Ob pritoku zamrznjene Pevmice divje odlagališče V Slivnem dolgo nadzorovali pogorišče in zjutraj spet gasili 1 —^ÉTkto 1 Hfc - ,1 V Trstu odprli razstavo Ogenj narave Primorski Nova slovenska vlada pred zahtevno nalogo Dušan Udovič Od petka je nova slovenska vlada postala operativna, po nekaterih jutrišnjih primopredajah med ministri pa bo njeno delo v polnem teku. Gotovo je pomembno, da se je za državo zaključila faza negotovosti, ki so jo sprožile predčasne volitve, kajti biti v brezvladju sredi kriznih razmer, kakršne danes vladajo v Sloveniji, Evropi in svetu, je zelo tvegano. Vsem je jasno, njej sami seveda tudi, da ima Janševa koalicijska vlada pred seboj zelo zahtevne naloge. Čaka jo sprejemanje protikriznih ukrepov, ki bodo neizbežno tudi nepopularni in boleči, a to bi ta trenutek čakalo katerokoli vlado, četudi bi bila osnovana na drugačni koaliciji. Nova slovenska vlada se je poleg tega rodila v ozračju ostre konfrontacije in razdvojenosti, slovenskega volilnega telesa, kot se je pokazala na volitvah. Sedaj se postavlja vprašanje, ali bo nova vlada znala delovati v duhu dialoga in iskanja čim širšega konsenza, za katerega domala vsi pravijo, da je potreben za izhod iz krize. Lahko si samo želimo, da bi bilo tako. Tudi za nas, Slovence v Italiji, je pomembno, da je slovenska vlada vendarle konstituirana, da se lahko na vseh ravneh nadaljujejo in krepijo odnosi med sosedi in rešujejo odprta vprašanja. Ohranjanje ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu je pozitivno znamenje, iz katerega se da razbrati, da se bo pozornost do Slovencev, ki živijo izven meja Slovenije, ohranila in nadalje razvijala. V tem duhu želimo novi slovenski vladi uspešno delo. I SLOV I K BLDVENBKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ POLITIKA IN EKONOMIJA GOST: Dušan Mramor v četrtek, 16.2.20121 Kulturni dom Gorica dnevnik NEDELJA, 12. FEBRUARJA 2012 št. 36 (20.359) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € čedad - Naš jezik je glas naše duše - Osrednja prireditev ob dnevu slovenske kulture Izpolnimo moralni dolg do prihodnjih generacij m Mi br + I # W i M ČEDAD - Naučiti se moramo nekaj ključnih besed, ki smo jih pozabili in so pomembne za vse generacije: spoštovanje do prihodnosti. Če bomo o prihodnosti le lepo in priložnostno govorili, ampak je ne bomo urno spoštovali in gojili, ne bomo zmožni jo postaviti na sam vrh naših vrednot in to prav v času krize, ki zahteva revizijo naših strategij in ciljev. Zato si moramo zapomniti, da moramo izpolniti moralni dolg do prihodnjih generacij, ampak še prej do samih sebe. Tako je sklenil svoj poseg arhitekt Dimitri Waltritsch, letošnji govornik na skupni proslavi dneva slovenske kulture, ki je pod naslovom Naš jezik je glas naše duše potekala sinoči v gledališču Ristori v Čedadu v organizaciji Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij ter pod pokroviteljstvom Občine Čedad. Na proslavi so podelili tudi priznanja SKGZ in SSO, ki so letos šla pisatelju Alojzu Rebuli, duhovniku ter kulturnemu delavcu Marinu Qualizzi, ravnateljici Živi Gruden ter režiserkama Nadji Velušček in Anji Medved. Na 2. in 3. strani BAZOVICA ul. Srečko Kosovel 3 Na fotografiji levo, Dimitri Waltritsch, slavnostni govornik na sinočnji prireditvi, desno Baneški oktet z Eliso lovele nm rci .pimun jk.- ■ "V ' ■. i ^ ' rcJ. H P Ti iS* 1 trst, gorica - Tudi včeraj hud mraz in silovita burja Tržaški gasilci prejeli 500 klicev, velika škoda tudi na Goriškem TRST, GORICA - Na Tržaškem se je burja od petka ponoči do včerajšnjega dne dokončno razdivjala, ponoči so vre-menoslovci zabeležili v mestu najmočnejši letošnji sunek - 168 kilometrov na uro. Gasilci so včeraj od jutra do večera prejeli petsto klicev na pomoč, tržaškim ekipam so pomagali gasilci iz Gorice, Por-denona in Vidma, koprska brigada pa je priskrbela vozilo s hidravlično lestvijo. Ponoči se je pred Velikim trgom po avto- domu prevrnil še tovornjak (foto Kroma), zaradi okvare na električni pečki pa je v nekem stanovanju izbruhnil požar. Burja je v noči s petka na včerajšnji dan hudo klestila tudi na Goriškem. Na Ajdovskem in Vipavskem so posamezni sunki presegali 170 kilometrov na uro. V Gorici je burja z več streh odpihnila strešnike, zamajala TV antene in odlomila številne veje. Sunek je v bližini centra Stella Mattutina v Ulici Niz- GOSTILNA PIZZERIA od ponedeljka do sobote od 11.00 do 22.30 nedelja od 18.00 do 22.30 www.siovik.orginfo@siovik.or3 H Tel. 040 0220103 - 040 0221334 za podrl drevo, ki je padlo na streho avtomobila in ga popolnoma uničilo. Veliko več težav je burja povzročila v Novi Gorici, kjer so bili sunki močnejši. Samo na območju novogoriške občine je ponoči in zjutraj nastalo za 1.800.000 evrov škode. V Šempasu so gasilci evakuirali štiričlansko družino iz montažne hiše: s starejšega, a solidnega objekta je odpihnilo celotno prvo nadstropje! Na 4. in 9. strani Nabrežina: doslej trije kandidati leve sredine Na 5. strani Goriški UDC marca določi zavezništvo Na 10. strani Odlagališče pri Krminu ostaja zaprto Na 10. strani SSO: Deželna uprava nas spravlja v težave Na 20. strani V Hamburgu se zanimajo za Slovence Na 20. strani 12 Četrtek, 9. februarja 2012 KULTURA / čedad - Slovenci v Italiji počastili praznik slovenske kulture s proslavo Naš jezik je glas naše duše » Spoštovanje do prihodnosti« Slavnostni govornik Dimitrij Waltritsch: Izpolniti moramo moralni dolg do prihodnjih generacij, ampak še pred tem do samih sebe Kulturni program v režiji Marjana Bevka - Podelitev priznanj SKGZ in SSO A. Rebuli, M. Qualizzi, Ž. Gruden, N. Velušček in A. Medved ČEDAD - Naučiti se moramo nekaj ključnih besed, ki smo jih pozabili in so pomembne za vse generacije: spoštovanje do prihodnosti. Če bomo o prihodnosti le lepo in priložnostno govorili, ampak je ne bomo urno spoštovali in gojili, ne bomo zmožni jo postaviti na sam vrh naših vrednot in to prav v času krize, ki zahteva revizijo naših strategij in ciljev. Zato si moramo zapomniti, da moramo izpolniti moralni dolg do prihodnjih generacij, ampak še prej do samih sebe. Tako je sklenil svoj poseg arhitekt Dimitri Waltritsch, letošnji govornik na skupni proslavi dneva slovenske kulture, ki je pod naslovom Naš jezik je glas naše duše potekala sinoči v gledališču Ristori v Čedadu v organizaciji Slovenske kul-turno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij ter pod pokroviteljstvom Občine Čedad. Režijo proslave so letos zaupali Marjanu Bevku, ki je poskrbel za kulturni program, v katerem so nastopili Beneški oktet in Elisa Iovele, harmonikarski orkester Glasbene matice Synthesis 4, igralca Slovenskega stalnega gledališča Nikla Petruška Pani-zon in Primož Forte, pianist Alexander Gadijev in violinist Aleš Lavren-čič, pesnik Renato Quaglia in mladi igralci Beneškega gledališča. Ob tem so podelili tudi priznanja SKGZ in SSO, ki so letos šla pisatelju Alojzu Rebuli (na prireditvi ga sicer ni bilo), duhovniku ter javnemu in kulturnemu delavcu Marinu Qualizzi, ravnateljici Živi Gruden ter režiserkama Nadji Velušček in Anji Medved, pogovore s katerimi objavljamo na drugem mestu. Če se povrnemo k letošnjemu govorniku Dimitriju Waltritschu, se je le-ta v svojem govoru vprašal o prihodnosti kulture v družbi, ki sprejema kapitalistični sistem, katerega največje orožje je »moč podkupovanja naših želja in strasti,« kar slabi kritično sposobnost umetniške in vsake kulturne dejavnosti. Pri tem je izrazil prepričanje, da bo književnost ohranila svojo moč, če bo ohranila lastno temeljno področje komunikacije, ravno tako arhitektura, če se bo naprej ukvarjala z raziskavo tematike človeka in prostora. Prav tako je govornik poudaril potrebo po sprejemanju in razumevanju zunanjih izzivov do take mere, da bomo njihovo sintezo lahko preusmerili ali bolje pretvorili v našo vsakodnevno stvarnost. Waltritsch je tudi prepričan, da kultura ni samo tista, ki nas razvedri, saj nas mora tudi konstruktivno motiti, človek, ki se ukvarja s kulturo, pa mora delovati znotraj in ne zunaj družbe, saj kultura ni dejavnost, ki bi bila ločena od okolja, v katerem živi. Poleg tega je potrebno tudi sanjati, »sanjati o boljšem in drugačnem svetu.« »Mlad človek mora biti radoveden in si dati priložnost, da svojo radovednost goji, da v prvi osebi razume, kako postati boljši človek,« je dejal govornik, ki meni, da sta cilj in naloga kulturne dejavnosti prav v tem, kako postati boljši človek in kako bo lahko tudi okolje, v katerem živim, postalo boljše. Pri tem je govornik opozoril na vlogo fizičnih krajev, ki lahko služijo kulturnim dejavnostim. Teh imamo Slovenci v Italiji kar nekaj na razpolago, njihova naloga pa po Waltritsc-hevem mnenju ni samo zagotoviti učinkovito delovanje posamezne kulturne dejavnosti, ampak so predvsem »pozitivna zbirališča,« kjer se človek spontano sreča in izpostavi nove vezi, tudi zunaj ožjega konteksta in interesa samih kulturnih dejavnosti. Gre za to, da so ti kraji postali pravi simboli, kjer se družba lahko splošno identificira, pokaže svojo kulturo tudi sosedom in se integrira s tujim. - * , A; I ' 1 M L. S ^ i ^ i i -M n * - v * I --A "■ .■ - - ■ n pogovor - Alojz Rebula »Nismo samo Kraševci, Tržačani ali Slovenci, ampak tudi Evropejci in še več, ljudje« Pisatelja Alojza Rebulo smo zmotili v Loki pri Zidanem mostu, v kraju, ki je postal v zadnjih letih njegov dom. Zmotili smo ga v delovni sobi, pred računalnikom, saj je sedemino-semdesetletni pisatelj, rojen v Šempo-laju, še vedno zelo aktiven. »Že pol leta delam na novem romanu. To je moje delo, ki ne vem, če bo dokončano in ne vem, če bo izšlo. Ampak za enkrat je to moje veselje.« Na skoraj obvezno vprašanje, kako gleda na nagrado, ki mu jo ob dnevu slovenske kulture podeljujeta SKGZ in SSO, je odvrnil: »Z občutki človeka, ki na nagrade gleda z rezervo. Ker gleda z rezervo do človeka, do družbe in posebej do politike.« Na našo pripombo, da gre za nagrado ob Prešernovem dnevu, ki mu je najbrž bližji od politike, pa se je prijazno razgovoril. »Najbližji med Slovenci mi je prav Prešeren, to ime mi tudi v tej zvezi prekrije vse druge občutke. Prav sinoči sem si ga recitiral in še enkrat ugotovil, da je naš centralni genij, ne samo naše umetniške zmogljivosti, ampak tudi našega zgodovinskega videnja, naše absolutne zvestobe temu, kar smo, se pravi slovenstvu.« Kaj vam je posebno všeč pri Prešernu? Njegova nezlomljiva zvestoba nekemu takrat tako rekoč neobstoječemu narodu sredi nemškega morja. Upoštevati morate, da je bila Ljubljana na videz nemška, vse je bilo nemško in biti zaveden Slovenec, kot je bil Prešeren, je bil čudež. Tak čudež je zmogel na drugem koncu Slovenije samo še Anton Martin Slomšek. Ta dva Slovenca sta res nosila v sebi to absolutno zvestobo, s popolno naravnostjo, brez drugih kompleksov, ki jih imamo še danes. Alojz Rebula: Ne potrebujemo folklorizma, ampak zdravo svetovljanstvo kroma Zadnja leta živite predvsem v Sloveniji. Kako gledate na Trst in Kras iz te perspektive? Od tu manj sledim našemu dogajanju, zanima me predvsem kulturni segment in bojim se, da drsimo z določene ravni, ki naj bi bila evropska in absolutno enakopravna matični kulturi. Da drsimo v nek folklorizem, v neko provincialnost, ki nas dela manj kulturne in manjvredne. V čem se po vašem mnenju kaže ta provincialnost? Konkretnih primerov ne bi delal, saj ne sodijo v ta pogovor, ki naj bi dišal po prazničnem vzdušju. Lahko bi na primer omenil raven naše literature, ki je postala zelo zelo krajevna. Zavedati pa se moramo, da nismo samo Kraševci, Tržačani ali Slovenci, ampak da smo tudi Evropejci in še več, da smo ljudje. V nas mora biti ta univerzalnost občutja kot je bila v Prešernu, kot jo je občutiti iz celotne njegove poezije, ki je svetovljanska in posebno iz njegove Zdravljice, ki je na vrhu tistega narodnega vretja v prejšnjem stoletja zaklicala besedo svobode in humanizma. Ni se omejil v Kranj ali Ljubljano, njegovo duhovno področje sega od Antike do drugih evropskih literatur. In to je poduk tudi za nas zamejce, da moramo, poleg tega, da ostajamo zvesti svojemu narodnemu čutu, obenem ostati odprti svetu in drugi kulturi; torej ne v folklorizem, ampak v neko zdravo svetovljanstvo. Kako pa gledate na kulturno vretje v osrednji Sloveniji? Tudi glede kulture v Sloveniji imam določene rezerve. Ta kultura zadnjih petdeset let v veliki večini ni bila kultura, ki bi se zavedala svoje absolutne duhovne samostojnosti, ampak se je znala ves čas prilagajati. Iskreno je treba povedati, da med nami ni bilo Prešernov, ampak dosti več prilagajanja kot samostojnega gibanja in mišljenja. Tega niti danes ni, vsi tabuji niso odpravljeni, ampak še visijo nad nami. Vsi, na desni in na levi se obnašajo tako, kot da ni bilo petdeset let nekega določenega sistema, kot da ni bilo nekih določenih strahot; to se vse skuša zamolčati in to ni zdravo. Narod se mora absolutno zavedati svoje zgodovine, iti preko nje, ampak je ne zatajevati. Tudi na Primorskem moramo zapustiti ustaljeno idejo, kakšni junaki smo bili Primorci. Bilo je dosti junaštva pri nas, ampak vse ni bilo junaško. V nekem svojem romanu sem napisal, kako je 300 Primorcev šlo prostovoljno v abesinsko vojno, ubijat neke brate, čeprav drugačne barve. Tudi takih stvari se moramo zavedati, tudi v zamejskem življenju je kaj, kar nam ni v čast in ponos. Odprti moramo biti dejstvom in ne mitom, resnici in ne mitologiji. Lani sta v italijanskem prevodu izšli dve vaši knjigi. Mislite, da se je odnos italijanskih bralcev do slovenskih avtorjev spremenil ? Nisem pretirano optimist. Imam vtis, da je to modni moment, ki bo šel mimo in da nekje ostajamo pri tistem, kot smo bili. Morda sem pesimist, čeprav je treba reči, da je Boris Pahor prebil ta led s svojo literaturo in svojim manifestativnim pojavljanjem. Led je bil prebit, neko zanimanje je nastalo, ne vem pa, koliko je avtentično in koliko bo trajno. Ne delam si pretiranih iluzij in to iz različnih razlogov, na primer zato, ker smo Slovani in pozornost zahoda danes uživajo Rusi, kvečjemu Poljaki. Vse drugo je v senci. Poljanka Dolhar / KULTURA Nedelja, 12. februarja 2012 3 pogovor - Živa Gruden anja medved in nadja velušček Sešivalki Glede dvojezične šole je marsikdo imel pomisleke spomina Ime Žive Gruden, ene izmed dobitnic letošnjih priznanj SKGZ in SSO ob slovenskem kulturnem prazniku, je tesno povezano z dvojezično šolo v Špetru, ki jo uspešno vodi že od njenega nastanka, ko je zaživela na zasebni ravni. Njen doprinos h kulturnemu in jezikovnemu razvoju v Benečiji pa je bil izredno pomemben tudi izven šolskih prostorov. Bila je in je še vedno eden od nosilnih stebrov pri snovanju in načrtovanju kulturne politike med Slovenci na Videmskem. Kdaj vas je življenjska pot privedla v Beneško Slovenijo? Moj prvi stik z Benečijo sega v dijaška leta, ko sem sem prišla na šolski izlet. Nato sem med univerzitetnim študijem, ko sem pripravljala seminarsko nalogo iz etnologije, en teden preživela na Tarčmunu in zbirala gradivo. Tudi zatem sem še naprej pogosto zahajala v te kraje, zlasti z Nadjo Kriščak. Kasneje nas je skupina mladih s Tržaškega občasno pomagala emigrantom pri različnih pobudah, bolj konkretno pa sem tu začela sodelovati od ustanovitve Študijskega centra Nediža v začetku sedemdesetih let dalje. Iz Benečije sem takrat poročala tudi za Primorski dnevnik. Bili ste tudi med prvimi organizatorji Beneških kulturnih dnevov... Tako je. Ti so se nekako "kuhali" v Ljubljani, kjer smo jih načrtovali z Valentinom Simonittijem, Pavlom Petricigom, Bredo Pogorelec in Nacejem Šumijem. Prva tri leta smo obravnavali vprašanja s področja jezikoslovja, zgodovine in umetnosti. Tudi zdaj, ko je pred leti pobuda spet zaživela, sem poskrbela za izvedbo, ki je bila posvečena jezikovnim temam. V utemeljitvi priznanja je omenjeno tudi vaše sodelovanje pri publikacijah, ki so v zadnjih petintridesetih letih izšle v Benečiji. V glavnem je šlo za urejanje in lektoriranje, kot avtorsko delo, ki je bilo namenjeno širši publiki, bi pravzaprav ome- Živa Gruden nm nila le fotografsko monografijo Beneška Slovenija, za katero sem napisala besedilo, avtor fotografij pa je Milan Grego. Izšla je leta 1998. Živa Gruden in dvojezična šola v Špetru. Pri nas skoraj ni mogoče pomisliti na šolo v Benečiji, ne da bi istočasno pomislili tudi na vas. Kako se je vaše delo na šolskem področju sploh začelo? Po diplomi sem se oziroma so me avtomatično vključili v načrtovanje šole, kjer bi se lahko tukajšnji otroci učili slovenščine. Ideja, da bi ustanovili šolo, se je porodila Pavlu Petricigu. Šlo je za drzno zamisel, ki takrat, vsaj na začetku, pravzaprav ni imela velike podpore, saj je marsikdo imel pomisleke. Prevladoval je zlasti strah, da ne bi uspeli, da zanjo ne bi bilo dovolj zanimanja in da bi torej vse skupaj propadlo. Zato se mi zdi prav, da se tu spomnim tudi Karla Ši-škoviča, ki je v okviru SKGZ podprl naš projekt. Moram pa priznati, da tudi s Pe-tricigom, čeprav sva bila že od vsega začetka prepričana, da je odprtje dvojezične šole v Benečiji prava izbira, nisva pričakovala, da se bo v kratkem času šola, ki je do sprejetja zaščitnega zakona de- lovala na zasebni osnovi, tako razvila in rasla. Od tistih šestih oziroma osmih učencev, ki smo jih imeli na začetku, smo praktično po desetih letih že presegli mejo stotih otrok, tako da so bili prostori, kjer smo najprej delovali, kmalu pretesni in smo se morali seliti. Sami smo obnovili poslopje stare poklicne šole. Tam ste delovali do leta 2010, ko ste morali iz varnostnih razlogov zapustiti to poslopje. Od takrat delujete v zelo težkih razmerah in se še ne ve, kdaj boste končno spet imeli primeren sedež. Kako je s postopkom za obnovo stare stavbe? Projektant je bil končno izbran, z ekipo, ki bo pripravila načrt za obnovo smo že navezali prve stike in sporočili, katere so pravzaprav naše potrebe. Če odslej ne bo dodatnih zamud, bi lahko nato poleti objavili razpis, na katerem bodo nato izbrali izvajalca. Koliko časa bo potrebno, da bodo dela zaključena, ne vem. Pozitivno pa je vsekakor že to, da so se zadeve premaknile z mrtve točke. Nekaj zamude pa bo, kot kaže, pri popravilih na italijanski nižji srednji šoli, kamor naj bi se začasno z naslednjim šolskim letom preselila dvojezična nižja srednja šola. V tem obdobju potekajo vpisovanja za naslednje šolsko leto. Kako vam kaže? Zanimanje je bilo doslej precejšnje, tudi med tednom odprtih vrat je bilo precej obiskov, tako da smo optimisti. Mogoče nam bo v osnovni šoli celo uspelo imeti dva prva razreda. V vrtcu imamo trenutno napovedanih okrog 15 novih malčkov, upamo pa, da jih bo nato več, da ne izgubimo oddelka. Šolo vodite že od vsega začetka. Niste nikoli poučevali? Samo na začetku, ko smo imeli popoldanske ure slovenščine za naše bodoče učence, oziroma kasneje za tiste, ki so bili za našo dvojezično šolo že preveliki. Tjaša Gruden pogovor - Marino Qualizza Realnost je večja od ideologije Treba se je odpreti širši kulturi Monsinjor Marino Qualizza pravi, da mu je, ko so mu sporočili, da bo med letošnjimi prejemniki priznanja ob dnevu slovenske kulture, »zatuklo srce«. O tovrstnih nagradah doslej ni razmišljal, »ampak povezava s Pesnikom in poezijo me je spremljala skozi vse življenje, četudi nisem pesnik. To je čudovito,« nam je dejal na začetku krajšega telefonskega pogovora. Marino Qualizza se je rodil pred enainsedemdesetimi leti pri Sv. Lenartu v Benečiji. Eden poslednjih Čeder-macev, kot marsikdo pojmuje beneške duhovnike, je tudi novinar, teolog in doktor dogmatskih ved. Vrsto let je bil odgovorni urednik tednika Dom, danes poučuje dogmatiko na videmski teološki fakulteti in na višjem inštitutu za verske znanosti. Nagrado sta vam podelili osrednji krovni organizaciji Slovencev v Italiji. Kako gledate na sodelovanje med SKGZ in SSO iz beneške perspektive? To skupno delovanje je po tolikih bitkah nekaj zaželenega, ker nas je številčno vedno manj. Če se bomo ločevali na dva tabora, kaj ostane? Vredno je združiti moči za skupni ideal, za skupno delo, da bomo branili pravice in ohranili, kar smo podedovali. V Benečiji je vedno bilo drugače in tudi danes so vedno nove težave, ampak mislim, da smo gledali bolj enotno in manj ideološko. Preskočiti je treba ideologije in se zavzeti za realnost. Realnost je večja kot ideologije. Katere so po vašem mnenju največje težave, s katerimi se danes soočajo Beneški Slovenci? Tudi pri vas se je verjetno marsikaj premenilo ... Marino Qualizza nm Kvalitetno se je vse spremenilo. Če pomislimo, kako je bilo pred petdesetimi leti, ko je bilo nevarno povedati, da smo Slovenci, doživljamo danes preobrat, ki ga nismo mogli pričakovati. Ampak kljub temu ostaja neka zaostalost, ki je predvsem kulturna. Naši ljudje, tudi tisti, ki so zavedni Slovenci, ampak niso imeli izobrazbe, so bolj navezani na narečje: če slišijo nekaj bolj literarnega, takoj zamrznejo. Treba pa se je odpreti širši kulturi, ki v svoje krilo sprejme tudi tebe in ti pomaga, da ne izgubiš tistega, kar si podedoval. Veseli smo, da se nekateri ljudje, tudi mladi, tega zavedajo in branijo in nosijo ponosno naprej. Seveda pa čas ne dela za nas. Že 23 let hodim vsako nedeljo začasno v Dreko, kajti tiste stvari, ki so začasne, ostanejo večne. S cerkovnikom sva takrat preštela 150 ljudi, danes 49: to je že pokazatelj tega, kar nas čaka. Žalostno, kajti v hribovitih vaseh se je ohranil lep jezik in starejši ljudje govorijo tako lepo, da se ti srce omehča. Z Božom Zuanello sta pred leti izdala knjigo Mračna leta Benečije, ki je še prej, ko ste vi bili urednik Doma, izhajala kot podlistek. Videmski nadškof Battisti je baje pritiskal na vas, da bi prenehali z objavljanjem ... Tudi nadškof je imel hude pritiske in je bil v zadregi, čeprav nam je bil vedno naklonjen. Zato je dejal: ali ne bi bilo boljše, če bi vso zadevo objavili v knjigi? Midva sva rekla: zahvaljujeva se vam za nasvet, a bomo naredili eno in drugo. Gospod Božo deluje tam, kjer je deloval še eden zadnjih slavnih Čeder-macev kot je bil Pasquale Gujon, in z veliko vnemo in lepim srcem nadaljuje delo, ki sva ga začela in skupaj speljala. Gospod Zuanella je v nekem intervjuju dejal, da bi bil Marino Qualizza dober škof v Trstu ali Gorici, ampak ... V Trstu in Gorici absolutno ne, ker tudi kristjani niso tako zreli, da bi sprejeli drugače govorečega škofa; po mojem mnenju v Trstu in Gorici ni še dozorela tista svoboda, ki jo je želel tudi Martin Luther King v Združenih državah. Po drugi strani pa mislim, da škof ne bi smel izhajati iz vrst profesorjev in doktorjev, ker imamo v Cerkvi in družbi različne naloge. Časi niso zreli in prav tako ne bodo v bodočnosti, ker nas ne bo. Jaz in Božo sva najmlajša slovenska duhovnika v vi-demski nadškofiji in imava 71 in 70 let. Poljanka Dolhar Anja Medved in Nadja Velušček Nadja Velušček in Anja Medved sta ob letošnjem prazniku slovenske kulture nagrajeni kot avtorski tandem. Njuno umetniško sodelovanje traja že več kot deset let. Poleg posebnosti, da sta soavtori-ci svojih dokumentarnih filmov, ju zaznamuje tudi sorodstvena vez: Nadja je mati, Anja pa njena hči. Prvi odmevnej-ši film njune obširne produkcije je bil Moja meja, v katerem opisujeta dramatično zarezo, ki se je vsilila med Gorico in njeno okolico in ju razdelila med dve državi. Njuno delo se je vedno vilo okrog obmejnega ozemlja. V različnih filmih - kot so Mesto na travniku, Sešivalnica spomina ter najnovejši Trenutek reke - sta zajeli mnoge tematike goriškega ozemlja, od problematičnega in včasih komičnega rojstva Nove Gorice pa do širših problemov obmejnega ozemlja ter raznolikosti, ki zaznamujejo svet ob Soči. Z izredno em-patičnim pristopom sta dali glas osebam, katerih značaj se je oblikoval po raznolikem zemeljskem reliefu in spreminjajočih se mejah goriškega ozemlja. Kako sta se srečali z dokumentarnim filmom? Nadja: Poleg službe sem hotela poiskati še neki prostor, kjer bi se lahko izražala. Hotela sem narediti film o meji in sem se zato odpravljala na RAI v Trst prepričevati tedanjega direktorja programov Filiberta Benedetiča. Vprašal me je, če imam scenarij, in sem mu rekla, da ga nimam. Na to željo sem potem pozabila, ker scenarija pač nisem imela. Čez dva meseca pa je slovenska sekcija RAI izrazila željo, da bi goriški Kinoatelje realiziral dokumentarec o Brdih in da naj bi projekt vodila jaz. Očitno pogovor z Be-nedetičem ni bil neučinkovit. Projekta sem se malce bala, toda je bilo vse skupaj preveč privlačno, da bi rekla ne. Vprašala sem Anjo, ki je bila profesionalka, če bi skupaj realizirali projekt. Tako je nastal film Cvetoča Brda, ki je bil začetek najinega sodelovanja. Gospodu Bene-detiču bom večno hvaležna, ker sicer v te vode ne bi nikdar zašla. Anja: Ko sem zaključila študij režije na Akademiji v Ljubljani, sem se ukvarjala pretežno z gledališčem in vi-deom. Že takrat me je zanimal neke vrste dokumentarni aspekt, ta četrta stena, fiktivna črta, ki ločuje dejanskost in fikci-jo. Preko dokumentarnega filma se lahko zelo poglobiš v ta vprašanja. Tako me je to delo hitro privleklo. Sploh pa me je prevzelo to beleženje spominov. Kako deluje vajino sodelovanje? Nadja: Dejansko sva si delo razdelili. Jaz imam bolj kontakt s terenom, Anja pa dela na montaži. Mogoče, ker sem tudi bolj taka po naravi, sem šla »nabirat« in sem dovolila, da se mi stvari zgodijo. Navadno je tisto, kar najdeš, veliko bolj zanimivo kot tisto, kar si ti zamisliš. Čeprav ti na nek način prepisuješ, ne ustvarjaš svetov ampak jih iščeš. Ravno tako pa je vse skupaj zelo ustvarjalno. Anja: Midve sva v bistvu zelo različni. V tem tandemu je moja naloga, da moram biti bolj selektivna oziroma - med- tem ko Nadja nabira, jaz mečem proč. Tisto, kar ostane, je potem film. Mogoče bi v drugačni situaciji imela drugo vlogo, v tej pa je moja naloga ta. Nadja: Dejansko sva zamenjali vloge. Anja je tista, ki postavlja pravila, navadno to vlogo prevzeme mama ... Ni pač avtoritete. (smeh) Navadno so režiserji moški. Kako spremeni film žensko oko? Anja: Nekoč je bila režija močno hierarhična in je bil režiser v njej despot, ki je kraljeval. Ta figura je bila dejansko zelo patriarhalna. Z novimi tehnologijami in predvsem v dokumentarnem filmu se mi zdi, da je to delo zelo žensko, čeprav seveda težko ločim, kaj naj bi bilo moško in kaj žensko delo. V tem delu je lahko ženska intuicija tista, ki je najbolj pomembna. Nadja: V najinem filmu o prvi svetovni vojni Niso letele ptice nismo niti omenili orožja. Kljub temu, da smo govorili o vojni, nas je zanimalo, kakšne barve so takrat bila krila, kakšne čevlje so nosile gospe. Preko drugih drobnih detajlov pač govoriš ravno tako o vojni, mogoče še bolj zanimivo in kompleksno, kot če bi bila v ospredju ves čas samo vojna. Je pač drugačen pristop. Kakšen je vajin odnos s tem ozemljem? Anja: Tu smo doma. Vsaka ima svoj kos časa, kjer sva odraščali na meji. Ta pozicija ti omogoča, da gledaš dva svetova hkrati in se zavedaš, kako relativen je ta občutek identitete, občutek, kaj je res. Ta teritorialna situacija je dejansko povezana z našim delom, ker v obeh primerih veš, da boš našel nekaj, kar je nepričakovano. Nikdar ne moreš zatrditi, da so stvari take, kot se zdijo. Ne obstaja samo ena zgodba, ampak jih je ogromno. Vsak človek si kroji svoje zgodbe, lastno predstavo, kaj je res. Ni pa dobro, če se preveč usedeš na to prepričanje in ne raziskuješ več naprej. Naše delo je ravno iskanje in rušenje teh naših predstav preteklosti. Nikoli ni samo ena resnica. To, kar si zapostaviš, da je samoumevno, se nikoli ne izkaže kot tako, če ga skušaš resnično preveriti. Nam je to vraščeno v naš način mišljenja, ker smo pač zrasli na meji, kjer se moreš stalno postaviti pod vprašaj. Kakšni so pa vajini novi projekti? Anja: Sedanji projekt se je malo odmaknil od naše navadne zgodovinske teme in se dotika narave. Začeli smo z okroglimi mizami, v katere smo vključili kulturnike, da bi se skupaj pogovorili in poglobili naš odnos do narave. Naš zadnji projekt o Soči je pač odprl to temo narave, ki se nam zdi ključna. Hočemo se dotakniti tistih zelo osebnih vprašanj, ki zadevajo danes človeka. Človeštvo, ki doživlja neko krizno stanje, se mora ponovno soočati s tisto naravo, na katero je vedno pogosteje gledal le z uporabniškega vidika. Kljub naši odtujitvi od nje smo pa vselej en njen delček ... Jan Mozetič 4 Nedelja, 12. februarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu vreme - Najhujši dnevi so baje mimo več fotografij na www.primorski.eu Premoč narave z neizprosno burjo Gasilci prejeli več kot petsto klicev na pomoč Ponoči zapihalo 168 km/h - Prometne zapore, požar in prevrnjen tovornjak - Tudi gasilci iz Gorice, Vidma in Pordenona ter vozilo iz Kopra Tako mrzlih in vetrovnih tednov baje ni bilo že najmanj pol stoletja, najhujše ure pa so menda končno za nami. Burja včeraj ni presegla lanskega rekorda, ko je marca »udarila« 180 kilometrov na uro, se je pa močno približala s 168 kilometri na uro. Sunek so zabeležili v petek ponoči. Danes dopoldne naj bi burja še naprej pihala okrog 120 kilometrov na uro, popoldne pa naj bi začela postopno slabeti. Še vedno bo mraz. Morska voda je v Trstu iz dneva v dan hladnejša in podira vse krajevne rekorde. Včeraj ob 18. uri je temperatura po podatkih meteorološke agencije Osmer padla celo pod mejo štirih stopinj Celzija (3,9 stopinje). Čeprav je tržaški župan Roberto Co-solini v začetku tedna izjavil, da ne bo zapiral šol zaradi mraza in vetra, je to storil že drugo soboto zapored. Napovedanih snežnih padavin ni bilo, burja pa je cel dan razsajala in več mestnih ulic je bilo do večera zaprtih za promet. Po navedbah tržaške občinske policije so bile zaradi padanja strešnikov in drugih materialov še od petka zaprte Ul. D'Alviano, spodnji del Ul. Molino a Vento in začetek Drevoreda D'Annunzio, pa tudi ulice Caprin, Guardia (obe pri Sv. Jakobu), Moncolano in Cerreto (v Barkovljah). Na dvorišču v Ulici Puccini je drevo zgrme-lo na parkiran avtomobil. Pristaniška kapitanija odsvetuje pešačenje po mestnem nabrežju in še posebno obisk pomolov, kljub temu pa smo včeraj ob 18. uri na pomolu Audace našteli kakih trideset ljudi. Ponoči in zjutraj se je kakih petnajst ljudi zateklo po zdravniško pomoč, vsi so bili žrtve padcev. Pristaniške dejavnosti so že dva tedna okrnjene, veter je v Trstu zadržal kakih tisoč tovornih vozil. Eno od teh se je ponoči ob 2. uri prevrnilo pred Velikim trgom, v tovornjaku so bile tri osebe. Poškodovanega šoferja, ki ni bil privezan, so odpeljali v bolnišnico, tovornjak pa je bil kot neke vrste turistična atrakcija do večera prevrnjen na istem mestu: pristojni organi čakajo, da burja ošibi. Na istem mestu se je v petek zvečer prevrnil tudi avtodom, a brez posledic za potnike. Gasilci so od jutra do večera prejeli petsto klicev na pomoč, odstranjevali so strešnike in druge »leteče« predmete ter zavarovali zidarske odre na gradbiščih. Pomagali so jim gasilci iz Vidma, Gorice in Pordenona, koprska gasilska brigada pa je v Trst poslala vozilo s hidravlično lestvijo. Dopoldne sta policista vdrla v stanovanje v zadnjem nadstropju poslopja v Ul. San Lazzaro 2 in rešila priletno žensko. V stanovanju je izbruhnil požar, ki ga je menda povzročila defektna električna pečka. Ženska je vdihala nekaj ogljikovega dioksida, njeno zdravstveno stanje pa ni vzbujalo večjih skrbi. Z rešilcem so jo prepeljali na Katinaro. Požar so gasile štiri ekipe gasilcev, ki so iz varnostnih razlogov evakuirali celo poslopje. Burja je povzročala težave tudi na Krasu. O slivenskem požaru poročamo na naslednji strani, v petek zvečer pa so pra-provski pustarji naglo zapustili šotor, pod katerim nastaja vaški voz. »Zbežali smo, ker je burja pihala tako močno, da je bila groza. Bilo je nevarno. Za pust se radi žrtvujemo, do take mere pa že ne ... « je razložil Marko Sandri. Včeraj zjutraj so se marljivi pustarji že vrnili na delo, šotor in strukturo so pritrdili in cel dan normalno gradili - čeprav v hudem mrazu. Pri Briščah pa se je v noči med petkom in soboto nekaj po polnoči ponesrečil voznik športnega terenskega vozila. Nesreči, ki so jo obravnavali prometni policisti, naj bi botrovali slabo vreme in neprilagojena hitrost, voznika so prepeljali na urgenco na Katinaro. Priletnim občanom je še vedno na voljo telefonska številka 800-544544 za dostavo živil in zdravil na dom, občinska policija pa odgovarja 24 ur dnevno na številko 040-366111. (af) vreme - Kako ravnajo zavarovalnice Ko burja poškoduje vozilo Združenja potrošnikov nimajo zelo dobrih izkušenj - Tržaški veter do nedavnega izločen iz nekaterih zavarovalnih polic Strešniki in drugi predmeti, ki so v teh dneh »letali« po tržaških ulicah, so poškodovali večje število avtomobilov in motornih koles. Ni pa samoumevno, da bo materialna škoda poravnana. Včasih so zavarovalnice neizprosne, skoraj kakor »črna« burja. Če na avtomobil pade strešnik ali drug kos hiše, je za škodo odgovoren lastnik nepremičnine oziroma njegova zavarovalnica. Škodo, ki jo je marca lani v Trstu povzročila rekordna burja, so zavarovalnice večinoma poravnale. A ni vedno tako. »Na podlagi izkušenj iz prejšnjih let lahko rečem, da zavarovalnice pogosto najdejo izgovor,« pravi tržaška referentka združenja potrošnikov Adi-consum Anna Buchhofer. Zavarovalnice po njenih besedah običajno trdijo, da je močan veter izreden pojav, ki ga niso dolžne obravnavati. »Najprej je treba seveda preveriti, ali je hiša sploh zavarovana, zavarovalnice pa preverjajo tudi to, ali je bilo vzdrževanje strehe zadostno,« razlaga Buchhoferjeva. Tržaški Adicon-sum se trenutno ukvarja z dvema pravdama v zvezi z avtomobiloma, na katera so zgrmeli strešniki, lastnik vozila in hiše pa je v obeh primerih ista oseba, saj sta bila avta parkirana pred domom. Zavarovalnica pa noče poravnati škode. Podobne težave imajo včasih tudi lastniki vozil, ki imajo v zavarovalni polici izrecno omenjeno »škodo zaradi vre- Petkov prizor na Drevoredu D'Annunzio menskih dogodkov«. Burja v nekaterih primerih ne sodi v to skupino. Na eni izmed tržaških zavarovalnic so nam pred leti razlagali, da v glavnem poravnajo škodo, ki jo povzroča veter, ampak z dvema izjemama - Trstom in Genovo. V teh dveh mestih je močan veter pogost pojav in zato ga niso uvrščali med slučajne, nepredvidljive dogodke. Danes so baje prizanesljivejši in lažje plačujejo, zavarovalnice pa morajo najprej preveriti, ali je bil zavarovanec previden in v dobri veri. Če parkiramo motorno kolo na najbolj izpostavljenem mestu in ga burja pahne v avtomobil, bomo morali bržkone plačati iz lastnega žepa. kroma Kaj pa, če se v avtomobil zaleti »ponoreli« zabojnik za smeti? »Lastnik ima seveda pravico do odškodnine, obrniti pa se mora na občinsko upravo. Odpadke sicer odvaža podjetje AcegasAps, prvi sogovornik pa je Občina,« trdi tržaški podpredsednik združenja potrošnikov Lega Consu-matori Vincenzo Cutazzo, ki bo v prihodnjih tednih pozorno spremljal, kako bodo zavarovalnice obravnavale posledice burje. Podjetju AcegasAps pa bo poslal protestno pismo, ker po njegovem mnenju ni pravočasno obvestilo občanov, da morajo zaščititi vodne števce. (af) / TRST Nedelja, 12. februarja 2012 5 volitve - Izbira za župansko kandidaturo bo padla v nedeljo 4. marca V devinsko-nabrežinski levi sredini doslej trije kandidati Možni sta še kandidaturi neodvisnih Walterja in Damiana Pertota S soglasno odobritvijo pravilnika se je uradno začel postopek primarnih volitev leve sredine v devin-sko-nabrežinski občini za določitev skupnega županskega kandidata na spomladanskih upravnih volitvah (menda bodo prvo ali drugo nedeljo v maju.) Primarne volitve bodo vsekakor v nedeljo, 4. marca. Na njih lahko kandidira vsak polnoleten občan, ki je pripravljen, da predhodno sprejme skupaj določene okvirne programske smernice in svojo kandidaturo opremi s štiridesetimi podpisi devinsko-nabrežinskih občanov. Podpišejo lahko tudi mladoletniki, le da so že dopolnili 16. leto starosti. Prav tako bodo ti lahko volili na primarnih volitvah. Vsakdo, ki bi rabil pole za zbiranje podpisov, dokument s programskimi smernicami in pravilnik primarnih volitev lahko zanje zaprosi po elektronski pošti na naslov co-mitatoprimarie@gmail.com ali osebno dvigne po predhodnem telefonskem dogovoru s koordinatorjem odbora za primarne volitve Frances-com Fotijem (mobitel št. 340-8078685).Zadnji rok za vložitev kandidatur zapade v sredo, 15. februarja, od 18. do 19. ure na sedežu odbora za primarne volitve v Nabrežini 103. Kdor bi želel to storiti prej naj kon-taktira odbor po elektronski pošti ali po telefonu. Primarne volitve bodo - kot pmenjeno - nedeljo, 4. marca od 9. do 18. ure na štirih stalnih volilnih sedežih: Nabrežina 103, Devin (sedež pevskih zborov), Šempolaj (Škerkova hiša), Mavhinje (sedež društva Grmada). Predviden je tudi »leteči« sedež, ki bo obiskal vasi Medja vas, Štivan, Ribiško naselje, Sesljan in Naselje S.Mauro z urniki, ki bodo pravočasno javljeni. Mariza Škerk Do tega momenta so znane kandidature Marize Škerk in Roberta Gotterja iz Demokratske stranke ter Vlada Kukanje, ki ga predlagajo Slovenska skupnost, levičarske stranke, IDV, zeleni in socialisti. Mariza Škerk ima za seboj bogate upravne in politične izkušnje ter je aktivna na domačem kulturnem področju, Gotter je uveljavljeni znanstvenik (po rodu je iz tridentinske pokrajine), za Kukanjo pa je to prva upravno-politična izkušnja, potem ko je bil dolgo let funkcionar domače občine. Trem kandidatom za primarne volitve v levi sredini prvo nedeljo marca se bo morda pridružil še kdo. Govori se o možni kandidaturi nabrežinskega športnega delavca Damiana Pertota ter o Walterju Per-totu, ki predseduje nabrežinskemu jusu in ki je razmišljal o oblikovanju občanske liste. Walter Pertot nam je včeraj povedal, da se bo odločil v prihodnjih urah, kaže pa, da se ne bo prijavil za primarne volitve. Vlado Kukanja Roberto Gotter nabrežina - Priprave na volitve Severna Liga in Bandelli kritična do obeh koalicij Severna liga in gibanje l'Altra Trieste bosta na občinskih volitvah v Devinu-Nabrežini nastopila skupaj in s skupnim županskim kandidatom (ali kandidatko). To so predstavniki teh dveh skupin spet potrdili na včerajšnji novinarski konferenci v Sesljanu, kjer so podčrtali, da ne morejo nikakor sodelovati s strankami, ki v Rimu podpirajo Montijevo vlado. »Sodelovanje na lokalni ravni bi bilo v protislovju z našo rimsko politiko,« je dejal poslanec Severne lige Massimiliano Fe-driga. Kot o možnem kandidatu za župana se govori o Mauriziu Tur-riniju, ki je bil svojčas občinski svetnik Nacionalnega zavezništva, sedaj pa je pristaš gibanja Franca Bandellija in deželne svetnice Alessie Rosolen. Severna liga in Bandelli v devinsko-nabrežinski občini nimata veliko volilcev in volilk, njuna samostojna županska kandidatura pa zna še kar oškodovati lokalno desno sredino in njenega županskega kandidata, ki bo skoraj gotovo Massimiliano Romita, aktualni župan in vodja desne komponente desnosredinski upravi župana Giorgia Reta. Slednji zaradi dveh zaporednih mandatov ne more več kandidirati. Prešernova proslava v Društvu slovenskih izobražencev V Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti bo jutri tradicionalna Prešernova proslava, ki jo prirejata Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska prosveta. Prireditev z bogatim in razvejanim kulturnim sporedom, ki jo bodo umetniško oblikovali Dekliška pevska skupina Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štucin in ob klavirski spremljavi Jane Zupančič ter člani Radijskega odra, bo uvedel slavnostni govornik časnikar Martin Brecelj. Opozarjamo, da se bo prireditev izjemoma začela ob 20. uri. Na proslavi bodo podelili nagrade 40. literarnega natečaja Mladike za prozo in poezijo, na katerega je v letu 2011 dospelo nad 200 prispevkov, in 37. priznanja Mladi oder, ki jih krovni organizaciji ljubiteljske kulture, Slovenska prosveta za tržaško pokrajino in Zveza slovenske katoliške prosvete za goriško, podeljujeta igralcem, režiserjem in ljubiteljem odrske umetnosti in slovenske besede za uspehe, dosežene v preteklem letu. Nagrado Mladi oder bodo prejeli katinarska podružnica Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda, Osnovna šola Alojza Gradnika z Re-pentabra, dijaki 2., 4. in 5. razreda geometrske smeri Tehniškega zavoda Žige Zoisa, proseška podružnica Nižje srednje šole Srečka Kosovela, Osnovna šola Frana Milčin-skega s Katinare, Gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba, lutkarice iz Devina in okolice, Otroška dramska skupina ŠKD Cerovlje-Mavhinje, Radijski oder, Barvana klapa Sklada Mitja Čuk, Otroška dramska skupina Breg, Mala gledališka šola Matejke Peterlin, gledališki skupini, ki sta delovali v okviru delavnic Festivala mladinske ustvarjalnosti, ki sta ga priredila Slovenski kulturni klub in MOSP, Dramska skupina SKD Igo Gruden iz Nabre-žine, igralska skupina Tamara Petaros, Slovensko dramsko društvo Jaka Štoka s Proseka in Kontovela in igralska družina Slovenski oder. slivno - Po petkovem večernem požaru zelo mrzla noč in jutro Zjutraj spet gasili Glavni osumljenec je delovišče družbe Terna - Ponoči na pogorišču v skrajnih razmerah Požar, ki je v petek zvečer izbruhnil v neposredni bližini Sliv-nega, je povzročal skrbi še celo noč in včeraj zjutraj. Ogenj je bil v petek okrog 21. ure po intervenciji gasilcev v glavnem poga-šen, vaščani pa so bili ponoči še vedno vznemirjeni in upravičeno zaskrbljeni. V najbližjih hišah so nekatere luči gorele do poznega, saj je gozd spočetka gorel le kakih dvesto metrov daleč. Civilna zaščita in gozdna straža sta morali ponoči v najhujši burji nadzorovati pogorišče in preprečiti nove izbruhe. V gozdu so tičali v skrajnih razmerah, pod udarom sibirske zime, kakršne ne pomnimo že petdeset let. Zaradi tega si vsi skupaj gotovo zaslužijo pohvalo. Prostovoljci iz devinsko-na-brežinske občine so bili na prizorišču do 1.30, vrnili pa so se ob 7. uri. Zjutraj je spet gorelo, zublji so bili visoki nekaj metrov, gašenje pa je bilo sprva težavno, ker je voda v ceveh in avtocisternah zmrznila. Načelnik civilne zaščite iz devinsko-nabrežinske občine, arhitekt Danilo Antoni, je povedal, da je voda zmrznila tudi v vozilu iz Sovodenj, naposled pa so pomoč ponudili Zagrajci. Gašenje z vrha griča je bilo nemogoče, ker je burja pihala izredno močno in ročniki so bili ledeni. Prostovoljci so se ognja zatorej lotili iz doline, po hitrem gašenju pa so pogorišče zalivali do poldneva. »Zdi se mi, da smo sanirali območje, *ui v- Nočni prizor v slivenskem gozdu čeprav ponekod še tli,« je popoldne povedal Antoni. Tako kot ostali je bil mnenja, da je požar bržkone izbruhnil ob delovišču družbe Terna, kjer krepijo elek-trovod. »Tam okoli ni nič drugega. Upam, da jim bo kdo rekel, da v takih razmerah ni pametno delati z železom in netiti iskre,« je dejal Antoni. Pristavil je, da je gašenje v takih vremenskih razmerah že nečloveško, požar pa je bil zaradi grozovitih sunkov burje res nevaren. Po ocenah gozdne straže je zgorelo od poldrugega do treh hektarjev gozdne površine. Gozdni čuvaji, ki jih je koordiniral Silvio Silich, so dežurali celo noč. civilna zaščita devin-nabrezina Povedali so, da je bil problem zmrzovanja vode v ceveh naposled rešen z antifrizom. Gozdnim čuvajem in civilni zaščiti so bili v veliko pomoč domačini, ki so jim kazali stare gozdne poti, po katerih so se lahko približali težko dostopnim delom gozda. Gozdna straža opozarja, da so požari v vetrovnih dneh pogostejši in seveda nevarnejši. Čuvaji so v tem času na straži od jutra do večera, in sicer v dveh izmenah od 7. do 15. ter od 15. do 23. ure. V petek se je manjši požar vnel tudi pod Kontovelom. Povzročil ga je brezdomec, ki je zanetil ogenj, da bi se segrel. Posledic menda ni bilo. (af) šola - Od torka dalje Sejem poklicev Kaj narediti po opravljeni višji srednji šoli? Naj človek nadaljuje študij na univerzi ali pa naj se usmeri v poklic oz. si poišče službo? To so vprašanja, ki si jih verjetno postavlja marsikateri dijak petega letnika višje srednje šole. Da bi na ta in podobna vprašanja skušali odgovoriti ter petošolcem pomagati pri izbiri študija ali poklica, bosta Deželni šolski urad za Furlanijo Julijsko krajino in podjetje Aries tržaške Trgovinske zbornice ob podpori Univerze v Trstu prihodnji teden priredila tretji Sejem poklicev, pobudo, katere cilj je postaviti viš-ješolce v stik z univerzo in različnimi poklicnimi stvarnostmi sveta dela. Sejem poklicev bo potekal od torka, 14., do petka, 17. februarja, udeležilo pa naj bi se ga predvidoma kakih 1200 dijakov petega letnika tržaških višjih srednjih šol. Uvodno srečanje bo v torek v dveh izmenah (od 9. do 11. ure ter od 11.30 do 13.30), ko bodo dijakom spregovorili rektor Univerze v Trstu Francesco Peroni, deželna šolska ravnateljica Daniela Beltrame in predstavnik Trgovinske zbornice Francesco Auletta. V naslednjih dneh se bo dogajanje preselilo v prostore Trgovinske zbornice, kjer bodo v sredo, četrtek in petek ravno tako v dveh izmenah (od 8.30 do 11. ure ter od 11.30 do 14. ure) potekala srečanja s predstavniki krajevnih uprav, stanovskih združenj, Podjetja za zdravstvene storitve in oboroženih sil ter številnih poklicnih stanovskih združenj: odvetnikov, arhitektov, industrijskih izvedencev, bolničarjev, biologov, zdravnikov, psihologov, komercialistov, inženirjev, geo-metrov, fizioterapevtov, tehnikov radiologov, kemikov in geologov. skd vigred Februar v znamenju kulture Kultura bo rdeča nit februarskih pobud v šempolajski Štalci, ki so v glavnem posvečene mladim, z željo, da bi že iz mladih nog vzljubili kulturo oz. knjige. Prva bo na sporedu že jutri, ko sta domače kulturno društvo Vigred in združenje staršev COŠ Stanka Grudna in otroškega vrtca Šem-polaj poskrbela za poseben dopoldan. Ob 11. uri bo v Štalci predstavitev Prešernovega lika v sliki in besedi Prešerno o Prešernu v izvedbi Kosovelove knjižnice iz Sežane. Na srečanje so seveda vabljeni malčki iz otroškega vrtca in učenci osnovne šole, a ne samo ... Pridružijo se jim lahko tudi starši tete, strici in nonoti, saj bo nedvomno poučno in zanimivo. V torek pa bo ob 18. uri SKD Vigred priredilo tradicionalno Prešernovo proslavo , pri kateri bodo sodelovali malčki oz otroškega vrtca, pevska skupina Vigred in mladinska glasbena skupina Vigred-Kraški fenomeni, ilustrator Štefan Turk, avtorica knjige Pravljice za bele zimske dni Helena Jovanovič in avtorica knjige Tipi Tapi v rusi kapi Martina Le-giša ter basist Goran Ruzzier, ki bo ob spremljavi Aljoše Sakside zapel arijo Mornar. V ponedeljek, 27. februarja, pa bo ob 20.30 predstavitev novih izdaj založb Mladika in ZTT in srečanje z avtorji. Oba večera bodo na razpolago knjige raznih založb z 10-odstotnim popustom. 6 Nedelja, 12. februarja 2012 TRST / razstava - Slovesno odprtje v prostorih nekdanje ribarnice Ogenj narave Mariani: Začela se je nova faza - Puntin: Trst mora biti mesto umetnosti V prostorih bivše ribarnice so včeraj popoldne uradno odprli razstavo sodobne umetnosti Il fuoco della natura (Ogenj narave). Na ogled so fotografije 82 umetnikov iz 16 različnih držav in tudi nekateri videoposnetki, ki so jih za to priložnost dali na posodo nekateri zasebniki. Mednarodna razstava, na kateri so tudi dela slovenskih fotografov Janeza Vlachyja, Jerneja Forbicija in Primoža Bizjaka, bo odprta do 9. aprila. Odprtja razstave se je udeležilo veliko število ljudi, ki so si po krajšem uradnem delu začeli ogledovati posamezna dela. Na desni strani po vhodu je razstavo formalno odprl občinski odbornik za kulturo Andrea Mariani, ki je nato predal besedo kuratorju prireditve Marcu Puntinu in arhitektu Luigiju Se-meraniju, ki je postavil razstavo. Sodobna umetnost se je po mnogih letih vrnila v Trst, je poudaril Mariani in se še predvsem zahvalil Tržaški trgovinski zbornici, Fundaciji CRTrieste in družbi Illycaffe, ki je tudi posredovala sliko. Zdaj se je začela nova faza, je povedal Mariani, za to priložnost pa je občinska uprava izbrala naravo. Na razstavi je v tem smislu na ogled več različnih vizij o naravi oziroma o učinkih človekovega posega v naravo, ki jih različni umetniki prikažejo na različne načine in iz različnih zornih kotov. Puntin je poudaril, da so razstavo priredili v sodelovanju s številnimi zasebnimi galerijami in zasebniki, ki so v zadnjih letih spodbujali razvijanje sodobne umetnosti v Italiji. Nekatera razstavljena dela so na ogled ravno zahvaljujoč se posojilom iz zbirk zasebnikov. Tudi Trst mora v tem smislu postati mesto, ki spodbuja in v katerem nastaja sodobna umetnost, je še povedal Puntin. Razstava Ogenj narave bo odprta vsak dan od ponedeljka do petka od 11. do 13. ure in od 16. do 20. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 20. ure. Vstop je za ljudi do 14. leta starosti brezplačen. Drugače je vstopnina 6 evrov, po znižani ceni 4 evre. A.G. vzpi - anpi Skupaj z župani k prefektu za problem strelišča Ob 70. obletnici drugega tržaškega procesa in usmrtitve Viktorja Bobka, Simona Kosa, Ivana Ivanči-ča, Pinka Tomažiča in Ivana Vadna-la se demokratični in antifašistični Trst še vedno zaprepaščeno sprašuje, kdaj bo napočil trenutek, da se bodo vrata openskega strelišča, kjer stoji spomenik padlim junakom, končno odprla vsem obiskovalcem, pa tudi kdaj bo mogoče na kraju, kjer je pod nacifašističnimi kroglami poleg obsojencev pred posebnim sodiščem padlo tudi 71 talcev, urediti spominski park miru. Pokrajinska vodstva borčevskih organizacij VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA se za rešitev tega za demokratično Italijo sramotnega vprašanja zavzemajo brez prestanka. V preteklem letu (kakor sicer tudi vsa leta prej) so imeli predstavniki organizacij vrsto srečanj s predstavniki upravnih, političnih in vojaških obasti, začenši s srečanjem na tržaški prefek-turi, a brez uspeha. Da bi podkrepili svojo zahtevo, so se prejšnje dni povezali z vsem župani tržaške pokrajine ter s pokrajinsko predsednico in skupaj zaprosili predstavnika italijanske vlade v Trstu prefekta Alessandra Giacchettija za srečanje, ki naj bi prispevalo k rešitvi mučnega stanja, ki je v nasprotju s kulturno in demokratično ureditvijo države. Razstava v bivši ribarnici bo odprta do aprila kroma sinhrotron - Včeraj dopoldne obisk iz Slovenije Novinarji STA spoznali delovanje pospeševalnika Novinarjem STA je delovanje sinhrotrona orisal inž. Roberto Visintini kroma Alessandra Kersevan jutri v oddaji Porta a porta Zgodovinarka Alessandra Kersevan bo gostja jutrišnje oddaje televizijske hiše RAI Porta a porta, ki jo na prvi mreži Rai1 vodi Bruno Vespa. Oddaja, ki bo namenjena ravno fojbam in fašističnim lagerjem, je bila prvotno napovedana že v četrtek, se pravi na predvečer dneva spomina, a so se avtorji odločili, da ima imajo prednost hude vremenske razmere, ki so v teh dneh povzročile mnogo težave v številnih italijanskih deželah. Oddaja o fojbah in fašističnih lagerjih bo torej na sporedu v jutrišnji oddaji, ki se bo začela okrog 23.15. Nov urad za odnose z javnostjo v Nabrežini Občina Devin Nabrežina obvešča, da bo v ponedeljek, 13. februarja, ob 11. uri v Grudnovi hiši v Nabrežini 158 odprla okence Urada za odnose z javnostjo. Stortive, ki jih bo urad nudil občanom, segajo od nudenja informacij o občinskih uradih in njihovih pristojnostih do izdajanja obrazcev, obveščanja o pobudah, ki jih prireja Občina, in deljenja turističnega gradiva o ozemlju, njegovih pridelkih in izdelkih, nastanitvah, razglednih poteh ipd. Urad bo odprt za javnost od ponedeljka do petka od 9.30 do 13. ure in ob ponedeljkih in sredah od 15.30 do 17.30. Občanom sta na voljo brezplačna telefonska številka 800 002291, ki bo delovala ob delovnem času urada, in naslov elektronske pošte urp@co-mune.duino-aurisina.ts.it. Urad bo vodilo dvojezično osebje, da se bodo slovenski občani v odnosih z upravo lahko posluževali svojega maternega jezika. Elena Husu v Londonu V tretji oddaji niza Važno je sodelovati, ki bo na sporedu na valovih radia Trst A, v torek, 14.2., v sklopu Studia D ob 12.15, ponovitev pa bo na sporedu ob v sredo 15.2. ob 14.10, se bo urednik Peter Rustja pogovarjal z igralko in radijsko mo-deratorko Eleno Husu, ki je nekaj let živela prav v londonski četrti, kjer se bodo odvijale letošnje olimpijske igre. Sinhrotron Elettra pri Bazovici je včeraj dopoldne doživel obisk predstavnikov sedme sile iz Slovenije. Mudila se je namreč skupina novinarjev in dopisnikov Slovenske tiskovne agencije na čelu z direktorjem Bojanom Vese-linovičem in odgovorno urednico Barbaro Štrukelj, ki so včerajšnji dan izkoristili za ekskurzijo na Tržaško z obiskom te znanstvene ustanove, kjer jim je delovanje ter značilnosti svetlobnih pospeševalnikov Elettra in Fermi orisal vodja laboratorija za napajalnike inž. Roberto Visintini. Predstavniki STA so najprej prisluhnili Visintinije-vi predstavitvi in si ogledali krajša video posnetka o delovanju sinhrotro-na, nato pa so obiskali notranjost po-speševalnika Elettra, kjer so imeli med drugim priložnost seznaniti se tudi s slovensko tehnologijo (bazovski sinhrotron sodeluje tudi z znanstvenimi ustanovami iz Slovenije, kot sta npr. Univerza v Novi Gorici in Inštitut Jožefa Stefana, medtem ko pri tej ustanovi deluje nezanemarljivo število slovenskih znanstvenikov). Novinarji STA, ki so z zanimanjem sledili razlagi inž. Visintinija in mu postavili tudi več vprašanj, so po obisku sinhrotrona Elettra pred vrnitvijo domov opravili še krajši postanek pri spomeniku bazoviškim junakov, kjer so počastili spomin na obsojence prvega tržaškega procesa. (iž) skgz in unija italijanov - Predstavitev bo v torek, 14. februarja Čezmejni projekt LEX za skupno ovrednotenje manjšinskih pravic Dolgoletno sodelovanje slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem je otipljiv dokaz volje, da se s konkretnimi pobudami krepi medmanjšinska solidarnost, poleg tega pa se odpravljajo preostale pregrade, predsodki in nerazumevanja, ki jih je na tem območju pustila nelahka preteklost. V tem okviru velja posebej izpostaviti posebno sinergičnost, ki se je ustvarila med Slovensko kulturno gospodarsko zvezo in Unijo Italijanov ter ostalimi manjšinskimi subjekti v obmejnem prostoru. Povezovanje v okviru evropskih projektov je v zadnjih letih te vezi še utrdilo in jim nudilo višjo, institucionalno raven, ki se je obogatila tudi z delovanjem manjšinskega omizja v okviru delovne mešane komisije med Deželo Furla-nijo julijsko krajino in Republiko Slovenijo. Ne nazadnje velja izpo- staviti dejstvo, da bo vstop Hrvaške v Evropsko unijo omogočil italijanski manjšini, da bo v celoti izraz evropske povezanosti in s tem ji bo omogočeno, da bo popolnejše udejanjila tudi medmanjšinske povezave. To bo za manjšinske skupnosti ob mejah dodaten pomemben korak naprej in nov izziv, na katerega je treba biti pripravljeni. V okviru takšnega sodelovanja med manjšinama velja podčrtati projekt SAPEVA, ki sta ga pred leti uresničili Slovenska kulturno gospodarska zveza in Unija Italijanov. Organizaciji skupaj z drugimi partnerji ta čas sodelujeta pri pomembnem evropskem načrtu, ki je namenjen jeziku. SKGZ bo z Italijansko unijo in drugimi uglednimi šestimi partnerji stopila v nov projekt, sofinanciran iz Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, ki nosi naslov LEX. Namen projekta je predvsem ta, da se izpostavi pozitivno vlogo na področju zaščite manjšinskih pravic in komunikacije med predstavniki manjšin in večinskim prebivalstvom. Namen projekta je tudi okrepiti čezmejne vezi, ki so se že oblikovale med sodelujočimi institucijami. Na ta način se bodo ovrednotile prednosti, ki se nanašajo na multikulturnost in sprejemanje kulturnih, zgodovinskih in jezikovnih različnosti. Dodatna prednost projekta LEX je prisotnost izobraževalnih ustanov na upravno-pravnem področju, katere bodo nedvomno prispevale pomemben znanstveni doprinos k projektu. Javna predstavitev projekta bo v torek, 14. februarja 2012, ob 11.30 v dvorani Tiziano Tessitori -Avtonomna dežela FJK (Trg Oberdan 5 - Trst). 09668056 / TRST Nedelja, 12. februarja 2012 7 Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska prosveta vabita jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na PREŠERNOVO PROSLAVO ob Dnevu slovenske kulture Začetek ob 20. uri Slavnostni govornik časnikar Martin Brecelj nfr Spored bodo oblikovali: DPS Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štuiin in člani Radijskega odra Podelili bodo nagrade 40. literarnega natečaja Mladike in 37. priznanja Mladi oder TK TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na _o t v o r i t e v_ r a z s t a v e.s I i k _ ANDREJA BRUMNA-ČOPA SLEPE MIŠI _in_na nastop SVETLANE MAKAROVIČ z odlomki iz drame Mrtvec pride po ljubico .ob.violinski.spremljavi. V TOREK, 14. FEBRUARJA, ob 18. uri Trst, Ul. sv. Frančiška, 20 ¿PogteSno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 Glasbena matica - šola Marij Kogoj MT1 Ignacij Ota življenje darovano glasbi predstavitev knjige in otvoritev razstave Nastopata: Zbor JaCObllS GallllS in harmonikarski trio GM v petek, 17. februarja 2012, ob 18.30 v Gallusovi dvorani na sedežu Glasbene matice v Trstu, ul. Montorsino, 2 AŠD MLADINA vabi člane in tekmovalce, da se udeležijo Primorskega pokala danes, 12. februarja, v Poden (Avstrija). Vpisovanja na info@mladina.it ali na tel. št.: 347-0473606. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 12. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljskih poteh Kalič/Frčatouke in Kal/Samarinke. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče Pr Kale ob 8.30. SKD F. PREŠEREN vabi člane na redni občni zbor z volitvami novega odbora, ki bo v ponedeljek, 13. februarja, v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu v prvem sklicanju ob 20.00 in v drugem ob 20.30. SKD SLOVENEC vabi člane in vaščane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 13. februarja, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. ŠC MELANIE KLEIN - prireja tečaje od ponedeljka, 13. februarja: Masaža dojenčka (16.00-16.45) namenjena malčkom od 2. do 7. meseca. Baby fitness za dojenčke od 1. do 12. meseca (17.15-18.00), starši bodo pridobili znanje za razvijanje motoričnih sposobnosti otrok. Delavnica štikanja za začetnike in nadaljevalce (18.00-20.00). V torek, 14. februarja, pa se bosta začela Shiatsu za otroke od 3. do 5. leta starosti (16.30-17.00) in Shiatsu za nosečnice (17.30-18.30). V petek, 17. februarja, se bo začel tečaj Štikanja ob čaju (18.00-20.00) za vse, ki bi želeli izboljšati tehniko štikanja v prijetni družbi. Dejavnosti bodo v vzgojno didaktičnem centru Otroška hišica, Ul. dello Scoglio 14/1 v Trstu. Prijave: ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure, Ul. Cicerone 8. Info na www.melanie-klein.org, tel.345-7733569. COUNTRYTEČAJ v Slovenskem dijaškem domu v Trstu v torek, 14. februarja, bo potekal izjemoma od 19.00 do 20.30. Vpisovanje na tečaj je še možno. Tel.: 040-573141. KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da prireja svetovalna služba iz Sežane predavanje na temo: »Prehrana vinske trte in gnojenje v integriranem vinogradništvu«. Predavanje bo v torek, 14. februarja, ob 18. uri v OŠ v Dutovljah. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 14. februarja, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbe-ro Azzurro obveščajo, da bo brezplačna lu-doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 15., 22. in 29. februarja: »Izdelava kraguljčkov«, »Maskirajmo se«; 17. in 24. februarja: »Igre s papirjem, pasto in plastiko«, »Igre z naravnimi barvami«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da bo vpisovanje za otroški defile' možno preko spletne strani do četrtka, 16. februarja, drugače pa v Prosvetnem domu do petka, 17. februarja, samo do 19. ure. Kasnejših prijavnic ne bomo upoštevali. Večerni pustni program se začne ob 20. uri. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS obvešča, da je javno srečanje z občani na temo: »Problematika prometa na Proseku« zaradi napovedanih vremenskih razmer preloženo na četrtek, 16. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu na Proseku. Toplo vabljeni. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vabi v petek, 17. februarja, v Srenj-sko hišo (Gročana) na otroško pustno rajanje, ki ga bosta popestrili animatorki Kim in Tina od 17.00 do 19.30; od 20.30 do 23.00 pa bo Dj Diego poskrbel za ples v maskah za srednješolce. Vstop prost! 0 Prireditve 150 LET CERKVE SV. MAGDALENE V BAZOVICI - Danes, 12. februarja, predavanje slikarja Borisa Zuliana na temo »Ikone in freske« po maši od 10.30. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ ob Dnevu slovenske kulture prireja gledališko predstavo danes, 12. februarja, ob 16. uri. S komedijo »Zbeži od žene«, večkrat nagrajena na Festivalu amaterskih gledaliških skupin v Mavhinjah 2011, nastopa PD Štandrež. Sledi pustna zakuska. Toplo vabljeni v Marijin Dom, Ul. Brandesia 27/1 pri Sv. Ivanu v Trstu, www.drustvomarijkogoj.org. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z Glasbeno matico sporoča, da je Prešernova proslava v nedeljo, 26. februarja (in ne danes, 12. februarja). Nastopili bodo pevska in plesna skupina »Stu ledi« ter učenci Glasbene matice. Priložnostno misel bo podal časnikar Ivo Jevnikar. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli, 29) ob 16. uri. Poskrbljeno je za prevoz od rojanske cerkve do doma četrt ure pred pričetkom. KD KRAŠKI DOM v sodelovanju z Razvojnim združenjem Repentabor, vabi na počastitev dneva slovenske kulture danes, 12. februarja, ob 17. uri v kulturni dom na Colu. V kulturnem programu bodo z diaprojekcijo predstavljene izbrane fotografije fotonate-čaja »Gor in dol po Repentabru 2011«. SDD JAKA ŠTOKA v sodelovanju z GD Prosek vabi ob prazniku slovenske kulture na odprtje fotografske razstave »Zdravko Kante - Proseške podobe«, ki bo danes, 12. februarja, ob 17.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. Sodelujejo: Andrej Furlan - predstavitev razstave, Majda Cibic - slavnostni govor, GD Prosek in pevka Tina Renar. SKD IGO GRUDEN prireja danes, 12. februarja, ob Dnevu slovenske kulture, prireditev »Koroška na obisku«. Program bo oblikoval Oktet Suha, o koroški pesmi bo spregovoril letošnji Štrekljev nagrajenec dr. Bertej Logar, pevski pozdrav bosta prinesla DPZ Kraški slavček in MePZ Igo Gruden. Začetek ob 17. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KON-TOVEL in Teatro Incontro prirejata predstavo Prihod klovnov danes, 12. februarja, ob 15.00 v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni otroci od 3. leta dalje! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja »18. revijo kraških pihalnih godb«; danes, 12. februarja, ob 18. uri v Vaškem domu v Kobji Glavi nastopajo: Pihalni orkester Kras Doberdob, Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Komen. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Slovenska prosveta vabita v ponedeljek, 13. februarja, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na Prešernovo proslavo ob Dnevu slovenske kulture. Slavnostni govornik časnikar Martin Brecelj. Spored bodo oblikovali Dekliška pevska skupina Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štucin in člani Radijskega odra. Podelili bodo nagrade 40. literarnega natečaja Mladike in priznanja Mladi oder. Začetek ob 20. uri. KONCERT DUA BALDO v gledališču Rosset-ti bo v ponedeljek, 13. februarja, ob 20.30. KRUT IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v ponedeljek, 13. februarja, ob 17. uri na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki se bo odvijal v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SKD VIGRED, ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKI VRTEC vabita v ponedeljek, 13. februarja, ob 11. uri v Štalco v Šempolaju na predstavitev Prešernovega lika v sliki in besedi v izvedbi Kosovelove knjižnice iz Sežane. KOMENSKA KNJIŽNICA vabi v torek, 14. februarja, ob 17. uri na mini pravljico z Da-nijelo Pipan. Prisluhnili bomo medvedji pravljici »Moj očka«. KRUT v sodelovanju s študijskim krožkom Beseda slovenske Istre vabi na večer »Istra v besedi, podobi in glasbi«, s predstavitvijo zbornika Brazde s Trmuna - 15 let. Prisluhnili bomo pripovedi istrskih zgodb in petju ljudskih pesmi ob glasbeni spremljavi, ogledali si bomo domiselne izdelke spretnih rok. Srečanje bo v torek, 14. februarja, ob 18. uri na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8/b. Informacije: 040 360072, krut.ts@tiscali.it. SKD VIGRED vabi v torek, 14. februarja, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na Prešernovo proslavo. Sodelujejo: malčki otroškega vrtca, pevska in glasbena skupina Vigred, ilustrator Štefan Turk, Helena Jovanovič -avtorica knjige »Pravljice za bele zimske dni«, Martina Legiša - avtorica knjige »Tipi Tapi v rusi kapi« ter basist Goran Ruz-zier ob spremljavi Aljoše Sakside. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na otvoritev razstave Andreja Brumna - Čopa »Slepe miši« in na nastop Svetlane Makarovič z odlomki iz drame Mrtvec pride po ljubico ob violinski spremljavi Zale Linee Rutar v torek, 14. februarja, ob 18. uri v Ul. Sv. Frančiška 20. TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT vabimo na »Kavo s knjigo« v sredo, 15. februarja, ob 10. uri. O pesniški zbirki Radivoja Pahorja »V plašljivem vrbju«, bo spregovoril Marko Kravos. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: četrtek, 16. februarja, »Nekoč je bila...«; četrtek, 15. marca, »Kukavček«. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi na otroško pustno rajanje v petek, 17. februarja, od 16.00 dalje v dvorano športnega centra v Vižovljah. Zabavo bo vodila Damjana Golavšek. t Šolske sestre svetega Frančiška Kristusa Kralja pri Sv. Ivanu sporočamo, da je, okrepčana s svetimi zakramenti, ugasnila za ta svet Danila Fator Pogreb s sveto mašo bo v pokopališki cerkvi pri Sveti Ani dne 17. februarja ob 11.00. Trst, 12. februarja 2012 Pogrebno podjetje Zimolo t Zapustila nas je Erminia Merlak v vd. Živec Žalostno vest sporočata sinova Paolo in Carlo z ženo Monico Pokojnica bo ležala v torek, 14. februarja, od 10.20 do 11.20 v ulici Co-stalunga. Pogreb z žaro bo v sredo, 22. februarja, ob 15.30 na pokopališču na Katinari. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Podlonjer, 12. februarja 2012 ^ Zapustila nas je naša draga Maria Marc vd. Krizmancic Žalostno vest sporočajo hči Ema, snaha Ervina, vnuki Ana, Dean, Ivana in Erika, pravnuki ter ostalo sorodstvo Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v ulici Costalunga v torek, 14. februarja, od 11.00 do 13.30. Sledila bo maša in pokop v Bazovici. Bazovica, 12. februarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju družine se pridružujejo Ani, Ivo, Franco, Renata, Maria, Dario, Adi in Ivo + V visoki starosti se je od nas tiho poslovila in odšla v večnost naša draga teta Zora Milkovič (Štancerjeva) Za njo žalujejo nečakinji Ines in Magda z možem Marinom ter pranečaki Laura, Marko, Nataša, Marina in Dunja Pokojnica bo za poslednje slovo ležala v mrliški vežici v ulici Costalunga v sredo, 15. februarja, od 12.30 do 13.40. Ob 14.15 bo v bazovski cerkvi žalna sv. maša in nato pokop na domačem pokopališču. Bazovica, 12. februarja 2012 Zadnji pozdrav dragi Zori Eda ZAHVALA Hvala vsem, ki ste nama bili ob strani, ko naju je zapustila najina draga mama Dragica Gherlani vd. Gruden Še posebej se zahvaljujeva cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu zboru Vasilij Mirk, nosilkam sveč in cvetja ter vsem, ki ste bili prisotni kljub slabemu vremenu. Aleksander in Andrej Kontovel, 12. februarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Ermenegilda Cossutta (Gilda) Ob izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njen spomin. Svojci Križ, 12. februarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Erminia Skerk vd. Pertot Iskrena zahvala vsem, ki so počastili spomin naše drage. Svojci ZAHVALA Laura Zerial por. Kofol Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre gospodu župniku Špehu, cerkvenim pevkam, MPZ upokojencev iz Brega, Vojku Slavcu in SKD F. Prešeren. Družina Pogrebno podjetje Alabarda Draga Klaudjo in Marino, sočustvujemo z vajino bolečino. Vama in vsem svojcem naše iskreno sožalje. Vsi pri Tržaški kmetijski zadrugi ZAHVALA Marija Maver vd. Obersnel Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Trst, 12. februarja 2012 ZAHVALA Nada Trebiciani vd. Cergol Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali in ki ste na katerikoli način počastili spomin naše drage. Družina Pogrebno podjetje Alabarda 8 Nedelja, 12. februarja 2012 TRST % Društvo Marij Kogoj praznuje Dan slovenske kulture z veseloigro v priredbi PD Štandrež Zbeži od žene Sledi pustna družabnost _VaBCjenil_ 12. februarja 2012 ob 16. uri v Marijinem Domu ul. Brandesia 27/1, Trst www.drustvomarijkogoj .org SDD Jaka Stoka v sodelovanju z GD PROSEK I PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE smo zato se z6rat% t&cbfhvvsrcuimsßmo.." fZünwmftänte Sodelujejo: Andrej Furlan, Majda Cibic, Godbeno društvo Prosek, Tina Renar Danes, 12. februarja, ob 17.30 Kulturni dom Prosek Kontovel fcfä ZKB ti "J 1908=221- G fk SKD Igo Gruden ob prazniku slovenske kulture KOROŠKA NA OBISKU Sodelujejo: Oktet SUHA dr. Bertej Logar Pevski pozdrav: DPZ Kraški slavček in MePZ Igo Gruden danes, 12. februarja 2012, ob 17.00 v dvorani I. Gruden v Nabrežini Včeraj danes [13 Lekarne Nedelja, 12. februarja 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica (040 226165). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 SZ BOR, ŠPORTNA SOLA TRST in SKD ŠKAMPERLE vabijo na Otroško .pustne^ rajanje * K V nedeljo, 19. februarja in torek, 21. februarja 2012 od 15.30 do 19.00 na stadionu Prvega maja. VSTOP PROST za otroke v spremstvu staršev!! TötEBKW* ANIMACIJA PLES z ANSAMBLOM POPUSTI SKD CEROVLJE MAVHINJE vabi vse male pustne šeme na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v petek, 17. februarja 2012, od 16.00 dalje v dvorano Športnega centra v Vižovljah Vse bo zabavala DAMJANA GOLAVŠEK. Danes, NEDELJA, 12. februarja 2012 DAMIJAN Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 17.26 - Dolžina dneva 10.13 - Luna vzide ob 23.26 in zatone ob 9.01 Jutri, PONEDELJEK, 13. februarja 2012 KATARINA VREME VČERAJ: temperatura zraka -2,1 stopinje C, zračni tlak 1022 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 40 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja s sunki do 120 km na uro, nebo po-oblačeno, morje močno razgibano, temperatura morja 6 stopinj C. OKLICI: Walter Serli in Yulia Krutilova, Matteo Armenti in Giada Heidebrunn, Sebastiano Zanello in Mayla Moschella, Antonio Romano in Nataša Auer, Gianni Arlotta in Ester Cramasteter, Daniele Pesaro in Nicole Ferrari, Tiziano Gallitelli in Jennifer Viti, Stefano Scodelaro in Antonella Forte, Davide Del Degan in Mara Menini, Manuel Rodriguez in Giulia Parenzan, Daniele Di Blasi in Anne Marie Buffard, Luca Pasqualotto in Miche-la Chizzolini, Gianfranco Cerovaz in Diana Collarini de Cortestella. H Osmice / ERISCIKl 1 18. & 21. FEBRUAR 2012 NAJVEČJE PUSTOVANJE NA KRASU! mmi SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SOB. 16 2 2012 MDCK FARTTjANI KRAŠKI HUZIIUHTJE GlULIAFElilHMIBUULBUlO THEJWTHiNTKS HATEID5W ■#Vft /.t, 'liHi ritHI TO JIFUCI . - m runi «l F 1*1 r Vi TÜR. 21.2 2012 HAPPY DM KftäKI HUllKANTJE AL1EH ÖGD LilE.lh.4l TRASH HIE p, PöxiO - üuöfl ■ HWuu^HF nw iuH*u M:V( PUSTNI veče* V SLOVENSKEM STALNEM GLEDALIŠČU ob 20.30 izredna ponovitev komedije ŠOFERJI ZA VSE ČASE Mira Gavrana v režiji Borisa Kobala sledi PUSTNI PLES s triom Bodeča roža! «L1USHAPMSÜJ * itWPI'ECJ ♦ JUtUttUDJ ----■ ' ■ I b Jt-" h I iT H; a i b —i o A Čestitke ¡3 v .. *Helneken U Kino Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248). Od ponedeljka, 13. , do sobote, 18. februarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprtetudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (040 630213). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mavhinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040-299442. OSMICO V SKEDNJU je odprla družina Debelis. Toči belo in črno vino s prigrizkom. Tel. št. 338-5837604. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040327104. OSMICO je odprl Zorko v Dolini. Toči pristno domače vino. Tel. 040-228594. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Med-ji vasi št. 14; tel. 040-208553. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. AMBASCIATORI - 15.10, 17.25, 19.45, 22.10 »Star Wars Episodio I - La minac-cia fantasma - 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Iron Lady«. CINECITY - 10.50, 13.05, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Com'e bello far l'amore 3D«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Tre uomini e una pecora«; 17.35, 20.05, 22.15 »40 Carati«; 11.00, 14.30, 14.30, 17.05, 19.40, 22.15 »Hugo Cabret«; 11.10, 15.00 »Hugo Cabret 3D«; 11.00, 15.10, 18.20, 21.30 »Millennium - Uomini che odiano le donne«; 11.10, 14.15, 16.55, 19.35, 22.15 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«; 13.10, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Benvenuti al Nord«; 10.55 »Alvin Superstar - Si salvi chi puo'«. FELLINI - 16.20, 21.00 »The Help«; 18.45 »L'arte di vincere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.50, 21.30 »Millennium - Uo-mini che odiano le donne«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre uomini e una pecora«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.00, 20.00, 22.00 »Albert Nobbs«. KOPER - KOLOSEJ - 17.20, 19.10, 21.00 »Izlet«; 16.50, 19.00, 21.10 »Jack in Jill«; 20.30 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 18.00 »Sherlock Holmes: Igra senc«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.15, 11.55, 13.15, 15.15, 16.05, 17.50 »Obuti maček 3D«; 12.10, 14.10, 16.20, 18.35 »Obuti maček (sinhr.)«; 21.50 »Podzemlje: Prebujenje 3D«; 12.05, 15.00, 18.00, 21.00 »Grivasti vojak«; 20.35 »Obuti maček«; 19.50 »Podzemlje - Prebujenje; 12.00, 14.20, 16.40, 19.00, 21.20 »Zaobljuba ljubezni«; 13.55, 18.05, 20.15 »Potovanje v središče zemlje 2 - 3D«; 12.35, 14.35, 20.40 »Izlet«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 15.15 »Il gatto con gli stivali«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Com'e bello far l'amore«; Dvorana 2: 11.00, 15.15 »Alvin Superstar 3«; 16.40, 20.20, 22.15 »40 Carati«; 18.30 »The Artist«; Dvorana 3: 11.00, 15.15, 17.00 »I Muppet«; 18.40, 20.30, 22.20 »Benvenuti al Nord«; Dvorana 4: 11.00, 15.45, 20.00 »Hugo Cabret«; 17.50, 22.15 »Hugo Cabret 3D«. SUPER - 16.00, 20.00 »Mission impossible - Protocollo fantasma«; 18.10, 22.10 »ACAB - All Cops Are Bastards«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 20.00, 22.10 »Com'e bello fr l'amore«; Dvorana 2: 15.00, 16.45 »The Muppet (dig.)«; 19.50 »Mission Impossible - Protocollo fantasma (dig.) 3D«; 22.10 »Star Wars Episodio I- La minaccia fantasma - 3D«; Dvorana 3: 16.00, 18.15, 20.40 »Hugo Cabret 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.45, 19.45 »Tre uomini e una pecora«; 15.15, 21.40 »Millennium: Uomini che odiano le donne«; Dvorana 5: 15.10, 17.30, 20.00, 22.10 »Benvenuti al Nord«. Spoštovani dirigent STOJAN KURET, prisrčne čestitke ob prestižni nagradi. Veselimo se, da je slednja tudi malo ricmanjska. SKD Slavec Ri-cmanje - Log. Jutri bo nono LIVIO praznoval 60. rojstni dan. Da bi bil vedno tako vesel in razigran in da bi končno vrgel cigarete stran, mu iz srca želijo Petra, Lara, Tanja. S. Poslovni oglasi RADIO PUNTO ZERO išče sodelavce za prodajo reklame v Sloveniji in na Hrvaškem. Info:336/469317 ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel.00386-41455157 BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ Sobota, 18.2., PUSTNI PLES IN VEČERJA z rezervacijo. Tel.: 040-2209058 348-9234060 v petek, 17. februarja ob 20.30 v Veliki dvorani SSG Predprodaja pri blagajni SSG od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542 PRODAM stanovanje v Domju: dve sobi, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, garaža. Tel. št.: 040-280910. PRODAJAM na novo prenovljeno stanovanje v centru Milj, sestavljeno iz dnevne sobe s kuhinjo, spalnice in kopalnice. Tel. št.: 348-3667766. M Izleti Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 3332892869. GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, v jutranjih ali popoldanskih urah, po možnosti na kraškem območju. Tel. 3470641636. PODARIM železni kuhinjski aspirator, širok 90 cm, globok 50 cm in visok 50 cm. Tel. 348-4462664. PODARIM akacijeva drevesa za kole vinogradniku, ki poskrbi za žaganje gozda na bazoviški cesti. Tel. št.: 040-51175 (ob uri obedov). PRODAM avto renault kangoo 1.2, 16v, privilege, letnik 2001, edini lastnik, prevoženih 73.000 km, klima, ABS v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št.: +39334-7554138. PRODAM gorilnik na kurilno olje (brucia-tore) znamke lamborghini. Tel. 3385098764. KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z ogledom znamenitih hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Mostarja, od 6. do 9. aprila. Vsa dodatna pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. SPDT prireja danes, 12., in v nedeljo, 26. februarja, avtobusna smučarska izleta na Gerlitzen. Informacije in prijave na tel. št. 339-5000317 ter na mladinski@spdt.org ali smucanje@spdt.org. Vabljeni! ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 29. maja do 5. junija 8-dnevno popotovanje po Baltskih deželah, Litvi, Estoniji in Leto-niji, ter ogled mesta Helsinki. Potujemo z letalom, po baltskih deželah pa z avtobusom. Na razpolago je še osem mest. Vpis do 15. februarja, oz. do popolnitve mest. Za informacije in prijavo se obrnite na tel. št. 335-8186940. KRUT obvešča udeležence izleta na voden ogled razstave »Ekspresionizem« v Villo Manin in ogled bližnjega mesteca Por-togruaro, da bo odhod avtobusa v petek, 17. februarja, ob 9.30 s trga Oberdan pred Deželno palačo. Postanek v Grljanu ob 9.35 in v Sesljanu - Hotel Posta ob 9.45. Prosimo za točnost! 0 Kam po bencin Loterija 11. februarja 2012 Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče IP: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drev. 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: De vin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. Bari 33 49 71 75 6 Cagliari 24 53 35 52 50 Firence 77 71 31 2 89 Genova 24 74 16 61 45 Milan 32 69 13 88 53 Neapelj 7 16 64 25 61 Palermo 20 62 32 66 77 Rim 48 81 32 5 53 Turin 52 30 35 64 22 Benetke 42 66 35 64 10 Nazionale 87 66 43 20 12 Super Enalotto Št. 18 23 30 46 64 70 86 jolly 31 Nagradni sklad 3.041.582,99 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 62.540.202,48 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 9 dobitnikov s 5 točkami 50.693,05 € 1.282 dobitnikov s 4 točkami 358,27 € 45.940 dobitnikov s 3 točkami 19,92 € Superstar 26 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 23 dobitnikov s 4 točkami 35.827,00 € 344 dobitnikov s 3 točkami 1.992,00 € 3.520 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 24.275 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 57.094 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu Nedelja, 12. februarja 2012 APrimorski ~ dnevnik 9 več fotografij na www.primorski.eu goriška - Burja klestila s silovito močjo, tokrat tudi v Gorici Odpihnilo je polovico hiše, ruvalo drevesa, uničilo avto Na območju novogoriške občine za 1.800.000 evrov škode - Kromberški grad poškodovan Burja je v noči s petka na včerajšnji dan hudo klestila predvsem na Goriškem, tokrat tudi v Gorici. Na Ajdovskem in Vipavskem so posamezni sunki presegali 170 kilometrov na uro. Goriški gasilci so prve klice na pomoč začeli prejemati v noči, največ jih je bilo med tretjo in peto uro. Z več streh je burja odpihnila strešnike, zamajala je TV antene, odlomila je številne veje. Z velikih oken tik pod streho podgorske športne palače Palabigot je na tla zgrme-lo nekaj prozornih plastičnih panojev, s palače goriške posojilnice pa je padel del delovnega odra, ki so ga nameščali v četrtek in petek. Sunek vetra - v Gorici naj bi burja dosegla največ 80 kilometrov na uro - je v bližini centra Stella Mattutina v Ulici Nizza podrl drevo, ki je padlo na streho avtomobila in ga popolnoma uničilo. Pred polnočjo je v Gorici prišlo do nekajminutnega izpada električne energije. Več posegov zaradi odpihanih strešnikov, majajočih žlebov in odlomljenih vej so gasilci opravili tudi v Tržiču, Ronkah in drugod po pokrajini, k sreči je bila povsod škoda omejena. Veliko več težav je burja povzročila v Novi Gorici, kjer so bili sunki veliko močnejši. Samo na območju novogoriške občine je ponoči in zjutraj nastalo za 1.800.000 evrov škode. Najhuje je bilo na območju Šempasa in Ozeljana in med Ajševico in Osekom, kjer je odkrivalo strehe, prevračalo in odnašalo razne predmete in podiralo drevesa. V Šempasu so morali ponoči gasilci evakuirati štiričlansko družino iz montažne hiše: s starejšega, a solidnega objekta je odpihnilo celotno prvo nadstropje! Poškodovan je tudi grad Krom-berk, v novogoriškem športnem parku je veter raztrgal in podrl balon nad teniškim igriščem. »Hudo je,« je včeraj po ogledu škode na gradu Kromberk povedal direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič. »Na vzhodnih dveh grajskih stolpih je dvignilo streho. Po površini je to tako, kot da bi odkrilo strehi na dveh hišah. Civilna zaščita se je hitro odzvala in zadevo zaščitila, da komu kaj ne pade na glavo. Tudi v Ajdovščini na depojih nam je dvignilo streho, v parku ob solkanski vili Bartolomei pa je porušilo smreko,« našteva Malnič škodo in dodaja: »Burja je na kromberškem gradu že lani poškodovala streho, škode je bilo za 70.000 evrov, a nam država ni priznala nobene odškodnine!« V Velikih Žabljah je odkrilo streho kulturnega doma in podrlo električni drog. Težave z električno energijo so imeli na Goriškem, Ajdovskem in Vipavskem. V Prvačini burja ni prizanesla strehi zadružnega doma in prizidka glasbene šole. Odkrila je strehe bencinskih črpalk na hitri cesti Selo-Nova Gorica in v Rožni Do- lini, zadružnega doma na Lokvah in raznih stanovanjskih hiš na Lokovcu. Da bo rdeči alarm na Goriškem več kot upravičil svoje ime, je bilo jasno že v petek popoldan. Na Ajševici je zvečer več vozil obtičalo v jarku zaradi peščenega viharja, tudi povsem običajni opravki so postali nemogoči: pred nakupovalnim središčem v Kromberku je ob močnih sunkih burje kupce, ki so se z nakupovalnimi vozički že- leli prebiti do avtomobilov, dobesedno odnašalo. Ekipe reševalcev, skupaj okoli sto ljudi, so bile na terenu vso noč in še do včerajšnjega večera. O nastali škodi bo več znanega šele v torek, saj bodo stanje na terenu pregledovali in ocenjevali še ves ponedeljek. Jasno pa je že, da je nastala škoda v novogoriški občini precej večja, kot je bila marca pred dvema letoma. Stroški intervencij že presegajo 50.000 evrov. (km, dr) V Šempasu je odpihalo polovice montažne hiše (levo); izruvano drevo v Novi Gorici (zgoraj); gasilci na delu na strehi goriškega sedeža hranilnice FJK na Korzu (desno); s podgorske športne palače je odpihalo nekaj plastičnih panojev (spodaj desno); uničeni avtomobil v Ulici Nizza v Gorici (spodaj) bumbaca, e. čurlič pevma - Idila in objestnost Odlagališče v strugi potoka, Pevmica z ledenim oklepom Divje odlagališče v Puščah foto vip Zamrznjena Pevmica foto vip Domačini iz Pevme so nas včeraj obvestili, da je neznani objestnež pod krinko noči odvrgel v strugo potoka v Puščah večjo količino odpadkov. Do Pušč vodi dokaj ovinkasta cesta, ki iz Pev-me pelje skozi Vinčič v Koštabon in naprej proti nekdanjemu mejnemu prehodu pri Podsabo-tinu. Divje odlagališče si je ogledal tudi Lovrenc Persoglia, predsednik rajonskega sveta za Pevmo-Štmaver-Oslavje, ki so ga spremljali še nekateri rajonski svetniki. Večji del odpadkov predstavljajo plastične steklenice raznovrstnih pijač, ostanki hrane ter najlonske in kartonske embalaže. Po količini in značilnostih odvrženih odpadkov sodeč lahko sklepamo, da prihajajo iz kake restavracije in da so jih neznanci pripeljali do Pušč s kom-bijem ali manjšim tovornim vozilom. Persoglia je napovedal, da bo odkritje divjega odlagališča prijavil pristojnim oblastem, kajti obstaja možnost, da bi ob prvem dežju potok odplaknil vso nesnago v Pevmico in naprej v Sočo. Pričakovati je zato, da bo čim prej poskrbljeno za odstranitev odpadkov. Ko so rajonski svetniki pregledovali strugo Pevmice z namenom, da preverijo, če se morebiti najdejo še druga divja odlagališča, so naleteli na edinstven in očarljiv prizor, na pravo zimsko idilo, ki ji je botroval večdnevni mraz: v kraju, ki mu domačini pravijo Vrej, se je narava poigrala s potokom Pevmico in ga prekrila z debelo plastjo ledu. Ob pogledu na poledenele brzice in slapove se je treba zamisliti nad lepoto naravnega okolja, ki je žal nekateri ne znajo ceniti. (vip) 10 Nedelja, 12. februarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica-auschwitz - Z Vlakom spomina v taborišču V mrazu še toliko bolj tesno pri srcu Nekateri italijanski višješolci prvič stopili v stik s slovenskimi sovrstniki Kako so zaradi mraza trpeli in umirali interniranci v Auschwitzu in drugih nacističnih koncentracijskih taboriščih, so nedvomno razumeli mladi, ki so se letos z Vlakom spomina odpeljali na Poljsko. Iz tržaške Rižarne so odpotovali prejšnji teden, ko je pihala strašna burja. Pred odhodom so mlade iz raznih italijanskih dežel, ki jih je močna burja še toliko bolj prepihala, nagovorili predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, goriški pokrajinski odbornik Federico Portelli, tržaška občinska odbornica Antonella Grim in Clara Aba-tangelo v imenu prirediteljev. Po srečanju so dijaki stopili na vlak in odpotovali na Poljsko, kjer je bilo podnevi - 15 stopinj Celzija, ponoči pa kar - 20. Med udeleženci so bili tudi štirje dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in osem dijakov slovenskega li-cejskega pola iz Gorice, ki so jih spremljali prof. Tomaž Sussi, goriška pokrajinska svetnica Vesna Tomsič, goriški pokrajinski odbornik Federico Portelli in Štefan Čok, ki je vodil delavnice in srečanja med dijaki, pobude pa se je udeležil kot predstavnik VZPI-ANPI in tržaške pokrajine. »Na vlaku smo prebirali pričevanja de-portirancev, predvsem smo mlade opozorili, da je za taborišča vedelo veliko ljudi, nihče pa se ni upal o njih spregovoriti,« pravi Štefan Čok in pojasnjuje, da je bilo na vlaku več skupin dijakov, v vsaki je bilo približno petdeset mladih. Dijaki slovenskih višjih srednjih šol so bili vključeni v skupino s sovrstniki iz industrijskega zavoda Galilei in iz italijanskega licejskega pola iz Gorice ter z raznimi italijanskimi višjimi srednjimi šolami iz Trsta. Med delavnicami znotraj skupine so tako spregovorili tudi o odnosih med Slovenci in Italijani, pri čemer je bilo več italijanskih viš-ješolcev, ki niso nikoli imeli opravka s slo- Mladi so taborišče Auschwitz obiskali pri -15 stopinjah Celzija, tako da so spoznali, v kakšnih nečloveških razmerah so taboriščniki trpeli in umirali foto š. čok, t paljk venskimi sovrstniki. Zanje so bile delavnice izredno koristne, saj so ob petkovem povratku domov izrazili željo, da bi še naprej vzdrževali stike z novimi slovenskimi prijatelji. Med obiskom taborišča Auschwitz je dijake spremljala tudi nekdanja interniranka Vilma Braini iz Štandreža, ki je ob vseh priložnostih spregovorila tako v slovenščini kot italijanščini. Njene besede so še zlasti ganile navzoče na plenarnem zasedanju pobude, na katerem se je zbralo vseh 750 udeležencev. Mlade je pozvala, naj v krepitev sožitja med narodi in sploh med različno mislečimi skupnostmi vlagajo več energij in naj prepričano zagovarjajo vrednote svobode in enakopravnosti. krmin - Demokratska stranka »Odlagališče ostaja zaprto« »Odlagališče v kraju Pecol de Lupi ostaja zaprto. Dokler se ne bo zaključilo preverjanje nasičenosti deponije, ne bomo nikakor vzeli v poštev zahtev po njenem ponovnem odprtju.« Tako poudarjajo pokrajinski tajnik Demokratske stranke (DS) Omar Greco, pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta in predsednik pokrajinske svetniške skupine DS Alessandro Zanella, ki so se v prejšnjih dneh udeležili zasedanja izvoljenih predstavnikov DS. »Ko se bo preverjanje nasičenosti deponije, bomo sprožili razpravo o prihodnosti odlagališča znotraj pristojnih organov. Do takrat deponije ne nameravamo odpreti,« pravijo iz vrst DS in opozarjajo, da zagovarja Ljudstvo svobode popolnoma različna stališča glede ravnanja z odpadki. »Mi nasprotujemo gradnji novih sežigalnikov in odpiranju novih deponij, saj smo prepričani, da je treba okolje zaščititi in račune znižati edino z znižanjem količine proizvedenih odpadkov in s povečanjem odstotka recikliranih odpadkov. Pri Ljudstvu svobode zagovarjajo popolnoma drugačna stališča, kar so dokazali tudi, ko so se uprli našim prizadevanjem, da bi še dodatno zvišali odstotek recikliranih odpadkov. V zadnjih dneh so predstavniki Ljudstva svobode vložili resolucijo, s katero pozivajo pokrajinski svet, naj omogoči pripravo študije za gradnjo sežigalnice znotraj ladjedelnice Fincantieri ali na drugem zemljišču. Volivci morajo vedeti, kakšne igrice so v teku in da glede svojih prepričanj ne nameravamo nikakor popustiti,« pravijo pri DS. gorica - Cingolani Do nižjih računov z znižanjem količine proizvedenih smeti Okrepitev delovanja naprav za ravnanje z odpadki, izgradnja obrata za predelovanje plastike po zgledu kraja Ve-delago, znižanje količine proizvedenih odpadkov. Giuseppe Cingolani, županski kandidat goriške leve sredine, nadaljuje s srečanji, med katerimi predstavlja svoje glavne programske smernice, ki jih pripravlja skupaj z vsemi svojimi koalicijskimi partnerji. Včeraj je Cingolani svojo pozornost namenil odpadkom, glede katerih poudarja, da ima občina Gorica kot največji delničar zelo odgovorno vlogo pri vodenju podjetja Ambiente Newco. »Vsi postopki morajo biti transparentni. Pri upravljanju podjetja Ambiente Newco je treba segati po vseh inovacijah, ki bi lahko izboljšale ravnanje z odpadki v naši pokrajini,« poudarja Cingolani. Prepričan je, da je treba okrepiti delovanje kompostarne v Moraru, ki po njegovih besedah še vedno ne deluje s polno paro. »V goriški pokrajini moramo zgraditi obrat za predelavo plastike, kakršne imajo v kraju Vedelago pri Trevisu, kjer proizvajajo plastični prah; zanj velja na tržišču veliko povpraševanje, saj je od 5 do 12 cenejši od drugih plastičnih mas,« pojasnjuje županski kandidat in poudarja, da je treba ljudi spodbuditi h kompostiranju, k uporabi razgradljivih plenic in k pitju vode iz pipe. »Ciljati moramo na znižanje količine proizvedenih odpadkov, saj se le tako lahko znižajo tudi računi za odvažanje odpadkov, ki jih plačujemo,« zaključuje Giuseppe Cingolani. gorica - »Da Porzus a Bosco Romagno« Predsednik, dobrodošli na Toplem vrhu Ne glede na to, kdo je namignil ali naročil, naj se 80 garibaldincev 7. februarja 1945 povzpne do planšarije na Toplem vrhu nad Čaniebolo in onesposobi osopovsko skupino, se je v samih borcih nabiral očitno dolgo časa neverjeten gnev, ki jih je gnal, da izvedejo tragično dejanje. Na vprašanje o hierarhičnem zaporedju povelj ni mogel dokončno odgovoriti niti Paolo Strazzolini, doma iz Špetra in raziskovalec odporniških gibanj v vzhodni Furlaniji, Benečiji in Ter-ski dolini. Okrog trideset udeležencev ga je v torek poslušalo v goriški knjigarni LEG med predstavitvijo knjige z naslovom »Da Porzus a Bosco Romagno«. Teze in protiteze se že nekaj desetletij resno in tudi manj dosledno vrstijo, materialnega dokaza o naročilu pa ni. Tisti, ki so jim (bili) Slovenci trn v peti, radi slišijo varianto, da je za dogajanjem stal štab IX. Korpusa, če pa je koristno priklicati komunistično krvoločnost, potem prevaga teza o videmski komandi GAP, se pravi KPI. Pred kratkim so povlekli v ta ples samega Palmira To-gliattija. Sicer pa ni šlo zgolj za predstavitev nove publikacije. Dve uri in pol poročanja sodi že v kategorijo seminarjev. Slediti izvajanjem je pomenilo imeti predpripravo in nekaj zgodovinskega ter zemljepisnega znanja. Prisotna je bila tudi rahla čustvenost, kajti ko je avtor podčrtoval garibaldinsko naklepnost, je bilo zaznati odobravanje, ko pa je omenjal oblike osopovskega ve-trogonstva, nekaterim ni bilo po godu. Neki starejši moški je tako že po prvih petih minutah polemično odšel. Avtor je pregledal mnogo listin, govoril je z desetinami oseb, obiskal je kar nekaj krajev in arhivov, tudi ljubljanskega. Don Moretti, navdihovalec osopovskega gibanja, mu je na primer dejal, naj kar raziskuje, a naj to opravi kar sam. Koristnejši je bil Vanni Padoan, divizijski komisar Garibaldi Natisone. Poslušalci smo izvedeli, da osvobojeni območji v Furlaniji med vojno nista organizacijsko in glede družbenih vizij bili omalovaževanja vredni: volitev so se na primer prvič sploh udeležile ženske. Med različno usmerjenimi uporniškimi enotami v Italiji ni prišlo do ostrih nasprotovanj, v Furlaniji pa je bilo drugače, in sicer zaradi narodnostnega vprašanja in posledično zaradi bodoče meje, ki se očitno ni mogla več osnovati na Rapalski pogodbi in plebiscitu iz 19. stoletja. Do poletja 1944 ni bilo trenja, nato pa se je začelo. Oktobra so garibaldinci sprejeli povezavo z IX. Korpusom, osopovci so sodelovanje odklonili kljub angleškemu prišepeta-vanju, so pa oportunistično ali prepričano tkali stike s fašistično X Mas (sic!), enoto, ki je bila pod neposrednim vodstvom nemške vojske. Tudi ob zaključku vojne so skupaj korakali po videm-skih ulicah, po njej pa so se pajdašili v strukturah zloglasnega Gladia. To, da so posamezni vohunili za Nemce, sodi v vojna prepletanja, zanke, strahove in maščevanja, da pa so osopovci likvidirali nekaj garibaldinskih komandirjev, zveni nekoliko drugače. Dogovorjeno je tudi bilo, da se pomoč zaveznikov porazdeli med osopovci in garibaldinci v razmerju 70:30. Prvi niso drugim odstopili tako rekoč niti vreče riža, kaj šele streliva. Sledila je podrobna razlaga o dogajanju 7. februarja 1945. Predvsem je Strazzolini podrobno razčlenil seznam na plošči, ki so jo vzidali na Toplem vrhu. Neverjetno je, koliko napak, slabih interpretacij, tudi sleparij je nastalo v tistih letih in med procesom proti garibaldinskim krivcem. Po avtorjevih preverjenih trditvah je žrtev bilo 17 in ne 20 ali celo 23. Pomembna je tudi povsem dokazana razlaga, da so le trije bili ustreljeni na licu mesta, ostalim so sodili v naslednjih dneh niže v dolini. Zakaj so dolgo let skrivali prisotnost neke ženske (Elda Turchetti)? Ker je bila nemška vohunka ali vsaj dvojna agentka? Njenega imena na plošči ni. Spomladi je uradno napovedan na Toplem vrhu predsednik Giorgio Napolitano. Za pomirjanje duhov in priznanje vseh krivd ali za kazanje s prstom proti Vzhodu? Spravna gesta iz leta 2001, ko sta se Vanni Padoan in don Moretti javno objela, ni imela posledic zaradi odklonilnega zadržanja - tako je v Gorici pojasnil Paolo Strazzolini - osopovcev oziroma njihovih simpatizerjev. Topografski pripis: v sodni prijavi iz leta 1945 piše, da je do zahrbtnega napada prišlo »sul monte Topli Uork«; Vanni Padoan pa leta 1966 piše »baite di Canebola«. Isti Vanni, ki je ondod partizanil, pravi, da ne ve, zakaj je nekdo zamenjal ime. Poleg tega je kraj Porčinj v občini Ahten, Topli vrh pa spada pod občino Fojda. Torej, predsednik Napolitano, dobrodošli na Toplem vrhu! Aldo Rupel gorica - Kongres stranke UDC Marca bodo izbrali volilno zavezništvo Sredinska stranka UDC bo volilne zaveznike za goriške občinske volitve določila na kongresu mestne sekcije, ki bo v začetku marca. To je včeraj napovedal Leonardo Zap-pala, ki je bil na strankinem deželnem kongresu v goriškem Kulturnem domu soglasno imenovan za deželnega koordinatorja. 63-le-tni Zappala, ki je po poklicu urolog in je zaposlen v goriški bolnišnici, je na mestu deželnega koordinatorja nasledil Angela Com-pagnona, ki je stranko vodil zadnjih devet let. V uvodnem delu kongresa so spregovorili deželni tajniki raznih strank; med govorniki je bil tudi deželni predsednik Renzo Tondo, medtem ko je zaradi slabih vremenskih razmer odpovedal svojo prisotnost državni vodja UDC Pierferdinan-do Casini. Prisotne je nagovoril tudi goriški župan Ettore Romoli, ki je malce sa-movšečno dejal, da je bila njegova petletna uprava veliko boljša od Brancatijeve. Po njegovih besedah Goričani pričakujejo, da se bo današnja desnosredinska koalicija predstavila na volitvah kompaktna, kot je vseskozi bila v zadnjih petih letih. »Politični odnosi na državni ravni so se ned- Leonardo Zappalä bumbaca vomno precej spremenili, kljub temu pa morajo krajevni politiki najprej pomisliti na dobrobit občanov,« je poudaril Romoli. Ob robu srečanja je Zappala pojasnil, da bo goriško volilno zavezništvo določil marčni kongres, medtem ko stranka UDC ne vnaprej zavrača nadaljnjega sodelovanja s Severno ligo na deželni ravni, čeprav ne bodo zlahka pozabili ligaškega veta na lanskih upravnih volitvah. V začetku marca bo tudi pokrajinski kongres UDC, saj je Zappala odstopil z mesta pokrajinskega tajnika, potem ko je bil imenovan za deželnega koordinatorja. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. februarja 2012 1 1 vrh - Razpis Dvanajstič »Zlata grla« Rok za prijave zapade 15. marca Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov iz Gorice razpisuje 12. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2012. Revijski del bo potekal v soboto, 14. aprila, z začetkom ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, tekmovalni del pa dan kasneje, 15. aprila, ob 16. uri ravno tako v centru Bratuž. V primeru velikega števila prijavljenih zborov bo tekmovanje potekalo v jutranjem in popoldanskem času. Na revijski del se lahko prijavijo otroški in mladinski zbori brez starostnih omejitev. Program naj obsega dve pesmi slovenskih skladateljev po lastni izbiri. Na tekmovalnem delu lahko nastopijo otroški zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni leta 2001 in mlajši (v zboru lahko 15 odstotkov pevcev presega starostno omejitev) in mladinski zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni leta 1996 in mlajši. Zbori morajo pred nastopom predložiti seznam pevcev z rojstnim datumom. Zbori morajo predstaviti tri skladbe, od katerih naj bo ena slovenska umetna skladba, ena priredba slovenske ljudske pesmi in ena skladba po lastni izbiri. Izvajanje je možno a cappella ali s klavirsko spremljavo. Dovoljena je poljubna instrumentalna spremljava ene skladbe, če je le-ta predpisana v izvirniku predložene partiture. Strokovna žirija bo vse nastopajoče zbore ocenila in jim dodelila zlata, srebrna in bronasta priznanja. Kriteriji ocenjevanja so intonacija, ritem, dikcija, prepričljivost izvedbe in zahtevnost tekmovalnega programa. Žirija lahko podeli tudi posebna priznanja za najboljši otroški zbor, za najboljši mladinski zbor, za najboljšo izvedbo slovenske umetne skladbe, za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi, za najboljši izbor programa in za najboljšo klavirsko spremljavo. Pevski zbori se morajo prijaviti najkasneje do 15. marca; prijavo je treba poslati po faksu (0481-882964) ali po elektronski pošti na naslov pdvrhsvmi-haela@yahoo.it. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drevored Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man-zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 Pionirja letalstva Knjigo »V sinjo brezkončnost - Po sledeh odkrivanja zapuščine bratov Rusjan, pionirjev letalstva« bodo v torek, 14. februarja, ob 20. uri predstavili na gradu Kromberk pri Novi Gorici. Na predstavitvi bodo sodelovali avtor Vili Prinčič, prof. Aldo Rupel in Martina Kafol v imenu Založbe tržaškega tiska. Knjiga, ki je bogata s slikovnim gradivom, povzema zgodbo o goriških pionirjih in pot, ki so jo raziskovalci opravili, da so njune dosežke obelodanili širši javnosti. Delavnice v Romjanu V okviru evropskega projekta Jezik / Lingua se bodo v Romjanu v kratkem začele delavnice za starše otrok, ki do-raščajo v večjezičnem okolju. Vsebine so zanimive, saj segajo od tipologij, značilnosti in prednosti večjezičnosti do mešanja jezikov, preklapljanja in inter-ferenc. Posebno pozornost bodo namenili podpiranju razvoja večjezičnih otrok, ki obiskujejo vrtec in šolo s slovenskim učnim jezikom, potrebi po in-terkulturnosti v sodobni družbi in evropskim smernicam za učenje jezikov. Delavnice bodo potekale na slovenski osnovni šoli v Romjanu, Ulica Capitel-lo 8, 16. februarja ter 1. in 15. marca med 18. in 20. uro; informacije preko elektronske pošte teco01@jezik-lin-gua.eu ali na tel. 345-6303255. Ezulska združenja V mali dvorani gledališča Verdi v Gorici bodo jutri ob 17.30 predstavili knjigo o delovanju ezulskih združenj od leta 1947 do današnjih dni. Spregovorili bodo predsednik združenja ANVGD Rodolfo Ziberna, Stelio Spadaro, ki je napisal predgovor, in novinar Stefano Cosma. Zapora ceste ob kanalu Zaradi sečnje dreves bo v prihodnjih dneh zaprta cesta ob kanalu Branco-lo na območju občine Škocjan. Delavci konzorcija za bonifikacijo po-soške ravnine bodo podrli nekaj dreves, ki so zarasla bregove kanala in jih je treba zaradi tega odstraniti. ¿1 Čestitke »Na Ljegerju živi, u Vasi an u Škrljah se rad mudi. Uon tudi ribe lovi an še u Štandrež iskrice užigat hiti. Abraham jutre laufej pej še ti! Mi pri KD Sovodnje še na mnoga leta mu želimo in še Zdravljico mu poklonimo.« »Dimitrij in Stefania su dobili pupku. Keku lipu. Dobrodošla GIU-LIA! Tudipr Hrasti smo stršno kunt-jinti z vami.« A Gledališče DRAMSKA DRUŽINA SKPD F.B. SE- DEJ vabi na premiero gledališke predstave Vinka Moderndorferja »Limonada slovenica« v soboto, 18. februarja, ob 20.30 v Sedejevem domu na Trgu Svobode 6 v Števerjanu; več na www.sedej.org. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 12. februarja, ob 16. uri »Giro Giro Tondo - Il brodo di chiodo e...« (Francesco Macedonio). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 13. in 14. februarja, ob 20.45 »Il rac-conto d'inverno« (William Shakespeare); informacije po tel. 0481-494369. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 12. februarja, ob 17. uri (Igor Torkar) »Vstajenje Jožefa Švejka«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško pripravlja tradicionalno praznovanje dneva žena v četrtek, 8. marca, z izletom v Vrbo, v Prešernovo rojstno hišo, in v vas Do-sloviče za ogled domačije pisatelja Frana S. Finžgarja ob njegovi 50-le-tnici smrti. Ogledu Bleda bo sledilo srečanje v restavraciji Avsenik v Begunjah. Vpisovanje po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-20801 (So- Zapora bo omogočila dokončanje obnovitvenih del GORICA Korzo zaprt, Ulica Cascino dvosmerna V Gorici bodo jutri zaradi obnovitvenih del in gradnje novega pločnika pred lekarno Orso Bianco zaprli prometu odsek Korza Verdi med koncem Korza Italia in križiščem z ulicami Garibaldi, Diaz in Nizza. Zapora bo trajala od 20 do 30 dni; ker v tem obdobju ne bo mogoče zaviti v ulici Nizza in Diaz, bodo začasno uvedli dvosmerni promet v Ulici Cascino, kjer bo prepovedano parkiranje. Na drugem koncu Ulice Nizza bodo uvedli dvosmerni promet do križišča z Ulico Maniacco, tudi tu bo parkiranje začasno prepovedano. Ko bo nov pločnik dograjen in cestišče tlakovano, bodo spet odprli Ulico Nizza; zatem se bo začela zadnja faza prekvalifikacijskega posega, ki bo predvidoma trajal en mesec. Župan Ettore Romoli in vodja gradbišča Bruno Crocetti sta novosti v prometu že predstavila trgovcem. Nova prometna ureditev marsikomu povzroča težave NA ŠTANDREŠKEM KROŽIŠČU Prvo trčenje in težave v prometu Manj kot štiriindvajset ur potem ko so odprli nov most na štan-dreškem krožišču in spremenili prometni režim, se je zgodila prva prometna nesreča. Avtomobilist je nekaj po tretji uri v noči s petka na včerajšnji dan izgubil nadzor nad svojim vozilom, trčil v obcestno ograjo in obstal ob robu cestišča. Na kraj so prišli gasilci, ki so avtomobil povlekli spet na cesto in ga nato zaupali avtovlečni službi, ki ga je odpeljala. Vožnja po novem krožišču je povzročila težave tudi drugim voznikom, predvsem starejšim; marsikateri izmed njih je iz navade skušal zaviti v napačno smer namesto, da bi znižal svojo hitrost in sledil navodilom na novih prometnih znakih, s katerimi so opremili krožišče. Zaradi tega je treba biti med vožnjo zelo pozorni, saj se bo nedvomno našel kdo, ki se bo sredi kro-žišča odločil za vzvratno vožnjo ali za nedovoljena vijuganja. nja K.), 0481-21361(Ema B.), 3471042156 (Rozina F.), 0481-530661 (Gabrijela V.); na račun 20 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je ogled zgodovinskih krajev v okolici Gorice 11. februarja odpadel zaradi slabega vremena. Društvo ga bo izvedlo pozneje, ko bodo vremenske razmere ugodnejše. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 10. marca ob dnevu žena enodnevni avtobusni izlet v Istro z ogledom Rovinja, plovbo s panoramsko ladjo po otokih in obiskom Dinjana; informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). S Poslovni oglasi GOSTILNO NA KRASU dajemo v najem. Za informacije tel. +393356686186 e-mail: vida.agencija@gmail.com 3 Obvestila U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.10 - 17.00 -20.00 - 22.10 »Com'e bello far 1'amore«. Dvorana 2: 16.00 - 18.15 - 20.30 »Hugo Cabret« (digital 3D). Dvorana 3: 15.20 - 17.45 - 19.45 »The Iron Lady«; 21.40 »Millennium: Uo-mini che odiano le donne«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Com'e bello far l'amore«. Dvorana 2: 17.40 - 20.30 »Hugo Ca-bret« (digital 3D). Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.10 - 22.00 »L'industriale«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -20.00 - 22.10 »Com'e bello far l'amore«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 »The Mup-pet«; 19.50 »Mission Impossible -Protocollo fantasma«; 22.10 »Star Wars - Episodio 1 - La minaccia fan-tasma« (digital 3D). Dvorana 3: 16.00 - 18.15 - 20.40 »Hugo Cabret« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 19.45 »Tre uomini e una pecora«; 15.15 - 21.40 »Millennium: Uomini che odiano le donne«. Dvorana 5: 15.10 - 17.30 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Com'e bello far l'amore«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«; 22.10 »Star Wars - Episodio 1 - La minac-cia fantasma« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.45 »Hugo Ca-bret« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 19.45 »Tre uomi-ni e una pecora«; 21.40 »Millennium: Uomini che odiano le donne«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.10 - 22.00 »Almanya - La mia fa-miglia va in Germania«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 20.45 »The Artist«. KD OTON ŽUPANČIČ vabi pustarje, ki bi radi sodelovali na sovodenjski pustni povorki, naj se oglasijo v Domu Andreja Budala v ponedeljek, 13. februarja, med 19. in 20. uro, da se prijavijo in poravnajo vpisnino, ki znaša 10 evrov; informacije po tel. 3290913340 (Maja) in 328-4133974 (Tja-ša). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem valentinovanja, ki bo v restavraciji Primula pri Solkanu blizu nekdanje vzpenjače v soboto, 18. februarja, da bo avtobus odpeljal ob 17. uri iz Doberdoba, nato s postanki na Vrhu, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču pred Kulturnim domom A. Budala, v Pod-gori pri športni palači, pri vagi in na trgu Medaglie d'oro. Organizatorji priporočajo točnost. KULTURNO DRUŠTVO PAGLAVEC sklicuje izredni občni zbor v petek, 24. februarja, ob 19.30 na društvenem sedežu v Podgori. 0 Prireditve PUSTNO RAJANJE ZSKD v sodelovanju s Kulturnim domom in ŠZ Dom bo v torek, 21. februarja, od 15. do 18. ure v Kulturnem domu v Gorici. Otroke bodo zabavali čarodej Alex, Andrea in Monica s poslikavami obrazov, animatorki Anna in Maja, ki bodo z otroki plesale, pele in igrale razne igre. Vstopnina 1 evro. PRAZNIK SV. VALENTINA V ŠTMA-VRU v organizaciji KD Sabotin v prostorih društvenega sedeža v bivši osnovni šoli na Znarišču: danes, 12. februarja, odprtje kioskov ob 10. uri, ob 11. uri slavnostna maša v štmaverski cerkvi, sledila bo družabnost. SLOVIK prireja v četrtek, 16. februarja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici drugi seminar iz letošnjega ciklusa »Politika in ekonomija«. Gost večera bo bivši minister in zdajšnji dekan Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Dušan Mramor. 15. PUSTOVANJE DRUŠTVA KARNI-VAL: v petek, 17. februarja, ob 21.30 plesni večer v maskah ob glasbi DJ-ev Studio 80 in Best Company Tour; v soboto, 18. februarja, ob 21.30 ples s Založništvo tržaškega tiska in knjižnica ¥ C vabita na pogovor ob knjigi V izpostavljeni legi ACETA MERMOLJE Feiglova knjižnica v sredo, 15. februarja, ob 18.00 z avtorjem se bo pogovarjal JURIJ PAUK skupino The Maff; v nedeljo, 19. februarja, 15. pustni sprevod, ki se bo pričel ob 14. uri, sledil bo ples s skupino Happy Day. Srečke za pustno loterijo so že v prodaji. PUST NA TRGU De Amicis v Gorici: v soboto, 18. februarja, ob 14.30 zbirališče na Travniku in sprevod; v sredo, 22. februarja, ob 14.30 na Trgu De Amicis pustni pogreb. Prispevki Namesto cvetja na grob brata Iva Kovica daruje družina Andrej Kovic 50 evrov za onkološki center CRO v Avianu. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.30, Sonia Leghis-sa iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Liliana Cidin vd. Pischiutta iz bolnišnice v kapelo glavnega pokopališča, sledila bo upepeli-tev; 10.50, Bruno Bassi iz bolnišnice v cerkev Sv. Ambroža, sledila bo upe-pelitev; 12.00, Vittorio Cecconi iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče. JUTRI V KOPRIVNEM: 14.00, Dorina Braida vd. Cocetta (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V VILEŠU: 14.00, Ardelio Cabass v cerkvi in na pokopališču. ZAHVALA Ivan Kovic Marija, Kristina in Elisabetta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se tako številni poslovili od našega dragega očeta in z nami delili bolečino. 12 Nedelja, 12. februarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / pevma - Ob slovenskem kulturnem prazniku Pravljice in poezije Novinarka in pravljičarka Helena Jovanovič na srečanju z osnovnošolci in otroki iz vrtca Helena Jovanovič v pevmski šoli jamlje - Prenovitveni poseg pri koncu Nekdanja vaška gostilna postaja turistična kmetija Še en mesec dela, mogoče malenkost več. Jamlje bodo v kratkem bogatejše za agriturizem - turistično kmetijo, ki jo bo odprl Andrej Ferfolja iz Doberdoba v nekdanji gostilni družine Pahor - »pr' Juhšču«. Pomembnega podviga se je Fer-folja lotil, potem ko je več let skrbel za družinsko osmico in kmetijo v Doberdobu. Tu si je pridobil prepotrebne izkušnje, predvsem pa se je odločil za rejo prašičev in za predelavo njihovega mesa, ki ga bo zdaj skupaj z drugimi domači proizvodi ponujal gostom v Jamljah. Ferfolja je jameljsko gostilno odkupil januarja leta 2010, junija istega leta so se začela obnovitvena dela. Začetno je mislil, da bo poseg precej enostaven, da bo dovolj prepleskati stene in malce urediti notranjost. V resnici so takoj po začetku del ugotovili, da je potreben korenitejši prenovitveni poseg, saj je bilo treba urediti nov pod, poskrbeti za novo električno napeljavo, za talno ogrevanje, za nova stranišča, okna in vrata. Skratka, Ferfolja je gostilno prenovil v celoti, tako da zdaj razpolaga z jedilnico s 50 mesti, s prostorom za predelavo Andrej Ferfolja skupaj s svojim arhitektom izbira barvo, s katero bo prepleskal notranjost svoje turistične kmetije (desno); obnovljeno pročelje nekdanje gostilne (spodaj) foto d.r. mesa, s hladilnikom za njegovo hranjenje in s sobo za njegovo prodajo. Gostilna je dobila tudi nov pult iz kraškega kamna, ki sta ga mojstrsko zgradila domačina Igor Croselli in Robert Ocretti. Poleg njiju je Fer-folji pri delu največ pomagal Silvano La-kovič, seveda pa je moral marsikaj postoriti sam, saj je bilo dela na pretek. Turistična kmetija bo odprta čez celo leto od četrtka do sobote; v njej bo Ferfolja ponujal zlasti meso, začetno svinjsko, v kratkem tudi goveje, saj namerava kupiti kakih deset glav goveda, ki se bo paslo po njegovih parcelah pri Doberdobu. Pri tem je zanimivo, da je bilo nekoč v Doberdobu tisoč krav in se- sovodnje - Praznik na osnovni šoli Za ilustratorjem v gosteh še lutke Ob slovenskem kulturnem prazniku so na osnovni šoli Josip Abram v Pevmi v goste povabili tržaško novinarko in pisateljico Heleno Jovanovič. Na prireditvi so se osnovnošolcem pridružili še otroci zadnjega letnika vrtca. Šolska proslava se je začela s pomenljivimi besedami: »8. februar je slovenski kulturni praznik, dan, ko se poklonimo spominu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki se je s svojim pisanjem boril zato, da bi Slovenci ohranili svoj jezik, svoje korenine, svojo kulturo in bili nanje ponosni.« Ob Prešernu so se posebej spomnili na mojstra slovenske mladinske književnosti, pesnika in pisatelja Toneta Pavčka, danes že pokojnega, ki je obiskoval tudi slovenske šolarje v Italiji in jih s svojo pripovedjo vsakič osvojil. Učenci prvega, drugega, tretjega in petega razreda so se ga spomnili z recitalom njegovih poezij, četrti razred pa je nastopil s pesmimi Anje Štefan; izbrali so jih iz njene knjige »Lonček na pike«, ki jo je ilustrirala Jelka Reichman, Slovenka leta 2011. Na vrsto je prišla tržaška gostja, ki je publiki zvedavih otrok predstavila svojo najnovejšo knjigo »Pravljice za bele zimske dni«. Še prej kot z besedami jih je Helena Jovanovič nagovorila s svojim sončnim obrazom in postavno držo. Najprej jim je pojasnila razliko med pisanjem člankov in pravljic. Kot novinarka mora marsikdaj poročati tudi o slabih novicah, zato rada z mislijo odpotuje v svoj pravljični svet in iz njega črpa svetle zgodbe. Poudarila je, da knjige omogočajo razvoj ustvarjalnega mišljenja in miselnih predstav v nasprotju z dokončno izdelanimi risankami ali računalniškimi igricami. Zanikala je, da je pot do pravljice zelo dolga. Vse nastane najprej v glavi in se konča v tiskarni. Zanimivo je še to, da so njene zimske pravljice nastale v vročih poletnih dneh. Učenec iz tretjega razreda ji je zato svetoval, naj sedaj, sredi mrzle zime, sestavi še pravljice za poletne dni. Otrokom je nato postregla z eno izmed svojih pravljic. Izbrala je škrata Snežina, ki je živel visoko v gorah in je vsako zimo odhajal na dolgo potovanje, da bi pobelil pokrajine. Neko zimo pa so čez noč vse njegove snežinke izginile. Ugotovil je, da je za to kriv oblak iz dimnikov tovarn, ki je požiral sneg. Na pomoč mu je priskočil veter, ki je odgnal črni oblak, pomagali pa so mu tudi malčki iz vrtca in še sami močno zapihali ter prepodili črnino. Pravljičarko so učenci preplavili z vprašanji, predvsem pa so skušali iz nje iztrgati kakšno skrivnost, da bodo tudi sami izboljšali svoje pisalne zmogljivosti. Ob koncu so ji zapeli pesem, ji poklonili ciklamo in ji zaželeli še dolgo ustvarjalno pot. (sg) Walter Grudina med sovodenjskimi osnovnošolci bumbaca DIJAŠKI DOM V GORICI Tridnevno pustovanje Bliža se pust, čas zabave in norčij. Za to priložnost bo Dijaški dom Simon Gregorčič ponudil tridnevni program, ki bo ob pustnem rajanju obogaten še z ustvarjalnimi delavnicami, izdelovanjem mask in kostumov ter poslikavo obrazov. Potekal bo v pouka prostih dneh od 20. do vključno 22. februarja med 8. in 17. uro. Novost letošnjega pustovanja je, da se ga bodo lahko udeležili tudi otroci drugega in tretjega letnika vrtca ter učenci vseh razredov osnovne šole, ki ne obiskujejo Dijaškega doma. Prijave in informacije sprejemajo od jutri do petka, 17. februarja, v popoldanskih urah v Dijaškem domu (Ulica Mon-tesanto 84, tel. 0481-533495). Slovenski kulturni praznik je na osnovni šoli Peter Butkovič Domen v Sovod-njah minil v znamenju likovne umetnosti in lutk. Dopoldanski čas so učenci vseh razredov preživeli v družbi učitelja Walterja Grudine, ki se jim je tokrat predstavil kot likovni umetnik. V prvem delu delavnice »Ri-ši-piši« je učencem spregovoril o pomenu ilustriranja, o tem, kako je postal ilustrator otroških knjig, o prepletanju besede in podobe v stripih ter o raznih likovnih tehnikah. Predavanje je obogatil tudi z osebnimi izkušnjami in anekdotami, iz katerih je izstopala vloga motivacije pri umetniškem delu. Drugi del delavnice je bil posvečen praksi: učenci prvih štirih razredov so se ukvarjali s stripi, petošolci pa so pobarvali večjo risbo. Po »likovnem« dopoldnevu je osnovnošolce čakalo še gledališko popoldne. Na obisk so namreč prišli nižješolci goriške skupine O'Klapa, ki so pred otroško publiko odigrali lutkovno predstavo »Štirje fantje muzikantje«. gorica - Zaradi mraza in burje Sprevoda ne bo Prireditev odpade, saj je ne morejo odložiti na kasnejši datum Zaradi burje in mraza odpade današnji pustni sprevod v Gorici. »Pustarji iz Praprota, Medje vasi in tudi od drugod so nam sporočili, da s tako močno burjo enostavno ne morejo priti do Gorice. Zaradi mraza so odpovedale svojo prisotnost tudi pustne skupine iz treh vrtcev. Ker tudi gledalcev bi bilo bolj malo, pustnega sprevoda ne bo,« so včeraj sporočili prireditelji, ki pojasnjujejo, da ga niso mogli odložiti na kasnejši datum, saj zanj enostavno ni prostih terminov. V Gorico bodo pustarji spet prihrumeli komaj prihodnje leto. demsto prebivalcev, danes pa je v vasi ostala le še ena krava. Poleg tega Ferfo-lja razlaga, da je pred leti svoje prašiče redil ob osmici v središču Doberdoba; takrat je imel okrog 20 prašičev, ko se je odločil za povečanje njihovega števila, pa je prevzel hlev v Foljanu. Tu ima zdaj na reji okrog sto prašičev, za naslednja leta pa že razmišlja, da bi njihovo število še dodatno povečal. Za prihodnja leta načrtuje tudi prenovo svojih vinogradov. Posadil jih bo z vitovsko, malvazijo in re-foškom, pridelano vino namerava tudi stekleničiti. Ferfolja se je za nakup jameljske gostilne odločil zaradi njene lege. Nahaja se namreč ob zelo prometni cesti, ki velja za glavno povezavo med Gorico in Trstom. V preteklih letih je imela gostilna »pr' Juhšču« vedno veliko obiskovalcev, kar še posebej velja za poletne mesece, ko so pekli meso na žaru. Gostilno je pokojni Rudo Pahor odprl leta 1952, ko je licenco za obratovanje prevzel od Andreja Pahorja, ki je pred tem vodil jameljsko gostilno »v Buffetu«. (dr) Martina Pahor Stanič in Tadeja Faganel z otroki v Feiglovi knjižnici JUTRI V FEIGLOVI KNJIŽNICI Babica Snežna je mimo, na vrsti Plamenčki sreče Zadnji ponedeljek v januarju je Feiglo-vo knjižnico v Gorici obiskala vila iz wal-dorfskega vrtca. S sabo je prinesla pravljico o Babici Snežni, lutke, liro, zvončke in sneg. Članici iniciative za dvojezični waldorfski vrtec na Goriškem, Martina Pahor Stanič in Tadeja Faganel, sta otrokom pripovedovali zgodbo o prijazni deklici, ki si je pri babici Snežni s svojo marljivostjo prislužila veliko bogastvo, in pa o njeni leni polsestri, ki si je za svojo nemarnost zaslužila le smolo. Pripovedovalki sta s stalnim ritmom tihega glasu ter z zvoki lire in zvončkov ustvarili prisrčno in umirjeno vzdušje, v katerem so jima otroci prisluhnili v popolni tišini ter z vso zbranostjo, kar jo premorejo, spremljali dogajanje. Jutri - kot običajno ob 18. uri - bodo v slovenski knjižnici v KB centru, na Verdijevem korzu v Gorici, zagoreli Pla-menčki sreče. Avtorica kratke pravljice Irena Žerjal, doma iz Mirna, bo otrokom pričarala zimski gorski svet ob zalede-nelem jezeru. Kot nalašč za te dni! Knjiga je pred kratkim izšla v slovenščini in italijanščini. Nedelja, 12. februarja 2012 APrimorski r dnevnik nedeljske teme Vprašanje se glasi: »Ali soglašate, da bi morala biti Škotska neodvisna država?« Tako je odločil predsednik škotske deželne vlade Alex Salmond (Na fotografiji), lider Škotske nacionalne stranke SNP in tudi voditelj gibanja, ki se zavzema za osamosvojitev Škotske. Referendum o tem tako pomembnem vprašanju naj bi se odvijal leta 2014; sicer pa naj bi ga združili z drugim alternativnim vprašanjem, po katerem naj bi škotski deželni vladi zagotovili večje pristojnosti. Ni naključje, da bi se ta referendum odvijal sredi proslav ob 700., obletnici bitke v Blackburnu, v kateri so Škoti premagali Angleže in si tako pridobili neodvisnost. Salmond je tudi napovedal, da bo referendum izvedla in nadzirala posebna volilna komisija. V svojem poročilu poslancem škotske skupščine je dejal, da mora biti vprašanje na referendumu »kratko, odločno in jasno«, češ da bodo morali prebivalci Škotske odločati o najpomembnejšem sklepu v zadnjih 300 letih. Kar zadeva drugo alternativno vprašanje je predsednik deželne vlade mnenja, da bi se morali volivci vsekakor izreči tudi o pristojnostih škotskega parlamenta, kateremu bi moral britanski parlament zagotoviti večje pristojnosti. Salmond temu pravi »devo-max«, torej maksimalna raven devolucije, kot se v Veliki Britaniji pravi decentralizaciji pristojnosti na deželne parlamente oziroma vlade. Opozicijske stranke v škotskem parlamentu obtožujejo predsednika škotske vlade, da je »obseden z neodvisnostjo« v času hude gospodarske krize, po drugi strani pa ga je vlada Združenega kraljestva pozvala, naj referendum izvede »raje prej kot kasneje«. Minister za Škotsko Michael Moore je seveda zadevo tolmačil nekoliko drugače: pobuda je zelo dobrodošla, ampak ob njej je Škotsko jasno posvaril: »Vsak poskus, da bi z referendumom zakonsko odločali o neodvisnosti ali o »demo-max« bi bil v nasprotju z obstoječimi pristojnostmi škotskega parlamenta in bi bil torej protizakonit. Mi smo popolnoma jasno povedali, da bo škotska vlada v tem izzivu poražena. Zato je tudi jasno, da vlada ocenjuje, da je najbolje, da se referendum izvede čimprej.« David Cameron želi tako referendum ločiti od proslav 700. obletnice zmage Škotov nad Angleži, predvsem pa Salmon-du noče dati dovolj časa, da pripravi svojo referendumsko kampanjo. Po drugi strani pa je Salmond prepričan, da bi referendum, ki bi stal približno 10 milijonov funtov (12 milijonov evrov) ustrezal »najvišjim možnim standardom poštenosti in transparentnosti«. Odločil se je, da bi potekal jeseni leta 2014 istočasno z volitvami na Škotskem in torej z enakimi standardi in enakimi jamstvi o poštenosti. »Mi bomo o svoji prihodnosti odločali z glasovanjem, ki ne bo dopuščalo dvomov,« je dejal in dodal, da je škotska nacija blagoslovljena z naravnimi viri, bistrimi ljudmi in močno družbo. Šolski sistem na Škotskem je neodvisen, prav tako sta neodvisna pravni sistem in zdravstvena služba. »Verjamem, da bomo oblikovali boljšo državo, če bomo združili bogastvo naše dežele z dobrim počutjem naših ljudi,« je še poudaril. Zakon o referendumu, ki ga bodo škotskemu parlamentu predložili v prihodnje, naj bi bil sprejet do konca leta 2013, glasovanje pa naj bi potekalo po evropskih volitvah junija 2014 in po športnih igrah Com-monwealtha, ki bodo tokrat potekale v Glasgowu. Oblikovali so že načrt za javno posvetovanje o referendumu z naslovom Your Scotland Your Referendum (Vaša Škotska, vaš referendum); teme posvetovanja bodo vsebina referenduma, koliko denarja bodo zanj namenili ter kako bo referendum organiziran in voden. Sal-mond je mnenja, da bi morali glasovanje omogočiti tudi 16 in 17-letni-kom, ki sicer nimajo volilne pravice. Da bi bila njegova napoved še bolj slavnostna, je Salmond parlamentu najavil referendum 26. januarja, natanko ob 253. obletnici rojstva škotskega pesnika Roberta Burnsa, ki je na Škotskem bolje poznan kot »the Bard«. Burns velja za nekakšnega duhovnega očeta škotske nacionalne identitete, pisal je v jeziku scots, ki je škotska inačica angleščine in je na Škotskem priznana kot manjšinski jezik, in častijo ga škotske skupnosti po vsem svetu. Sal-mondovemu govoru v parlamentu je sledila novinarska konferenca na edinburškem gradu, ki se je je udeležilo 45 novinarjev iz 17 držav. Salmondova Škotska nacionalna stranka SNP (katere najbolj znan podpornik je igralec Sean Connery) je proti vsem pričakovanjem premočno zmagala na zadnjih deželnih volitvah. Do zmage jo je pripeljal prav Alex Salmond, nekateri mu pravijo Braveheart, po junaku, ki ga je v znanem filmu uprizoril Mel Gibson. Je karizmatični voditelj stranke in briljanten politik, čeprav značaj-no dokaj grob. V stranko je vstopil kot mladenič in takrat se je prepiral z gospo Margaret Thatcher, ki ji ni bil kos, saj je »železna dama« skoraj izničila SNP. Vendar je Salmond začel ponovno graditi stranko, počasi in vztrajno; že leta 1990 je bil izvoljen za njenega predsednika in leta 1999 je SNP postala največja opozicijska stranka v deželi, kjer so vedno vladali laburisti. Izkoristil je vojaški poseg na Kosovu za frontalen napad na Tonyja Blaira, kar je stranki prineslo nekaj uspeha, vendar so ga potem njegovi strankarski kolegi odstranili. A le za nekaj let, saj so ga leta 2007, ko je stranka zopet izgubljala, ponovno izvolili za predsednika in leta 2010 je slavil z osvojitvijo večine v škotskem parlamentu. Sedaj pa še zadnji korak: napoved referenduma za osamosvojitev Škotske in alternativne »devo-max«, ki pa je vsebinsko zelo blizu referendumu. V Londonu so se odzvali z britansko umirjenostjo, vendar obenem tudi zelo odločno. Britanska vlada je namreč tudi sama napovedala posvetovanja o referendumu, z utemeljitvijo, da bi moral škotski parlament najprej pridobiti nove pristojnosti, ki bi mu omogočile, da okliče referendum. Seveda je škotska vlada takoj povedala, da s takim stališčem ne soglaša in je obtožila londonsko koalicijo, da z diktatom določa okvire referenduma, tako glede časa, v katerem bi ga izvedli kot tudi glede be- sedila, ki naj bi bilo natisnjeno na glasovnici. Škotska vlada je tako sporočila, da so nove pristojnosti seveda dobrodošle, vendar je obenem posvarila London, da ne bo sprejela nikakršnih »priloženih pogojev«. Seveda se stališča opozicijskih strank v škotskem parlamentu bistveno razlikujejo od zahtev SNP. Tako je voditelj liberalnih demokratov Willie Rennie namesto Burnsa uporabil Shakespeara, ko je ocenil, da gre pri referendumski pobudi za »veliko hrupa za nič«. Po njegovi oceni »neodvisnost prednjači pri delu vlade v času, ko deželo pretresata brezposelnost in naraščanje cen« in on, kot liberalni demokrat, želi ostati v okviru »družine Združenega kraljestva«, s katero v teh razburkanih časih deli tveganja in vrednote. Voditelj škotskih laburistov Johann Lamont pa je veliko previdne-je dejal, da bi bilo najpomembnejše, da ne glede na to, kdo zmaga na referendumu in kako do njega pride, poteka slednji tako, da bodo dan po referendumu vsi Škoti združeni in bodo čutili za državljansko dolžnost, da bo vsa Škotska »taka, kakršna mora biti« Žal pa je vlada odklonila pogovore o teh vprašanjih, ki so jih predlagali laburisti in vsa sedanja posvetovanja o referendumu potekajo na način, ki ni pošten, z veliko pes-nikovanja in pompa ampak povsem brez jamstev za tiste, ki se bojijo, da postopek ne bo pošteno izpeljan. Voditeljica konservativne stranke na Škotskem Ruth Davidson je dejala, da je zadovoljna, da se je Sal-mond odločil za jasno vprašanje o neodvisnosti. Dodala pa je, da je opazila, da je predsednik vlade dopustil še neko drugo vprašanje in poudarila, da mora biti to vprašanje zastavljeno na pošten način. Stranka Zelenih na Škotskem je dejala, da bodo prihodnji meseci odločilni za državljansko razpravo o bolj vključevalni angažiranost v politiko na Škotskem; njihov voditelj Patrick Harvie je še zlasti navdušen nad dejstvom, da bi lahko volili tudi 16-letniki, prepričan pa je, da je za to potrebna ustrezna odločitev londonskega parlamenta. Sicer pa so se na napovedi predsednika škotske vlade že odzvali tudi v valižanskem parlamentu. Tamkajšnji predsednik deželne vlade Carwzn Jones je opozoril, da razvoj dogajanj na Škotskem odpira resna vprašanja tudi za preostali del Združenega kraljestva. »Vsaka sprememba v ustavni ureditvi Škotske bo seveda vplivala ne samo na Anglijo, ampak tudi na Wales in na Severno Irsko,« je dejal in dodal, da si bo prizadeval, da bo ostalo Združeno kraljestvo enotno, saj »štirje narodi živijo in delajo skupaj za skupno dobro«. Povsem jasno je, da so interesi različni. Škotska se ogreva za odcepitev, ker so severno od njene obale velika najdišča nafte in torej lahko računa na zelo ugodne gospodarske razmere, če bi dobiček črpanja nafte ostal v škotskih blagajnah in ne bi romal v London. Wales in Severna Irska pa sta »deficitarni« regiji, ki prejemata iz Londona več kot sami zaslužita in zato zaenkrat ne razmišljata o odcepitvi. In tako smo zopet prišli tja, kamor skoraj vedno pridemo: ne gre za domovinsko ljubezen, gre predvsem za denar. Ta je pogosto veliko pomembnejši od same domovine. Denar in nacija pa je eksplozivna mešanica, ki jo je vedno težko ukrotiti. Niso še minila štiri leta, odkar je Sean Connery napovedoval, da bo Škotska neodvisna država še pred njegovo smrtjo. Kdo ve, da se ne bo njegova napoved uresničila. 1 4 Nedelja, 12. februarja 2012 NEDELJSKE TEME / Z današnjim, tradicionalnim letom »angela« nad trgom svetega Marka se bo uradno pričel bogat, dvotedenski program prireditev letošnjega beneškega karnevala. Gledališče, glasba, ples, defileji v stilnih, do-mišljiskih, razkošnih kostumih bodo do 21. februarja privabljali v Benetke, kjer bo znamenito pustno praznovanje zaživelo pod geslom »Življenje je oder«. Vsi so namreč vabljeni, da na najlepšem naravnem prizorišču prekrasnega arhitekturnega in umetniškega bisera udejanijo (vsaj v videzu) skrite želje v dneh, ko se svet obrne na glavo. Beneški karneval je hkrati ljudski in ekskluziven, odvija se podnevi na prenatrpanih cestah in trgih, kjer morajo redarji usmerjati promet pešcev, ponoči pa med svečniki in freskami razkošnih palač, kjer elita tujih, predvsem ruskih in francoskih gostov v žametnih in brokatnih, stilnih kostumih oživlja spomin na uživaško naravo kraljice Jadrana. V preteklih stoletjih je bil pust obdobje, ko je maska zakrivala nelegitimne posle tako v igralnici kot v budoarju, a tudi čas kulturne zabave z mnogimi gledališkimi premierami pred obveznim postnim zatišjem. Organizatorji današnjih pustnih prireditev niso pozabili na nekdanje običaje; praznovanje je namreč boga- Vinski vodomet na malem trgu svetega Marka bo do konca praznovanj središče okrepčevalnih degustacij z izborom najboljših vin dežele Veneto, tradicionalni fanclji z rozinami ali z omamnim okusom zabajona pa bodo dopolnili pustno tradicijo s sladko noto. Na oder! Režiser Giuseppe Emiliani bo v su-gestivnem okviru palače Rezzonico (sedež muzeja 18. stoletja) uprizoril predstavo o ženskah in ženskih likih v življe- to z glasbenimi in gledališkimi dogodki, med katerimi so nekateri izvirne produkcije, drugi pa sad soudeleževanja vseh glavnih mestnih gledališč in kulturnih ustanov. V ponedeljek, 20. februarja bo zaživela celo bela noč kulture Carnival culture night, ko se bodo osrednje kulturne prireditve zvrstile kot na tekočem traku na različnih lokacijah. Za tiste, ki bodo najraje hodili po sledovih Goldonija in Casanove, bodo na voljo vodeni večjezični sprehodi po mestu in priložnostne razstave. nju in opusu Williama Shakespeareja, na domu komediografa Carla Goldonija pa bo na sporedu predstava v spomin na 250-letnico njegovega odhoda iz rodnih Benetk, v kateri bo režiser Alessandro Bressanello uprizoril deset razlogov za njegove odločitve. Dvorana knjižnice Marciana pa bo prizorišče recitala o Armencih in orientalskih likih v Goldonijevem opusu (na ogled bodo tudi prve beneške izdaje nekaterih komedij), ki se neposredno povezuje s trenutno razstavo v muzeju Correr. V beneškem Ateneju pa bodo zainteresirani lahko poslušali beneške zgodbe ameriške pisateljice Donne Leon, ki živi v Benetkah, a je do sedaj nasprotovala prevajanju svojih del v italijanščino. V refektoriju cerkve San Salvador pa bosta Antonella Barina in Tullio Cardona uprizorila predstavo o ženskih mitih v Benetkah. Tudi mestna gledališča bodo sodelovala pri oblikovanju pustnega kulturnega programa. Gledališče Goldoni bo na primer predstavilo šov ruskega klovna Slave. Zgodovina beneške, bogate gledališke tradicije bo v ospredju pozornosti z zanimivo razstavo o gledališki dejavnosti v Benetkah (z možnostjo vodenega ogleda) na sedežu državnega arhiva. Kulturna dedišč: in preobrazbe beneškega karne Našminkali bomo obraze, ne pa duše Rossana Paliaga Beneške skrivnosti "Codega" je spremljevalec plemičev iz 19. stoletja, ki bo v teh prazničnih dneh vabil k odkrivanju nepoznanih Benetk z zgodbami in anekdotami o bogatem kulturnem in družbenem življenju mesta v prejšnjih stoletjih. Pisatelj Alberto Toso Fei je namreč ustvaril scenarij za potujoče igralce in gledalce, v katerem se resnične zgodbe prepletajo z legendami. Izven najbolj turističnih poti se bodo vodeni sprehodi vili med skrivnostmi beneških palač, ki so jih obiskali duhovi in sam hudič, bodo razkrili ozadja bizarnih in posebnih imen nekaterih cest, trgov in mostov. Z anekdotami o bistroumnih damah, igrivih gondoljer-jih, čudežih in nekdanjih običajih, bodo vodiči odprli na primer vrata palače Grimani, kamor je redno zahajal Casanova (legendarni zapeljivec je bil po vsej verjetnosti nezakonski sin plemiča Micheleja Grimanija), habsburškega zapora in cerkve, kamor se je leta 1819 zatekel prestrašen slon cirkuškega ansambla ter bodo vodili do rdečega kamna pod sveto podobo v čudežni četrti, katere se v stoletjih niso dotaknile najhujše kuge in še danes privablja študente, ki so željni posebnega »blagoslova« za uspešne študijske podvige. Pustni akordi Velika dvorana operne hiše La Fe-nice ne bo samo prizorišče „Cavalchine", enega najbolj znamenitih pustnih plesov (tradicija plesa z bogatim spremnim sporedom sega v 18. stoletje, oživeli pa so jo leta 2007), saj bo gledališče v zadnjih pustnih dneh uprizorilo tri ponovitve Mozartove opere Cosi fan tutte v režiji Damiana Michieletta, v gledališču Malibran pa farso L'Inganno felice Gioac-hina Rossinija. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 12. februarja 2012 15 ina ivala Eksotična nit beneškega karnevala, ki je tudi poklon trgovinskemu poslanstvu nekdanje Republike in njenim tesnim stikom s sredozemskimi državami, zaznamuje festival balkanske glasbe »Di-mitrie Cantemir«, ki se bo odvijal do jutri v gledališču La Fenice. Odprl ga je v petek koncert priznanega katalonskega glasbenika Jordija Savalla, danes in jutri pa bo gostil glasbene skupine iz Turčije in Romunije. Center za francosko romantično glasbo palače Bru Zane bo v teh dneh priredil dva klavirska recitala z Andreo Bacchettijem, Lidijo in Sanjo Bizjak. Tudi mladi glasbeniki konservatorija Marcello ponujajo svoj pustni program s tematskimi koncerti in vodenimi ogledi sugestivnega sedeža šole v Palači Pisani. Bik srečenosec Nad potekom beneškega karnevala bdi letos devetmetrski bik, ki od prejšnje sobote plava (kljub pripetljaju s silovito burjo) na površini lagune pred muzejem sodobne umetnosti Punta della dogana. Bik je bil izbran kot simbol moči, sreče in plodnosti, a je tudi spomin na nekdanji, simbolični obred, ki je poveličeval beneško oblast. Zaradi poraza okupacije v Gra-dežu leta 1162 je moral oglejski patriar-hat vsako leto podariti Republiki bika, kateremu so odsekali glavo (od tod izhaja italijanski idiomatični izraz za hitre odločitve). Tokrat bo bik simbolična obredna žrtev; ob koncu pustnih praznovanj, ga bo sprevod pospremil po kanalu do sredine lagune, kjer ga bodo požgali. Petstoletni polet Danes bo nad glavami obiskovalcev na glavnem beneškem trgu letela lepotica, ki je zmagala na lanskem tekmovanju Praznika Marij (tradicija se opira na osvoboditev skupine beneških nevest, ki so jih v srednjem veku ugrabili istrski gusarji). Pred njo so se v prejšnjih letih spustile iz visokega zvonika igralke, subret-ke in športnice. Tradicija je v stoletjih doživela kar nekaj sprememb. Pred „angelom" je več stoletij letela namreč Colombina, umetna golobica, ki je spuščala konfete nad množico, začetek tradicije pa sega v 16. stoletje, ko je turški akrobat tako presenetil občinstvo s hojo po vrvi med zvonikom in doževo palačo, da so ga v naslednjih letih skušali bolj ali manj posrečeno posnemati z obnavljanjem atletskega podviga. Letos bo vodstvo karnevala potro-jilo polete, saj bodo Angelu sledili v prihodnjih dneh še let ognjene ptice (v nedeljo, 19. februarja) in prapora Serenissi-me s krilatim levom, ki bo na zadnji dan pusta zapečatil letošnjo izvedbo s sklepnim pozdravom. Najlepši oder na svetu Trg svetega Marka je od nekdaj glavno prizorišče beneškega karnevala; po njem se sprehajajo najlepše maske, ki se s ponosom postavljajo pred fotografi pod arkadami pred zgodovinsko kavarno Florian, scenografsko gledališče z ograjenim parterjem pa je od lani središče prireditvenega dogajanja. Tu se odvijajo vsakodnevne selekcije za najlepšo masko beneškega karnevala, ki jo žirija kostu-mografov izbere na slikovitem finalnem defileju v nedeljo, 19. februarja. Na tem odru se bodo v prihodnjem tednu zvrstili prikazi pustnih tradicij iz raznih krajev Italije, nastopi kavkaških, afriških, ruskih in japonskih skupin ter performer-jev. Dneve na trgu svetega Marka bodo popestrili tudi poulični umetniki, žon-glerji in klovni, večeri pa bodo posvečeni glasbi in plesu. Zvrstili se bodo koncerti z glasbo iz muziklov in z jazzom, Valentinov sentimentalni večer zimzelenih pesmi, večer na temo Webberje-vega Fantoma iz opere, kabaret, glasba iz pravljičnih filmov Tima Burtona. Finale na pustni torek bo potekal v sodelovanju s Hard Rock Cafe z brezplačnim koncertom kitarista skupine Genesis Mikeja Rutherforda in njegovega benda The Mechanics ter italijanske pop skupine Moda. Življenje je oder Z letošnjim, Shakespearjevim geslom umetniški vodja beneškega karnevala Davide Rampello vabi vse "pustne turiste', naj se vživijo v gledališko vzdušje praznovanja, katerega morajo biti aktivno ustvarjalni protagonisti, ne samo gledalci. "Našminkajmo si obraze, da ne bi šminkali duše" je moto, ki poudarja nasmejano polovico maske, iskanje prebliska sanjske razsežnosti v pustnih, nedolžnih in kratkotrajnih zunanjih preobrazbah. Vse informacije o dogodkih beneškega karnevala so na voljo na spletni strani "http://www.carnevale.venezia.it/ 16 1 4 Nedelja, 12. februarja 2012 NEDELJSKE TEME / HUD MRAZ POGOSTO IZGOVOR ZA ŠPEKULACIJE Skokovita rast cen vrtnin • v je neupravičena Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB Pri ponudbi vrtnin opažamo hitro nezadržno rast prodajnih cen. Prodajalci se sklicujejo na hud mraz, ki je pritisnil v zadnjih dneh na celotnem italijanskem polotoku, nenavadno ostro tudi na območjih, kjer se pridelujejo vrtnine. Temu dodajajo, da je za to kriva tudi upočasnitev pre- voza in s tem dobava zelenjave in sadja vsled stavke prevoznikov, predvsem pa zaradi močno otežkočenega premikanja prevoznih sredstev zaradi za-ledenelih cest in snežnih zametov. S takimi trditvami se strinjamo le deloma. Iz navedenih razlogov je namreč marsikje prišlo do neurav- KMEČKA ZVEZA ČEDAD Izlet na sejem »Projekt ogenj« Svetovalna služba Kmečke zveze Kmečka zveza iz Čedada prireja v četrtek 23. februarja izlet v Verono na ogled sejma »Projekt ogenj - Progetto fuoco«. Sejem je namenjen prikazu najsodobnejših dosežkov iz področja opreme za ogrevanje (peči, termodimniki, vzidane kuhinje ipd.) ter tehologije za ogrevanje z biomasami (sekanci, pellet, kurilna drva ipd.) Izlet bo potekal po sledečem programu: 6:30 - Odhod iz Špetra 10:00 - Prihod v Verono 6:45 - Čedad (pred bivšo in ogled sejma »Projekt ogenj« železniško postajo) 16:00 - Odhod iz Verone 7:30 - izhod iz avtoceste 18:00 - Večerja v Palmanovi 22:00 - Povratek v Špeter Cena izleta, ki vključuje stroške za avtobus, večerjo in vstopnino na sejem, je 45€. Za vpis in dodatne informacije zainteresirani lahko kličejo vsak dan od 8.30 do 12:30 na Kmečko zvezo v Čedadu na tel. številko 0432 703119. Obvestilo vinogradnikom Svetovalna služba Kmečke zveze obvešča, da bo agronomka Majda Brdnik, področna strokovnjakinja Svetovalne službe izpostave Sežana, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, predavala v torek, 14. februarja, ob 18. uri v Osnovni šoli Dutovlje na temo: prehrana vinske trte in gnojenje v integriranem vinogradništvu. Služba vabi svoje člane vinogradnike, da se udeležijo zanimivega predavanja, ki obravnava zelo pomembno in aktualno temo v današnjem vinogradništvu. novešenega razmerja med ponudbo in povpraševanjem v prid prve. To pa neizogibno povzroča rast cen, ki pa ne bi smela preseči zmernih vrednosti (10-20%). Žal pa so, kot dokazujejo podatki raznih tržnih raziskav, poviški veliko občutnejši. Na osnovi rezultatov raziskave, ki jo je izvršila Konfederacija kmetov Italije (CIA) na državni ravni, so razlike med cenami vrtnin in sadja pred stavko in mrazom (15. januarja) in tistimi v dneh hude pozebe (4.-7. februarja) neopravičljivo visoke. Cena solatnic je porastla povprečno za 175%, bučk za 166%, pomaranč za 80-100%, jabolk za 80% itd. Te poviške gre pripisati pretežno špekulantskim posegom. Slednji pa so možni predvsem zaradi slabe organiziranosti italijanske distribucijske mreže. Prodajno verigo, ki gre od pridelovalca, kjer so odkupne cene nizke (tudi do desetkrat nižje od prodajnih na drobno) do potrošnika, je predolga. V tej verigi bi morale biti vključene, kot trdi sam minister za kmetijstvo, le tri osebe: pridelovalec, posrednik-grosist in prodajalec na drobno. Žal pa sta v tej verigi dva ali celo tri grosisti, kar močno napihuje cene pridelkov. Pri tem nosijo delež krivde tudi pridelovalci sami, ki se predvsem na jugu države ne znajo združiti v zadružne oblike in s tem izogniti posrednikom, kot se dogaja marsikje na severu Italije in v drugih državah. Tak izstopajoč primer so tridentinski sadjarji, ki prodajajo pridelek preko svojih konzorcijev, ki imajo veliko večjo pogojevalno moč kot posamezni pridelovalec, kar se močno pozna pri doseženih prodajnih cenah. Ostale dežele, predvsem na jugu polotoka, pri tem močno zaostajajo. Vsled tega grosisti zlorabljajo pogajalno šibkost posameznih pridelovalcev in jim vsiljujejo izredno nizke cene. Konfederacija kmetov Italije pa k temu dodaja, da je poleg omenjenega učinkovit način doseganja višjih prodajnih cen, in s tem dohodkov na kmetiji, kratka prodajna veriga: pridelovalec-potrošnik. Na ta način se po eni strani občutno povečajo prihodki kmetij, po drugi pa po-trošnik-kupec veliko prihrani, saj je iz verige izločen zaslužek grosistov, ki močno napihuje cene. To teorijo potrjujejo tudi krajevne izkušnje, saj se je neposredna prodaja izkazala kot najučinkovitejše sredstvo za gospodarsko utrditev kmetijskih gospodarstev. Pri tem igra tudi pomembno vlogo tudi dejstvo, da pri potrošnikih raste prepričanje, da so domači pridelki kakovostno boljši ter so izraz tipičnih krajevnih prehranskih posebnosti, ki so posebej cenjene. Enak pristop do domačega velja za ekološko pridelavo, ki bi jo veljalo razširiti na večje število kmetij. Zanimanje za ekološko hrano se veča, zato ni dvoma, da bo ekološko kmetovanje gospodarsko vedno uspešnejše. STROKOVNI NASVETI Trobentice in vijolice znanilke pomladi Magda Šturman Zima je sedaj res pokazala prave zobe, pa čeprav so se v januarju ponekod že pokukale prve zgodnje spomladanske cvetice, kot na primer trobentice. Danes bomo opisali trobentice in vijolice, ki so prve znanilke pomladi in jih tudi gojimo. Polepšajo nam sive, mrke dni in skrajšajo čas do pomladi. V prodaji jih dobimo praktično celo zimo. Poglejmo, kako jih moramo gojiti in kako moramo ravnati z njimi. TROBENTICA ali PRIMULA je zelo priljubljena zgodnje spomladanska cvetica. Ime primula izvira iz latinske besede primus, saj je prva rastlina, ki cveti. Poleg spontanih, ki so razširjene tudi pri nas, imamo na razpolago gojene trobentice različnih barv in oblik. Gojimo jih lahko vse do začetka aprila. Obstaja kar 500 vrst trobentic, vse pripadajo družini Primulacee. V naravi trobentice živijo več let. Gojene sorte pa v praksi gojimo kot enoletne. Gojene sorte izvirajo iz vrst Primula acaulis, P. veris in P. Eliator, P. Obconica, P. ma-lacoides in druge. Vrsta Primula acaulis je najbolj razširjena in poznamo ter gojimo številne sorte. Veliko gojenih trobentic izhaja iz križanja naštetih vrst. V prodaji dobimo še spontane vrste za sajenje na prosto. Ko kupujemo trobentice, moramo paziti na nekatere stvari. V trgovinah naj bodo na svetlem prostoru in ne vse na kupu. Bolje je kupiti trobentice, ki so komaj začele cveteti in ki imajo veliko cvetnih nastavkov. Rastline v polnem cvetenju so namreč bolj občutljive na menjavo okolja in se cvetenje lahko zaustavi. Da ugotovimo, ali je cvetnih nastavkov veliko, zadošča, da nekoliko premaknemo osrednje liste in cvetove in pogledamo v srce rastline. Doma jih po možnosti postavimo na dobro osvetljen prostor, drugače barve postanejo manj izrazite. Idealen prostor je lahko med obema okenskima šipama, veranda ali sončen balkon. Če temperatura pade pod ničlo ali v v primeru burje postavimo rastline v notranjost, predvsem ponoči. V stanovanju naj trobentice ostanejo le za čas najhujšega mraza, a vendar na zelo svetli legi in v hladnejšem kotičku. Pri sobni temperaturi rastlina hitro odcvetijo. Ko se zunanja temperatura poviša, pa te lončke premaknemo na prosto. Trobentice zmerno a stalno zalivamo, saj so zahtevne na vlago. Zalivati moramo v podstavek, da ne močimo listov in cvetov. Vsakih 8-10 dni jih pognojimo s kakim gnojilom za cvetoče lončnice. Med gojenjem odstranjujemo posušene in odmrle liste ter cvetove. Ko trobentice odcvetijo, jih postavimo v hladen in vlažen kotiček, kjer bodo počakale skozi vse leto, da ponovno zacvetijo naslednje leto. Vendar je bolj enostavno, če jih kupimo vsako leto nove. VIJOLICE - Poznamo jih tudi pod imenom MAČEHE. Vijolice spadajo med zelo redke cvetoče rastline, ki jih lahko gojimo tudi v zimskem času. Pripadajo družini Violacee in rodu Viola. K vijolicam prištevamo kar 400 vrst, različnih barv in oblik. Gojene vrste izvirajo iz spontanih, med katerimi je najbolj znana dišeča Viola odorata. Med vrstami, ki jih najbolj gojimo, naj omenimo: Viola tricolor, Viola cornuta, Viola wittrockiana in razni hibridi med njimi. Niti na vijolice nam ni treba več čakati do pomladi, saj so z žlahtnjenjem selekcionirali različne sorte, ki cvetijo v različnih obdobjih. V prodaji je namreč cvetoče vijolice mogoče dobiti celo zimo, do pozne pomladi. Če jih kupimo sedaj, jih postavimo v zavetje, kot na primer na okensko polico ali v kak drugi prostor, vsekakor ne v stanovanju, kjer je za vijolice pretoplo. Glede nakupa vijolic v lončkih veljajo isti nasveti, kot pri trobenticah. Vijolice lahko tudi sami vzgojimo s semenom. To storimo že v juliju. Pred tem moramo tla gnojiti in obdelati, a ne preveč, da ne bi rastline zrasle preveč bujne. Na ta način bolje prenesejo zimo. Ko rastlinice razvijejo drugi par listov, približno v oktobru, jih lahko presadimo v lončke, kjer pa so zime bolj mile, presadimo na prosto. Kjer so bolj hladne zime, jih presadimo šele naslednjo pomlad. Takoj po sajenju za-lijemo le, če so tla zelo suha. Ne zalivamo, če je prehladno. Posebno v tem času moramo rastlinice na prostem zavarovati s tunelom, paj-čevinastim vlaknom, vejicami ali kakim drugim materialom. Rastlinice moramo zavarovati tudi pred pretirano mokroto. Vsekakor dobro zdržijo nizke zimske temperature tudi za daljši čas. Že jeseni pognojimo z gnojilom, ki vsebuje zelo malo dušika, a vendar dosti fosforja, da se korenine bolje razvijejo. Vijolice so zelo odporne in gojenje je enostavno, dobro rastejo v vseh vrstah tal, najbolj pa jim ustrezajo rodovitna, rahla in propustna tla. Če jih gojimo v lončkih, vrtni zemlji primešamo šoto. Poskrbimo jim za dobro drena-žo. Lepo rastejo tudi v delni senci. Ocvetele cvetove redno odstranjujemo. Režemo jih čim bliže stebla. Na ta način bodo vedno znova poganjale nove cvetne nastavke in bodo bogato cvetile. Odstranimo tudi rumene in grde liste. Zalivamo zmerno, voda v tleh ne sme zastajati, drugače se rade pojavijo glivične bolezni. Med enim zalivanjem in drugim naj se zemlja posuši. NASVETI ZA LJUBITELJE CVETJA Sajenje in rez vrtnic Svetovalna služba KZ Čeprav smo še v hudi zimi, se z naglimi koraki bliža začetek pomladi, ko se bo začelo delo tudi na okrasnem vrtu, kjer imajo vrtnice najvidnejše mesto. Zato namenjamo tem vrtnim kraljicam svojo pozornost. Vrtnice sadimo sicer lahko že jeseni, pogosteje pa je sajenje v začetku pomladi. Sledili bomo sledečim osnovnim navodilom: naj bo prvo obrezovanje pred saditvijo močno, korenine pa prikrajšamo na približno 25 cm. Sadimo pa takole: v zemljo izkoplje-mo 30 X 30 cm veliko jamico in vložimo vanjo sadiko vrtnice tako, da ji korenine razgrnemo po dnu jamice. Pri saditvi pazimo, da ne štrlijo korenine navzgor. Posajeno sadiko pritisnemo z nogo k zemlji, da dobi boljši stik in jo zalijemo. Paziti moramo zlasti, da cepljeni del ni pregloboko v zemlji. Dovolj je, da je malo prekrit. Pomembno opravilo je v tem času rez vrtnic. Mnogi ga opravijo že jeseni ali med zimo, kar pa ni priporočljivo v naših podnebnih razmerah. Počakamo raje konec zime. V tem času se že na- kažejo brsti, tako da zanesljivo vemo, do kje je les ozebel. Pri rezi, ki jo opravimo v prvi polovici marca, pa upoštevamo nekaj splošnih načel. Odstraniti je treba vse slabotne mladike, strclje in odlomljene vejice. Trem ali petim močnim mladikam pustimo navadno tri do štiri očesa, tako da ostane zadnje oko obrnjeno navzven. Rez naj bo poševna in jo opravimo 6-8 mm nad tem očesom. To splošno pravilo velja za vse vrtnice, čeprav so med različnimi vrstami razlike. Izkušnje nam pokažejo, da smo pri nekaterih vrstah vrtnic lahko bolj strogi glede rezi, pri drugih manj. Med letom je potrebno vrtnice vedno negovati. Odstranjevali jim bomo odcvetele cvetove, da bi ojačila očesca, od konca zime pa vse do julija pa jih gnojimo z organskimi in rudninskimi gnojili in sicer po dvakrat. Po gnojenju, za katerega uporabimo za vsako rastlino prgišče specifičnega umetnega gnojila za vrtnice, zrahljamo zemljo. Zrahljamo jo le površinsko, ker preti sicer nevarnost poškodbe koreninskega sistema. Glede varstva svetujemo, da v tem času škropljenje proti glivičnem obolenjem z bakrovimi pripravki. Če se pojavi uš (Macrosiphun roseae), škropimo z Imidaclopridom (Confidor). Zgodnje napade bele plesni (Sphaeroteca pan-nosa) pa zatiramo z močljivim žveplom ali Bitertanolom (Brionflo SC). / NEDELJSKE TEME Nedelja, 12. februarja 2012 17 Svet Evrope dokaj kritičen glede zaščite manjšin na Finskem Pod naslovom palača človekovih pravic v Strasbourgu, sedež konvencije za varstvo narodnih manjšin; desno plakat za zborovanje v Kemperu; spodaj Laszlo Goncz in Roberto Battelli. Odbor ministrov Sveta Evrope je posredoval finski vladi priporočila v zvezi z zaščito manjšin na Finskem. V dokument, ki so ga iz Strasbourga v Helsinke poslali 19. januarja, do v zvezi z izvajanjem okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin vključili tri priporočila, ki bi jih morala Finska po mnenju Sveta Evrope nujno obravnavati in še osem dodatnih priporočil. Odbor ministrov se s posebnim poudarkom nanaša na namen vlade, da ratificira konvencijo štev. 169 mednarodne organizacije za delo v zvezi s pravicami domorodnih ljudstev ter finsko vlado poziva k takojšnjemu začetku konstruktivnega dialoga s Parlamentom Samijev z namenom, da skupaj najdejo rešitve vprašanja ozemeljskih pravic v domovini Samijev. Izginotje jezika Samijev oziroma jezikovne inačice, ki jo uporabljajo na Finskem naj bi preprečili z zagotovitvijo ustreznih finančnih sredstev in z dejanskim uresničevanjem programov revitalizacije jezika Samijev ter seveda z zagotavljanjem finančnih sredstev za poučevanje jezika, kar bi Samijem omogočilo dostop do javnih storitev v njihovem jeziku. Svet Evrope tudi poziva Finsko, naj razvije ustrezne strukture in naj poišče sistemske rešitve za komuniciranje, kar naj bi tudi manjšim skupnostim omogočilo dostop do javnih storitev in predvsem do teles odločanja, od katerih so sedaj dejansko odrezane. Med drugimi priporočili je treba navesti tudi poziv Finski, naj začne z aktivnimi pogajanji s predstavniki vseh manjšin v zvezi z zakonodajo o prepovedi diskriminacije, ki jo v tem času pripravljajo; manjšine morajo imeti možnost, da povedo svoje mnenje in oblasti bi morale njihovo mnenje resno upoštevati. Poleg tega bi morale finske oblasti zagotoviti primerna sredstva za uresničevanje nacionalne politike o Romih in tudi v tem primeru je treba zagotoviti, da bodo Romi vključeni v izvajanje in tudi v preverjanje te politike. Država mora razviti primerne možnosti sodelovanja narodnih manjšin pri pripravi in izvedbi kulturnih projektov, kar pomeni, da morajo biti predstavniki manjšin vključeni v načrtovanje od vsega začetka. Naslednje priporočilo vsebuje poziv k povečanju pozornosti in k sprejemanju učinkovitejših ukrepov na področju boja proti ksenofobiji in rasizmu, še zlasti na internetu. Manjšinskim sredstvom obveščanja, predvsem medijem v ruščini in v jeziku Samijev je treba zagotoviti večjo finančno podporo. Nekatera priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope zadevajo tudi drugi finski uradni jezik, to je švedščino. Tu je predvsem poziv oblastem, naj pripadnikom švedsko govoreče skupnosti zagotovijo dostop do vseh javnih storitev v njihovem maternem jeziku, kot to določa zakon. Vsi posegi na področju upravnih reform morajo upoštevati jezikovne pravice in država mora jamčiti, da bo finski šolski sistem zagotovil najširše možnosti učenja švedskega jezika z namenom, da se v državi poveča število ljudi, ki razumejo in govorijo švedščino. Svet ministrov je tudi priporočil oblikovanje nove strukture, ki naj bi skrbela za sodelovanje med državno upravo in parlamentom Samijev. Vsa priporočila, kot že rečeno, zadevajo izvajanje Okvirne konvencije Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin. Konvencija je bila sprejeta leta 1995 in stopila je v veljavo 1. februarja 1998, ko je začela veljati tudi za Finsko,, ki je bila med prvimi državami, ki so konvencijo podpisale in tudi ratificirale. Svetovalni odbor Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin vsakih pet let preveri stanje manjšin v vsaki državi podpisnici; to stori na osnovi poročil, ki jih pripravijo države same, z neposrednimi obiski pri manjšinah v Manjšine v Franciji množično na ulice državi in tudi s pomočjo poročil, ki jih Svetu Evrope posredujejo manjšine in nevladne organizacije. Na tej osnovi Svetovalni odbor pripravi poročilo in predlog priporočil, Država ima pravico, da posreduje svoje pripombe, nakar Odbor ministrov, najvišji politični organ Sveta Evrope sprejme priporočila. Finska je svoje tretje poročilo predložila v Februarju 2010, svetovalni odbor je Finsko obiskal v maju istega leta in predložil poročilo v oktobru, prav tako leta 2010. S sprejemom priporočil s strani odbora ministrov se je za Finsko končala ta faza preverjanja izvajanja konvencije. Sobota, 31. marec bo pomemben dan za manjšine v Franciji. V Kemperju (Breta-nija), Strasbourgu (Alzacija), Toulousu (Okcitanija), Perpignanu (Katalonija) in Bayonni (Baskija), pa tudi na Martiniki, v Guyani in na Reunionu ter v Amiensu (Pikardija) in Po-itiersu (jeziki oil) naj ni se v obrambo kulturnih pravic zbralo na desettisoče demonstrantov. »Ta zamisel se je porodila potem ko smo pred dvemi leti organizirali veliko manifestacijo v Okcitaniji,« pojasnjuje Patrick Herve, koordinator pobude za bretonsko organizacijo Kevre Breizh. »Leta 2009 se nas je v Carcassonnu zbralo 25.000 in sedaj smo sklenili, da na svoje probleme opozorimo pred predsedniškimi volitvami, sicer tvegamo, da bodo ekonomske in finančne teme zakrile vso drugo problematiko. Kultura pa je bistven element politike,« dodaja. Zato so ustanovili pripravljalni odbor, ki bo pripravil manifestacijo; ime so mu dali kar »Kolektiv 31. marec«. Dogovorili so se o dveh osnovnih temah, o katerih bo govor na teh srečanjih. Prva bo zahteva po zakonodaji za jezike in kulture v Franciji, druga pa zahteva po spremembi francoske ustave in ratifikaciji Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike, ki jo je Francija že pred leti podpisala, vendar je še ni ratificirala. Tema dvema temama so Bretonci dodali še tretjo, to je zahtevo po administrativnem poenotenju Bretanije. »Res je, da prihaja v Franciji do premikov na tem področju, vendar so ti premiki daleč prepočasni,« ocenjuje predsednik organizacije Kevre Breizh Tangi Luoarn. Po njegovem mnenju je treba zato pohiteti, delati z veliko odločnostjo za dosego rezultatov, kot se je pred kratkim zgodilo v senatu, kjer je bilo povsem nepričakovano izglasovano določilo, ki bi omogočalo ponovno združitev Bretanije v eno samo deželo, če bo Poslanska zbornica to odločitev potrdila. Prav zaradi tega bretonskega elementa bo Kemper jedro tokratne manifestacije. Na predvečer dogodka, 30. marca, bodo pripravili predavanje sociolingvista Gilberta Dal-galiana. »V soboto pa pričakujemo udeležbo več kot 10.000 ljudi,« zagotavlja krajevni koordinator Gweltaz Ar Fur. Vse pomembne bretonske organizacije so se namreč odzvale vabilu in napovedale udeležbo, V sprevodu, ki se bo razvil po mestnih ulicah, bo tudi veliko kulturnikov, ki jih bo vodil znani pevec Alan Stivell. Istega dne bodo pripravili tudi okroglo mizo o regionalnih jezikih, pri kateri bodo sodelovali predstavniki vseh političnih strank. Sicer pa se bo manifestacija začela ob 14 uri in se bo končala zvečer z velikim koncertom umetnikov, ki se zavzemajo za kulturno različnost. Seveda so organizatorji svojo pobudo predstavili tudi na posebni spletni strani www.deompdei-kemper2012.org, kjer so na razpolago vsi podatki in celotni spored. Obljube slovenske vladne večine madžarski in italijanski manjšini Kot je znano, sta poslanca italijanske in madžarske narodnosti v slovenskem Državnem zboru Roberto Battelli in Laszlo Goncz s predsedniki petih strank koalicije, ki je oblikovala novo vlado v Sloveniji, podpisala pogodbo o sodelovanju. Manj znano pa je, kaj ta pogodba vsebuje. Objavljamo del, ki se nanaša na vprašanja obeh narodnih skupnosti v Sloveniji: Podpisniki pogodbe so soglasni o pomenu ohranjanja narodnostne in kulturne identitete italijanske in madžarske narodne skupnosti ter specifičnosti narodnostno mešanega območja, zato soglašajo: da dosedanja raven posebnih pravic narodnih skupnosti predstavlja izhodišče za njihov nadaljnji razvoj; da se bodo izvajali ukrepi proti asi- milaciji na vseh področjih, ki so življenjskega pomena za razvoj in obstoj obeh narodnih skupnosti, vključno s spodbujanjem gospodarskega in infrastrukturne-ga razvoja narodnostno mešanih območij, s poudarkom na odpiranju novih delovnih mest in na ustvarjanju gospodarske podlage za narodni skupnosti; da posebna pozornost velja tako krepitvi organizacij in ustanov narodnih skupnosti, njunih jezikov in kultur, kot tudi avtonomnosti avtohtonih narodnih skupnosti na narodnostno mešanem območju; da se ustvarja ugodno družbeno ozračje za uveljavitev politik v zvezi z italijansko in madžarsko narodno skupnostjo. Z namenom zagotovitve ustreznega družbenopolitičnega in gospodarskega položaja italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, za ohranitev dosedanjih zaščitnih ukrepov pozitivne diskriminacije in njihovo nadgradnjo bo Vlada Republike Slovenije pripravila krovni zakon, namenjen zaščiti italijanske in madžarske skupnosti. 18 1 4 Nedelja, 12. februarja 2012 NEDELJSKE TEME / PREDSEDNIK USTAVNEGA SODIŠČA SLOVENIJE ERNEST PETRIČ V POGOVORU ZA STA »Slovenija ima moderno ustavo, a kot pravna država še vedno zorimo« LJUBLJANA - Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič pravi, da pravna država niso le predpisi ter organi pravosodja in pregona, ampak tudi občutek v ljudeh, kaj je pravično, moralno, pravno »Če tega ni, če vlada nek relativizem, ki ga vodi pohlep, je družba v globoki krizi,« je dejal v pogovoru za STA. V njem komentira tudi razmisleke o spremembi ustave.Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič je že večkrat opozoril na preobremenjenost ustavnega sodišča, ki veliko časa in energije izgubi pri zadevah, ki so »ustavnopravno, z vidika varovanja človekovih pravic in funkcije ustavnega sodišča manj pomembne«. Zato opozarja na razmislek o spremembi ustave. Sam sicer meni, da je slovenska ustava, kar se tiče temeljnih načel in kataloga ustavnih pravic, dobra, uravnotežena in moderna, kot država pa mora Slovenija še dozoreti. Zagotavlja, da bo ustavno sodišče vedno ravnalo neodvisno. »Naša poštenost je intaktna in neodvisna od tega, ali bi nam dali več sredstev ali manj, ali bi bil naš sogovornik pravosodni minister ali kar predsednik vlade sam,« je zatrdil v pogovoru za STA. Kako obremenjeno je bilo ustavno sodišče v lanskem letu? Se pripad zadev veča ter ali je javna debata o obremenjenosti sodišča kaj zalegla? Do neke mere je zalegla, čeprav kaže, da bomo po dotoku zadev približno na istem, kot smo bili leta 2010, morda bo celo malo porasta. Tudi obseg rešenih zadev bo približno enak. Upam, da se bomo z dodatnimi napori približali cilju, da zadeve ne bi ležale pri nas več kot leto dni. Je bilo pa lani kar nekaj stvari, ki so ustavno sodišče nekoliko vrgle iz ritma - nekaj referendumskih zadev, Titova cesta... Te stvari vplivajo na to, da kakšna druga zadeva tudi zastane. Kako preobremenjenost vpliva na kakovost odločitev sodišča? Imamo ustaljeno metodologijo razvrščanja, kaj je prednostno in kaj absolutno prednostno. Čeprav nam je kdaj rečeno, da s kakšno stvarjo zavlačujemo. Denimo z odločitvijo o družinskem zakoniku nismo zavlačevali, res je trajalo dolgo, nismo posebej drveli in tudi ne zavlačevali. Del kritik je šel v smer, da je ustavno sodišče odločilo preveč formalno, da se ni spustilo v presojo samega zakonika. A v tej fazi o tem ni bilo vprašano. Ker pa je to občutljiva tematika z vidika položaja ljudi v družbi, enakopravnosti, razvoja, je bilo med obravnavo zadeve veliko razprave. Katere spremembe ustave bi bile po vašem mnenju najnujnejše? Spreminjati ustavo je zelo delikatna zadeva. Zato ne gre hiteti, ampak se je treba sprememb lotiti vedno z globokim razmislekom in s tresočo roko. Ena od sprememb, o kateri bi velja- lo razmisliti, je vprašanje, kako ustavno sodišče postaviti v položaj, da bi se res ukvarjalo s pomembnimi ustavnopravnimi vprašanji. Drugo je vprašanje referenduma. Tretje so vprašanja, povezana z oblikovanjem vlade, zaupnice vladi... Gre za delno tehnična, a pomembna vprašanja. Ko se je ustava pisala, se je želelo zagotoviti stabilnost vlade, za premisliti pa je, ali so to najboljše rešitve. Verjetno bi veljalo razmisliti tudi o ustreznosti volilnega sistema. So pa v vsaki ustavi neki temeljni principi, kot je recimo, da je naša država parlamentarna ustavna demokracija, da temelji na delitvi treh vej oblasti, da je socialna država, da se v državi spoštuje človekove pravice, da je pravna država... To pa so principi, ki so intaktni. Kakšna koli poseganja v to bi pomenila vdor v temeljno jedro ustave. Za to pa ni nobenih razlogov. Te dni se je napovedovalo ustavno presojo zakona o vladi, celo možnost zahteve za zadržanje, kar bi lahko zapletlo imenovanje vlade. Kako ste spremljali te debate? Osebno sem jih spremljal z upanjem, da se to ne bo zgodilo in da bodo vsi ustavnopravni pomisleki razrešeni. Mislim, da je treba dati katerikoli novi vladi vsaj načelno možnost, da se organizira na sebi primeren način. Jasno, temeljna ustavna načela so intaktna, a da se vlada odloči, ali bo imela več ministrstev ali ne, je stvar, ki jo je treba po mojem mnenju prepustiti njej, pri čemer pa tudi pri tem seveda ostaja vezana na ustavo. A zakonu očitajo tudi ustavnopravno vprašljivost, predvsem prenosu tožilstva pod ministrstvo za notranje zadeve. To vprašanje se še lahko znajde pred ustavno presojo, zato ga konkretno ne bi komentiral. A rekel bi, da so takšna vprašanja značilna za države z ne ravno visoko ravnijo pravne in politične kulture. V državah z visoko pravno in politično kulturo se samo po sebi razume, da so sodišča in tožilstvo neodvisna in je potem malo pomembno, na katerem naslovu je denimo tožilstvo ter kateri minister ima nad njim splošno ingerenco. Kjer visoke pravne kulture ni, so pa vedno neki dvomi. To so za mene osebno znaki, da še vedno zorimo kot pravna država. Po eni strani so v koalicijski pogodbi zaveze, da bodo podpisniki brezpogojno spoštovali sodne odločitve. Hkrati napovedujejo vzpostavitev nadzora nad učinkovitostjo, ažurnostjo in zakonitostjo dela sodišč. Kako to komentirate? Da rečejo, da bodo brezpogojno spoštovali sodne odločbe, je sicer lepo slišati. Težko pa si zamišljam, da bi nekdo rekel nasprotno. A ponovno, ko prihaja npr. nova nemška vlada, ji tega ni treba reči, se razume samo po sebi. Pri nas je pa to mogoče dobro reči. Političnega nadzora nad »Moti me, da smo preveč strastni pri ugotavljanju, kdo je imel prav in kdo ne, kdo je bil na pravi in kdo na nepravi strani. Saj vemo, kako je šla zgodovina, katere vrednote in ideali so zmagali. Saj če ne bi zmagali, Slovencev kot naroda verjetno danes ne bi več bilo«, meni Ernest Petrič sodstvom ne sme biti, strokovni nadzor pa se izvaja znotraj sodstva samega. DZ voli sodnike in jih na predlog sodnega sveta lahko razreši, nad nižjimi sodišči se izvaja nadzor prek višjega sodišča. Potrebno je, da se več pozornosti nameni učinkovitosti in kvaliteti dela sodišč. A to je stvar sodstva samega, tega ne more izvajati nekdo drug. Tako tudi razumem napoved iz koalicijske pogodbe - kot okrepitev nadzora znotraj sodstva. Napoveduje se tudi sprememba ustave, ki bi uvedla poskusni sodniški mandat, temu bi sledil trajni... Trajni mandat je velika vrednota v sodstvu in ena od bistvenih postavk za krepitev neodvisnosti sodstva. Kako se do trajnega mandata pride, morda tudi s preizkusnim obdobjem, je pa drugo, bolj tehnično vprašanje. Se vam zdi prav, da bi v ustavo zapisali tudi zlato fiskalno pravilo? Samo po sebi, v normalnem času in brez krize, to verjetno ni norma, ki bi sodila v ustavo. Toda ker smo v konkretnem času, ko preti, da se utegne naše življenje zelo poslabšati in se utegnejo pod vprašaj postaviti naše temeljne vrednote in vrednote zahodne evropske demokracije, je verjetno tudi Slovenija v takem položaju kot drugi in osebno mislim, da bo to treba v ustavo zapisati. Menite, da se bo varčevanje v javnem sektorju poznalo tudi pri delu ustavnega sodišča? Že lani smo določen znesek v proračun vrnili, ker smo zelo racionalno gospodarili. Gotovo sledijo ukrepi, ki bodo prizadeli finančno plat delovanja vseh institucij in dobro se zavedamo, da smo v težkem času, ko moramo vsi dati svoj prispevek. Ni pa nevarnosti, da bi morebitno krčenje sredstev proračunskih porabnikov vplivalo na kakovost dela ustavnega sodišča. Toda opazujem življenje okoli sebe. Veliko zahtev je po zmanjšanju sredstev za javno upravo v najširšem smislu. To naj bi omogočilo večji zagon gospodarstva. Pogovarjam se s kolegi v gospodarstvu in hudo jih skrbi; toda nekateri še vedno razmišljajo o jahtah, velikih potovanjih, o zelo dragih avtomobilih... Mislim, da smo v skupnem čolnu in se bo treba marsičemu odreči. Ne le pri plačah sodnikov, učiteljev, uradnikov ... temveč na vseh straneh. Ste zagovornik tega, da bi se morale plače sodnikov najprej uskladiti s poslanskimi in šele nato znižati? Osebno menim, da bi bila to najbolj pravilna pot. Videti pa je, da zaenkrat ni Ali so nezaupanje v sodni sistem in občutek dveh pravnih držav še poglobili gospodarska kriza in konkretni primeri, ki so odmevali v javnosti? Verjetno da. Živel bi v svetu iluzij, če ne bi opazil, da naši ljudje pogosto ne mislijo, da bodo uspeli, če bodo dobro delali in spoštovali zakone. Pot do tega, da se utrdi splošna zavest, prepričanje, da sodišča neodvisno odločajo, je še dolga. V kriznih časih se to še toliko bolj izpostavlja in menim, da je tu velika odgovornost politike. Če ni pravne države in če ne bo hkrati zavesti ljudi, da živijo v pravni državi, bomo veliko izgubljali na poti k temu, da bi živeli v blagostanju in socialno varno. Naj dodam: pravna država niso le predpisi in or- gani pravosodja in pregona. Pravna država je občutek v ljudeh, kaj je pravično, moralno, pravno. Če tega ni, če vlada nek relativizem, ki ga vodi pohlep, je družba v globoki krizi. Tudi sami menite, da imamo dve pravni državi? Tega ne bi rekel. Je pa žal pri številnih ljudeh tak občutek. Vendarle sem prepričan, da sicer s težavami, včasih počasi, naš pravni red vendarle funkcionira. Srečujem se z ljudmi, ki mi govorijo, da ni pravne države. Ko prosim za račun za delo, ki ga je opravil, pa pravi, da bi bilo brez računa ceneje. Pri ljudeh je žal prevečkrat prisoten razmislek, kako pravno državo obiti. Pravna država je torej odvisna od vseh nas, zlasti tistih, ki imajo moč, politično in gospodarsko. V zadnjih letih je pri nas veliko govora o varovanju človekovih pravic in dostojanstva, morda tudi zaradi polpretekle zgodovine. Se je ustavno sodišče ravno s tem srečalo pri odločitvi o Titovi cesti? Ta odločitev je bila težka, ampak potrebna. Želel bi, da bi jo tisti, ki jo zelo zlahka kritizirajo, tudi prebrali. Slovenija je demokratična država s solidno ravnjo spoštovanja človekovih pravic, o tem ni dvoma. Toda strahotno nas bremeni ta zgodba iz preteklosti. Osebno bi želel, da na vse to, kar se je dogajalo in je bilo grozovito, gledamo z neko časovno distanco in vendarle s temeljnim izhodiščem, da so bili žrtve takrat na kateri koli strani predvsem živi ljudje. S svojimi čustvi in življenji... ljudje, kot smo mi. Mladi, stari, ki so šli skozi viharen čas, ki je lomil človeške usode in sproščal zelo nizke strasti. Želel bi, da bi z nekoliko več empa-tije in spoštovanja gledali na tiste čase ter na vse te ljudi gledali predvsem kot na ljudi in dali bolj ob stran to, katero uniformo so nosili. Po svoje sem prizadet, da je tega razumevanja, empatije, pri nas premalo. Moti me, da smo preveč strastni pri ugotavljanju, kdo je imel prav in kdo ne, kdo je bil na pravi in kdo na nepravi strani. Saj vemo, kako je šla zgodovina, katere vrednote in ideali so zmagali. Saj če ne bi zmagali, Slovencev kot naroda verjetno danes ne bi več bilo. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 12. februarja 2012 19 Nevarne igre v Perzijskem zalivu bo plačal skoraj ves svet Vzporednost z dogodki iz 50. let prejšnjega stoletja Bruno Križman Prepoved uvoza iranske nafte v Evropo je za Iran hud udarec, blažil pa ga bo večji izvoz na Kitajsko, Indijo in morda še drugam. Za Iran nič posebno novega, ker se zgodba po 60 letih ponavlja. ansa ■■ijiii-; IMIiilP evarne igrice ob Perzijskem zalivu bo plačal skoraj ves svet. Pravzaprav tistih legendarnih 99 odstotkov. Za preostali odstotek pomeni sedanja napetost mastne dobičke. Iz vsake vojne, tudi samo trgovske, je kapitalizem izšel močnejši in tako bo tudi sedaj. Prepoved uvoza iranske nafte v Evropo je za Iran hud udarec, blažil pa ga bo večji izvoz na Kitajsko, Indijo in morda še drugam. Za Iran nič posebno novega, ker se zgodba po 60 letih ponavlja. Pojdimo po vrsti. V samem začetku 20. stoletja je angleški inženir William Knox dArcy v južni Perziji odkril ležišča nafte, ki so se hitro izkazala kot ogromna. S tedanjim šahom, ki je bil popoln slabič, je sklenil pogodbo za 60 let neomejenega iskanja, črpanja in prodajanja črnega zlata. Perzija je bila v veliki zaostalosti. Fevdalci so gospodarili nad skoraj celo deželo. Velika posestva sta imela duhovščina in šah. Izkoriščanje nafte je bilo za domačine nekaj neznanega. DArcy se je obvezal, da bo državni blagajni dal 16 odstotkov dobička, vplačal pa je enkratni znesek 20 tisoč funtov. Radodarnost je predvidevala še dodelitev delnic do vrednosti na-daljnih 20 tisoč funtov. Gotovino je pospravil v svoj žep šah Naser al-din. DAr-cy je z nadaljnimi 20 tisoči funtov pod-mazal še nekaj kolesij, da bi ne nastale pretirano velike zavisti. Že ostareli inženir je v pogodbo vključil možnost prenosa imetja na svoje dediče. V nekaj letih so Angleži ustanovili družbe za izkoriščanje nastajajočih vrelcev. DArcy je večino svojih delnic prodal britanski vladi. Leta 1908 je izbruhnil spor s plemenom Bahtjarov, ki pa so ga An- gleži hitro zgladili s 30 tisoči funti letne najemnine pašnikov na katerih so začeli vrtati. Ob izbruhu prve svetovne vojne so Angleži na leto načrpali 274 tisoč ton nafte. V Abadanu so zgradili rafinerijo in položili naftovode do ležišč. Winston Churchill, tedaj minister za vojno mornarico, je ukazal spremembo ladijskih motorjev od premoga na nafto. Mornarica je novo gorivo kupovala po zelo nizki ceni, kar je negativno vplivalo na dobičke družb. Angleži, v zgodovini kolonizacije največji mojstri sleparskih pogodb, so prve dobičke prikazali komaj leta 1913 in od tedaj naprej začeli plačevati Iranu predvideno maržo. Šah je plaho protestiral zaradi cenene prodaje goriva mornarici, Britanci pa na ugovor niso niti odgovorili. Med prvo svetovno vojno so nekaj naftovodov začasno poškdovali turški ali bolj verjetno nemški saboterji, po vojni pa se je črpanje veselo nadaljevalo. Angleške družbe so sistematično ovirale plahe poskuse Perzijcev, da bi ob splošnem aktivizmu sami začeli razvijati industrijo. Obračune družb so prirejali za izplačevanje čim manjših dividend Perzijcem. Celo delovno silo so najemali v Indiji in delavce plačevali z indijskim denarjem. Nelagodje v javnem mnenju je leta 1921 obrodilo od Angležev podprt državni udar. Visok vojaški oficir Reza Khan se je štiri leta kasneje oklical za šaha z imenom Reza Pahlavi. Vladar je bil pod strogim nadzorom Angležev, vendar so ga osumili koketiranja z Nemci. Med drugo svetovno vojno so Angleži šaha odstavili in ga izgnali na otok Mauritius, kjer je tri leta kasneje umrl. Zasedli so južni del Irana in severnega prepustili Sovjetski zvezi. Preko Irana je tedaj potovalo v SZ veliko vojaške pomoči. Kot 22-letnik je prestol zasedel prvo- rejenec Mohamed Reza Pahlavi, v popolnoma podrejenem položaju. Nezadovoljstvo na notranji fronti je novi vladar vedno suroveje zatiral. Na podlagi volitev leta 1951 je postal premier Mohamed Mossadeg, ki je nacionaliziral naftno industrijo. Sledila je pritožba Velike Britanije na sodišče v Ha-gu, to pa je odločilo v korist Perzije. Britanska vlada se je odzvala z zamrznitvijo perzijskih valutnih zalog v angleških bankah in svojemu vojnemu ladjevju ukazala naj blokira perzijska pristanišča in prepreči izvoz nafte. Iran se je znašel pred hudo notranjo krizo, Mossadeg pa ni bil dovolj pogumen, da bi se naslonil na ljudstvo, ki bi izvedlo tudi razredno revolucijo. Mlad šah je že prej zbežal iz države, v igro pa so vstopili Američani in njihova CIA. Domača vojaška kasta je 19. avgusta 1953 izvedla državni udar. Mos-sadega so aretirali in mu prisodili hišni pripor, v katerem je leta 1967 umrl. Šah se je vrnil iz izgnanstva, pospešeno zatiral domače proteste, izčrpaval erar in Iran spremenil v policijsko državo. Angleže pa so Američani spodnesli iz naftnih polj in iz šaha naredili navidezno nepremagljivega zaveznika. Prišla pa je islamska revolucija Homeinija. Od njene zmage je nafta iranska in to strašno muči ZDA. Vse kar je v tridesetih in več letih sledilo, je še zelo aktualno. Jedrska aktivnost je samo izgovor. Zakaj nikogar ne moti jedrsko orožje, ki ga ima Izrael? Iran nikogar ne ogroža, ima pa pravico, da se brani pred morebitnim napadom. Ukrepi bodo na domačem prizorišču okrepili sedanjo vodilno garnituro. V Iranu je vsekakor prisotna »amerikan-ska« stranka. Sestavljajo jo tisti, ki jim je islamska usmeritev odvzela privilegije. POD ZELENO STREHO Kupujem stanovanje ... Barbara Žetko Prejšnji teden sem šla na kavo s prijateljico, ki vodi nepremičninsko agencijo v tržaškem mestnem središču. Med pogovorom mi je omenila, kako težko je v današnjem času prodati oziroma kupiti stanovanje. Nepremičnin na razpolago je sicer veliko, a denarja za nakup, ki ga ljudje imamo v mislih, je skoraj vedno premalo, ker banke izdajajo kredite z veliko previdnostjo. Morebitni kupec se zato znajde v težavah, ker bi si želel z relativno majhno vsoto kupiti čim lepše in funkcionalno stanovanje. Ponudbe so raznovrstne in se večkrat bistveno razlikujejo v postavkah, ki jih nepodko-vana oseba sploh ne opazi. Če torej človek ne ve, kaj je najbolj pomembno pri nakupu svojega bodočega stanovanja, se bo zelo verjetno znašel pred takimi dvomi, da ne bo sposoben trezno presoditi, kaj je vredno in kaj ne. Oglejmo si torej nekaj bistvenih informacij, ki bi si jih moral vsakdo, ki kupuje nepremičnino, nujno pridobiti. Osredotočili se bomo na tiste vidike, ki jih mnogi ne upoštevajo, čeprav se bodo nekaterim verjetno zdeli samoumevni. Začnimo pri glavnem problemu, ki bi ga radi rešili in zaradi katerega smo se verjetno odločili, da se preselimo v udobnejše stanovanje, to je prostor na razpolago oz. točneje kvadratni metri bivalne površine. Pri tem je treba nujno paziti na razporeditev sob, na njihovo obliko ter na pozicijo vrat in oken, saj se večkrat zgodi, da nudi manjše stanovanje v relativno novem stanovanjskem bloku veliko več uporabnega prostora od večjega, ki se nahaja v stari predvojni stavbi. Široke sobe in dolgi hodniki lahko torej predstavljajo uspešno izbiro, če znamo do kraja izkoristiti vso površino, v nasprotnem primeru pa se nam bodo izkazali kot preveliki in neprimerni za naše realne potrebe. Pri tem je včasih priporočljivo, da se morebitni kupec posvetuje s strokovnjakom, saj si pogosto le s težavo sam predstavlja, katere so različne možnosti urejanja prostorov in morebitne uporabe celotne tlorisne površine. Včasih lahko prilagodimo stanovanje našim potrebam z relativno skromnim številom posegov, lahko pa se nam navidezno hitre in enostavne rešitve spremenijo v pravo kalvarijo in nas finančno izčrpajo, če ne upoštevamo nekaterih dejavnikov, kot so npr. vodovodne inštalacije ali pozicija dimnikov. Veliko pozornost moramo posvečati tudi starosti celotne stavbe, v kateri se nahaja stanovanje, in se pozanimati o dejanskem stanju nepremičnine oz. o zgodovini popravil ali predelav, ki jih je bila deležna. Zelo koristno bi bilo natanko poznati - predvsem pri objektih, ki so stari preko štirideset let - če so se morebitna popravila v preteklosti ustavila pri zunanjem videzu ali če so lastniki nepremičnino že kdaj popolnoma obnovili. Z lahkoto bomo seveda opazili, če je stavbno pohištvo novo ali če pokriva zunanje fasade star omet, težje pa bo razumeti, v kakšnem stanju so npr. električne inštalacije ali vodovodne napeljave. Vrednosti nepremičnine pa ne moremo oceniti samo na podlagi vsote, ki smo jo odšteli za nakup, in za tisto, ki jo potrebujemo za preureditev, temveč tudi na podlagi stroškov, ki jih bomo morali plačati za vzdrževanje. Med temi predstavljajo največji delež energenti in je torej bistvenega pomena, da vemo, koliko bomo potrosili za ogrevanje našega stanovanja. Od 1. januarja dalje je obvezno objaviti v nepremičninskih oglasih, kolikšna je predvidena uporaba energije za ogrevanje in pripravo tople vode, v resnici pa agencije obveščajo kupce samo o energetskem razredu. Samo ta podatek pa nam v veliki večini primerov ne pove mnogo. Vsi vemo, da je stanovanje, ki je uvrščeno v A razred, veliko manj energijsko potratno od tistega, ki spada v G razred; koliko kurilnega olja, plina ali elektrike bomo porabili, in torej koliko denarja bomo potrosili, pa ne bomo vedeli, saj so lahko razlike v istem razredu tudi precej velike. S tem v zvezi naj dodamo, da je treba upoštevati tudi lokacijo več-dru-žinske stanovanjske hiše ali bloka in biti pozorni, kako bodo vplivale vremenske razmere na kvaliteto bivanja v našem bodočem stanovanju. Če iščemo hišo v toplih poletnih mesecih, verjetno ne bomo zelo pozorni, če je stavba izpostavljena močni burji in če bomo lahko odpirali okna v primeru močnega dežja. Nasprotno, če si ogledujemo stanovanja v najhujšem mrazu, nas verjetno ne bo niti najmanj skrbelo, kako se bomo poleti kuhali v mansardi, ki nima primerno izolirane strehe in se nahaja v mestnem predelu, kjer ni niti najmanjšega drevesa in kjer se ceste, razgrete od sonca, spremenijo v pravcate radiatorje. Kot zadnje naj omenimo pomembnost orientacije in osončenja, pa tudi vpliva višine bližnjih stavb, na kakovost bivanja oz. na vrednost nepremičnine. Najboljšo svetlobo koriščajo tista stanovanja, katerih okna se odpirajo na treh fasadah. Ker pa ne bomo imeli vedno take sreče, je priporočljivo, da si ogledamo stanovanje ob različnih urah, saj vtis, ki naredijo na nas različni prostori, je povsem drugačen, če skozi okno prodirajo popoldanski sončni žarki ali pa če moramo prižgati luč zaradi pomanjkanja svetlobe. V primeru, da se stanovanje nahaja v nižjih nadstropjih stavbe, bomo seveda trpeli senco, če se na oni strani ceste dviga stolpnica. Prav tako bomo večino časa živeli v temi, če si bomo izbrali tako stanovanje, ki je obrnjeno proti severu. Negativnost takega stanja pa se nam lahko spremeni v pozitivnost, če upoštevamo, da bomo v toplih poletnih mesecih zaradi te lege znatno manj trpeli vročino oz. prihranili na porabi elektrike pri ohranjanju optimalne temperature s pomočjo klime. Čudovit jugozahodni razgled na Tržaški zaliv je res nekaj enkratnega, a zavedati se moramo, da brez primerne zaščite pred soncem - zavese, izolacija fasade, itd. - se bo naše stanovanje spremenilo v nevzdržno vroč bivalni prostor. 20 Nedelja, 12. februarja 2012 ALPE-JADRAN / rim - Veleposlanik Iztok Mirošič na zunanjem ministrstvu Poziv Italiji, da sistemsko uredi financiranje slovenske manjšine Slovenijo skrbijo načrti za plinske terminale ter moteče televizijske frekvence RIM - Slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič se je srečal z Marto Dassu, podtajnico na ministrstvu za zunanje zadeve, ki je pristojna za dvostranske odnose z državami članicami EU in za evropska vprašanja. Pogovor je potekal v prijateljskem vzdušju in je bil osredotočen na krepitev dvostranskega sodelovanja, zaščiti pravic manjšine, ki je bogastvo v meddržavnih odnosih in predstavlja most krepitve sodelovanja med Italijo in Slovenijo. Pogovor je potekal tudi o širitvi evropske integracije z državami Jugovzhodne Evrope. Marta Dassu je bila pred nastopom funkcije državne sekretarke direktorica Aspen Inštituta Italija. Veleposlanik Mirošič je v pogovoru s predstavnico italijanskega zunanjega ministrstva izpostavil, da je bil v zadnjih dveh letih dosežen zelo pomemben napredek v odnosih med Slovenijo in Italijo. Koncert prijateljstva v Trstu julija 2010 je pomembno prispeval h krepitvi prijateljskih vezi in se nadaljeval z državnim obiskom predsednika Republike Slovenije v Italiji lanskega februarja. V dvostranskih odnosih je potrebno nadaljevati z duhom iz Trsta. Slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Sloveniji predstavljata pomembno vez med državama, ki jo je potrebno še posebej negovati in skrbeti za njen nadaljnji razvoj, kar je tudi izpostavil predsednik Italije ob več priložnostih. Manjšini predstavljala prednost pri krepitvi čezmejnega sodelovanja in pri črpanju evropskih sredstev. Italijanska vladna podtajnica Marta Dassu in slovenski ambasador Iztok Mirošič Veleposlanik Mirošič je izpostavil, da je potrebno v prihodnje urediti sistemsko financiranje dejavnosti slovenske manjšine. Ob tem je veleposlanik Mirošič izpostavil potrebo po realizaciji zasedanja delovnega omizja pri predsedstvu italijanske vlade, ki bi omogočilo manjšini naslavljanje vprašanj na centralne oblasti v Rimu. Veleposlanik Mirošič je sogovornici predstavil težak finančni položaj slovenskih manjšinskih medijev ter apeliral za rešitev. Mirošič je dejal, da moramo začeti čim prej delati na srečanju koordinacijskega odbora ministrov, ki bo letos potekalo v Sloveniji. Koordinacijski odbor ministrov predstavlja pomemben mehanizem krepitve dvostranskega in regionalnega sodelovanja ter mehanizem zaščite pravic manjšine. Veleposlanik Mirošič je predstavil problem postavitve plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ki imajo negativne učinke na okolje in zaskrbljenost Slo- venije glede okoljskih vplivov ter izpostavil problem motenja frekvenc s strani Italije, ki jih je potrebno odpraviti. Sogovornika sta govorila tudi o položaju v Jugovzhodni Evropi ter o evropski perspektivi celotne regije. Italija in Slovenija sta veliki zagovornici nadaljnje širitve integracije z državami regije in Turčijo, saj širitev integracije predstavlja širitev demokratičnih standardov in evropskih vrednot. Slovenija: zadovoljstvo SSk z novo vlado TRST - Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, izraža zadovoljstvo ob nastopu 10. vlade Republike Slovenije. Po držav-nozborskih volitvah se je tako zaključilo dolgo obdobje oblikovanja nove slovenske vlade. Z včerajšnjim uspešnim prisegom celotne ministrske sestave lahko tudi Slovenci v Italiji, skupaj z vsemi državljani Republike Slovenije, upamo na učinkovito delo za preseganje kriznih časov, piše v strankini izjavi. Slovenska skupnost že od svojega nastanka verjame v enotnost in sodelovanje pri oblikovanju učinkovitih politik za dvig splošne družbene blaginje, tako na ravni države kot na ravni narodne skupnosti. To je mogoče doseči z dobro voljo in državniško ter narodnostno zavestijo. V tem smislu SSk upa, da bo nova slovenska vlada pri svojem delu aktivno vključevala tudi Slovence izven meja Republike Slovenije in še enkrat izraža zadovoljstvo, da je vladna koalicija ohranila v vladni sestavi tudi ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovenska skupnost si nadeja, da bo mogoče v kratkem času vskladiti skupna stališča, ki od bliže zadevajo položaj Slovence v Italiji, še posebno kar se tiče izvajanja zakonske zaščite. Pri tem predstavlja eno temeljnih tem ravno začetek delovanja skupnega omizija pri italijanski vladi v Rimu. Slovenska skupnost izraža predsedniku vlade Janezu Janši in vsem ministrom vlade iskrene čestitke in želi uspešno ter učinkovito delo za prihodnost slovenske države in slovenskega naroda. gorica - Seja na pobudo SCVG Emil Komel »Dežela nas potiska v zelo težko situacijo« GORICA - Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel je spodbudil srečanje med organizacijami, ki delujejo v prostorih Kulturnega centra Bratuž. Srečanja so se udeležili Katoliško tiskovno društvo, center Bratuž, Fundacija Gorica, SSO Gorica, Zveza slovenske katoliške prosvete, športno združenje Olympia. Tema srečanja je bila odsev gospodarske krize italijanske in slovenske države na organiriziranost in na bodočnost goriških kulturnih sredin na Drevoredu 20. septembra. Mara Černic, predsednica centra Emil Komel, je izpostavila potrebo po skupnem zasledovanju dolgoročnih strukturnih rešitev za ustanove, kakor je glasbena šola. Glasbena šola in ŠZ Olympia nimata nobene možnosti, da bi lahko delovali kakor podjetji in da bi ustvarjali dobiček. Morata pa ciljati na čimboljše upravljanje tako da ojačita in večata kvaliteto storitev. Debata je izpostavila dve ključni ugotovitvi. Prva izhaja iz dejstva, da se morajo organizacije načrtno in brez odlašanja lotiti notranjega preustroja, da bodo lahko kos svojim nalogam. Druga ugotovitev pa je bila, da bo nostranji preustroj posameznih organizacij učinkovit in perspektiven samo, če bo manjšina v celoti preverila in premislila ter posamezno ovrednotila delovanje vsake organizacije. Na tak način bo uporaba javnih sredstev, naj bodo italijanska ali slovenska, najbolj učinkovita. Jasno je, da sedanji sistem delitve sredstev ni učinkovit in postopoma začenja biti krivičen, je bilo slišati na seji. »Nastop odbornika FJK Elia De Anne na deželni komisiji glede prispevkov za SSG in za Primorski dnevnik je še enkrat potrdil nepripravljenost deželne institucije, da seže v lastni proračun in po potrebi poveča finančno dotacijo slovenski manjšini. Odbornik govori o solidarnosti v okviru manjšine, ko sam potiska člane komisije v težke položaje. Za našo skupnost sta prav tako pomembna Primorski dnevnik in SSG. Težava je v tem, da če so sredstava vedno ista oz. če deželni odbornik uporablja vedno ena in ista sredstva za reševanje posameznih situacij se bo to odsevalo na druge strukture. Pred leti čeprav sta bili v finančnih težavah bodisi center Komel kakor tudi Goriška Mohorjeva družba, njima niso bila dodeljena nobena izredna sredstva prav zato, da ne bi oškodovali drugih«, piše v poročilu o seji. Zaključna ugotovitev je bila da, po notranji reorganizaciji struktur (ki je že v teku) katerokoli nižanje javnih prispevkov organizacijam manjšine se bo odsevalo v delovanju le-teh s posledičnim obubožanjem kulturne ponudbe v goriškem prostoru. anketa pd - O politiki v Sloveniji Razpoloženja žal nismo mogli izmeriti Mislite, da bo vladi Janeza Janše uspelo rešiti Slovenijo iz hude gospodarske krize, se je glasilo vprašanje naše najnovejše spletne ankete. Z njo smo hoteli izvedeti, kaj o političnem zasuku v Sloveniji menijo naši spletni bralci. Odziv je bil velik, najbrž tudi zato, ker so se zamejskim pridružili tudi mnogi naši bralci iz Slovenije, ki jih povolilni razplet neposredno zadeva. Žal, kot se je za občutljive teme v preteklosti že zgodilo, je bila včeraj naša spletna anketa - kljub varovalkam, ki jih vsebuje - manipulirana, saj se je v razmahu nekaj ur število glasov več kot podvojilo in sta dva strastna glasovalca (ali več) med sabo začela tekmovati, kdo bo uveljavil»svoj pogled«. Gre med drugim tudi za nespametno početje. Prvič zato, ker tovrstne ankete nimajo nobene statistične veljave, ker niso sestavljene na podlagi znanstveno obdelanih vzorcev, ampak so namenjene vsem; drugič pa zato, ker naši budni spletni ekipi tovrstne manipulacije - pa naj bodo še tako pre-finjene - ne morejo uiti. Dokler je bila anketa kolikor toliko verodostojna, je bil odgovor »da« v nekaj odstotni prednosti pred odgovorom »ne«. nemčija - Predavanja slovenskih razumnikov Na univerzi v Hamburgu se zanimajo za slovensko kulturo in zgodovino HAMBURG - Slovenski kulturni praznik so v Hamburgu obeležili na krajevni univerzi s predavanjem dr. Marije Juric Pahor Hoho Trieste / citta del mondo... - Trst med sanjami in travmo v prisotnosti številne publike, med katero sta bila tudi častna gosta mag. Marko Štucin, predstavnik veleposlaništva Republike Slovenije iz Berlina, in dr. Renata Sperandio, direktorica Italijanskega kulturnega inštituta. Hamburg s svojim pristaniščem predstavlja »vrata v svet« Zvezne republike Nemčije in je znan po svoji odprtosti in multikulturnosti. Univerza ponuja več kot 100 jezikov, že od petdesetih let dalje pa je tu zastopana tudi slovenščina. V zadnjih letih postaja Slovenija tudi na severu Nemčije čedalje bolj zanimiva. K temu so pripomogla številna znanstvena in kulturna srečanja in gostovanja. Središče in motor prireditev je lektorat slovenščine na hamburški univerzi z lektorico Moniko Pemič. Najobsežnejši sklop prireditev, ki se pod naslovom Poteki meje. Slovenija in Italija v hamburškem dialogu odvija od začetka leta 2011, je doživel svoj višek prav na slovenski kulturni praznik s predavanjem dr. Juric Pahorj z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V svojem predavanju o Trstu je predavateljica s pomočjo literarnih in drugih besedil pokazala, kako se v »obmejnih območjih«, na limini, v tem, kar je potlačeno, v razbitinah in razpokah, skriva travmatična zgodovina mesta in njegovih ljudi. Hkrati pa je avtorica v besedilih, ki jih večinoma zaznamuje čas fašizma in nacizma, našla tudi vrsto impulzov v smeri preseganja individualnih in kolektivnih (sa-mo)omejenosti. Njeno predavanje je bilo trinajsto v sklopu obsežnega programa interdisciplinarno zasnovanih predavanj o širšem kulturološkem kontekstu meje in preseganju le-te. Tedensko so ham-burški publiki predavali strokovnjaki z različnih področij, med katerimi velja omeniti zgodovinarko dr. Marto Ver-ginella, avtorico odmevne knjige Me- V Hamburgu je govoril tudi tržaški pisatelj Boris Pahor (desno na sliki) ja drugih, ki je v pogovoru s hambur-škim profesorjem vzhodnoevropske zgodovine Frankom Golczewskim orisala slovensko-italijansko mejo nekdaj in danes. Publika je z zanimanjem prisluhnila tudi predavanju umetnostne zgodovinarke Monike Pemič o slovenskih arhitekturnih sledovih v italijanskih mestih. Ilustracijo in vizualno nadgradnjo dialoga pa je pomenil dokumentarni film o Soči Trenutek reke avtoric Anje Medved in Nadje Velušček, pred katerim je o dokumentarcih z meje predavala romanistka Stephanie Neu. Prav film, posvečen reki Soči in njeni simbolni vrednosti tako v slovenskem kot italijanskem kulturnem prostoru, je preko političnih meja odprl pogled na bistvene probleme skupnih dobrin ljudi tostran in onstran meje, njihove skupne odgovornosti zanje in spodbudil živahen dialog med publiko. Sklop predavanj so spremljali nastopi znanih kulturnikov in literatov z obmejnega področja. Ni naključje, da je dialog odprl nastop Borisa Pahorja. Pahor - legenda obmejnega prostora - je hkrati tudi zgled vsem, ki si v medsebojnem dialogu prizadevajo presegati zamejenost mišljenja. Borisu Pahorju so sledili režiser Paolo Tomasseli s predstavitvijo lastnega filma Velma, Italia nostra z razstavo in simpozijem o starem tržaškem pristanišču ter pisatelj Claudio Magris. Vsi ti dogodki služijo povezovanju ljudi, ki si prizadevajo za utrjevanje vezi z matično domovino in z zamejstvom ter hkrati odpirajo priložnosti za nova sodelovanja, s katerimi se slovenska znanost in kultura umeščata v širši evropski kontekst. Projekt spremlja tudi spletna stran http://www.slowenisch-lernen.uni-hamburg.de/grenzverlaeufe, na kateri je najti podrobnejše informacije o posameznih prireditvah, hkrati pa so na njej navedeni tudi številni sponzorji, ki so program omogočili in ki na svoj način pričajo, da je mogoče sodelovati preko meja. (pm) / DNEVNE NOVICE Nedelja, 12. februarja 2012 21 helsinki - Predsedniki držav na srečanju skupine Arraiolos Napolitano: Italija ni Grčija, varčevanje se bo obneslo Slovenski predsednik Danilo Türk za strpen in civiliziran dialog v Evropski uniji HELSINKI - Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je ob robu srečanja predsednikov držav skupine Arraiolos dejal, da varčevalni ukrepi za Italijo sicer predstavljajo hudo žrtvovanje, a da druge alternative ni. Italija vsekakor ni Grčija, varčevalni ukrepi se bodo na koncu obnesli, je prepričan predsednik, ki je znova pohvalil delo vlade predsednika Maria Montija. Napolitano je pozval k duhu solidarnosti s strani držav, ki jim gre finančno bolje. Slovenski predsednik Danilo Türk se je v okviru srečanja skupine Arraiolos udeležil dveh plenarnih zasedanj, enega o boju proti diskriminaciji in drugega o evropskem južnem sosedstvu. Z ostalimi udeleženci je nato nastopil še na sklepni novinarski konferenci srečanja in tako zaključil delovni obisk na Finskem. Poleg slovenskega predsednika in gostiteljice, finske predsednice Tarje Halonen, so se novinarske konference ob koncu tokratnega srečanja skupine Arraiolos udeležili še predsedniki Avstrije, Italije, Latvije, Madžarske, Nemčije in Portugalske. Predsednik Türk je na novinarski konferenci ocenil, da ima EU mnogo razlogov, da se trenutno ukvarja predvsem s svojimi notranjimi problemi, obenem pa se je zahvalil finski kolegici, ker jim je ponudila priložnost, da se posvetijo tudi vprašanjem, kot so odnos EU do globalnega okolja in do nekaterih problemov, povezanih z njenim neposrednim sosedstvom, pa tudi potrebi po krepitvi strpnega in civiliziranega političnega dialoga znotraj EU. Glavna tema dvodnevnega srečanja osmih predsednikov v Helsinkih je bila sicer vendarle dolžniška kriza območja z evrom. Nemški predsednik Christian Wulff je na novinarski konferenci dejal, da ni boljše alternative od paketa dodatnih varčevalnih ukrepov, ki ga te dni potrjujejo v Grčiji. Portugalski predsednik Anibal Cava-co Silva pa je evropske voditelje pozval, naj se prenehajo osredotočati le na finančno krizo evrskega območja in se bolj posvetijo drugim vprašanjem. Po njegovem se mora EU otresti besede kriza, da bi se lahko lotila izzivov, kot so podnebne spremembe, pogajanja v Dohi, inovacije in energetska varnost. Türk se je udeležil tudi plenarnega zasedanja na temo Evropsko južno sosedstvo, kjer je nastopil kot uvodni panelist in v svojem nastopu spregovoril o arabski pomladi. Kot je ocenil, mora EU ostati potrpežljiva in se ne vmešavati v notranje procese v arabskih državah, ampak nadaljevati z načelno podporo demokratizaciji in s pripravljenostjo na dialog z vsemi, ki spoštujejo demokratična pravila v teh državah. Predsednik Slovenije je spomnil tudi na trenutne razmere v Siriji in neuspeh Varnostnega sveta ZN, da sprejme ustrezno resolucijo o tem vprašanju. EU bi morala po njegovem mnenju v teh razmerah nadaljevati s podporo Arabski ligi in podpreti zadnji predlog generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona za skupno misijo Združenih narodov in Arabske lige. V petek popoldne se je Türk udeležil plenarnega zasedanja na temo Strpnost in boj proti diskriminaciji, na katerem je poudaril, da v razpravi o etnični raznovrstnosti, imigracijah in podobnih vprašanjih potrebujemo boljši politični jezik, zavračanje ekstremizmov in zavračanje vsiljevanja ekstremističnih parol v glavni del politike. V petek zvečer se je predsednik skupaj s soprogo Barbaro Miklič Türk udeležil večerje, ki jo je priredila Ha-lonenova in na kateri je udeležencem srečanja predstavila svojega naslednika, novoizvoljenega finskega predsednika Saulija Niinistöja. (STA) Skupinska slika predsednikov držav s soprogami, ki so se udeležili srečanja v Helsinkiju ansa slovenija Ministri so že na delu LJUBLJANA - Potem, ko se je v petek zvečer, le dobri dve uri po izvolitvi , nova slovenska vlada Janeza Janše sestala na ustanovni seji in sprejela že nekaj kadrovskih odločitev, je večina ministrov prevzela posle od dosedanjih ministrov. Primopredaje se bodo nadaljevale tudi jutri. Aleš Zalar, ki je opravljal funkcijo notranjega ministra, je posle predal svojemu nasledniku Vinku Go-renaku. Zalar je izrazil željo, da bi se delo nadaljevalo na dosedanji način, po njegovih besedah torej profesionalno in predano, Gorenak pa je dejal, da sta primopredajo opravila korektno. Kot sta pojasnila, na primopredaji nista govorila o tožilstvu, ki je po novem pod pristojnostjo notranjega ministrstva, prav tako ne o imenovanju Harija Furlana na mesto vodje specializiranega tožilstva. slabo vreme - Kaos na rimskem letališču Fiumicino Sneg ohromil južno in srednjo Italijo Snežne nevite v Srbiji, Bosni ijn na Hrvaškem RIM - Italijansko glavno mesto je včeraj doživelo najmočnejše sneženje od 80. let prejšnjega stoletja, ki neprekinjeno traja že od petka popoldne in je v triinpolmilijonski metropoli povzročilo pravi kaos. Ponoči se mu je pridružil še ledeni vihar. Cestni promet je v veliki meri blokiran, rimsko obvoznico so iz varnostnih razlogov zaprli za več ur. Kaos je zavladal tudi na letališču Fiumicino. Tu so morali odpovedati okoli 60 letov, od tega 20 že v petek zvečer, zaradi česar je moralo okoli 2000 potnikov noč preživeti na letališču. Poleg tega so zaprli letališči Rimini in Alghero na Sardiniji, po vsej srednji in južni Italiji je močno oviran železniški promet. Iz Hrvaške, Srbije, BiH in Črne gore so včeraj poročali o obilnem sneženju, ki je območje zajelo v petek in povzroča vrsto težav v prometu in oskrbi z elektriko. Še posebej hudo je v Črni gori, od koder poročajo o za to državo rekordno debeli snežni odeji in popolnem prometnem kolapsu .Pod-gorico od včeraj prekriva plast snega, visoka dobrega pol metra, kar je za to mesto rekord zadnjih več kot 60 let. Prometa v črnogorski prestolnici praktično ni, drugod po državi ni kaj drugače oziroma je še slabše, saj višina snega v večini črnogorskih mest presega en meter. Oblasti razmišljajo o razglasitvi izrednih razmer. Promet na večini magistralnih in regionalnih cest v Črni gori je prepovedan, avtobusi iz Podgorice vozijo le do Danilovgrada in Nikšica, pa še to le v omejenem obsegu in z zamudami. Železniški promet med Podgorico in Ko- Desno rimski Kolosej pod snežno nevihto, spodaj pa posnetka iz zasnežene srednje Italije ansa lašinom je zaradi snežnega plazu prekinjen, podgoriško letališče ne deluje. Po celotni Črni gori medtem še naprej pada sneg, ki ga meteorologi napovedujejo tudi za prihodnje dni. Nov ciklon naj bi na primer na območju Nikšica in Cetinj prinesel še do enega metra novega snega. Tudi v Pod-gorici naj bi se snežna odeja še občutno odebelila. O snegu in prometnem kaosu medtem poročajo tudi iz Srbije, Hrvaške in BiH. Tako cestni kot železniški promet sta v vseh državah močno ovirana. Snežni viharji, ki so začeli po območju pustošiti v petek zvečer, naj bi se nadaljevali vsaj še do jutri. (STA) 22 Nedelja, 12. februarja 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Sveti Valentin 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 »Naš jezik je glas naše duše« -osrednja Prešernova proslava iz Čedada, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Aktualno: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Variete: Easy Driver 10.00 Variete: Linea verde Orizzonti 10.30 Variete: A Sua immagine 10.55 Sv. maša in Angelus 12.20 Variete: Linea verde 13.30 Dnevnik, vremenska napoved in Focus 14.00 Variete: Do-menica in... L'Arena 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Igra: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.30 Nan.: Il generale dei briganti 23.25 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Speciale Tg1 Rai Due 21.00 Nan.: NCIS (i. Pauley Perrette) 21.45 Nan.: Charlie's Angels 22.35 Sport: La Domenica Sportiva ^ Rai Tre nik 23.50 Show: Lilit - In un mondo mi-gliore (v. D. Villa) 0.50 Dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.40 Dnevnik 7.30 Nan.: Zorro 8.40 Dok.: Gargano 9.10 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.0013.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Dok.: Donnavventura 15.05 Film: Prossima fer-mata - Paradiso (fant., ZDA, '91, r. A. Brooks) 17.00 Film: Walker Texas Ranger: La strada della vendetta (pust., ZDA, '94, r. J. Coppoletta, i. C. Norris, C. Gilyard) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: L'album di Tempesta d'amore 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.30 Variete: Lam-pi di genio in Tv 7.00 Risanke: Cartoon Magic 9.00 Nan.: Grachi 9.25 Nan.: Victorious 10.10 Rubrika: Ragazzi c'e Voyager! 10.50 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Talk show: Quelli che aspettano... 15.40 Variete: Quelli che il calcio 17.05 Dnevnik L.I.S. 17.10 Šport: Rai Sport - Stadio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 19.35 Nan.: Lasko 20.30 Dnevnik 21.30 Film: Poseidon (akc., ZDA, '06, r. W. Petersen, i. J. Lucas, K. Russell) 23.40 Resnič. show: Matrimoni all'italiana Canale S 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Nan.: Finalmente soli 10.30 Film: Romantici equivoci (kom., ZDA, '97, r. G.G. Caron, i. J. Aniston, K. Bacon) 12.45 13.40, 5.00 Resnič. show: Grande Fratello 12 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Film: Un avvocato per papa (kom., Nem., '06, r. Y. Spirandel-li, i. F. Karl, A.K. Kramer) 16.05 Variete: Domenica Cinque (v. F. Panicucci) 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.00 Show: Paperissima Sprint 21.30 Nan.: Cen-toVetrine 23.30 Aktualno: Terra! 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 7.00 Dok.: La grande vallata 7.55 Film: Qualcuno verra (dram., ZDA, '59) 10.05 Nan.: Kingdom 10.55 Aktualno: Tgr EstO-vest 11.15 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in Tg3 Persone 12.25 1.00 Tele-Camere 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Il Capitale di Philippe Da-verio 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2h (v. L. Annunziata) 15.05 Dok.: Alle falde del Kilimangiaro 17.55 Igra: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 7.00 Nan.: Fantaghiro 4 7.40 11.25 Risanke 10.55 Nan.: Power Rangers Samurai 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: Le isole dei pirati (pust., Avstral., '03, r. G. Brown, i. R. Jasek) 17.55 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Tutti pazzi per Mary (kom., ZDA, '98, r. B. Farrelly, P. Farrelly, i. C. Diaz, B. Stiller) 21.30 Variete: Chiambretti Sunday Show - La muzika sta cambiando 0.20 Šport: Controcampo - Linea notte 1.35 Variete: Poker1mania ^ Tele 4 21.30 Aktualno: Presadiretta (v. Riccar-do Iacona) 23.35 Dnevnik in deželni dnev- 7.30 Dok.: Piccola grande Italia 8.00 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Dok.: Luoghi magi-ci della Terra 9.00 Variete: Mukko Pallino 9.30 Nad.: Maria Maria 10.25 22.20 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 10.55 Rotocalco ADNKronos 12.101.00 Šport: Ski magazi- ne 12.35 Dok.: Borgo Italia 13.50 Aktualno: L'aromista 14.00 Variete: Contile Juste 14.15 Variete: A tambur battente 15.40 Film: The incredible Mrs Ritchie (dram., r. P. Johansson, i. G. Rowlands, K. Zegers, B. James) 17.15 Videomotori 17.30 Risanke 19.30 Variete: 80 nostalgia 20.00 Aktualno: Salus Tv 20.15 Aktualno: Musa Tv 20.50 Dok.: Castelli e manieri 21.00 Dnevnik 21.15 Šport: Pallanuoto Trieste - Pallanuoto Como nuoto 23.00 Dnevnik 23.15 Film: La vita e bella (It., '43, r. C.L. Bragaglia, i. A. Magnani, A. Rabagliati, M. Mercader) La l Koper 12.00 Dnevni program 12.15SP v alpskem smučanju: slalom (ž), 1. vožnja 12.45 SP v alpskem smučanju: slalom (ž), 2. vožnja 13.35 Avtomobilizem 14.00 Čez-mejna Tv - deželne vesti 14.15 Vsedanes -svet 14.30 Tednik 15.00 »Q« - Trendovska oddaja 15.45 Sredozemlje 16.15 Eno življenje, ena zgodba 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod -Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd.: Poti nemogočega 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Alpe Jadran 23.00 Glasb. odd.: Slowind 0.15 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 10.00 Film: Copacabana Palace (kom., It., '63, r. Steno, i. W. Chiari, P. Ferrari) 11.45 Aktualno: Ti ci porto io 13.30 Dnevnik 14.05 Rubrika: I menu di Benedetta 15.05 Film: The Eddie Chapman Story - Agli ordini del Fuhrer e al servizio di sua maesta (voh., Fr./V.B., '66, r. T. Young, i. Y. Brynner) 17.40 Talk show: MAMMA-mia che domenica 19.00 Variete: The Show Must Go Off Domenica (v. S. Dandini) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: Uomini che odiano le donne (triler, Dan./Švedska, '09, r. N.A. Oplev, i. M. Nyqvist, N. Rapace) 0.20 Dnevnik 0.30 Film: Novecento Atto I (dram., It., '76, r. B. Bertolucci, R. DeNiro, G. Depardieu) 3.35 Aktualno: Bookstore (v. A. Elkann) (T Slovenija 1 6.30 Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture (pon.) 7.00 Risanke, risane in igrane nanizanke za otroke 10.50 Prisluhnimo tišini: Kultura gluhih 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! (pon.) 15.15 Prvi in drugi 15.30 23.35 Slovenski magazin, mozaična oddaja 16.00 Dok. serija: Z Bruceom Parryjem po Ama-zoniji 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Mini serija: Šiviljstvo Fontana 21.50 Točke poti - portret slikarja Milana Pajka 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Ars 360 23.20 Kratki igr. film: Literatura v gibanju 0.00 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti (pon.) 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.20 Infokanal |r Slovenija 2 7.10 Skozi čas (pon.) 7.20 Globus (pon.) 7.55 Alpsko smučanje: SP, superkombina-cija (M), prenos iz Sočija 9.4012.35 Alpsko smučanje: SP, slalom (Ž), prenos iz Soldeuja 10.50 Alpsko smučanje: SP, slalom (M) za superkombinacijo, prenos iz Sočija 12.00 Podelitev Bloudkovih priznanj, reportaža 13.30 Nordijsko smučanje: SP, skoki (Ž), prenos z Ljubnega 15.30 Nordijsko smučanje: SP, skoki, prenos iz Willingena 16.25 Biatlon: SP, mešane štafete, posnetek iz Kon-tiolahtija 17.50 Londonski vrtiljak 18.20 Športni izziv (pon.) 18.55 Rokomet: Liga prvakinj, Buducnost - Krim, prenos iz Podgorice 20.30 Žrebanje lota 20.40 Nad.: Mali širni svet 21.30 Dok. odd.: New dimension 22.05 Dok. odd.: Stalna vojska 23.25 Tv igra AGRFT: Žiga Virc - Naša demokracija (pon.) 0.20 Zabavni infokanal Slovenija 3 6.05 21.30 Žarišče 7.30 11.25 Svet v besedi in sliki 8.40 Kronika 9.3015.05, 23.00 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.10 18.15 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 14.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs1 19.00 TV Dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 21.05 Tedenski izbor iz DZ 6.30 Tv prodaja 7.00 10.05 Risane serije 9.40 Otr. zab. odd.: Tv Čira Čara 10.35 Nan.: Talenti v belem 11.25 Nan.: Razočarane gospodinje 12.15 Nan.: Dobra mačka 12.45 Film: Kvartopirka (ZDA) 14.25 Kuharska serija: Kuhajmo po domače 14.55 Resn. serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 15.25 Resn. serija: Ljubezen ali denar 16.20 Resn. serija: Boš res oblekla tole? 16.55 Film: Vrnitev v Plavo laguno (ZDA) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Očka brez načrta (ZDA) 22.15 Film: Princ plime (ZDA) 0.45 Film: Lepotica v rožnatem (ZDA) 2.40 24UR, Novice 3.40 Nočna panorama A Kanal A 7.50 Tv prodaja 8.05 Nan.: Robinson Crusoe 8.55 Nan.: 10 razlogov, zakaj te sovražim 9.20 Film: Razpoke v jezu (ZDA) 11.00 ŠKL, mladinska oddaja 11.55 Nora Pazi, kamera! (zab. serija) 12.25 Nan.: Brata 12.50 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 13.15 Nan.: Gorski reševalci 14.15 Film: Hotel mama (ZDA) 15.50 Film: Šola snow-boarda (ZDA) 17.30 23.45 Fantastična Be-ekmana (resnič. serija) 18.00 Naj reklame (zab. odd.) 18.30 Magazin Lige prvakov 19.05 ŠKL (mlad. odd.) 20.00 Film: Agent na begu (ZDA) 21.55 Film: Hudičevo jezero (ZDA) 0.15 Nan.: Terminator 1.05 Raziskovalni junaki (anim. serija) 1.35 Love Tv 3.35 Nočna ptica RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: BRITHNI BE-NO, Gregor Geč; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Pogovor z dr. Zoranom Božičem o poetiki Franceta Prešerna; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Naš jezik je glas naše duše - osrednja Prešernova proslava iz Čedada; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.0014.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večno-zelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Classici Italiani; 15.00-17.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evro-radijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica no-ster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Pred vami je naporen teden. Odveč vam bo vsak napor. Veliko boste razmišljali in sanjarili, že naslednji hip pa boste zaradi slabe vesti hoteli opraviti vse nakopičeno delo. m^l BIK 21.4.-20.5.: Na delovnem mestu ste na preizkušnji. Nadrejeni od vas veliko pričakujejo, prav tako si marsikaj želite tudi vi. Ljubezen: čustva se umirjajo. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Čeprav vas razganja od čustev, vam bo uspelo vse stvari mirno urediti. Dovolj ste pametni, da veste, kako po ovinku priti do želenega cilja. RAK 22.6.-22.7.: Težave na «« delovnem mestu vas bodo obremenjevale tudi v prihodnjih dneh. Odločitve, pred katerimi stojite, vam bodo dale misliti, čeprav so se vam še pred časom zdele preproste. y^ LEV 23.7.-23.8.: Ste v zelo (^^r romantičnem obdobju. Vse vaše misli se večino časa vrtijo okoli partnerja. Pričarati boste znali prekrasne trenutke v dvoje. DEVICA 24.8.-22.9.: Kljub obi-^^ lici dela boste ohranili vedrino in nasmešek na obrazu. V družbi boste imeli glavno besedo. Ljudem bo od vas prijetno zaradi vaše iskrenosti in odprtosti. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Vaše ^ ^ srce je polno veselja in radosti. Ze dolgo se niste počutili tako dobro. Pred vami se odpira nov svet in vam prinaša veliko lepih občutij. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Čeprav boste zaposleni od jutra do večera, vam energije ne bo manjkalo. Znali boste izrabiti vsako minuto. Pri delu boste ustvarjalni in ino-vativni. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Polni boste topline. S partnerjem se boste odlično razumeli, kar vam bo dajalo dovolj moči za vsakdanje spopade na delovnem mestu in drugod. Pred vami je uspešen teden. Ker boste zelo dober pogajalec, vam bo uspelo ljudi prepričati o svojem prav, hkrati pa boste poskrbeli, da bodo dogovori upoštevali tudi njihove želje. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Vaše družabno življenje bo prihodnji teden zelo razgibano. Srečevali se boste z najrazličnejšimi ljudmi in vsakdo vam bo povedal veliko zanimivega. RIBI 20.2.-20.3.: Preobremenjeni ste z vsakdanjimi skrbmi, kar ni všeč vašemu svobodomiselnemu in sanjaškemu duhu. Vsaj ob večerih vzemite v roko kakšno dobro knjigo in se prepustite domišljiji. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 12. februarja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.20 Tv Kocka: Senjam beneške piesmi 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 7.30 Dnevnik L.I.S. 8.00 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: I Tg della Storia 9.30 Dnevnik Flash 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La pro-va del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Dnevnik Focus 14.10 Variete: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik -Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.40 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Il generale dei briganti 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.05 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.45 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due ^ Rai Tre 21.05 Film: Il mondo dei replicanti (fant., ZDA, '09, r. J. Mostow, i. B. Willis) 22.40 Film: Banlieue (akc., Fr., '04, r. P. Morel) 0.00 NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (11. februarja 2012) Vodoravno: Salomon, tipkar, prvina, etiketa, errata, realec, Mikojan, Reed, vrednote, Ita, A. V., Sanderson, iver, nula, Isa, Este, Bor, K. K., adoracija, tiskovina, Ra, trenerka, Titano, K. A., Pevma, rman, Salvador Dalí, Arsene, to, Sadat, Ankara, editor, ardit, tenorist, oje, Anar, Mia, rak; na sliki: Pevma. Nočni in deželni dnevnik vremenska napoved 1.05 Aktualno: Fuori orario Cose (mai) viste (J Rete 4 6.45 Dnevnik 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS Roma - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Benessere - Il ritratto della salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Il commissario Cordier - Ore disperate (krim., Fr., '04) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Tewas Ranger 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.20 Resničnostni show: L'isola dei famosi 9 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Aktualno: Cerimonia d'inaugurazione dell'An-no Giudiziario della Corte dei Conti 12.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.55 Nan.: Hawaii Squadra Cinque Zero 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Resničnostni show: L'isola dei famosi 9 (v. V. Luxuria) 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager - indagare per conoscere (v. R. Giacobbo) 23.10 Dnevnik 23.25 Nan.: L'ispettore Co-liandro 1.15 Dnevnik Parlament 1.30 Aktualno: Sorgente di vita 6.00 Dnevnik7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongior-no Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Talk show: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo&Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ri-dere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Film: La battaglia dei tre regni (vojna, Kit., '08,r. J. Woo) 0.05 Film: Seta (dram., Kan./It., '07, r. F. Girard, i. K. Knight-ley)1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resn. show: Grande Fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uo-mini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.30 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hun-ziker) 21.10 Resnič. show: Grande Fratel-lo 12 (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Risanka: Dragon Ball 15.30 Nan.: Camera Cafe ristretto, sledi Camera Cafe 16.20 Nan.: The Middle 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 19.50 Risanka: Simpsonovi 20.20 Nan.: CSI: Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - New York ruckftiirTW: EniGmi^a M mW p. ' j' ' Wi 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 15.30, 19.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.00 14.05 Dok.: Italia da scoprire 8.50 Dok.: La Cina Imperiale - Beising e Xian 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Nan.: The F.B.1.12.35 Dok.: Monte-fiore Conca 13.00 Variete: Videomotori 13.15 Dok.: Castelli e manieri 13.30 Dnevnik 14.35 Aktualno: Mukko Pallino 16.00 Šport: Ski magazine 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.30 Dnevnik 20.00 Variete: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Šport: Sportivamente 22.00 Košarka: Pallacane-stro Trieste - Pallacanestro Consum.it Siena 23.32 Nočni dnevnik 23.55 Koncert: Vo-ci dal Ghetto La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Gospod.: L'aria che tira 12.30 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: Halifax 16.15 Dok.: Atlantide 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.20 1.30 Variete: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Aktualno: InnovatiON 0.20 Dnevnik 0.30 Aktualno: (ah)iPiroso (t Slovenija 1 6.10 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 18.20 Risanke 10.40 Iz popotne torbe (pon.) 11.00 Igr. nan.: Polna hiša živali (pon.) 11.30 Sprehodi v naravo 12.00 15.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Slovenski magazin (pon.) 13.55 Na lepše (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Prvi in drugi (pon.) 16.00 Točke poti - portret slikarja Milana Pajka (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 0.55 Duhovni utrip 17.40 Pogled na... 17.55 Nan.: Se zgodi -Yorki 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.05 Platforma: Stanovanje po meri človeka 23.35 Kratki igr. film: Literatura v gibanju 23.45 Glasbeni večer 1.10 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.25 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 23.25 Zabavni infokanal 10.50 Dobro jutro (pon.) 13.35 Dok.: Guča - srce Balkana (pon.) 14.15 Dok. odd.: Dojenček na spletu (pon.) 15.15 Sobotno popoldne (pon.) 16.30 Hum. nan.: Pri Pearsonovih 16.50 Ars 360 (pon.) 17.00 Črno-beli časi (pon.) 17.20 Dober dan, Koroška (pon.) 17.55 Smučarska odd.: Gremo na smuči 18.25 Izob. dok. serija: Od njive do mize 19.00 22.35 Peklenski izbor 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Dok. odd.: Dediščina Evrope 21.15 Marij Kogoj: Črne maske (kako je bilo) Impromptu, oddaja o umetnosti glasbe in plesa 21.50 Carmen - Balet SNG Opera in balet Ljubljana {p Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.00 10.30, 12.30, 16.00 Poročila Tvs1 11.05 20.40 Na tretjem... 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 14.05 Tedenski pregled kronike 17.00 Tedenski napovednik 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Tednik (pon.) Koper pop Pop TV 6.30 8.50, 10.05, 11.35 Tv prodaja 7.00 16.45, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.55 14.00 Nad.: Pola 9.05 Resnič. serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 9.35 Resnič. serija: Ko pospravlja Kim 10.35 Dok. serija: Preobrazba doma 12.05 17.50 Nad.: La-rina izbira 13.00 24UR ob enih 14.55 Nad.: Moji dve ljubezni 15.50 Nad.: Eva luna 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film 21.45 24UR zvečer 22.20 Nan.: Nepremagljivi dvojec 23.15 Nan.: Zvit in prebrisan 0.10 Nan.: Nevarna igra 1.10 24UR (pon.) 2.10 Nočna panorama Kanal A 7.10 Ninja želve (sinh. ris. serija) 7.35 Svet, povečava 8.00 Magazin Lige prvakov (pon.) 8.30 Družina za umret (hum. nan.) 9.00 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.25 15.45 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.5016.10 Nan.: Teksaški mož postave (pon.) 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Newyorški gasilci (pon.) 12.55 Tv prodaja 13.55 Film: Vrnitev v Plavo laguno (ZDA) 17.05 Nan.: Na kraju zločina: New York 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Daleč od oči (ZDA) 22.15 Nan.: Kriva pota (ZDA) 23.10 Film: Solaris (ZDA) 1.00 Top Gear (avtomob. serija) 2.00 Love TV 4.00 Nočna ptica 23.00 Film: Nickname: Enigmista (srh., ZDA'05, r. J. Wadlow, i. J. Morris) 0.45 Show: Aspettando Oktagon Thaiboxerma- 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.30 Glasb. odd.: Slowind 16.00 Vesolje je 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.25 Športna mreža 18.20 23.15 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Mala Nell 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisio-ne Magazin - pripravila Laura Vianello 21.00 Meridiani - aktualna tema 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.50 Čezmejna Tv - TDD RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Alenka Florenin in Marko San-cin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor z dr. Zoranom Božičem o poetiki Franceta Prešerna (Ines Ška-bar); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Drago Jančar - To noč sem jo videl - 5. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica s koncerta tria Renata Chicca; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballan-do con Casadei; 13.40 Anteprima classifi-ca; 14.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.30-22.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.45 Koledar prireditev; 9.05, 11.00 Ime tedna; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Twit na i; 17.10 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Cederama; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 12. februarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Milan do zmage v zadnjih petnajstih minutah Udinese izgubil že dobljeno tekmo Udinese - Milan 1:2 (1:0) Strelci: v 19. Di Natale; 32.dp Maxi Lopez, 40.dp El Shaarawy. Udinese (4-4-2): Handanovič; Benatia, Danilo, Domizzi, Basta; Isla (16.dp Pasqua-le), Pazienza (43.dp Torje), Fernandes, Armero; Abdi, Di Natale (31.dp Floro Flores). Trener: Guidolin. Milan (4-4-2): Amelia; Abate, Mexes, Thiago silva, Mesbah; Emanuelson, Ambro-sini, Nocerino (21.dp Maxi Lopez), Seedorf; El Shaarawy, Robinho (43.dp Bonera). Trener: Allegri. Verjetno se bodo v taboru Udineseja še dolgo spraševali, kako so lahko izgubili včerajšnji dvoboj proti Milanu. Guidolinovo moštvo je bilo 70 minut gospodar tekme, povsem onesposobilo je res skromni Milan, nato pa naredil dve usodni napaki, ki so ga stale prvega mesta na lestvici, ki so ga Di Natale in soigralci skoraj eno uro imeli v žepu. V prvih 15 minutah je nekoliko bolj pritiskal Udinese, a razen nekaj kotov ni bila Gui-dolinova ekipa nikoli nevarna. Kmalu zatem pa je prišlo do spremembe rezultata. Di Natale je podal Fernandesu, ki mu je žogo nemudoma vrnil, napadalec Udineseja je streljal in Thiago Silva je z odločilnim dotikom presenetil Amelio, ki je bil brez moči. Di Natale je tako vnovič dokazal, da sta mu stadion Friuli in Milan posebno po godu. Na domačem stadionu je bil namreč Toto' v tej sezoni uspešen na vsaki tekmi razen proti Juven-tusu, proti Milanu pa je bil to že šesti zadetek v zadnjih sedmih nastopih. Udinese je tudi v nadaljevanju polčasa imel več od igre. Na sredini je bil zelo organiziran, obramba pa ni imela težav proti Milanovi dvojici napadalcev. Še kako se je poznala odsotnost Ibrahimovi-ca. V obrambi so igralci Udineseja zapirali vsako nastalo špranjo, a tudi Milan jim je pomagal z zelo počasno igro. Slika se ni bistveno spremenila v drugem polčasu: po poškodbi Isle in vstopu Pasqualeja se slika ni spremenila, odločilna pa je bila Allegrijeva odločitev, da Nocerina zamenja z Maxijem Lopezom. Domača ekipa je zamudila dve priložnosti, najprej z Armerom (preveč se je obotavljal in omogočil Mesbahu, da je posegel) nato z Domizzijem (Amelia rešil). Tudi strel Dani- Di Natalejev sedemnajsti gol v prvenstvu ni bil dovolj niti za točko ansa la je Amelia vrhunsko dvignil nad prečko; ob takem pritisku domače ekipe pa si nihče pričakoval, da bo Milan izenačil. El Shaarawy je pobegnil na levem pasu in streljal, Handa-novič je le odbil, a na noge Maxija Lopeza, ki ni imel težav zadeti. Gol je pretresel domače igralce. Zapustila jih je samozavest in Danilo je minuto kasneje rešil žogo na gol črti. Po priložnosti za Armera je bil znova usoden protinapad. Protagonista sta bila enaka, a v obratnih vlogah. Na desnem pasu je pobegnil Maxi Lopez in podal do El Shaarawyja, ki je Han-danoviča ukanil s strelom proti bližnji vratnici. Zadnjo priložnost je imel Abdi v 91. minuti: Amelia je znova uspešno posegel. Bergonzi je po štirih minutah podaljška trikrat zažvižgal in igralci Udineseja so morali prvič v sezoni sklonjenih glav zapustiti Friuli, ne da bi povsem jasno razumeli, kako je do poraza sploh prišlo. (I.F.) Večerni izid: Cagliari - Palermo 2:1 (0:0). Strelci: Pinilla (C) v 56., Dessena (C) v 81. in Hernadez (11.m) v 83. min. Lestvica Milan 23 14 5 4 45:20 47 Juventus 21 12 9 0 33:13 45 Lazio 23 12 6 5 37:24 42 Udinese 23 12 5 6 34:22 41 Inter 22 11 3 8 34:29 36 Roma 22 10 5 7 36:26 35 Napoli 22 7 10 5 36:24 31 Palermo 23 9 4 10 33:34 31 Genoa 21 9 3 9 31:38 30 Cagliari 23 7 9 7 22:24 30 Fiorentina 21 7 7 7 23:19 28 Parma 21 7 6 8 27:34 27 Chievo 22 7 6 9 19:28 27 Catania 20 5 9 6 23:29 24 Atalanta (-6) 21 7 8 6 25:27 23 Bologna 21 5 7 9 18:26 22 Siena 20 4 8 9 21:22 20 Lecce 22 4 5 13 22:38 17 Cesena 22 4 4 14 15:34 16 Novara 22 2 7 13 19:42 13 DANES 15.00 Atalanta - Lecce, Catania - Genoa, Inter - Novara, jutri ob 20.45 Napoli - Chievo in Siena - Roma sneg Odpovedani tekmi v Parmi in Bologni Obilno sneženje, ki je zajelo srednjo Italjo, jo je spet zagodlo tudi poklicnim nogometašem. Zaradi snežnih padavin so že včeraj odpovedali dve današnji tekmi, med Bologno in Juventusom in Parmo in Fiorentino. Ti tekmi bi lahko morda odigrali 7. marca. Nekaj že prej odpovedanih tekem pa bodo odigrali v prihodnjih dneh. V sredo bodo tekme Parma - Juventus, Atalanta - Genoa (obe ob 18.00) in Cesena - Catania (ob 18.30). tenis Davis cup: znani trije četrtfinalisti FRIBOURG - Na dvobojih svetovne skupine Davisovega pokala so že znani trije četrtfinalisti. Branilci naslova Španci po igri dvojic vodjo proti Kazahstanu s 3:0, z enakim izidom pa so povedli Američani pri favorizirani Švici, potem ko sta v Fribourgu Mike Bryan in Mardy Fish premagala Rogerja Fe-dererja in Stanislasa Wawrin-ko.Američana sta bila na obračunu parov boljša s 4:6, 6:3, 6:3, 6:3, čeprav sta Fish in Bryan šele drugič v karieri zaigrala skupaj, sta bila boljša od olimpijskih zmagovalcev iz leta 2008. Napreodvala je tudi Češka. S 3:0 je izločila Italijo. Berdych in Ste-panek sta v igri dvojic s 6:3, 6:4, 6:2 premagala Braccialija in Staraceja. Zmago, vendar v evroafriški skupini, si je že zagotovila tudi Slovenija. Proti Danski je namreč po-vedla s 3:0. Izidi: Žemlja - Pless 6:0, 6:1, 6:4; Kavčič - Nielsen 6:2, 6:4, 6:4; Žemlja/Kavčič - Nielsen/Kromann 6:4, 6:7 (5), 6:4, 7:5. ROKOMET - Koprski Cimos in makedonski Metalurg iz Skopja so se v 8. krogu evropske lige prvakov (skupina C) v Kopru razšli z neodločenim izidom 22:22 (11:11). Koprčani so že vodili z 22:19! ODBOJKA - San Giustino je v 6. krogu povratnega dela A1-lige s 3:1 premagal v gosteh Romo volley. Slovenski tolkač Tine Urnaut je za San Giustino dosegel 18 točk, zelo zanesljiv je bil tudi v sprejemu. V Sloveniji, ženske: Branik - Nva Gorica 3:0, Vital - Luka Koper 1:3; moški: Go volley - Calcit 3:0, Galex -Salonit 0:3. KOŠARKA - A1-liga: Cremona - Solar Bologna 83:80. Za zmagovito Cremono je slovenski košarkar Marko Milič prispeval 22 točk. Liga ABA: Union Olimpija -Krka 79:81. PRESENEČENJE - V tekmi španske nogometne lige je Osasu-na s 3:2 premagala Barcelono. AFRIŠKI POKAL - Za 3. mesto: Mali - Gana 2:0. (1:0). Strelec: Diabete v 23. in 80. min. nogomet - Ob 14.30 Triestina - Latina Bodo sploh igrali? Zmrznjeno igrišče (in burja) bi lahko sodnika prisililo na preložitev Šele danes bomo zvedeli, ali bosta Triestina in Latina danes le stopili na igrišče. Točneje, ekipi bosta na igrišče tudi stopili, a sodnik bo moral presoditi, ali je igrišče v takem stanju, da je možno igrati. Če bo stanje igrišča podobno današnjemu bodo verjetno tekmo preložili, saj je teren popolnoma zmrznjen, silovita burja pa preprečuje, da bi žoga sploh mirovala. Vsekakor, ko bi sodnik odločil, da je treba tekmo odigrati, bodo razmere res skrajne. Galderisi si je igrišče ogledal včeraj in jasno rekel, da bi bilo nemogoče igrati, a razmere bi se lahko do danes spremenile. Tudi v tem tednu so se pri Trie-stini pripravljali brez prave kontinuitete, saj je bilo v določenih dneh nemogoče trenirati na odprtem. S takim mrazom so tudi poškodbe na dnevnem redu in tako bo danes odsoten še Tom-besi. Allegretti ima še težave z gležnjem, vendar bo znova stisnil zobe, saj ga ekipa potrebuje. Še bodo odsotni DAm-brosio, Mattielig in Pinares (poškodovani) ter Thomassen (kaznovan), Ros-setti pa ima zelo kratko avtonomijo in bi lahko vstopil le v drugem polčasu. Tudi zaradi tega bi bila preložitev današnjega dvoboja kar dobrodošla. Za Triestino je današnja tekma zelo po- membna v boju za obstanek, saj ima Latina na lestvici štiri točke manj od Trža-čanov (a ta zaostanek bi se lahko zmanjšal naslednji teden, ko naj bi Tržačanom odvzeli nekaj točk na lestvici zaradi neizpolnjenih plačil igralcem). Z zmago bi se Galderisijevi varovanci bistveno oddaljili od tekmecev. Tudi Latina, ki je prispela v našo deželo že včeraj, se ni primerno pripravila na tekmo. Predvideni trening je odpadel zaradi burje in mraza. Nasprotniki so v gosteh kar ranljivi, saj so v desetih nastopih zbrali le sedem točk in dosegli le 6 golov (medtem ko so jih prejeli 13). V prvem delu sezone je Triestina v gosteh slavila z 2:0. (I.F.) B-LIGA - Izidi 27. kroga: Cittadella - Brescia 0:2, Crotone - Grosseto 2:2, Reggina - Empoli 3:2, Sampdoria - Al-binoleffe 1:0, Torino - Nocerina 3:1, Varese - Gubbio 1-:0, Verona - Ascoli 2:0, danes ob 12.30 Bari - Sassuolo in Li-vorno-Vicenza. Vrstni red: Torino 53, Pescara in Verona 51, Sassuolo 50, Pa-dova 45, Varese 44, Reggina 39, Brescia 38, Sampdoria 37, Bari (-2) 36, Gros-seto in Cittadella 34, Juve Stabia 33, Li-vorno 29, Vicenza in Crotone 27, Mo-dena 24, Empoli, Albinoleffe in Gubbio 23, Ascoli 22, Nocerina 18. rugbi - Pokal šestih narodov Ni manjkalo dosti Italija bi na Olimpicu skoraj presenetila favorizirane Angleže RIM - Italijanska reprezentanca v rugbiju je bila v 2. krogu Pokala šestih narodov zelo blizu zgodovinski zmagi proti Angliji. Na tekmi, ki so jo prvič odigrali na rimskem Olimpicu, svetišču nogometa, se je zbralo kar 73.000 gledalcev. »Azzurri« so na začetku zaostajali s 6:0, po dveh točkah pa polčas končali z vodstvom 12:6. »idila« se je nadaljevala tudi v drugem polčasu, ko je Burton po prostem strelu povečal vodstvo Italije - 15:6. Na tribunah se je začelo pravo norenje, ki pa je bilo kratkotrajno. Po napaki Masi-ja se je žoge polastil Anglež Hodgson in uspešno pritekel svojemu moštvu točko. To je goste opogumilo, da so še naprej pritiskali. Italijani so se dobro branili, vendar je bila napaka naposled spet usodna in Anglija je po novem prostem strelu povedla, po še enem pa vodila z 19:15. Do konca tekme je Botes za Italijo zgrešil še dva prosta strela in vsak upanja v uspeh so se razblinila. Večerna tekma med Francijo in Irsko se je zaradi slabega vremena začela z zamuo, do zaključka redakcije izida nismo prejeli. Danes bosta med sabo igrala še Wales in Škotska. Vrstni red: Anglija 4, Francija in Wales 2, Irska, Škotska in Italija 0. / ŠPORT Nedelja, 12. februarja 2012 25 naš pogovor - Predsednik košarkarske zveze in nekdanji košarkar Dino Meneghin »V Beogradu in Solunu me navijači niso marali« »Primorski dnevnik? A ja, že vem. Slovenska manjšina, kajne?Spominjam se, kako smo se nekoč s soigralci večkrat odpeljali na Kras, v Repen, kjer je nek Slovenec imel, mogoče še ima, restavracijo. Kako ji je že ime? Križman, če se ne motim. Lepi spomini.« 204 centimetrov visoki Dino Meneghin se je hitro vživel v pogovor za naš dnevnik. 62-letni predsednik državne košarkarske zveze, nekdaj živa košarkarska legenda, doma iz Alana di Piave v Venetu, je bil častni gost včerajšnjega nagrajevanja tržaških »azzurrov« na županstvu. V Trstu ste igrali tri leta (1990-93). Nepozabno. Preživel sem tri prekrasne sezone. Z veliko lahkoto sem se vključil v tržaško ekipo, četudi so bili vsi veliko mlajši od mene. Star sem bil štirideset let. Bal sem se, ali me bodo soigralci sprejeli oziroma, ali sem lahko še kompetitiven. V veliko pomoč mi je bil trener Bogdan Tanjevic, ki je bil zame kot brat. V Trstu smo igrali brez velikih pritiskov, medtem ko je bilo v Vareseju in v Milanu včasih res mučno: ko si zmagal si bil bog, če ne pa osel. Takrat ste igrali tudi proti vašemu sinu Andreii, ki je igral v Vareseju? Velja. Nikoli ne bom pozabil tiste tekme. Bil sem zelo ponosen nanj. Ko smo se ogrevali, sem včasih pogledal, kaj počenja Andrea. Bržkone je manj občutil to tekmo kot jaz. Spominjam se tudi, kako se je nekdo med tekmo z vso močjo zabil vame. Ko sem pogledal, kdo je, je bil prav moj sin. Takrat je z vami igral tudi slovenski Tržačan Jan Budin. 'Grande JanJ spominjam se ga. Ali ga še kaj vidite? Lepo ga pozdravite. Jan je bil pravi talent in prav zaradi tega se je Boša Tanjevic največ jezil nanj, četudi ga je imel zelo rad. Jezilo ga je, ko se včasih ni dovolj potrudil ali pa je bil na treningih površen. Mladi košarkarji pač. Dobro se spominjam, kako ga je Tanjevic okaral, ker dan po tekmi, na ponedeljek, Jan ni šel v šolo. Vsakič mu je tudi očital, kdaj si bo že ostrigel dolge lase. Ali se mogoče spominjate Jadrana? Ne, čeprav vem, da je nekoč bila druga tržaška ekipa. Slovence vaš še vedno povezujem z nekdanjo Jugoslavijo, ki je v tistih letih razpadla. Spominjam se, da so z nami v Trstu takrat trenirali številni jugoslovanski košarkarji, ki so spali kar doma pri Tanjevicu. Skušali so se izogniti krvavi bratomorni vojni. Koliko sta se od takrat spremenili italijanska in evropska košarka? Po eni strani je veliko bolj profesionalna, po drugi pa se je tudi ta šport 'no-gometiziral'. Pri klubih ni več nikakršnega potrpljenja. Vsi, trenerji, lastniki klubov, predsedniki in navijači, si želijo v najkrajšem času dobre rezultate. Nihče ne ustvarja več igralcev oziroma moštev. Zahteve so prevelike. Preveč je tujcev. Domači igralci pa se premalo potrudijo. Zadovoljijo se zgolj z nastopom v A-ligi. V tej ligi pa ne uspejo postati protagonisti. V tem ključu si torej razlagamo slabe rezultate državne reprezentance. Velja. Medtem ko so vse ostale evropske reprezentance pokazale določen napredek, smo mi v zadnjih letih veliko nazadovali. Konkurenca je vse večja, mi pa se tega ne zavedamo. Treniramo očitno premalo. Velik problem za našo državo je tudi pomanjkanje dobrih centrov. Enostavno jih nimamo. Res je, da smo Italijani povprečno nizki in z veliko težavo dobimo igralce visoke 210/215 centimetrov. Slovanski narodi nimajo teh težav. Preseneča pa me, da ne uspemo vzgojiti dobrih play-makerjev ali kril. Očitno trenerji mladinskih ekip strokovno niso dovolj podkovani. Vi ste bili prvi italijanski košarkar, ki je leta 1969 imel možnost, da bi se preizkusil v severno-ameriški poklicni ligi NBA. Na 'draftu' vas je izbrala ekipa Atlanta Hawks. Zakaj pa ste se odločili, da ostanete v Italiji? Drugi časi pač. Takrat so se evropski košarkarji z veliko težavo uveljavili čez lužo. Američani so zelo podcenjevali košarkarje iz Evrope, četudi so bili nekateri, ki bi lahko brez večjih težav igrali v NBA. Prvič so me poklicali leta 1969, nato pa še leta 1974, ko pa sem se poškodoval. Takrat sem zamudil ameriški vlak. Vsekakor sem se v Vareseju počutil odlično in povrh tega smo veliko zmagovali. Ali se mogoče zdaj kesate, ker se niste preizkusili v ligi NBA? Precej. Če bi se vrnil v preteklost, bi takoj pripravil kovček. Kako ste takrat gledali na jugoslovansko košarko? Jugoslovani so nam vedno poskrbeli za košarkarsko lekcijo. Dali so nam veliko zaušnic. Ko smo igralki proti njim, smo se vedno zelo potrudili. Vsakič pa smo iz- gubili za dvajset točk razlike. Občudoval sem jugoslovansko košarko. Bili so izjemni košarkarji, temperamentni, mogoče manj disciplinirani. Med seboj so se veliko kregali na igrišču. Pa tudi s trenerjem. Kljub temu so na koncu vedno zmagali. »'Grande'Jan (Budin)! Bil je pravi talent in prav zaradi tega se je Boša Tanjevic največjezil nanj, četudi ga je imel zelo rad. Jezilo ga je, ko se ni dovolj potrudil ali pa je bil na treningih površen. Dobro se spominjam, kako ga je Tanjevic okaral, ker dan po tekmi Jan ni šel v šolo. Vsakič mu je tudi očital, kdaj si bo že ostrigel dolge lase« Bi mogoče omenili kakega jugoslovanskega košarkarja? Krešimir Čosic je bil bil med najboljšimi evropskimi in svetovnimi košar- karji. Igral je na centru. Lahko pa bi bil play-maker, bek, krilo. V Beogradu, sodeč po nekem intervjuju, niste bili najbolj priljubljeni. Mogoče me niso marali, ker sem se vedno boril do konca in nisem nikoli popustil. Pa ne samo v Beogradu. Tudi v Solunu in še kje drugje (smeh). Navijači so vedno zelo ostri, še posebno na Balkanu. Ste predsednik košarkarske federacije, bili ste komentator na televiziji Sky in team manager pri milanski Olim-pii in v reprezentanci. Zakaj se niste preizkusili kot trener? Za to nisem sposoben. Tekmo gledam kot navijač. Trener je posebna in zelo zahtevna naloga. Igrati moraš šah z nasprotnikom. Stalno moraš biti pozoren in se ne smeš prepustiti emocijam. Treninge bi lahko vodil, tekem pa ne. V Sloveniji bo leta 2013 evropsko prvenstvo. V Kopru imajo težave z gradnjo nove športne palače. Občina Gorica pred kratkim in pred tem tudi Občina Trst sta slovenski košarkarski zvezi predlagali, da bi nekaj tekem, lahko gostili obmejni mesti. Kaj o tem meni italijanska zveza? Pobuda je lepa, ampak moti me, da se o tem pogajajo župani. Pogajanja bi morala potekati na ravni obeh zvez, kar doslej do tega ni prišlo. Lahko pa vam povem, da bo Trst skoraj gotovo gostil dve kvalifikacijski tekmi (Belorusija in Portugalska) za uvrstitev na Euro 2013. Napisali ste tudi knjigo »Passi da gigante«. Svoje spomine sva zbrala skupaj z novinarjem Flaviom Vanettijem. Na enostaven način sem skušal orisati življenje profesionalca, ki ne igra zgolj za denar. Kaj načrtujete še v prihodnosti? Ne bom več kandidiral za predsednika zveze. Vse skupaj je preveč naporno. Potrebujem predvsem mir in normalno življenje. Jan Grgič smučanje Tina Maze zamudila priložnost ANDORRA LA VELLA - Tina Maze je na slalomu za svetovni pokal v Andori izpustila iz rok priložnost, da se bolj približa prvemu mestu skupnega vrstnega reda in poveča prednost pred tretjim. Nemka Maria Riesch, branilka velikega kristalnega globusa, in Američanka Lindsey Vonn, vodilna v svetovnem pokalu, sta namreč odstopili sredi strmine na prvi progi, Vonnova na drugi tekmi zapored. Tako je ostala pri 1350 točkah, Mazejeva jih ima 892, Hofl-Riescheva na tretjem mestu pa jih ima 796. Slalom je, šestič v sezoni, osvojila Avstrijka Marlies Schild, druga je bila Švedinja Frida Hansdotter (+0,60), tretja pa Avstrijka Kathrin Zettel (+0,86), Tina Maze pa le je 11. (+2,09). Schildova je slavila 35. zmago v karieri, s 33. slalomsko pa le za zmago zaostaja za prvouvrščeno na večni lestvici vseh časov, legendarno Švicarko Vreni Schneider. Avstrijka je trdno na prvem mestu slalomske-ga seštevka (600 točk) pred Mazeje-vo (361), ki je druga tudi v skupnem vrstnem redu (892). Mazejeva je sicer Danes je predviden veleslalom. MOŠKI SMUK - Zmagovalec devetega smuka sezone v ruskem So-čiju je Švicar Beat Feuz (2:14,10). Drugi je bil s prvimi stopničkami v karieri Kanadčan Benjamin Thom-sen (+0,27), tretje mesto pa je osvojil Francoz Adrien Theaux (+0,59). SKOKI - Norveški smučarski skakalci (999,2 točke) so zmagovalci ekipne tekme za svetovni pokal v Willingenu. Drugo mesto so osvojili Avstrijci (976,3), tretji pa so bili Nemci (963,7). Slovenci Robert Kranjec, Dejan Judež, Jure Šinkovec in Peter Prevc (938,0) so osvojili peto mesto. TEKI - Norvežanka Marit Bjoergen (39:20,3) je zmagovalka tekme svetovnega pokala na 15 km v klasično s skupinskim startom v Novem Mestu na Moravskem. Druga je bila Poljakinja Kowalczyk (+4,0), tretja pa Norvežanka Johaug (+14,3). Med moškimi je na 30 km zmagal Šved Johan Olsson (1:13:42,09). Drugo mesto je osvojil Švicar Cologna, ki je zaostal le poldrugo sekundo, tretji pa je bil Rus Vilegžanin (+16,0). na županstvu v trstu - Združenje »Azzurri d' Italia« in Občina Trst Tudi naši »azzurri« Priznanja so prejeli Jaš Farneti, Simon Sivitz Košuta, Martina Pecchiar, Francesca Roncelli ter rolkar Mladine Nicola Iona Nekaj številk o podelitvi priznanj »Atleti Azzurri 2011«, ki je bilo včeraj dopoldne na tržaškem županstvu. Štiriinšestdeset tržaških športnikov, ki je v letu 2011 obleklo dres italijanske reprezentance. Dvaindvajset zastopanih športnih disciplin. Štirje tržaški Slovenci. Trije športniki, ki nastopajo za dve slovenski tržaški društvi. »Žal številni naši 'azzurri' se niso odzvali vabilu, ker vneto trenirajo širom po Italiji. Ne smemo namreč pozabiti, da je letošnje leto olimpijsko in nekateri se še niso kvalificirali oziroma niso še dosegli olimpijske norme za nastop v Londonu,« je v imenu organizatorjev, deželne sekcije združenja »Azzurri d' Italia« (ter Občine Trst), poudarila predsednica Marcella Skabar Bar-toli. Častna gosta včerajšnje prireditve sta bila nekdanja košarkarja Dino Meneghin, ki je predsednik državne košarkarske zveze, ter trenerka Nidia Pausich (Trža-čanka, ki stanuje v Trevisu). Družbo jima je delal črnogorski trener Bogdan (Boša) Tanjevic, ki je v Trstu zapustil svoj pečat. Ob tej priložnosti so pred podelitvijo priznanj predstavili knjigo o Nidii Pausich, »La si-gnora dei canestri« (avtor je Silvano Focarelli). Priznanje »Atleti Azzurri« sta prejela jadralca se-sljanske Čupe, svetovna mladinska prvaka v olimpijskem razredu 470, Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta, ki je zbolel in je bil upravičeno odsoten. Plaketo sta dvignili tudi slovenski umetnostni kotalkarici Francesca Roncelli, druga v kombinaciji na evropskem članskem prvenstvu, in Martina Pecchiar, ki je lani osvojila naslov evropske mladinske prvakinje. Od športnikov naših društev si je zaradi nastopa na svetovnem mladinskem prvenstvu in v svetovnem pokalu prislužil tudi rol-kar kriške Mladine Nicola Iona, ki pa ga včeraj ni bilo. Priznanja so poleg Dina Meneghina podeljevali še predsednik ZKB Sergij Stancich, podpredsednik Od leve Martina Pecchiar, Silvia Stibilj, Francesca Roncelli in Sergij Stancich, desno Roberto Cosolini in Jaš Farneti KROMA Pokrajine Trst Igor Dolenc in tržaški župan Roberto Cosolini. (jng) Nagrajenci, atletika: Diego Cafagna, Patrik Na-sti, Riccardo Sterni; košarka: Irene Cigliani; peteroboj: Auro Franceschini, Andrea Micalizzi, Federico Simo-netti; sabljanje: Margherita Granbassi; golf: Giulia Sergas; veslanje: Federico Ustolin, Federico Duchich, Nicholas Brezzi, Andrea Ferrari, Lorenzo Baldini, Simone Ferrarese, Luca Benco, Bernardo Miccoli; orientacijski tek: Marco Seppi; dama: Luca Lorusso; ženski nogomet: Sara Gama; športni ribolov: Bruno Cocciolo, Gabriele Brunettin; triatlon: Daniela Chmet; streljanje: Christian Benet; lokostrelstvo: Ilario Di Buo'; umetnostno kotal-kanje: Sara Voinich, Martina Pecchiar, Silvia Stibilj, Fran- cesca Roncelli, Luigi Braini; rolkanje: Nicola Iona; kajak: Anna Alberti, Francesca Genzo, Edoardo Chieri-ni, Michele Zerial; skoki v vodo: Noemi Batki, Gabriele Auber, Tommaso Marconi, Tommaso Rinaldi, Giulia Belsasso; smučanje na travi: Nicholas Anziutti, Lorenzo Martini; rokomet: Gianluca Dapiran, Thomas Po-stogna, Giorgio Oveglia; judo: Elisa Marchio,' Anna Bartole; karate: Roberta D' Amico; vela: Cristiano D' Aga-ro, Marta Zanetti, Giovanna Micol, Francesca Clapcich, Michele Paoletti, Simon Sivitz Košuta, Jaš Farneti, Francesca Komatar, Sveva Carraro, Andrea in Alessandro Savio, Giovanni Coccoluto, Giulia Lantier, Martha Fa-raguna, Jacopo Cunial, Michele Inchiostri, Francesca Bergamo, Ilaria Rochelli. 26 Nedelja, 12. februarja 2012 ŠPORT / nogomet Včeraj in danes brez vseh tekem Deželna nogometna zveza je do zadnjega upala, da ji ne bo treba vnovič preložiti tekem v članskih amaterskih ligah, naposled pa se je morala sprijazniti s ... porazom. Včeraj pozno dopoldne je predsednik Burelli izdal sporočilo, da zaradi mraza povsod in burje na Tržaškem (ter zaradi slabih vremenskih napovedi) danes in jutri v FJK ne bo nobene tekme, odpadle pa so tudi vse tiste, ki so bile na sporedu včeraj. Zveza še ni določila kdaj bodo odigrali ta konec tedna preložene tekme. Tiste, ki so odpadle prejšnji vikend, bodo na sporedu v nedeljo, 26. februarja, ki je bila namenjena ravno morebitnim neodigranim krogom. Tokrat odpovedane tekme bi morebiti lahko odigrali pred veliko nočjo. Upati je, da se takšne vremenske neprilike ne bodo več ponovile, sicer bo zmanjkalo terminov. Nekatere ekipe,na primer Zarja in Primorje, pa so pridelale že tri zaostale tekme. alpsko smučanje - Ostržek na smučeh Na državni finale gre devet najmlajših Na državnem finalu trofeje Ostržek na smučeh (Pinocchio sugli sci) bo nastopilo devet najmlajših tekmovalcev slovenskih društev v Italiji, danes pa bodo vstopnico lovili še dečki, deklice, naraščajniki in naraščajni-ce. Ne glede na današnje končne izide pa bo letošnja odprava na Abetone, kjer bo marca državna faza, najštevilnejša zadnjih petih let. Lani se je uvrstilo sedem smučarjev, leta 2010 samo trije, leta 2009 dva, leta 2008 pa štirje, leta 2007 pa šest. Devet tekmovalcev slovenskih klubov v Italiji je tekmovalo tudi leta 2006, po deset uvrstitev pa so klubi zbrali leta 2004 in 2005. Deželne kvalifikacije za nastop na državnem finalu so stekle včeraj na Pianca-vallu. Uvrstitev so si priborili tisti, ki so med smučarji osvojili prvih sedem mest, med smučarkami prvih pet v vsaki kategoriji. SK Devin bo na državni fazi Ostržka na smučeh, ki je po pomembnosti in konkurenci primerljivo mladinskemu državnemu prvenstvu, nastopilo s petimi tekmovalci - uvrstili so se Elena (2. baby 1) in Stefano Frando-li, Francesco Lopreiato (3. baby 1), Caterina Sinigoi (4. baby 2) in Petra Udovič, ki je bila med miškami tretja, za najhitrejšo pa je zaostala manj kot sekundo. Udovičeva bo na državni fazi nastopila tretjič. »Tokrat so skoraj vsi tekmovali manj zagrizeno. Pričakovali smo, da bo uvrstitev doseglo sedem ali osem tekmovalcev, tako da kanček razočaranja ostaja,« je povedal trener Aleš Sever. Za pravo presenečenje so poskrbeli smučarji Mladine, ki letos prvič tekmujejo na uradnih tekmah. Na Abetoneju bodo tekmovali trije: Gaia (4. baby 1) in Mattia Del Latte (5. mmiški 2) ter Nikola Kerpan (6. ba- Na državnem prvenstvu kadrov ZUTS tudi zamejski učitelji smučanja Dvaindvajset učiteljev smučanja OOZUS so se v torek na mariborskem Pohorju pomerili na državnem državnem prvenstvu kadrov ZUTS 2012. Med 20 nastopajočimi klubi so zasedli ekipno 6. mesto, med posamezniki - nastopilo je 209 učiteljev - je najboljši rezultat dosegel Mattia Rožič, ki je bil v kategorij 7 med 51 nastopajočimi tretji, med prvo deseterico v isti kategoriji so se uvrstili še Goran (7.) in Ivan Kerpan (8.) ter Matej Škerk (9.). Domači šport Danes Nedelja, 12. februarja 2012 ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Villi Vicentini: Club Regione - Olympia Under 17 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Bor Kmečka banka UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča Terranova - Cormons UNDER 15 ŽENSKE - 15.00 v Chionsu: Staranzano - Zalet; 16.00 v Chionsu: Zalet - Ideal viaggi UNDER 14 ŽENSKE - 15.00 na Opčinah: Sloga Barich A.D.S - OMA UNDER 13 - 15.30 na Proseku: Kontovel - Azzurra Jutri Ponedeljek, 13. februarja 2012 ODBOJKA UNDER 14 ŽENSKE - 17.00 na Proseku: Kontovel A - Sloga Barich A.D.S. UNDER 12 - 18.00 v Fari: Minerva - Val Arcobaleno KOŠARKA UNDER 19 ELITNI - 20.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - Falconstar UNDER 17 DEŽELNI - 21.00 v Miljah, Pacco: Interclub - Bor ZKB Po letu 2008 bodo na finalu na Abetoneju nastopili tudi tekmovalci ŠD Mladina by 2). Kriški klub je na državnem finalu nastopil zadnjič leta 2008, ko so nastopili Albert Kerpan, Lara Purič in Alessandro Cos-sutta. »Rezultat je zelo dober in tudi nepričakovan,« je še povedala trenerka Veronica Tence. Openski klub Brdina pa bo na državnem prvenstvu drugič zapored predstavljala Petra Kalc, ki je z dobro vožjo osvojila 2. mesto. Ekipno je osvojil SK Devin 3. mesto. Tokrat ga je zastopalo kar z 22 tekmovalcev: ob Severjevih varovancih še člani predtekmovalne skupine, ki jih vodita Janja Del Linz in Matej Škerk. Danes bodo na Piancavallu tekmovali še dečki in naraščajniki, ki se bodo prav tako borili za nastop na državni fazi Ostržka, istočasno bo deželno smučišče gostilo uradni slalom FISI za najmlajše. (V.S.) Izidi: baby 1 žnske: 2. Elena Frandoli (Devin), 4. Gaia Del Latte (Mladina); baby 1 moški: Francesco Loperiato (Devin), 9. Maks Škerk, 10. Erik Bordon, 13. Damir Ter-čon (vsi Devin); baby 2 ženske: 2. Petra Kalc (Brdina), 4. Caterina Sinigoi (Devin), 10. Petra Bellafontana (Mladina), 13. Chiara Zonta, 14. Nicol Bove (obe Devin); baby 2 moški: 6. Nikola Kerpan, 14. Luka Sedmak (oba Mladina), 19. Ivan Santagati (Devin), 21. Filip Panjek (Mladina), 24. Ermanno Catan-zaro, 27. Enrico Slavich (oba Devin), 29. Liam Škerk (Mladina), 33. Nedir Peric (Brdina); miške 1: 12. Anna Ciuch (Brdina), 16. Sara Petrič (Devin); miški 1: 5. Stefano Frandoli, 9. Alessandro Deluisa; 23. Matija Terčon, 25. Matija Okretič (vsi Devin); miške 2: 2. Petra Udovič, 6. Sara Craievich, 12. Irene Loperiato, 16. Veronika Bordon, 19. Tija Gruden (vsi Devin), 21. Linda Polli (Mladina); miški 2: 5. Mattia Del Latte (Mladina), 16. Nicholas Ciacchi (Devin). □ Obvestila SPDTprireja v nedeljo, 26. februarja, avtobusni smučarski izleti na Osojščico (Gerlitzen). Informacije in prijave dobite na tel. št. 3395000317 in na mladinski@spdt.org ali smucanje@spdt.org. športel Jutri »vse« o 2. amaterski nogometni ligi V jutrišnjem Športelu (TV Koper-Capodistria, začetek ob 22.30) bodo na svoj račun prišli nogometaši. Z voditeljem oddaje Igorjem Malalanom se bodo v studiu pogovorili o 2. amaterski ligi. Njegovi gostje bodo Giuliano Prašelj za Breg, Roberto Zuppin za Primorje in Robert Kalc za Zarjo. Pripravili so tudi reportažo o stanju zgodovinske Roune, s tem v zvezi pa pogovor z nekdanjim predsednikom Primorja Dariom Kantetom. Športelovi sodelavci bodo pripravili prispevek z ženske odbojkarske tekme Zaleta C. Pošlji svoje fotografije na www. primorski.eu ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu al. smučanje Na Podnu bo tekmovalo 228 smučarjev Na Podnu na avstrijskem Koroškem bo danes tretja tekma Primorskega smučarskega pokala -XXIV. Pokal prijateljstva treh dežel in VIII. Memorial v spomin na Lu-cijana Sosiča v organizaciji ŠD Šentjanž in Slovenske športne zveze. Na veleslalom se je prijavilo 228 tekmovalcev 16 društev. Start bo ob 10.00, organizatorji pa so potrdili, da je snežna podlaga odlična. Kekec na smučeh V kraju Forni di Sopra bo danes s startom ob 11.30 prvič zaživel Kekec na smučeh. Tekmo, na kateri se bodo pomerili izključno tečajniki, so si zamislili pri SK De-vinu, ki je tudi organizator. Na tekmovanje, ki bo na progi Cimacu-ta, se je prijavilo 190 otrok, 177 smučarjev in 13 deskarjev. Največ prijavljenih je zbral SK Devin (104), 49 Brdina, 20 SPDG in 7 Mladina. odbojka - Derbi 1. ženske divizije na Tržaškem Odločale so malenkosti Med Borom kmečko banko in Zaletom dolge akcije in izenačenost -1. MD na Goriškem: Olympia in Naš prapor zdaj z enakim številom točk Na Tržaškem Bor Kmečka banka - Zalet 3:1 (25:21, 25:22, 15:25, 25:18) Bor Kmečka banka: Košuta 8, Venier 3, Kneipp 16, M. Zonch 10, Pozzo 5, Costantini 8, Rabak (L1), Pučnik 5, G. Zonch 3, Olivo, Quaia (L2). Trener: Marco Coloni Zalet: Škerl 3, Ferluga 2, Cibic 4, Kralj 10, Klobas 13, Škerlavaj 5, Valič 4, Starc 3, Vidoni 0, De-vetak (L1), Paoli (L2), Ghezzo. Trenerka: Tania Cerne Povratni derbi med borovkami in zaletovkami se je tako kot prvi zaključil po štirih setih, tokrat pa je bilo daljših akcij več, srečanje pa v glavnem izenačeno in so o končnem zmagovalcu odločale malenkosti. Obe ekipi sta igrali precej nihajoče, res enosmeren pa je bil le tretji set, v katerem je Zalet igral zelo urejeno in dobro napadal, domačinke pa so odpovedale na celi črti. Borovke so se v četrtem setu spet predramile in si v drugem delu niza priigrale odločilno prednost ter se tako veselile novih treh točk. 1. MOŠKA DIVIZIJA Intrepida Turjak - Naš prapor 3:1 (23:25, 25:21, 25:11, 26:24) Naš Prapor: Devetak 1, Feri 16, Culot 7, Simeoni 10, Valentinsic 9, Fajt 3, Juretič 9, Kos (L), Gabriel-cig 1, Bajt 5. Kljub porazu so Brici igrali dobro. Ekipi manjka še malo zagrizenosti, saj si večkrat zapravi dobro prednost z neumnimi napakami.To se je zgodilo predvsem v prvem in drugem setu. Naš Prapor je v prvem setu s pazljivo igro kljuboval nasprotniku. V končnici je Tu-riacco izkoristil nekaj neumnih napak Bricev ter nadoknadil prednost petih točk. V razburljivem zaključku je set zmagal Naš Prapor. V drugem setu so Brici vodili do 20. točke, nato pa set dobesedno podarili gostiteljem. Zajela jih je živčnost in tretji set je zato hitro splaval po vodi. Najbolj zanimiv je bil četrti set. Do 20. točke je bilo izenačeno, nato je Turiacco z nekaj dobrimi potezami povedel s 23:19. Z dobrim servisom Bajta ter pazljivo obrambo je uspelo Bricem izenačiti. Sledili sta dve dolgi akciji, v katerih so se bolje odrezali gostje. Za razliko od prejšnje tekme proti Buffet Toniju je bil viden napredek v igri ter tudi pristop do nje, saj so v določenih trenutkih fantje igrali zelo dobro. Poznala se je neizkušenost nekaterih igralcev, ker v kljunčih trenutkih preveč grešijo. Virtus - Olympia A. Terpin 0:3 (12:25, 14:25, 17:25) Olympia: Hlede (L), Mucci 4, Komjanc 13, Černic 10, Ingrassia, Lango, Škorjanc 4, Persoglia 10, Polezel 3, Crobe 1. Trener: A. Terpin. Olympia je zadnjeuvrščenega premagala v manj kot uri. Mlade nasprotnike so nadigrali v vseh elementih: lažji servisi so igralcem Olympie omogočili, da so z lahkoto gradili igro in uspeli brez težav napadati tudi s centra, kjer se je tokrat izkazal Ivan Komajnc s 13 točkami. V vseh nizih je Olympia hitro povedla in zlahka dosegala točke, od katerih so jih veliko osvojili tudi po zaslugi nasprotnikovih napak. Zaradi odsotnosti Čavdka je tekmo igral tudi igralec ekipe, ki nastopa v C-ligi, Persoglia. Vrstni red: Mossa 29, Triestina Volley 27, San Sergio 20, Naš prapor in Olympia Terpin 17, Altura 15, Intrepida Turiacco 12, Torriana 11, Prevenire 8, Sloga 6, Virtus 0. UNDER 18 ŽENSKE Breg - Coselli 0:3 (23:25, 15:25, 20:25) Breg: Preprost, Kalin, Klun, Petrello, Pincer, Piletič, Amabile, Bassano. Trener: Desemirovic in Zeriali. Proti prvouvrščenemu Coselliju je bil najbolj izenačen prvi niz, ki ga je Coselli osvojil čisto na koncu. Brežanke so sicer v tem nizu osvojile kar nekaj točk po zaslugi zgrešenih servisov nasprotnic, ki so se odlikovale po hitrejši igri in močnejšem napadu. V ostalih dveh nizih pa je Coselli izboljšal realizacijo začetnih udarcev, kar je Bregu povzročilo kar nekaj težav pri gradnji igre, netočen pa je bil predvsem sprejem. Kljub premoči gostij so se brežanke vseskozi borile. / ŠPORT Nedelja, 12. februarja 2012 27 odbojka - Sloga Tabor v B2-ligi V Castelfrancu brez osvojene točke Itas Italproject - Sloga Tabor Televita 3:1 (15:25, 25:18, 25:19, 25:22) Sloga Tabor Televita: Cettolo 12, Je-rončič 15, Vasilij Kante 18, Ambrož Pe-terlin 11, Slavec 4, Veljak 4, Cernuta (libero), Fermo, Mirko Kante 0, Nigido 0. Trener Lucio Battisti Sloga Tabor Televita je v Castel-francu sinoči zdržala en set, več pa ni zmogla. Takoj moramo povedati, da so Sloga-ši na pot šli v okrnjeni postavi, saj je zbolel libero Privileggi in je na njegovem mestu zaigral Cernuta, v zanj povsem neobičajni vlogi. Tekma se je za Slogo Tabor začela odlično. Suvereno je osvojila prvi set in domačinom praktično niso dovolili, da bi prišli do izraza. Odločno so fantje začeli tudi v drugem (8:4), ko je Italproject izredno poostril servis in dosegel nekaj zaporednih točk, kar je Slogaše zmedlo in niso več zmogli učinkovito reagirati. Podoben je bil razplet v tretjem, medtem ko je bil zadnji spet bolj izenačen, vendar so našo ekipo »pokopale« nepotrebne napake na lahkih žogah. Kljub porazu je bilo v igri Slogašev nekaj pozitivnih not, med katere spada nedvomno blok, s katerim so dosegli 18 točk (najbolj učinkovit je bil Gregor Je-rončič). Tudi napad je deloval solidno, servis pa je bil premalo oster. Prav tako je bilo nekaj vrzeli tudi v obrambi. Lucio Battisti: »Žal na gostovanjih nismo tako učinkoviti, kot na domačem igrišču. Danes se je vsekakor poznala odsotnost Nicholasa Privileggija in ekipa je v spremenjeni postavi nekoliko izgubila na gotovosti oziroma samozavesti in ni bila zmožna reagirati, ko je bilo najbolj potrebno. Ostaja dejstvo, da so ekipe s sredine lestvice v bistvu vse zelo enakovredne, med njimi je možen vsak rezultat in o zmagi večkrat odločajo malenkosti.« V naslednjem kolu prihaja Slogi Tabor v goste Trentino Volley, ki se je po včerajšnji zmagi spet vključil v boj za obstanek in ta tekma bo za našo ekipo prav gotovo ena najvažnejših v letošnjem prvenstvu. Časa za pripravo nanjo imajo naši od-bojkarji dovolj, saj bo prihodnji teden v B ligi premor. Ostali izidi: Prata - Mestre 3:2, Sar-meola - Paese 3:0, Padova - Argentario 3.1, Sisley - Chioggia 3:0, Loreggia - Bibione 1:3, Trentino - Montebelluna 3:0. David Cettolo je tokrat dosegel 12 točk kroma balinanje Gajevci v finalnem četveroboju Na povratni tekmi play-offa deželne C-lige so balinarji gropajsko-pa-driške Gaje na baliniščih pri Briščikih zanesljivo premagali (14:4) nasprotnika iz Veneta, ekipo San Rocco Bit, in se tako uvrstili v finalni četveroboj za napredovanje v B-ligo. »Final four« bo v soboto, 25., in v nedeljo, 26. februarja. Kraj dvobojev bo določila zveza. Jadralca Ugrin-Juretič na trening državne selekcije Jadralca Mattia Ugrin (Sirena) in Mirko Juretič (Čupa) sta bila ponovno vpoklicana na treninge državne reprezentance under 19. V Loanu bosta od 17. do 21. fabruarja z štirimi moškimi in tremi ženskimi posadkami razreda 420. odbojka - Zalet D na gostovanju praznih rok so le prvi niz Lignano - Zalet D 3:0 (25:21, 25:11, 25:18) Zalet D: Vodopivec 5, Spanio 7, Za-vadlal 6, Gantar 8, Cassanelli 7, Rudez, Cernich 3, Ferluga n.v., M. Spangaro (L). Trener: Berlot. Igralke Zaleta D so potegnile krajši konec in so zdaj dokončno obsojene na igranje v skupini za obstanek. Dobro igro so prikazale samo v prvem nizu. Nasprotnice so sicer začele z napadalnim servisom in tako povedle z 9:4, nato pa so se Berlotove varovanke zbrale, nadoknadile in tudi povedle z 21:18. V tem delu so igrale zbrano in brez napak, nerazumljivo pa so nato popolnoma od- povedale. Tako je Lignano spet prevzel vodstvo in tudi osvojil 25. točko. V naslednjem nizu igralke Zaleta niso reagirale, kar kaže tudi končni izid - dosegle so le 11 točk, v zadnjem delu pa prav tako niso več dosegle začetnega ritma. Li-gnano, ki je grešil zelo malo, je povedel že na začetku in prednost obržal do konca. Tudi tokrat so igralke Zaleta D nastopile v okrnjeni postavi, poleg poškodovanih pa je manjkala tudi standardna podajalka Fanika Starec, ki je bila odsotna zaradi službenih obveznosti. Ostala izida: Cosselli - Dentesano 1:3, Rizzivolley - Azzano X 3:0, Buja - Sta-ranzano n.p., Codroipo - Cecchini 3:0 ženska c-liga Zalet C slabo začel drugo fazo Zalet C - Libertas 0:3 (18:25, 23:25, 23:25) Zalet C: Balzano 4, Bukavec 12, Colarich 0, Crissani 3 ,Grgič 3, Spangaro 11, Kapun (libero), Antognolli 0, Babudri, Cvelbar 5, Pertot 2, Štoka. Trener Martin Maver Zaletovkam ni uspelo, da bi še tretjič letos premagale mestnega tekmeca in to v tekmi, ki je bila od vseh dosedanjih verjetno najpomembnejša, saj se bo v skupini za obstanek prav gotovo bil ogorčen boj za vsako točko. Zaletove igralke so tokrat popustile predvsem s psihološkega vidika, očitno še niso prebolele tekme iz prejšnje sobote, ko jim ni uspel preboj v skupino boljših. To se je poznalo pri včerajšnji igri, saj so bile proti povsem enakovrednemu nasprotniku v bistvu vedno v podrejenem položaju. Libertas je bil praktično vedno v vodstvu in naša ekipa ga je v prvih dveh stalno zasledovala, nekajkrat dohitela, več pa ni zmogla. Nekoliko drugačen je bil razplet le v zadnjem setu, ko je Zalet po-vedel z 20:17. Libertas je izenačil, nakar se je začel boj za vsako žogo, vendar so bile v končnici spet boljše gostje. Trener Maver je na vse načine skušal spremeniti potek srečanja, opravil celo vrsto menjav, žal pa Zaletu tokrat pač ni šlo od rok: na to tekmo morajo naše igralke čimprej pozabiti in začeti znova, tudi v prepričanju, da so nedvomno boljše od marsikaterega nasprotnika iz te skupine. Ostali izidi: Banca Udine - S. Andrea n.p., Blu Volley - Latisana 1:3, RojalKenendy - Sacile 3:0. UNDER16 ŽENSKE Skupina zmagovalcev Zalet plave - Coselli A 0:3 (21:25, 23:25, 17:25) Zalet plave: Ban, Grgič, Cassanelli, Sossi, Kojanec, Pertot, Ravbar, Rauber, D. in N. Vat-tovaz, Moro, De Walderstein (L). Trener: Danilo Berlot Proti favoritu za naslov pokrajinskega prvaka so zaletovke prvič letos izgubile. Lahko pa bi dosegle več, če bi igrale dovolj samozavestno, saj razlika med ekipama vendarle ni tako velika. Coselli A je v vseh setih povedel, domačinke pa so v nadaljevanju nižale zaostanek, a je bilo za kaj več vsakič prepozno. Slabše so predvsem napadale, ko so dobro servirale, pa so nasprotnice, ki so tudi same precej grešile, spravile v težave. odbojka - Deželna moška C-liga Za napredovanje: Olympia začela s porazom Za obstanek: gladka zmaga Vala, Soča po »tie-breaku« Za napredovanje Olympia - Vivil 0:3 (24:26; 18:25; 20:25) Olympia: Komjanc 16, Terčič 12, Pavlovič 6, F. Hlede 4, Sanzin 3, Vogrič 6, Š. Čavdek (l), S.Peršolja. Trener Andrej Vogrič Odbojkarji goriške Olympije so v uvodnem srečanju drugega dela prvenstva v skupini za napredovanje klonili gostom iz Ville Vicentine, ki so, tako kot Go-ričani, v svoji skupini zasedli drugo mesto na lestvici. Ekipa gostov vključuje nekaj izkušenih igralcev, ki ekipi diktirajo pravi tempo in jo znajo v odločilnih trenutkih popeljati do odločilnih točk. Domačini so tudi tokrat nastopili s pomlajeno ekipo in v nepopolni postavi. Na igrišču je ekipo vodil Andrej Vogrič, na tribuni pa ji je sledil tudi novi »trener«, deželni selektor Luigi Schiavon. Gostje so si zmago povsem zaslužili, kajti so bili boljši skoraj v vseh elementih igre, četudi so jim bili gostitelji v prvem in tudi v tretjem nizu stalno za petami. Prvi niz je bil izenačen vse do 17. točke, ko so si gostje priigrali prednost treh točk. Hlede in soigralci so odločno reagirali in pri 24. točki izid izenačili. Vendar zaman, kajti gostje so uspešno izkoristili že prvo niz žogo, ki so jo imeli na razpolago. V tem nizu je domačine spravilo na kolena predvsem slabo izvajanje uvodnega udarca. V drugem nizu je bila premoč gostujočih igralcev v vsem očitna. Zelo uspešni so bili v napadih na sredini mreže in tudi njihov blok je bil na pravem mestu. V tretjem nizu, po začetnem vodstvu furlanske ekipe, so domačini, ki so končno izvajali dober in učinkovit servis , tudi prišli v vodstvo, vendar so nasprotniki kaj kmalu prevzeli vajeti igre v svoje roke in jih obdržali vse do konca tekme. Pri stanju 20:23 je Komjanc dosegel točko, ki jo je drugi sodnik s sporno odločitvijo razveljavil, kar je sprožilo protest domačega igralca in posledično dosoditev rumenega kartona, kar je zapečatilo konec srečanja. (J.P.) Ostala izida: Ferro Allumino - San Vito 3:1, Volley club - VBU 0:3 Za obstanek Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Buia 3:2 (25:20, 20:25, 25:19, 21:25, 15:12) Soča ZBDS: Braini 3, J. Černic 5, M. Devetak 7, M. Juren 22, G. Testen 19, M. Testen 20, I. Devetak, E. Juren, Levpušček, Škorjanc, Kragelj (L). Trener: Ber-don. Prvo srečanje v skupini za obstanek se je naposled za Sočo ZBDS končalo z zmago, izkupiček pa bi lahko bil po mnenju trenerja Berdona boljši: »Lahko bi iztržili vse tri točke, saj smo nekoliko bolj kvalitetni od nasprotnika.« Odločilne za tak končni izid so bile številne napake, predvsem na začetnem udarcu. Soča je osvojila prepričljivo prvi in tretji niz, v drugem in tretjem pa je pešala predvsem zbranost, kar so nasprotniki tudi izkoristili. V zadnjem, odločilnem petem nizu, so si naskok priigrali že na začetku (9:4) in, kljub rumenemu kartonu, obdržali vodstvo vse do konca. Trener Berdon je na tekmi prizkusil tudi novo postavitev, pohvalil pa je Marka Testena, ki je solidno odigral vseh pet nizov. Val Imsa - CUS Trieste 3:0 (25:14, 25:18, 25:15) Val Imsa: Ombrato 13, Sfiligoj 3, Lavrenčič 12, Vi- Ombrato in Plesničar (Val Imsa) kroma dotto 6, Masi 8, Farfoglia 4, Plesničar (L), Lango, Na-nut, Palmieri, Fedrigo. Trener Berzacola. Valovci so drugo fazo, v kateri se bodo čim prej skušali znebiti vseh skrbi glede obstanka, začeli s pravo nogo. CUS Trieste se je v drugi skupini, tako kot oni, uvrstil na peto mesto, sinoči pa je v Štandrežu pokazal bore malo. Tekma je bila povsem enosmerna v korist Vala, čeprav domači igralci niso kdove kako ble- steli. Res pa je, da so na splošno malo grešili. V prvem setu so hitro povedli z 8:1. Seta je bila tedaj dejansko konec. V drugem setu je nekoliko pošla zbranost. Do 11. točke je bila tekma izenačena, nato je Val vnovič pritisnil na plin in hitro vzpostavil prednost petih točk ter jo obdržal do koca. Zadnji set je bil spet lažji,. Val si je že na začetku priigral lepo prednost in nasprotnika ni pustil do sape. Eden boljših nastopov letos je uspel Om-bratu. Basiliano - Sloga 3:0 (28:26, 25:22, 25:19) Sloga: Cettolo 3, Devetak 4, Dussich 10, Romano 12, Rožac 7, Žerjal 2, Fiorelli (libero). Trener Ivan Peterlin Sloga je pot v skupini za obstanek začela s porazom, žal proti ekipi, ki ne sodi med nepremagljive. Začetek tekme je bil sicer kar obetaven, saj so Slogaši prvi set izgubili z minimalno razliko in v drugem tudi že visoko vodili s 17:10. Podobno kot večkrat letos, pa je pri naših fantih zmanjkala kontinuiteta v igri, začeli so grešiti in v bistvu sami pripomogli k temu, da je Basilia-no nadoknadil zaostanek in osvojil drugi niz. Odločilen je bil vsekakor tudi domači glavni napadalec Vil-lalta, ki ga Slogi v vsej tekmi nikoli ni uspelo zaustaviti. Poraz v tem setu je seveda krepko načel samozavest Slogašev, ki se v tretjem nizu niso več zmogli »ujeti« , v napadu so preveč grešili in poraz je bil neizbežen. Soliden nastop so vsekakor opravili Romano, Ro-žac in Žerjal, omeniti velja tudi, da je mladi Natan Cet-tolo odigral vso tekmo v vlogi korektorja in svojo nalogo dobro opravil. (INKA) Ostali izid: Fincantieri - Reana 3:1. Nedelja, 12. februarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren °° dež 6VdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona ZAGREB -10/-6 o Čcvvb ZMl ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo spremenljivo do oblačno z možnimi posameznimi snežnimi padavinami. V gorah in v nižini bo pihal zmeren, ponekod tudi močen severovzhodni veter. Ob morju bo pihala močna burja, s sunki, ki bodo zjutraj dosegali hitrost 120 km na uro. V Trstu bodo popoldan osla-^beli do 100 km na uro. Ponoči in jutri bo na Primorskem občasno delno jasno in povečini brez padavin. Pihala bo zmerna, zjutraj ponekod še močna burja. Drugod bo oblačno, občasno bo še rahlo snežilo. Na Primorskem se bo burja v nedeljo zgodaj zjutraj prehodno spet nekoliko okrepila in bo v sunkih dosegala hitrosti od 70 do 110 km/h, čez dan bo postopoma slabela in do jutri zvečer povsem ponehala. Zaradi območja nizkega zračnega pritiska nad srednjo Italijo v naših krajih še vedno piha burja. Z jugovzhoda v višinah še vedno priteka vlažen zrak. Za danes ni čisto jasna lega tokov znotraj samega območja,, nizkega zračnega pritiska. Jutri je ^predvideno j-O^ijl! izboljšanje. Nad severnim in osrednjim Sredozemljem je ciklonsko območje. S severovzhodnim vetrom doteka nad naše kraje mrzel in precej vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 17.26 Dolžina dneva 10.13 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.26 in zatone ob 9.01 BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je močno razgibano, temperatura morja 6 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.55 najvišje 44 cm, ob 7.23 najnižje -24 cm, ob 12.37 najvišje 5 cm, ob 18.17 najnižje -22 cm. Jutri: ob 1.31 najvišje 38 cm, ob 8.37 najnižje -23 cm, ob 14.32 najvišje -6 cm, ob 17.56 najnižje -9 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .100 Vogel .................. 70 Kranjska Gora.........50 Krvavec .............. 105 Cerkno...............100 Rogla.................100 Mariborsko Pohorje . .70 Civetta ................. 70 Piancavallo............50 Forni di Sopra.........60 Zoncolan..............50 Trbiž...................80 Osojščica..............60 Mokrine..............100 Podklošter............50 Bad Kleinkirchheim . . 95 MARIBOR O -9/-2 PTUJ O M. SOBOTA O-8/0 ZAGREB -7/-2 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER K V gorah bo zjutraj spremenljivo vreme z možnim popoldanskim izboljšanjem. V nižini in ob morju bo zjutraj zmerno do močno oblačno, popoldan pa so možne razjasnitve. Ob morju bo pihala zmerna burja s sunki do 80 km na uro. V torek bo v nižinah in ob morju zmerno do spre-^menljivo oblačno. (NAPOVED ZAJUTRI Jutri bo sprva pretežno oblačno, rahlo sneženje bo zjutraj povsod ponehalo, najpozneje v jugovzhodni Sloveniji. Popoldne se bo ponekod delno zjasnilo. Burja bo slabela in do večera ponehala. V torek in sredo bo delno jasno in zjutraj mrzlo. dopis iz pariza Diane Arbus, umetnica, ki je spremenila odnos do fotografije V galeriji »Jeu de Pomme« se je ravnokar zaključila razstava posvečena Diane Arbus (New York, 19231971). Diane Arbus je ena največjih umetnic 20.stoletja, ki je spremenila vlogo in odnos do fotografije. Večinoma je delovala v New Yorku, kjer je na ulici in v parkih fotografirala navadne, vsakdanje ljudji. Njene fotografije raziskujejo človeške odnose, odnos med podobo in indentite-to, med iluzijo in prepričanjem, med realnostjo in igro. Portret para, otroci, nudisti, družine srednjega sloja, transvestiti, umetniki ... Diane je bila iz bogate družine, odrasla je v izobilju, poročila pa se je (proti volji staršev) z Allanom Ar-busom, revnim fotografom, s katerim sta odprla studio. V tem obdobju sta se večinoma ukvarjala z reklamno fotografijo; dosegla sta precejšnji uspeh in sodelovala z revijami kot sta Vogue in Glamour. Diane se je k fotografiji obrnila drugače, ko jo je mož zapustil, začelo se je novo poglavje. Leta 1967 je razstavila 30 fotografij v MoMA v okviru razstave »New Documents«. Na tej postavitvi so bila tudi dela Garryja Wino-granda in Leeja Friedlanderja toda Diane Arbus je pritegnila vso pozornost, tako kritike kot publike. »Cilj mlade fotografinje ni reformirati realnost, ampak jo spoznati« je napisal John Szarkowski, konservator MoMA. Med najbolj poznanimi je fotografija dvojčic: deklici sta popolnoma enaki in vendar pred Ar-busovim objektivom postaneta različni, vsaka s svojo osebnostjo. Ar-bus je iskala prav to, pokazati posebnost vsakega, edinstvenost, mimo fizičnega videza. Toda šla je veliko dlje: s svojimi deli je zabrisala mejo med mo-škosjo in ženskostjo, med normalnostjo in norostjo. Leta 1968 je s štirimi klišeji razkrila zgodbo Catherine Bruce: koketno dekle v parku, dekle doma v spodnjem perilu, odkritje golega moškega telesa in moški v parku. Metamorfoza Catherine Bruce v Bruce Catherine. Le kako je Arbus lahko prišla tako blizu svojim modelom? Kako so jo pustili k njim na dom? Ko jo je kdo zanimal, se mu je Diane enostavno približala in rekla: «Kako ste krasni! Lahko vas fotografiram?» In večkrat se je kar povabila k njemu ali njej na dom. Diane je bila izredno blizu svojim modelom, bila je tako blizu, da je bila včasih spolno občevala z njimi, saj drugače ne bi mogla najti tiste intimnosti in sproščenosti; Diane je bila sama del fotografije. V svojem iskanju je Arbus šla še dlje, iska- la je tudi neznano, čudno, tabuje; moteča telesa, moteče obraze. Od tu fotografiranje čudnih teles, pritlikavcev, mongoloidov, mentalnih bolnikov. In vendar ne gre za »človeški zoo«: črnobele slike so ujeti trenutek, ki se nikoli več ne povrne. Fotografije so priče minulega. Začudenje, kretnja, grimasa, žalost, skrito poželenje ... Diane Arbus je spremenila fotografijo: pokazala je edinstvenost v vsakdanjem in običajnost v posebnem. Njene fotografije spremenijo pogled na realnost in na nas same. Jana Radovič ptuj - Včeraj začetek velikega pustovanja Kurentovanje ima letos mednarodno razsežnost PTUJ - S predajo oblasti ptujskemu princu karnevala se je včeraj na Ptuju pričelo tradicionalno kurentova-nje. Zaradi večje mednarodne razsežnosti tega festivala, ki letos sovpada z začetkom Evropske prestolnice kulture (EPK) na Ptuju, pričakujejo še več mask in šem, v občinstvu pa še več obiskovalcev kot doslej. Uvod v največjo pustno-etnografsko prireditev v Sloveniji je bila predaja oblasti med županom Mestne občine Ptuj Štefanom Čelanom in ptujskim princem karnevala, plemenitim Jurijem Oprossnitzerjem, ki bo v času pusta vodil mestno oblast. Temu je sledila povorka tradicionalnih pustnih likov s Ptuja, širše Slovenije in članic Evropske federacije karnevalskih mest (FECC) ter prvi medcelinski EtnoFest, na katerem so se srečali tradicionalni pustni liki in maske z vsega sveta. »Gre za največji prikaz etnografske pustne kulturne dediščine doslej, ne le v Sloveniji ampak tudi v evropskem prostoru,« je za STA povedal vodja prireditve Branko Brumen. Vzporedno je na dvorišču Ptujske kleti potekala tradicionalna dobrodelna Obarjada, v kateri skupine gospodarstvenikov, politikov in drugih znanih Ptujčanov tekmujejo v kuhanju najboljše obare. Danes opoldne bo na vrsti karnevalsko srečanje 60 pihalnih godb in mažoretnih skupin iz Slovenije in sosednjih držav, popoldne pa ponovitev otvoritvenega dogodka EPK Kurentova svatba. Kurentovanje je v okviru Festivala umetnosti in dediščine ena glavnih točk ptujskega programa EPK. Na dogodkih do 21. februarja pričakujejo 20.000 udeležencev in nastopajočih iz 18 držav z vsega sveta, v občinstvu pa najmanj 200.000 ljudi. V torek bo potekal znanstveni simpozij na temo etnografske dediščine na področju kulture mask in maskiranja, v petek pa likovna kolonija in humanitarni pustni ples. Na pustno soboto, 18. februarja, bodo prvič izvedli pustno poroko. Čeprav želijo organizatorji glavnino dogajanja predstaviti na otvoritveno soboto, največ obiskovalcev še vedno pričakujejo v nedeljo, 19. februarja, ko bo na vrsti mednarodna pustna in karnevalska povorka. V njej naj bi sodelovalo med 4000 in 5000 mask. »Letošnje kurentovanje je prelomno, saj dobiva s pomembno vlogo v programu EPK tudi izrazito mednarodno razsežnost,« je še pojasnil Brumen. Prvo kurentovanje je na Ptuju potekalo leta 1960, sčasoma pa se je razvilo v karneval evropskega formata, kar se je med drugim potrdilo s sprejemom Ptuja v združenje FECC. Po navedbah župana Čelana želijo v prihodnjih letih ustvariti enega največjih etnoloških festivalov na svetu. (STA)