnjo mednarodno publiko kakor tudi. da pokažejo svoiemu narodu veliko važnost potovanja k Zvezi narodov . . . V Ženevi se je nastanila nemška delegacija v hotelu Metropole. Da ji ni manjkalo denarja, kaže samo dejstvo, da je najela nič mani kakor dvainoet-deset sob. ne vštevši salonov in kopalnih sob. Ženevčani pa predvsem z začudenjem gledajo mogočne, elegantne avtomobile, biesketaioče se v niklju in steklu, ki so jih nemški delegati pripeljali seboj in v katerih se vozijo po mestu naokrog. Izborna reklama za velike berlinske in stuttgartske avtomobilne tovarne! Tudi veliki nemški dnevniki niso zamudili lepe prilike za reklamo Poslali so v Ženevo prodajalce v krasnih modrih uniformah vojaškega kroja, da izgledajo kakor kakšni eksotični admirali. 1 Na' vseh ženevskih oglih se razlegajo njih klici:.. Zeitung! ... Tageblatt! Jedva pa so se Nemci naselili v hotelu Metronolu. ga je že zapustil Osusky, češkoslovaški poslanik iz Pariza, ki je bil sicer stalen gost v tem hotelu; in preselil se je v hotel Beau-Rivage, kjer stanuje dr. Beneš . . . V Metropolu od prvega dne po vselitvi Nemcev ne vidite ves dan drugega kakor dirko natakarjev, ki nosijo do stopnicah in hodnikih cele baterije vrčkov piva. Nemce gledajo v Ženevi s čudnim zanimanjem. Madžara grofa Bethlena so pa v Društvu narodov sprejeli naravnost ledeno hladno. — Ko je grof Bethlen vstopil v dvorano, je Izjavil eden izmed zastopnikov Male antante: Temperatura je padla pod ničlo . . . Ko so volili predsednika, se Bethlen ni upal pred volilno žaro. Že nekaj minut pred volitvijo se je izgubil iz dvorane in je eden njegovih namestnikov prinesel volilni listek Madžarske v žaro. Izvofien je bil g. Alfonso Da Costa, bivši portugalski ministrski predsednik, ki je to volitev vsekakor pričakoval; kajti ko so se člani delegacij vrnili z volilne seje domov, so našli v svofih sobah na krasnem bristol papirju gravirana povabila k dineju. ki jih iim je bil že prej razposlal domiselni grand seigneur Alfonso Da Costa. '"•"••■••■■■■••■■■■•■■■■■■■•■■■■■■■■■«■■Bet Zmago na vsej črti so dosegli oblačilni Izdelki za gospode od Ivrdke Drago Schwab. Ljubljana Elirni moški svet przn^a prvenstvo tej tvrdki. X Neuspehi prohlblclfe v Ameriki. Glasom neke iz'ave (tenerala Andrewsa v washingtonu stane ameriške Zediniene države izvedba proMbiciie v I. 1925. 25. milijonov dolarjev, uspehi poblianja alkoholizma pa so tako pičli, da Ameriki skoro ne kaže izd a ia t i tolike vsote za strogo izva-ianie orohibicijskeza zakona. Zastopstvo zasebnih nameščencev V dobi stabilnega gospodarstva br&z so. sJa'ai'h in gospodarskih kriz, v času, ko je bila uprava hitra in kolikortoKko čista, morda interesne organizacije pceametznih stanov niso bile tako nujne in potrebne, kakor pa danes. Današnji čas nemirnega in nestalnega upravnega življenja, kjer zakoni niso več nedotakljivo sveti, ko so gospodarske in socialne krize vedno ostrejše in življenje dnevno hujše, je močna, solidna, idejno in procraniaitiično dosledna to borbena organizacija vsakemu stanu neobhodno potrebna. Tako tudi zasebnim nameščencem. Mislimo, da o tem med nameščenci nI ne dvoma m ne spora. 2al Je pa res, da med nameščenci ni še prave tn efektivne zavesti o potrebi organizacije ln vsestranskega temeljitega udejstvovamja v tej smeri. Za borbo v tTenutku krize (glej T. P. D.) je treba piriprav; najsoiidnejša priprava je organizacija. Zasebni nameščenci Imajo ne-laj organizacij. Malo po številu ln malo po notranji Idejni, programatični sili. Organi-гјгзле so le večDe s>tTokovne skupine, do-{jra nebroj nameščencev v manjših strokah čaka brez orožja na kritične dneve, — To pomanjkljivost v samopcanočni akciji Je treba vsekakor odstraniti in vse zasebne nameščence organizirati v rrt.čne in solidne itrokovne in teritorijalne edinlce. Vendar pa moramo nekaj razčistiti. Po-stoja organizacija bančnih uslužbencev. Potrebna Je, ker kriza v bančnem gospodarstvu je tu ta bo še ostrejša. Ta organiza-cfla Je stanovska in strokovna in fana za gane nameščence vseh političnih strank, oàwsiio naairanj. Pravilno tako, ker stanovska organizacija mora biti nepolitična v navadnem pomenu te besede. Toda gotova nravna In politična ter socijalma načela tn taktične principe pa mora oevctfi.fi ln Jih smatrati za svojo notranjo programaiično last, kot sredsitva, s katerimi hoče realizirati posredno aH nepnsTedtio svode zahteve. Termi se ne da izogniti in praktično življenje nas v tem potrjuje. Soc'jalisti se združujejo v svojih lastnih organizatornih edinicah, komunisti delajo Isto, posnemajo jih klerikalci. Vsi ti elementi dajo svojim orzanzaoljaim osnovno glavno tibtležje In miselnosti ter dejanja, ki s temi načelnimi smermi niso v skladu, nimalo v njih pro- stora, ker nihče ne mara gada na svojih prsih rediti ali ker nihče noče dopustiti, da bi kdo organizacijo, s katero je v Idejnem nasprotstvu, izkoriščal v svoje osebne namene. Žele pri višjih organlizaftonMh edini-cah (zvezah) Je mogoče Izločiti vse, kar ni zgolj materijelno - strokovno in eiemi-nirati n. pr. poglede na ustroj države, na socialna načela, na narodnostne principe, na politične tendence itd. Miselnost članstva daje organizaciji značaj in obiležje, tvori jedro programa in taktike. Zunanja reprezentanca te miselnosti, te volje mora biti v doslednem skladu z notranjo dušo organizacije. Drugače Je organizacija v nevarnosti, da postaja last posameznika, da ni več izraz volje In hotenja večine. Na tej nedoslednosti boleha organizacija bančnih nameščencev. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da notranja miselnost te organizacije ni konglomerat socijal - komu* nDstičnih in bernotovskih idej. ker bi v tem slučaju ta organizacija ne bila potrebna tn bi njeno članstvo moglo prisitoptts k domačim lastnim social - komunističnim organizacijam. Zakaj potem to umetno razlikovanje? In vendar se je dogodila nemogoč-nost, da je delegat te organizacije na skupščini Delavske zbornice glasoval za socjal-kommtsiično listo In s tem storil Isto, кат so storili delegati, nr-minirani od socijal. komumstičnih organizacij. To bi bilo v redu, ako bi g. Niiko Gogol a za to dobil strikten ukae od svoje organizacije. Ker pa organizacija ni njegova zasebna last In njegov mandat ne njegova osebna zadeva. Je naravno, da bi se moral odločiti tako, kakor bi bilo pri dani s'tuaciji v skladu z mišljenjem pretežne večine članstva organizacij e. Interese organizacije, od katere Imam mandat. Je zastopati vedno tako. da Je v skladu z miselnostjo organizacije m ne po osebnih kaiprlcah. Kdor temu načelu ni dorasel, ne more organizacij zastopati In spravlja organizacije v limnnadaste vode. To Je načelo, ki mora veljati pri vsaki organizaciji in za to načelo se mora odločiti tudi organizacija bančnih nameščencev. Preizkušnje za bančno nameščenstvn bodo še ostre in kdor hoče bij uspešno bojevati, mora biti odločno načelen. Sokol Tudi Francija se prioravlja za vsesokolski zlet V Frametji se vrše obsežne priprave za VIII. vsesokolski zlet. Poleg običajne ude-tžbe pariškega Sokola in francoskih gtmna-stov, ôUth število bo letos mnogo večje, kakor pri prej in j fh letih, poleg delegacije mesta Pariza pozdravi Praga letos tudi zastopnice drugih francoskih meCharIejeva teta«. Gmotni kakor moralni usipeh igre deber, igralci so se potrudili in so podali svoje vloge zadovoljivo. Želeti bi bilo, da se posveča več paž-nle režiji, da ne nastanejo, kakor v 2. delanju, mučne pavze, kar moti potek igre. Tudi igralci naj pazijo na ragovarjavo. Upamo, da se odpravijo ti nedcestatki. O. Obr -dovič je podal Francisa Chesneya zadovoljivo, le starega konservativnega An-eleža je vzel premladastno in preživahno. Stephen Sprtttiqtie g. BorStmar Je bil v govoru premonoton, brez glasovnih nlans in Prehrupnega nastopa. Jack Chesney g. Kranjc je podal vlogo v splošnem oo_ Ifo, pazi naj le na točno in glasovno iz-ïovarjavo ter naj bo v 2. dejanju s Kiity nežnejši Ghariey Wykeham g. Boltavzer nastop, le žal. da ie govoril zelo nerazumljivo, sioer pa Je podal vlogo kot začetnik posrečena Lora Francout Babber-^У, g. Komac, Je poda! dobro vlogo dene Lucije d' A. Le maska je bila z ozirom na kostime drugih Igralcev mal? preveč kolčna. Brasset, g. Kovič, Je imel izvrstno maako, le vloge sluge Je podal prepočasno, drugače pa izvrsten v igri in kreinjah. Dona Lucija d' Alvadorez gdč. Gorjupo-va ima izvrstno igro ln masko. Ana ,gdč. Kranjčeva, zadovoljuje, le za Angležinja freživahna. KSttv Verdun, gdč. Japljeva, dobra v igri in kretnjah pa tudi premalo sentimentalna. Ela De'ahay. gdč Hafnerje. 4 se je res vživela v vlogo sanjarke, le Premalo čustvena, prav dobra v igri in kretnjah kljub razumljivi začetniSki nesl-"nraoefi. Režija zadovoljiva, scemerlja za raamere posrečena. Lep večer, pota smeha. Da vidimo izboljšanje pri reprizi! B. R. JEŽICA. Pri Sokolu se Jc osnoval Dramatični odsek, ki ga vodi požrtvovalni br. Jariko MaJdič. V letošnjem programu Je samo še veselo'sro »Moč uniforme«, ki jo igrado na belo nedeljo. Poleti pa namerava odsek prfrediti 2 Igri na prostem. Naš oder Je še zelo pomanjkljiv, nima zastora, kulis Je premalo, garderoba je še borna, vendar upamo v nekaj letih tudi temu odpomoči. Pričakujemo pa, da nas bo naše napredno občinstvo vedno podpiralo ta zlasti pridno obiskovalo naše prireditve. — Na praz. nik sv. Jožefa ob 4. ur' gostujejo v našem domu pevci »Save« z igrama »Kovačev študent« in »Štempihar rnlajS«. Pridite vsi! STRAŽIŠČE PRI KRANJU. Na lepakih sem bral, da goswje sokols/kl oder iz škofje Loike v Stranišču z Iibsenovo »Noro«. Kdor poœna delo, bi kmalu dvomil v verodostojnost prireditve. Poleg tega pa je 5. t m. izšia v »Jutru« od Škofjeloškega poročevalca uničujoča krtfka o vprrzorHvi »Nore« v Skofji Lok L KMub temu sem se odločil, da si stvar ogledam. Rezultat vsega je bil, da sem bil nemalo iznenaden, kaj.fl igrali so »Noro« kot diletantje naravnost vzorna. Naj omenim predvsem g. Budrlha, ki je podal dr. Rarika tako dovršeno, da bi nastopil v fet! vlogi lahko na vsakem našem odru. Dalje Noro (gdč. Na-dllcva), ki je naravnost živela v svoji vlogi. Nepozaben mi ostane prizor z otrokoma in razsitanek z možem koncem zadnje, ga dejanja. Tarantele ni mogla plesati bolje kot jo je. Iziboren Je bil dT. Helner (g. бктјглс) in prav dobri so bili ostali. Re. žlser g. Horvat Je svojo nalogo rešil prav časmo, le tempo IgTO bi bil lahko malo bo'J pospešil. Za izreden užitek Škofjeločanom prav srčna hvala. LITIJA. V soboto 13. t m so nas obiskali igralci ln igralke sok čilskega gledališča iz Radeč. Vprizorili so: »Sladkosti rodbinskega življenja«. Odkrito čestitamo Igralski druSbi na njih uspehu, saj so litijski publ-ki nudili ves večer obilo smeha. Vloge so bile prav dobro zasedene ln Interpretirane, vendar sta se najbolje odlikovala stari baron — prijatelj nežnega spola, ln pa g. Kepec, ki je izpeljal svojo vlogo sijajno. Nekdanji nas Lttijčan g. Trepečnšk je glu-mil glavno vlogo. Pozdravljamo taka gostovanja. ker prinašajo med nas vsaj nekaj življenja . . . Nad vse agflni so tudi bratje Šmarčani, ki so pa v nedeljo zope: gostovali pri nas z »Domnom«. Tudi njim čestitamo na njih častnem uspehu. Na skorajšnje svidenje! PREDDVOR NAD KRANJEM. V nedeljo dne 7. t. m. se je vršilo na tukajšnjem šolskem odru predavanje ZKD o alkoholu s skroptičnimi slikami, rn sicer dopoldne za šolsko mladino, popoldne za odrasle. Prišli so odrasli mladeniči ta mladenke, ter strme ogledovali na platnu posledice uživanja alkohola ter pritrjevali toplim besedam g, govornika. Upajmo, da beseda nj padla na kamenlta tla. Toda pribiti mow ramo žalostno dejstvo, da sta se tega važnega predavanja udeležila izmed staršev šolske dece samo en oče io ena mati in 'to v šolskem okolišu, ki šteje 13 vasi. Žalostno, pa resnično! VUZENICA. 14. t m. se je vršil tu dobro obiskani V. občni zibor podružnice »Ju-goslovenske Matice« za marenberSki sodni okraj. Poročila funkcikmarJev so govorila o težki krizi, k? Jo preživlja naša podružnica, kakor večina naših obmejnih društev. Vendar pa nam daje to zborovanje nove nade v bolje uspevatije marenberške podružnice. Novi odbor Je sestavljen deloma iz članov lanskega, predseduje mu g. Fran Vavpotič. provizor v Marenberru. Po ofi- cijelnem delu zborovanja je razkazoval podružnični tajnik ski optične slike Dalmacije, za lepši potek zbora Je pa skrbel vuzeniškl sokofcki orkester, za kar mu izreka odbor svojo najiskrenejšo zahvala RIMSKE TOPUCE. Na prošnjo ZKD priredi Državni higijenski zavod v nedeljo 21. marca ob 15. uri v dvorani hotela »Nova pošta« predavanje »O jetiki«. Izvajanja se pojasnjujejo s filmskimi slikami. Кет bo to predavanje Jako zanimivo in za vsakogar zelo važno, se vabilo vsi, da se ga udeleže v kolikor mogoče velikem številu. POLZELA-BRASLOVČE. Vabimo vse prijatelje »Jugoslovenske Matice« na občni zbor srednjesavinjske podružnice, ki se bo vršil na Jožefovo Јз 3. p poldne v gostilni g. Clmpermana na Polzeli Po občnem zboru predavanje s skeptičnimi slikami MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo prosi a vi v nedeljo 2. maja 50! etnico svojega obstoja z vesliko ljudsko slavnost-jo. Vsa okoliška društva se naprošajo, da na ta dan ne priredijo nobenih zabav, ampak se po možnosti udeleže proslave 50 -letnice. Odbor NKD. SREDIŠČE OB DRAVI. Po daljši pavzi je vprizoril naš marljivi SokoJ v nedeljo 14. t m. dramo •>Dom« Igra. ki je našia pn občinstvu gorko razumevanje, ie bla vsestransko na višku in čestitamo neumornemu bratu režiserju na uspehu, ki ga je dosegel. Vloge so bile zelo primerno razdeljene ta vse od prve do zadnje Izvrstno rešene. Tokrat so se igrale' otresli vseh nedostatkov ta iasno dokazali., kaj vse se 'ahko doseže z vztrajnostjo in dobro voljo. Le žal, da obisk ni bU tak, kakršen bi bU želeti Upamo, da bo režiser brat Wennl-gerhofa s prihodnjo igro — kot se sliši teza kulis — »Na razvalinah življenja«, dosegel enak uspeh, кат mu iz srca želimo. Občinstvo se oa naj zaveda svoje dHfno. sti № prdno poseča naS lepi Sokolski dom Damske kostume KÏ razne damske perilne obleke od Din 75'— naprej Otroške oblekce mornarske iz ševlota ter razne sukne e športne in perilne od Din 25"— do 250— nudi F. in I. Goričar Ljubljana ss-i Sv. Petra c. 29 Sv. Petra c. 29. 3 83 Zahvala O priliki moje 601etnice mi je došlo toli» ko čestitk, da se mi je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. 17ato se tem potom vsem. ki so se me spomnili, najprisrčneje zahva» Ijujem. Zahvaljujem se posebno bivšim učencem v Zagrebu, ki so se spomnili name. M. REPIČ. 376 Poslano Opozarjam javnost, da nimam nobenega stika s slikami, o">dpisanimi i imenom An» ton Kos, katere ponuja po Ljubljani in vsej Sloveniji v nakup neki pozlatar istega ime» na. Akademični slikar Gojmir Anton Kos. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, gospod Tomažič Franjo v sredo, 17. t. m. po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnkega se bo vršil dne 19. t. m. v Trstu. Trst- Ljubljana, dne 18. marca 1926. Marija, soproga. Franjo, Zvonko, Rudo!!, sinovi. Antonija, sinaha. Boris, vnuk. Spomladanski rodni vglesefm v Prani 21. do 28. marca 1926. Siedišče srednjeevropske trgovine in industrije. Najugodnejša prilika za nakup prignanih čeho-slovašklh industrijskih izde!ko '. 50% znižana vožnja na čehoslovašklh in jugoslovanskih železnicah. Na avstrijskih železnicah velja za brzovlake vozovnica osebnega vlaka. Brezplačen vizum za potovanje na Cehoslovaško. Pojasnila in legitimacije dajei AL01 COfflPWIY, Ljubljana, Mm 1100 9 Tužno vest naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je moj srčno ljubljeni sin, gospod FRANC PERDIH zasebnik v Laškem v 33. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, danes mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo na dan 17. marca 1926 ob 17. uri na pokopališče v Laško. V Laškem, dne 15. marca 1926. Valburga Perdih, mati. 1649 a Klan ajoči se volii NajvKjega; naznanjamo vsem sorod nikom. tovarištm in pri a'el em prežalostno vest, da je srčno ljubljeni dobri soprog ozir. siriček, brat, gos tod JANKO KUMP administrativni poručnik v pokoju danes zjutraj ob pol 9 url po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere Bogu udano preminul. Pogreb nepozabni ga pokojnika se bo vrili v petek dne 19. t. m ob pol 4 popoldne Iz mrtvašnice deželne bolnice v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 17. marca 1926. lœo a Olga Kunip, žaluioča soproga Anica Javoriek, nečakinja in oetaii sorodniki. flainoveiia iznaidba Brez kvarjenja blaga kemično snaienie in vsakovrstno barvanje oblek Anton Boc Ljubljana Selenburgova ulica 6/1 Glince - Vič 46. 120-a NADPAZNM. išče se za takoj nadpaznik, k je že delal v kovinskih ludnikih za novo odprti svinčeni rudnik v Srbi|i. PlaČM dobra Pismene ponudbe ie poslati podjetju „RUDAR", Beograd Vuka Kara džiča ulica 8/111 1645-a Prodam posestvo ood ugod umi pogoji, sestoječe iz velike stanovanjske hiše v kateri ie že nad 30 let dnbro vpeljana trgovina z n ešanim blagom. H ša je pripravna tudi za gostilno. Na vsakem kuncu hiše velik vrt za zelenjavo Zraven veliko gosp. poslopje z velkim i levom za 12 glav živine in prostorno kletjo Poslopja leže v Studen cah ob zelo pr metni cesti Poljč^ne — Ptuj, pol ure od kolodvori Proda se 7 oralov zemli>«ča Vse ro-diobnosti pri posestniku I. KAISER, Studenice pri Poljčanah. 1370 a Uelikonoč! iraške gnjati in vsakovrstne mesne izdelke, sit In z?,klano perutnino, čajno mas o, kom ote, sadne soke, vino v buteljkah, ča\ mm, konjak pripoioča delikatesna trgovina 1582 A. PIBERNIK, Vodnikov trg. Uinicarja potrebujem za svoj vinograd v Ma-jerlu pri Črnomlju. Stanovanje v lastni hiši v vinogradu. V okolici je velika možnost zaslužka. — Ponudbe je poslati na tvrdko A, Kalei, Kočevfe. Semenski krompir na va 'One, lep, zbran, debel, razpošilja fco. vsaka postaja v Sloveniji JOS. HARTMANA nasl. J. SBIL Velike LaSfie. i6S4a анннвганнЕшнннна БоИА peli« cisto podffi išče za zalogo svojih petroleisklh produktov (Petrol, bencin, pllnovo, strojno in cilln-dersko olje) dobio vpeljanega v stroki izvežbanega 1657 a ZASTOPNIKA za Ljubljano in okolico. — Ponudbe pod .Petrolvertreter* na upravo .Jutra*. Prostovoljna javna dražba. V nedeljo 21 marca 1.1. ob 1 pop. se bo razprodalo na licu mesta na prostovoljni javni dražbi b'vše Košakovo posestvo v Podgabru pii Št. Vidu pri Stični na Dolenjskem. Posestvo obstoji iz treh stanovanjskih hiš, v eni se nahaja dobro idoča gostilna, Iz gospodarskih poslopij in okrog 29 hektarov (49 oralov) arond ranih njiv, travnikov in gozdov. — 'osestxo se bo prodalo skupno, ali pa po posameznih parcelah. Kupnina do 50% ostane lahko na posestvu vknjižena na I. mestu proti 10"/e obrestovanju ln amortizaciji v petih enakih letnih obrokih, začenši s 1. januarjem 1 27 1664 a t Umrl Je naš predobri oče Josip Svetlič danes ob 3/i 8. zjutraj v 76. letu svoje starosti. Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek 18. marca ob pol 13. popoldne, iz hiše žalosti na Dunajski cesti št 19. Blag mu spomini LJUBLJANA, 16. marca 1926. Bodblol Svetllč-Kastellc. 1663 a Mestni pogrebni uvod v Ljubljani. Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš Iskreno ljubljeni brat, stric in svak, gospod Janko Kessler magistratni pisarniški ravnatelj v sredo, dne 17. t. m. po daljši mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega cokojnika se vrši v četrtek, dne 18. t m. ob 3. pop. iz mrtvašnice drž. bolnice do mestne meje na Dolenjski cesti in se truplo prepelje na to v Št Jernei na Dolenjskem kjer se položi na tamošnjem farnem pokopališču k večnemu poči ku. 1662a Sv. maše zadušnlce se bodo brale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 17. marca 1926. Globoko žalujofii ostali. Pevski odsek sokoL društva Ljubljana И. priredi t ietrtek dne 18 t. m. ob 2U. uri v salonu »stilne pri «Pelcu» v Ko-leziji, poleg kopali&êa, vsem Шапот io ilaniram prijateljski sestanek t tvrbo potaslitve vseh Joškov in Jožic. Prijatelji druJtra dobrodošli 7036 Šentpeterska ženska in moška podr. sv. Cirila in Metoda V Ljubljani imate v {etrtek 18. t. m. t reetavraciji glavnega kolodvora ob 20. uri svoj redni letni občni zbor Po zborovanju koncert lel. glasb, druitva «Sloga» na iatt vseb Joietov in Joii« — Prijatelji »olike drulb« dobrodošli. — Odbor. 6534 A. S. K. Primorje Zr.lsljuček plesnih raj •• vrSi v «etrtek, dne 18. t. m. » «Areni» Narod, doma Začetek ob 20. uri. Vstop j« dovoljen klubovim {lanom, obiskovalcem plesoih vsi in vpeljanim gostom. Odbor. 7023 Československa O bec v Lubiani zve vSechny své Cleny ku d e v à t é rà'lné valué hro-madS konané v ■ o b o t u, dne 20. brezna 1926 prësnS o osmi bodinS veiernl v teetauraci «Z v e z d a». — Pfijdte uriitS vtohnit — Tajcmnfk. 7013 Sokol 1 (iletni fond) vabi Slanstvo in prijatelje na družabni večer ki jra priredi danes 18. t. m. ob 8 zvečer na Taboru. 7052 Kolo jugosl. sester v Ljubljani bo Imelo v četrtek 18. marca ob 16. url popoldne redno odborovo sejo 7061 Pravljice Ciklus veierov pravljic zaključi «Aieoa» dne 22. t. m. v mali dvorani Narodnega doma z intimnim umetniškim večerom. Pravljice za odrasle bo recitirala gdč. Sturmo-va, ki si je ie v letoSnji sezoni pridobila slove« z izvanredno lepo. umetniško recitacijo. Iz prijaznosti sodelujeta tudi operna pevci g. Banovee ia g. 8ubelj, ki imata na sporedu legende in balade Adamiča, Mussorgskega. Novaka, Rimski - Korsakova i. dr. — Večer pravljic za odrasle bo gotovo vzbudil zanimanje naSe publike. — Z-"etek toiao ob 8 zvečer. 7026 Kuharico ki ua samostojno kuhati in U bi opravljala druga biina dela, Uče d ruti na S oseb. Reflektira se samo na boljie osebe, stare do 85 let Plača dobra. Pismene ponudbe pod značko «Poštenost 8809» na uprav« «Jutra». 7028 Potnik dobro vpeljan pri trgovcih ia gostilnah na deželi, s« i I M za razpeéavanje dobrega predmeta proti proviziji. — Osebne ponudbe Erosi tvTdka H. Kenda v jubljani. 7038 Vajenca za čevljarsko obrt »prejme Ivan Brejc, Zigana vas, poŠta Križe, Gorenjsko. 6909 Klepar, pomočnika dobro izurjenega sprejme K. Bocak, Tržič. 7006 Mesto voditeljice ali dame v kakSnem prvovrstnem hotelu. Ieli gospa z distlnguiranim nastopom ter znanjem jezikov Ponudbe na upr. «Jutra» pod «Dama». 6770 Trgovski pomočnik iSče službe. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Zanesljiv 4». Trgovski pomočnik vefič Specerije, manufakture in ielezniae, mlajSa moč, i&če primerno mesto za takojšen nastop. — Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Soliden». 6991 Fina šivilja u moško in žensko perilo gre livat na dom. Naslov pove upr. «Jutra>. 6970 V Celju ali v bližini ielim mesto. Ponudbe pod «Trgovsko izobražena 3701» na upravo «Jutra», 6879 PREMOG — ČEBIN Wolfova l/П. Telefon: 36 481/1 Motorno k i ) znamke «Douglas», 600 cm, športna tipa, brez ali s pri-klopko, skoraj tovarniško novo, t elektr. razsvetljavo se zaradi bolezni lastnika proda. Ogleda »e v trgovini H Kenda Ljubljana, Mestni trg 17. 6779 Velikonočne razglednice in druge, pisemski papir itd. na debelo in drobno kupite najceneje pri L. Pevaleku v Ljubljani, Židovska ullea. 6383 Časopise in revije nemške, francoske, italijanske. angleike itd., stare in nove prodaja stalno Dezi-derij Mizerit, Bleiweisov» cesta 6. — Sprejemam tudi stalne naročnike dostavo ra rtom točno 6237 Otroški voziček prvovrsten, kupim Ponudbe t navedbo cene Naslov pove upr «Jutra» 6694 Pomarančne lupine suhe, vsako množino kupuje. Pojasnila daje Anton Kane sinova, Židovska al. 116 Staro železo in stare kovine vseh vrst kupuje Fr Stupica. trgovi. na i ieleznino ln poljedelskimi stroji » Ljubljani. Gospoevetska cesta Stev. 1. 4386 Vrtnice nizke, triletne ,*.»-plJenke, vrtnice - plezalke. vrtnice-žalnjke za grobove, nudi po zmernih cenah Anton F e r a n t, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. 5931 Gonilni jermeni la izdelek inozemske tvrdke Cari Budischowskv & Stihne. Wien, zastopstvo in zaloga Rudolf D e r ž a j v Ljubljani. Kolodvorska «1. it. 28 4045 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne, juvelir Ljubljana. Wolfovs ulica 8 64 Kdo Ima naprodaj vse letnike revije «Naši Zapiski» in broSuro «Kaj hočemo?» — Ponudbe na uredništvo «Jutra» 7031 novozgrajena, ugodno oa-prodaj v neposredni bližini Ljubljene, s kuhinjo 5 so hami in drugimi pritiklina mi, z ograjenim ter urejenim vrtom, v hiSi vodovod ln elektrika. Vse takoj na razpolasro Potreben denar 45.000 t>in. Poizve ee v opravi «Jutra». «918 Majhno posestvo do 5 oralov dobre rodovitne zemlje v prijaznem kraju ia dobrem stanju, kupim Ponudbe z opisom posestva in kraja na upravo «Jutra» pod Šifro «Malo» 7027 Enodružinska hiša v Ljubljani, obstoječa iz S velikih sob. kuhinje, «hrambe in kleti, polrg vrt — povsod elektrika in vodovod — se proda za 135.000 Din Posredovalci izključeni. — Poizve se v upravi «Jutra». 7048 Soba lepa ln snažna, se odda s I. aprilom na periferiji. Naslov pove uprava «Jutra» K Psica (loksterjer) z lepo umetno dreeuro, stara 1 leto. se ceno proda. Ga Kavčič. Kolizej. vrata St. 12. 6939 Volčji pes čiste pasme (lovski pes), 1VŠ leta star, idealen čuvaj za lesno skladišče ali tovarno itd - zanesljiv spremljevalec, se oeno pro-da — Pojasnila daje: L. Lottspeieh. Rimske toplice , / I'O M O CM A - PRIREZO V A LEC £A I /< * SA ŽAO TO VA It A O V B1AŽ1A / LJ UHLJA A E ti Et I. L h TIRA SE Lk A A DOHRO MOL. ZA DOVOLJ! fi ERE JE MIH, SI A LAO MESTO POSVUBE tOD „MARLJIV" ,59^ Л I T! PRA TO ..JUTRA" POI) STEV I .'{.'Vi. Kovaški pomočnik za iidelovanje sekir in ptan-kač vseh vrst, išče službe Naslov pove uprava «Jutra» 6961 Gospodična tudi starejša se lahko priuči šivanja. — Kje, pove uprava «Jutra». 7010 Vijolino poučujem začetnike in vpeljane. Ponudbe na upravo «Jutra» • Vijolina». 7058 Mlada dama izobražena in simpatična, 2 nekaj pohištva in perilom, želi mesta gospodinje pri boljšem, dobro situiranem gospodu. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Skupna pomoč v Ljubljani». 7022 Natakar Uče mesta v kakem hotelu ali restavraciji. — Nastopi lahko takoj. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Hotel» 7041 Svileni klobuki najmodernejši v vseh modnih barvah s« dobe od 120 Din naprej pri Z. Hahnič-Gorjanc, Kopitarjeva ul. 1 Istotam se «prejemajo vea popravila S860 Miza poHtlr&na, Črna. nova (Aus-lugtisch) se poceni proda na Gallusovem nabrežju 7/1, Ljubljana. 6920 Radio aparate in deie oajcenrje pri J Goreč — palača Lj kreditne banke 25б-а Potniki se iščejo za celo Jugoslavijo proti visoki proviziji. — Nasiov Dove uprava «Jutra» 6915 Potnik ki potuje vedno z avtom po Sloveniji in obiskuje vse, tudi najmanjše kraje, bi vzel ie en predmet proti proviziji. Ponudb« na upr. «Jutra» pod značko «Provizija 915». 7011 Službo sobarice išče dekle, staro 23 let, veSče nemškega in slovenskega jezika, privatno ali v hotelu. Naslov: Marija i Babnik, Koprivnik pri Ko-! čevjn. 7049 Službo natakarice v boljii gostilni r mestu , ali na deželi išče dekle, i staro 21 let, z dobrimi izpričevali, zmožno nemškega, slov. in hrvatskega jezika. — Naslov: Aiualija Babnik, Koprivnik pri Ko-fcjvju. 7050 Fino šiviljo za fine dameke obleke sprejme takoj Jožef Bajde, krojaški mojster. Kleče 8 pri JežicL 6903 Poštna pomočnica poštena, slovenščine in nemščine vešča, za katero prevzamejo starši garancijo, se sprejme. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «PoStna pomočnica 300». 6987 Modistinja prvovrsii-a moč, se sprejme v nekem tukajšnjem modnem salonu. Na=lov pove ( uprava «Jutra». 6972 i Snažilec jedilnega orodja se sprejme v restavraciji hotela «Slon». 6955 Drva odpadke od žage in parke-tov, kratko žagane, dostavlja na dom po znižani ceni parna žaga V Scagnetti, Ljubljana 63 Motorno kolo 8 HP, ■ priklopnim vozom, malo rabljeno, ceno naprodaj. Maretič. Wolfova ulica 12 6927 Večja množina novih delov za kolesa iu avtomobile, pnevmatika različnih vrst, 2 tovorna avtomobila, eden pettonski in eden enotonski, se prodajo po najnižji ceni Poizve se v tovarni «Bistra». Domžale 6835 Mizarski stroji Knidm kotni in valjčni stru-tilni stroj (Abricht- In Ho-bel-maschine) Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Z« rabljene 3822». 7045 Akacijo rumeno, eno. ali dveletno ter rabljene, a »drave vinske sode od 800 lit. naprej kupi V Gregi v Brežicah ob Sari. 7007 Krompir prima beli, zgodnji roza in rdeči, nudim vsako količino na vagone Beli zdrav, r?.-bran. več vagonov à Din 80 in 77*50; zgodnji roza, več vagonov, k Din 85 in rdeči, debeli, à Din 75 in 70. Naročila direktno, po-Siljatev promptna plača se pri prevzemanju, postavno vagon oaritet Cakovec. — Milan V u k 8 i č. Cakovec. Trgovina z meš. blagom stara, dobro idoča, se odda v najem v večjem trgu. — Ponudbe na «pravo «Jutra» pod «Z Z. Si. 100». «8ST Oddajti takoj moške slamnike v snaženje rta jih dobite pravočasno Sprejema do 15 »prila P Mag'lié. Ljubljana 66 Stanovanje dolu tisti, ki odkupi pohištvo Naslov pove uprava «Jutra». 8218 IГ0 pečate etikete, graversivo SITAR & SVETEKj LJUBLJANA vso drugo oskrbo se sprejme zanesljiv gospod Mesečno 6«0 Din. Naslov v upravi «Jutra», 7034 Soba z 2 posteljama s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se takoj odda. — Naelov pove uprava «Jutra» 7035 Parketlrana soba z električno razsvetljavo se odda a 1. aprilom. Naslov v upravi «Jutra». 704i Natakarica zvesta in poštena želi službe. Ponudbe na upr. Jutra pod «êt. 338». 7054 Vrtnice večletne v najkrasnejil Izbiri po niikih cenah nudi in se priporoča vrtnarija Korslka, Ljubljana, Blel-welsova cesta. Istotam se dobe razna preizkušena ze-lenjadna in rožna semena. Zahtevajte cenik 6827 Ugodno se proda: postelja 7Л 2 osebi, ročni voziček. 2 cvetlični stojali in 4 stoli — Naslov pove uprava «Jutra» 7087 Tovorno dvigalo (Lastenaufzug) ш 500 kg tele, za transmisijski aH motorni pogon, se proda. Dopise na upravo «Jutra» pod «Priložnost». 6840 Kuharica dobra gospodinja, zvesta poštena, sposobna s."unu- j stojnega gospodinjstva, iš£e : Blužbe. najraje k morju. — ; Ponudoe na upravo «Jutra» " pod «saj». 3 fotograf, aparati _ ! 13 X 18, se zaradi odpoto-• vanja po zelo nizki ceni j prodajo s vsemi potrubSči-' nami. Naslov pove uprava «Jutra». 7040 Skladišče primerno tudi » delavnico se odda na Dunajski cesti št. 25 Več se poizve istotam T pisarni. 7017 Lokal v sredici mesta, če mogoče 2 delavnico, iSčem. — Najemnino plačam za 1 leto naprej Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Lokal 8824». 7051 Trgovina Zaradi starosti, boloini In brez otrok sem se odločil svojo lepo, dobro vpeljano trgovino pod jako ugodnimi pegoji takoj prodati ali dati v najem. — Dopise e« upravo «Jutra» pod značko «Priložnost». 7048 Lep damski prstan 7055 1 » briljanti eeno proda. Naslov pove uprava «Jutra» 6853 Potnik za Bosno. Dalmacijo in Sr* bijo, iSče zastopstva. — Ponudbe na upravo <.Tutra» pod «Bosna». 7056 Potnik »a mlevsk.' izdelke, za mesto in deželo, ki Ima že prakso v tej stroki in vozi kol», se sprejme. Provizija po dogovoru. Ponudbe pod šifro «Postranski zaslužek» na upravo «Jutra» 692S Modistinja veSča in samostojna moč, «e sprejme takoj kot po-slovo.lkinja za novootvorje-no moiiisterijo. Ponudbe « prepisi spričeval in dosedanjega službovanja na podružnico «Jutra, v Mariboru pod «Modistinja» 7UZD Krojaški pomočnik prvovrsten za damska del« ■ K sprejme v damski konfekciji T. Kune, Ljubljana, Pod Trančo 2. Prodam dobro ohranjen prek ln registrirno blagajno ! Naslov pove uprava «Jutra» 7016 Vulkanizira «s« vrste gumija parna «ulkanizarija P Skafai v Ljubljani. Rimska cesta 11 270 Štampilje izdeluje S Petan v Mariboru, nasproti glvanega kolodvora. 71-a Brockhausov leksikon 17 dobro ohranjenih knjig te proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 6924 Bukovega oglja prodam £ vagona. Cena po dogovoru. Franc B a v e e. Gornji Leskovec. Rajhen-burg, Slovenija 7002 Posestvo v izmeri 10 oralov, vse novo, pri hiSi voda in elektr. razsvetljava, se proda» vsem Sivim in mrtvim inventarjem vred Več pove Janez Jenko, Sp. Brnik 83, pošta Cerklje pri Kranja. ^ 6875 Vila ali hiša eno ali dvodružlnska, > prostim stanovanjem, v bližini sv. Jožefa, Poljanske eeste ali Tabora, s » kupi. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Sentpeter-Poljane». 6978 Opremljena soba s posebnim vhodom, se odda Naslov pove uprava «Jutra» 703» Vila visokopriUična z tnansardo, 5 sob s pritiklinami. se odda v najem v Poljanskem okraju. Pismene ponudbe |mk) iifro «Suho In solnčno 3700» na upravo «Jutra». 6975 Prazno stanovanje na deželi, takoj eddam. — Celoletna najemnina 4000 Din Naslov pove uprava «Jutra» 6930 Soba prazna ali opremljena, se išče za takoj ali » 1. aprilom. Ponudbe pod značko «Amot» na upravo «Jutra» 7009 Prazna soba se odda. Naelov pove npr. «Jutra». 7047 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v stari ali novi hiSi. išče zakonski par brez otrok. Plača tudi nekaj naprej Ponudbe pod «Velika noč» na upr. Jutra 7053 Nova hiša z i* vpeljano trgovino, na «Jutra» p. prometnem kraju, z lepim ! taelt^ek». prometnem kraju, vrtom, se odda v najem ali proda. — Naslov pove uprava «Jutra» pod Iifro «Ugodna prilika St. 936». 8 6067 Financier ali družabnik • 190.000 Din se ISče za flnanclranje trg. podjetja Dopise na upravo «Jutra» pod značko «Visok " ■ 6776 Popravila Proeimo cenj odjemalce, da n.im jih čimprej vpoiljejo, radi pravočasna izgo*ovitve Modni salon Stuchly-Maške Ljubljana. Zidovaka ul. S. 7062 [• T. RABIČ *] ^o Ljubljana ^ ^VoRSK^f Akacijeve hlode prima od 20 cm in S m naprej proda graščina Ruda, Loka pri Zidanem moetu. 7004 Doprsni kK Bleiweiea kakor tudi eoha Antena Martina Sloraika poceni naprodaj. Naslov pove uprava «Jutra» 7059 Pisalni stroj skoraj nov, se ceno proda. Naalov pove uprava «Jutra» 7057 Parcela 665 m", st proda za Bežigradom. Naslov pove upr «Jutra» 6886 3 male hišice s prostim stanovanje« proda Miha Kančii. Zg 8iSka št. 125. 6885 Enodružinsko hišo v dobrem stanju, « nekoliko vrta ter takoj prostim stanovanjem kupim. Dopise na upr. «Jutra» pod značko «Plačam takoj 8821» 7044 75 komadov delnic Trgovske banke, s ku|wnom 1926. s« proda. — Pismene ponudbe pod «Delnice So29> na upravo «Jutra». 7060 r*J> P. Klepec Dvignite pismo v upravi «Jutra». 7003 ililtâiék Javna dražba na Planinci pri Preeerja. V nedeljo 21 marca se bodo prodajali ne dražbi: n]lve, travniki, gozdi (14 oralov) In hita, oa drobno ali skupaj. Pripravno za lovsko druitvo. izletnike ali za vpokojenea. Potrebna po okusu kupca popravila, z lepim razgledom. — Cena zelo nizka in ugodna. Frano. Uriič. Brezovica 19 pri Ljubljani 7024 Resna ženitev! Katera gospodiSna aH vdova brez otrok, ве pod 26 let »ura, bi te hotel« na veliko po»e«tvo priženiti v Ljubljano Potrehna dota 15П.000 Din — Ponudbe na uiiravo «Jutra« pod iifro «Takoj 4026». 70O6 Mestaa ofeè sa HubllacsUa razpisuje clertalno H cifacifd za aapra^e Potreba; soda№ ш jiripOK^ki to na razpolago v raestaem gradbene« uradu (Sresifa) med uradnimi urami. Pravilno opremljene olerte morajo biti vložene v imenovanem urada do 12. ure, dae 28, marca 1926, MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 16. marca 1926. hajù^UÏ tm ZA КШЈЕ Oči Zahtevajte samo orig nalni „SmrS žulje-vima"! U apotekama 'n dro^eriiarea 1 zavo 10 Dinsra. LABORATORIJA Î.AMICO, Beograd Kondina 11. fii-a ■■HIIHIHI ....................................... IpeelaMa mehanična delavnica z > popravo pisalnih, lačunskih, kopirnih in razmnoževalnih strojci kikor tudi registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisalne biroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzoicu. Tehnična znamenja 1UD. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica 6. £ Telefon St 980 Telefon St 980 SVILE1SE KLOBUKE in slamnike v veliki izbiri, dobro blago, nizke cene nudi modni salon Stuchly - Maèke, Ljubliana, Židovska ulica 3. 1680 a M rita ш Ш talne je moje ravnokar izdano delo! V njem se na podlagi dolgoletnih izkušenj, razlaga vzrok, i postanek in zdravljinje živčnih bolezni. 1599 a Ta evacgeiij zdravja pošljemo vsakemu, kdor se obrne na spodaj označeni naslov popolnoma brezplačno Т>ко6е zahval dokazuje stvarni uspeh izKljučno znanstve- I nega n poučnega dela za dobrobit človeštva, katero toliko tipi. — Kdor spada k ogromni mnoilci živčno bolnih, kdor trpi iadi ra/.tresenosti, strahu, slabega spomina, nervoznega glavobola, pomanika-nja spanja, pokvarjenega želodca, prevelike občutljivosti, bolečin v členkih, splošni al' delni slabosti ter ostalih brezštevilnih pojavov, sl mora naroČiti mojo tolažeSo «tniižšco I Kdor jo pazljivo bere, dobi pormrlj vo prepričanje, da obstoja zelo enostavna pot k življenju iu zdravju ! Ne čakajte ampak pišite le danes na naslov E« Pasternach, Berilu 50, MlcUael-iirchplatz 13, Abl 772 ko denarja izgubite ako pred Veliko nočjo kupite čevlje drugod, kakor v detajlni prodaji tvrdke Kari Pollak d. d. Liubliana "m Dunajska cesta 23. na dvorišču. ifi Va! denar za Velike noči Našim odjemalcem prinesemo za Veliko noč veliko presenečenie. Čitajte pazljivo časopis v prihodnjih 14 dneh in shranite ta oglas! Izrežite ga! ! ! 1569-a II Prvi brač dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe u« upravo «Jutra» pod značko «Brač». 7046 I E. Freite e C J; lilij I — Monza! (Itslia) za cevests j*-:::"::":::::::::.::--■^tf «« ша' 3 Dobave I ji zahotele, restavracije inzdr;v;a^ča | , ' ; : Г. 'мд"^ "f hib'1 гд.ј^уу .'/.^.'.T/. y. : ' OBRNITI SE NA PODRUŽNICO v TRSTU VIA MAZZINI, 30 itiiiiiiHtnmiHmHi 41. redni občni zbor Posojilnice v Mariboru, r. z. z o. p-, ki se vrši v nedelio, dne 28. marca 1926, ob 10. dopoldne u seini sobi v Narodnem domu. SPORED: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Zapisnik revizije po Zadružni zvezi v Celju. 3. Poročila odbora. 4. Poročila nadzorništva. 5. Potrditev računskega zaključka za i. 1925 in razdeliiev čistega dobička. 6. Volitev dveh članov odbora. 7. Volitev šest članov nadzorništva. 8. Slučajno 4i. Računski zaključek zavoda za 1. 1925 je zadružnikom na vpogled ob U'adnih urah v posojilnični pisarni v Narodnem domu. V MARIBORU, dne 15. marca 1926. i636-s Dr. Radoslav Pipuš, oredsedn;^ N N И M M § И M ћ N M § И 4 P N N M N M N N IШШШЖШЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖШ Ш 3E EJE «£ 14-t L. Mikus LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov Na drobno I Na debelo ! Zaloga sprehajalnih palic Sta" dežniki s* nanovo oreobiece.o. Hipotekama banka JugosSfivanskih hraniinlc v LJubljani Bruiivt SIpotekaru releto» 173 i1 ■ > (prej Kranjska deželna banka) i izvršuje vse bančne posle tn transakcije Sprejema vlogo na hranilne knjižice in teko&i račun proti naj» ugodnejšemu obrestovanju ter daje vsakovrstne kredite (n predujme. Nakup In prodala valut In deviz. ш Ureiuie dr. Albert Krsmer. I*d*i« z» Konzorcii cJutr«. AdoU Ribnik*i. Z* Narodno tistarno dd. kot tokarmria Fr.n Jezeriek. Za inseratni del je odgovoren Aloizii Novak. Vsi » Liubliani