Leto XIV. štev. 71 TELEFON UREDNIŠTVA; 25-67 UPRAVE: 25—67 (n 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 29. marca 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejemali v upravi ali po poSti 14 din. dostavljen na dom 10 din, tujina 30 din Cena dm 1.— Balkan ni šahovnica tujih s Odločna volja za ohranitev popolne neodvisnosti vseh balkanskih držav — ¥ primeru napada na katero koli državo skupna obramba vseh — Poklic balkanskih poslanikov na konferenco v Londonu — Zavezniška vojska na Bližnjem vzhodu LONDON, 29. marca. Exchange Teiegraph. Po informacijah iz političnih krogov je izzval pritisk na države jugovzhodne Evrope povsod odločno reakcijo, ki se kaže v trdni odločitvi, da se odbijejo vse nakane, katerih namen bi bil kakor koli omejevati svobodo Balkana. Vse države Balkanske zveze stoje na stališče svoje popolne samostojnosti, ki ne dovoljuje, da bi postale interesno področje kogar koli, ali da bi se delile na kake interesne sfere med posameznimi velesilami Balkanske države so pripravljene sodelovati gospodarsko z vsemi silami, toda samo v okviru svojih interesov, odklanjajo pa vsako politično vključevanje v kateri koli sistem, ki bi jih spravljal v zvezo s sedanjo vojno, To stališče so pripravljene braniti skupno, če treba tudi z orožjem. Balkan ni in ne more postati kako kolonialno področje ali šahovnica tujih sil. IZJAVA SARADŽOGLA ANKARA, 29. marca. Reuter. Turški zunanji minister Saradžoglu je podal izjavo, v kateri je dejal, da balkanske države, in zlasti Turčija, nikoli ne bodo dovolile, da bi katera izmed velesil skušala s pritiskom ali silo spraviti pod svojo oblast katero izmed teli držav. Prav tako ne bodo dovolile, da bi velesile delile Balkan med seboj na svoja interesna področja. To velja enako za vse velesile, ki se v zadnjem času ukvarjajo s takimi načrti. Vsak resen poizkus bi imel za nasledek skupen vojaški odpor vseh prizadetih držav, zato vojna z eno samo ne bi ostala lokalizirana. Vojna bi našla Balkan kot enoto, in to temeljito organizirano in pripravljeno, da se lahko postavi v bran vsaki sili. Kar se tiče Turčije, je trdno odločena izpolniti do zadnjega vse svoje obveznosti do vseh balkanskih drža1?, kakor tudi do Anglije in Francije. TRDNA ODLOČNOST V TURČIJI CARIGRAD, 29. marca. United Press. Turški listi soglasno pozdravljajo izjavo zunanjega ministra Saradžogla in pravijo, da bo Turčija takoj priskočila na pomoč vsaki članici Balkanske zveze, ki bi bila ogrožena s strani katere izmed velesil, kajti obramba in neodvisnost Bal- kana je tudi obramba in neodvisnost Turčije. Zelo se moti, kdor meni, da bi se lahko po Balkanu sprehajal ali ga vkla-njal pod svojo nadoblast. Turčija je organizacijo svoje vojske in obrambe dovršila in prav tako so pripravljene na vsak primer tudi vse ostale balkanske države. Mimo tega stoji na Bližnjem vzhodu tudi zavezniška vojska, ki je vsak trenutek pripravljena stopiti v akcijo. ANGLEŠKA PROTIAKCIJA LONDON, 29. marca. Reuter. Zunanji minister lord Halifax je povabil na konferenco v London poslanike iz Ankare, Aten, Sofije, Beograda, Bukarešte in Budimpešte. Konference se bo udeležil tudi rimski velsposfanik Percy Loraine. Na konferenci bodo preučili položaj na jugovzhodu Evrope in ukrepe za akcijo proti akcijam, ki se vodijo z nasprotne strani. Želja Anglije je, da se ustvari tu trdna skupnost, katere namen bo odkloniti vsak poizkus zaiti pod tuj vpliv. MNENJE ANGLEŠKEGA LISTA LONDON, 29. marca. Reuter. Komentirajoč odlok angleške in francoske vla- Skopaj v vojni in skupaj po sklenjenem miru Olltočna deklaracija vrhovnega zavezniškega vojnega sveta — VeBšk vtis po svetu — Vojna se iiahko konča samo z zmago ne more omajati in bo tudi po končani vesti do neizbežnega oboroženega spoda. LONDON, 29. marca. Reuter. Včeraj je bila tu šesta seja vrhovnega zavezniškega vojnega sveta, katere so se udeležili za Francijo ministrski predsednik Paul R e y n a u d in vrhovni poveljnik maršal Garneli n, trije drugi ministri in trije vojaški poveljniki, za Anglijo pa ministrski predsednik Chamberlain, šef generalnega štaba general I r o n s i d e ter štirje drugi ministri in dva vojaška Poveljnika. Na seji je bil pretresen sedanji splošni in vojaški položaj in sprejeti so bili sklepi za nadalnje akcije. Po seji je bila izdana sledeča slovesna izjava: »Vlada republike Francije in kraljevska vlada Anglije sta se medsebojno sporazumeli, da se med potekom sedanje vojne ne bosta pogajali in ne sklenili premirja ali miru, razen po medsebojnem Sporazumu. Tudi ne toosta preučevali mirovnih pogojev, razen tistih, ki bodo po skupnem mnenju nudili res garancije za trajno varnost. Tudi za časa po sklenitvi miru se obvezujeta obe vladi, da bosta Vzdrževali zvezo v svojih akcijah in v vseh ozirih, vse dokler bo to potrebno za njuno varnost in obnovitev drugih narodov, kakor tudi zagotovitev mednarodnega reda, ki naj zagotovi svobodo vsem »arodom ter spoštovanje zakonitosti in trajno ohranitev miru v Evropi.« TUDI O JUGOVZHODU LONDON, 29. marca. Reuter. Diplomatski urednik »Timesa« piše, da je bilo Ha včerajšnji seji zaveznikov tudi govora o južnovzhodni Evropi. Zavezniki medijo, da je tam treba preprečiti sovražne nakane glede gospodarske akcije. KOMENTARJI V ANGLIJI LONDON, 29. marca. Reuter. Komentirajoč izjavo glavnega zavezniškega vojnega sveta pravi »Daily Teiegraph«, da odstranila vse tendenciozne in neodgovorne glasove o po"aianjih za mir 1 o ne'0"1asi5 trgovin z mešanim blagom, 160 z oin. 54 z deželnimi pridelki, 28 z živina, S z usnjem, 14 s seimarstvom 17 hraujarij. 9 z vinom. 49 raznih trgovin ■n 24 javnih tehtnic. Združenje je v predkloni letu kupilo Polandtovo hišo v Hosposki ulici. Blagajniško poročilo je izkazalo 149.27? ■ n dohodkov In 87.535 din izdatkov. Cisto premoženje združenja znaša 339.763 96.400 din izdatkov in dohodkov. Po zborovanju Združenja je bilo še zborovanje lesnih trgovcev. Zupan-č i č je poročal o lesni trgovini, ki je v zadnjih mesecih zopet vzcvetela. Opaža pa se stagnacija lesne trgovine z Nemčijo; isto je pričakovati tudi z Italijo, ki je zvišala tekstilije in drugo, kar uvažamo za 40%, ki zahteva devize in se ne zadovoljuje več s kliringom. Pričakovat; je tu v kratkem neugodnih ukrepov. DRŽAVA JE PREVZELA CESTO CELJE—LAŠKO Banovinsko cesto I. reda Celje—Laško je prevzela država. Predajo in prevzem ceste je izvršila komisija zastopnikov banske uprave, okrajnega in cestnega načelstva. Okrajni cestni odbor v Celju je za odsek te ceste votiral precejšnje zneske in bo s prevzemom te ceste precej razbremenjen. Državna cestna uprava naj bi posvečala tej cesti, ki -je zelo prometna in edina vez z Zagrebom in Savsko dolino, vso pažnjo in čimprej zgradila novi kapucinski most. Bil bi pa za to že skrajni čas, sicer se bo regulacija V. etape zopet zavlekla. c V sodne zapore obrožnega sodišča v Ljubljani so te dni iz Celja prepeljali 7 Hacelovih pajdašev. c Čigavo je kolo? Policija je nekemu krošnjarju zaplenila kolo črne barve, brez znamke in brez evidenčne številke. Tovarniško številko ima kolo G0.403. c Najdeni denar jo h61el obdržati zase. Krojaški mojster Marijan M. iz Celja je 19. t. m. izgubil denarnico s 5000 din gotovine in nekaterimi dokumenti. Za njim je šel bivši njegov- pomočnik Jakob ji}., ki je našel izgubljeno in ni o tem nikomur nič povedal. Čez praznike se je odpeljal na Sušak. Sum je padel nanj in ko sc je vrnil, je bil aretiran. Zapravil je 1200 din, ostalo vsoto so našli še pri njem. Oddan je bil sodišču. c Nesreča. 8 letni sinček kočarice Mirko Toplišek iz Olinja pri Podčetrtku je padel in si težko poškodoval levo nogo. Zdravi se v celjski bolnišnici. TRETJE POVIŠANJE MEZD RUDAR-JEM TPD Na včerajšnji razpravi Trboveljska premogokopne družbe in predstavnikov strokovnih organizacij v Ljubljani je bil dosežen sporazum, po katerem so se zvišale mezde rudarjev in delavstva apnenic s 1. marcem za 7.5%. To je že tretje povišanje mezd rudarjev od 1. junija lanskega leta; tako da je' TPD povišala mezde delavstvu pri sedanjem povišanju draginje že za 21.5 do 23.5%. 204 VAGONOV JAJC SMO IZVOZILI IZ LJUTOMERSKEGA OKRAJA Ljutomerski okraj je izvozil lani 204 vagonov jajc: 11 vagonov v Švico, 45 vagonov v Nemčijo, 26 vagonov v Češko, 10 vagonov v Italijo in 6 vagonov v Anglijo. Vrednost izvoženih jajc znaša 12,600.000 din. Liubliana a Jugoslovanska Unija za zaščito otrok bo imela v nedeljo ob pol 10. v sejni! dvorani mestnega poglavarstva občni zbor. a Prolilulierkulozna zveza v Ljubljani je sklenila izdati posebne propagandne kolke, ki naj bi simbolično predočevali borbo s tuberkulozo. Ti kolki naj bi bili izdelani umetniško ter naj bi poleg propagandnega namena nudili slovenskim umetnikom priliko, da pokažejo svoje umetniško ustvarjanje tudi na polju ljud-sko-zdravstvene propagande. Določeni sta dve denarni nagradi, prva v znesku 800'— din, druga v znesku 500’— din. Umetniki, ki se za stvar zanimajo, naj predlože osnutke za tri različne vrsle kolkov, od katerih bo Zveza odbrala samo eno, Proti,-luberkulozni zvezi, Aškerčeva cesta, kjer se dobe tudi vse nadaljnje podrobne informacije, najkasneje do 5. aprila t. h p Upokojen je podšumar Franc Gcr-levc pri okrajnem načelstvu v Ptuju. o Iz poštne službe. Premeščeni so višja poštna kontrolorka Hedvika Peterka iz Velenja v Mursko Soboto ,višja poštna kontrolorka Mihaela Horvat pa iz Murske Sobote v Celje in kontrolor Janez GseLnam iz Šmarja pri Jelšah v Velenje. o Premeščen je učitelj meščanske šole v Komiži na Visu Svojimir Jamšek na meščansko šolo v Celju. o Moški zbor „Drave“ iz Maribora priredi v nedeljo 31. marca, ob 15. ljudski koncert v društvenem domu v Hajdink Pester spored obsega celo vrsto umetnih in narodnih pesmi. o Ojstrica pri Dravogradu. V imenu tukajšnjih revnih ljudi se učiteljstvo na Ojstrici najlepše zahvaljuje društvu „Pri-jateljev slovenskih gofic“, ki je obilno obdarilo siromake. 'i Smrtne žarke je iznašel Zagrebčan tehnik Miroslav Boroevič. Ta je po petletnem študiju dosegel, da se lahko pošiljajo električni valovi, združeni s strupom v določeni ,smeri na neomejeno daljavo. Ti žarki prodirajo skozi les, steklo, zid, železo in jeklo. Žarki so smrtni, ker strup uničuje vsak organizem. n Stavkajoči delavci tovarne čokolade. „Grič“ v Zagrebu so usLavili velik tovarniški tovorni avtomobil, ga prevrnili in zažgali. n Slikar — zvodnik. Beograjska policija je prijela slikarja Alfreda Vertaga, ker je ugrabil mlado ženo nekega ruskega emigranta in z njo pobegnil v Carigrad. Pri tem je uporabil ponarejeni polni list. Ko ga je lepotica zapustila in se vrnila v Beograd, se je za njo pripeljal tudi slikar. Namesto ljubice ga je čakala policija. Savin'a in tu>ki promet c Predavanje za rezervne oficirje. Pododbor Združenja rezervnih oficirjev v Celju obvešča vse rez. oficirje, da bodo sledeča predavanja za rezervne oficirje: danes ob 19. v mali dvorani Narodnega doma za rezervne oficirje glavnih rodov vojske; 39. marca, 3. aprila, i. aprila vsakokrat ob 19. v Oficirskem domu za vez. intendantske oficirje; 2. aprila ob 19. v Oficirskem domu za rez. sanitelske in apotekarske oficirje. Predavanja so obvezna. c Pododbor Združenja oficirjev v Celju priredi jutri 30. t. m„ ob 21. družabni večer skupno z gg. aktivnimi oficirji v Oficirskem domu, Dečkov Irg. Vabljeni so vsi rezervni oficirji z rodbinami in njih gosti. Obleka promenadna. c Regulacijska dela na Savinji, ki so zaradi hude zime počivala, se sedaj do-IV. etapi. Dela okrog 20 de- ... > •" Največia avtomatična varilnica na svetu. Postavila v Niimbergu jo je tvrdka Siemens-Schuckert LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN Nekoč sta zašla v vas domorodcev, ki je ležala za evropsko mestno četrtjo. Hiše, tesno druga ob drugi, so bile zgnetene iz blata. Nagi otroci so sc igrali v prahu sredi ozkih ulic, koze so meketale z vseh strani in kokoši so se drle v vroč opoldan. Včasih sta šla v poznem popoldnevu na ozko plažo, odkoder sta opazovala odhajajoče parnike in ladje, ki so peneče rezale morsko ožino med koralnim otokom in kopnino. Kmalu nato se je razgrnil čez nebo srcbmkasto moder večerni mrak. Koralni otok je utonil v^ temo, čez morje pa se je razlilo tisočero luči in senc. Dnevni trušč je pojenjal, z morja so prihajali glasovi ribičev, ki so se vračali v pristan. Iz pustinje jc globoko in tajinstveno zadonel boben. Ko je tako naglo ugašal jasen dan v naročju toplega in škrlatnega večera, ko so druga za drugo zaplesale po nebu trepetajo če zvezde in je luna kot ogromna bleda krogla pokukala izza košatih palm in datljevcev, je Glenison zaslutila globoko v svojem srcu, da ji je Filip bliže nego kdaj koli. Na obali sta si poiskala ravno skalo, sedla ter se zazrla čez morje, kjer so blodile drobne lučke z ladij, potem sta opazovala svetlikajoči se pesek tik ob 35 obali. Polglasno sta govorila o bodočnosti, o načrtih in preureditvi farme ter o prihodu Briana Patricka. Glen je čutila, kako Eliza čedalje bolj izginja v preteklost, med dogodke, ki so bili. In če ji bo usoda naklonjena, bo Eliza nekega dne padla v popolno pozabljenje. Toda zavedala se je, da je še daleč do takrat. Z vračajočimi silami se je Filipu povr nila dobra volja. Že drugi teden jc pfičel igrati tenis, čez mesec dni pa sta že jela premišljevati o povratku na Kilima Nun-gu. Prav takrat se je Glen močno prehladila in še bolj oslabela. Že od Filipove bolezni je bila močno izčrpana in le počasi so se ji vračale nove moči. Najhujši udarec pa je doživela ob srečanju z Eli-zo Oliverovo. Poslej so jo boleče glodale težke misli. Kaj ko bi nekega dne Filip izvedel, da je prav za prav nagnala od njega Elizo ter ji zagrozila, naj se mu ne drzne približati? Ta strašna misel jo je neprestano zasledovala, že je skoraj utonila v pozabljenje, pa se je spet žgoče pojavila. Kljub izčrpanosti je bila Glen neprestano v borbi za svojega moža, svojega otroka in bodočnost vseh treh. Korak za korakom se je vtihotapljala v Filipovo srce, zdaj doživljajoč poraze, zdaj zmagujoč, toda vedno napredujoč do končne zmage, ko bo mogla položiti v Filipove roke njunega otroka. In potem naj pride tisoč Eliz Olivero-vih ter jo poskusijo odtrgati od Filipa. Sprejela jih bo s smehljajem na ustnicah. Zakaj žene, ki korakajo previdno ter imajo v pomoč še otroka, vselej zmagajo nad ženami, ki so praznih rok in brez otrok. Povratek v Kilima Nungu sta odložila za nekaj dni. Glen se je zaman trudila, da bi bila vedra in čvrsta. Sama si je morala kljub velikemu pogumu priznati, da je omagala. »Sploh pa sem mnenja, naj bi se gospa Castlejeva ne podajala na tako naporno 'pot,« je svetoval zdravnik Filipu. Glen bi se bila najraje razjokala ob teh besedah. »Tu bo brez dvoma v varnejših rokah ko na farmi visoko v gorah. Zelo je potrebna nege in miru. V juniju odpotujem v Anglijo ter me bo zastopal moj zdravniški prijatelj, ki vam ga toplo priporočam. Brez strahu se morete nanj popolnoma zanesti.« Po dolgotrajnejših posvetih so končno odločili, da ostane Glen Mombasi do otrokovega rojstva. Tretji teden maja se je Filip poslovil z obljubo, da pride ponjo avgusta. Še dolgo potem, ko je vlak odpeljal s postaje, ji je veselo mahal z rob ceni zadnji pozdrav. Dolgo je stala na postaji, dokler ni vlak kot neznatna točka izginil v daljavi S trudnimi koraki se je vračala proti hotelu, jedva zadržujoč solze, ki so ji silite v oči »Delal bom kot živina, da bo vse v vzornem stanju, ko se vrneš v Kilima Nungu z Brianom Patrickom v naročju.« Še so ji zvenele v ušesih te njegove besede, ki jih je tako pogumno in odkritosrčno rekel, predno je vlak odpeljal s postaje. Kako dober in plemenit je bil Filip tisti hip. Želela si je od srca, da bi ugasnile vse sence, ki so še med njima, vse zle slutnje... Kaj bi dala, ko bi mogla s Filipom domov, toda upoštevati mora resni zdravnikov nasvet. Pametnejše je; naporna vožnja bi jo mogla uničiti, in z njo malo bitje, po katerem oba tako neodoijivo hrepenita. Filip ji je pisal skoraj vsak dan lepa pisma, polna tolažbe in poguma. Natančno ji je poročal o vseh stvareh s farme, o najneznatnejših malenkostih. Zdaj je popolnoma zdrav in dela z velikim veseljem. Mladi Macgregor in Michell sta v času njune odsotnosti vzorno oskrbovala farmo. Vse je našel v najlepšem redu. Michell je povprašal po njej, Robin pa mu je stalno za petami ter ga samo vprašuje, kdaj da se bo vrnila. In tudi on — Filip — si želi, da se skoraj vrne. »Nikdar nisem slutil, da te bom tako silno pogrešal,« ji je pisal. In morda niti minuta ni minula, da bi tudi ona ne mislila nanj. Kultura Stoletnica rojstva Emilea Zolaja Dasi je Francija sredi vojne, bo vendarle v začetku aprila na svečan način proslavila stoletnico rojstva ustanovitelja naturalizma v literaturi, Emilea Zolaja. Zola je bil rojen 2. aprila 1840. Bil je vseskozi bojevnik novih idej in izrazit glasnik svojega časa, kar izpričujejo vsa njegova mnogoštevilna literarna dela, ki bodo za vedno ostala v temeljih francoskega in svetovnega leposlovja. Zato je Zola sedaj še vedno aktualen in bo po vsej verjetnosti še dolgo. Sam Zola je dejal, da »je umetnina kos narave, gledan skozi človeški temperament«, zato je vsako literarno delo odraz časa in osebnosti, ki ga je ustvarila, odnosno njenega odnosa do njene sodobnosti. Na teh temeljih'je tudi gradil svoja dela, katerim so zlasti pozneje zaradi njegovega naturalizma nekateri mnogo očitali. Toda zgodovina umetnosti nam priča, da se vsi slogi vračajo, pred vsem pa se vedno vračamo k realnemu življenju, pa če se tudi za neko dobo od njega še tako oddaljimo. Prav v naši sodobno sti doživljamo nov razmah realizma, ki prehaja ponekod izrazito v naturalizem, seveda tak, kakor ustreza sodobnikom. Tako je tudi v slovenski literaturi. Zolajev naturalizem je bil zgrajen na študiju življenja in njegovih problemov, torej na dokumentih, ki jih je bilo treba uvesti v roman. Zola je kot aktivis't hotel tudi v literaturi vršiti neko realno, pozitivno akcijo, zato je odklonil ^umetnost zaradi umetnosti«, prav kakor jo odklanjajo naši sodobniki. Ideja in tendenca sta z njim zmagali. To je pokazal Zola zlasti v tistih svojih delih, v katerih se je zavzemal za zatirane in izkoriščane, saj je napisal tudi prvi velik socialni roman »Germinal«. Znan pa je tudi njegov naravnost heronični nastop v Dreyfusso-vi aferi, ki so ga mogli obiskovalci kinov spoznati nedavno tudi pri nas v sijajnem Munijevem filmu »Emile Zola«. Bil je tako napreden, aktivističen umetnik v polnem pomenu izraza. Emile Zola je bil silno plodovit. Ogro-no jd število njegovih romanov in drugih spisov, ki so prevedeni na vse kulturne jezike. Tudi Slovenci imamo več prevodov njegovih romanov, po katerih čita-telji vedno radi segajo -r. Krojaški pomočniki za svoje pravice K RAZSTAVI MUŠIČ-PUTRIH Razstava akad. slikarja Zorana Mušiča in akad. kiparja Karla Putriha bo otvor jena v nedeljo 31. t. m. ob 11. uri dopoldne v beli dvorani Uniona na Aleksan-drvoe cesti. Razstava bo obsegala nad štirideset slikarskih in kiparskih del obeh umetnikov in bo nudila tako lep vpogled v umetniško snovanje dveh naših mladih talentov. Prepričani smo, da bo naletela na popolno razumevanje s strani naše javnosti. k Naši kulturni stiki z Madžari, ki postajajo v zadnjem času nekam številnejši in pogostejši, vzbujajo odmeve nele v našem, ampak tudi v madžarskem re-vialnem tisku. Tako je prinesla nedavno ugledna madžarska revija »Nyugat« (Zahod) izpod peresa madžarskega pesnika, prekmurskega rojaka dr. Agostona Pavla, poročilo o Novakovem in Debeljako-vem prevodu Madacheve »Tragedije človeka« v slovenščino (Dom in svet, december 1939). Med ostalim so vredne omembe zlasti sklepne pisčeve besede Dr. Pavel pravi namreč, da prinese kralj Matjaž, ki bo po pripovedovanju stolet- nih slovenskih pravljic nekoč planil iz osrčja Pece, pravico ne samo Slovencem in Jugoslovanom, temveč tudi Madžarom, in da se bodo tedaj kujajoči se sosedje s prijateljskim stiskom roke pomirili na vse večne čase. Dobro hoteči ljudje, pravi ob koncu, tostran in onstran državne meje, pričakujejo z zadržanim dihom že dolgo pesmi začarane zlate ptice. K poročilu, ki je lepo in skrbno sestavljeno, bi poznavalec našega kulturnega življenja omenil že z ozirom na objektivnost, da revije in listi kot »Dom in svet«, »Mladika«, »LuČ«,v »Prekmurski glasnik« in »Slovenec« v določeni meri niso ne najodličnejši ne edini informatorji slovenskega kulturnega kroga o madžarskem kulturnem življenju. -št. k VeHko kompozicijo »Mola domovina« Bedficha Smetane, ki jo je igrala v letošnji koncertni sezoni naša mariborska Glasbena Matica, bo igrala Zagrebaška filharmonija na koncertu 8. aprila, katerega bo dirigiral dirigent beograjske opere Lovro Mafačič. V maju bo pa proslavila spomin ruskega komponista Čajkovskega s koncertom njegovih skladb pod taktirko Krešimira Baranoviča. Velika noč je za nami. Vsi so se veselili teh velikih praznikov in prvih spomladanskih sončnih žarkov. Ulice so oživele, izleti v vse smeri. Dekleta in fantje so se veselili v novih oblekah in čevljih. Tako so se veselili ljudje v prvi spomladanski dobi. V tem rajanju in razpoloženju si opazil vse poklice, mlajše in starejše ljudi, samo krojaških pomočnikov in pomočnic, ki se morajo preživljati z lastnim zaslužkom, ni bilo zraven, ker si s svojim pičlim zaslužkom ne morejo privoščiti najpotrebnejših življenskih stvari. Saj smo tudi mi krojaški pomočniki in pomočnice ljudje in mislimo, da imamo iste pravice do primernega življenja kakor drugi. V pojasnilo javnosti bomo iznesli na tem mestu primer, naj javnost sodi naš nevzdržen položaj. Krojaški pomočnik zasluži tedensko pičlih 150 do 180 din in krojaška pomočnica piši in beri 60 do 120 din. Kako naj se s to plačo preživlja in nabavlja najpotrebnejše življenske potrebščine? V zadnjem času so narasle cene vsem predmetom in življenskim potrebščinam visoko nad normalo. Res je, da so temu primemo uvidevni delodajalci svojim uslužbencem povišali plače v krojaški stroki, katerim gre vsa čast, saj so tudi oni povišali cene svojim izdelkom tako, da s to povišico ne trpijo nobene škode, ker gre v breme odjemalcev. Prav tako so povišali svoje izdelke tudi oni delodajalci, kateri niso povišali svojim delavcem ničesar in iskoriščajo sedanji položaj v lastno korist. Žager Alojz. OBSOJENA MALOMARNA MATI Frančiška Vauhnikova, o kateri smo poročali, da je pustila iz malomarnosti otroka, ki je zmrznil, je bila obsojena na 6 mesecev zapora; Majcenova pa je bila oproščena. m Vlom na Slomškovem Irgu. V parfumerijo Mihaela Lenčeja ' na Slomškovem trgu 14 so ponoči vlomili neznanci ter odnesli 1100 din in nekaj zlatnine, tako da znaša škoda okoli 0000 din. o Ogenj. Na velikonočni ponedeljek je začela goreli domačija posestnika Andreja Veronika v Podovi pri Račah. Ogenj je zajel tudi sosednjo domačijo posestnika Bošljana Damjana. o S slar« palrono so je ponesrečil 10 letni sin posestnika Koležnik Marko iz Sp. Vižinge pri Marenbcrgu. o Žrtev napadalca je postal pred dnevi 18 letni posestnikov sin Planinšec Franc iz Gradišča pri* Slovenjem Gradcu. Ko je šel z bratom domov, ga je napadel neznanec in mu prizadejal več ran; poškodoval pa je napadalec tudi Planinšca Ivana. o Pri streljanju s topiči se je ponesrečil 10 lelni sin posestnika Franc Meže. Pri streljanju je topič predčasno eksplodiral in mu odtrgal prste na roki. Soc m nit* se CMD! MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oelasih Cahe vsaka beseda 50 par najmanjša pristojbina ta ta oclase le din 3 Dražbe, preklici, dopisovanja la tenitovanjskl oglasi din 1.— oo besedi Najmanjši znesek za te oglase le din 10 Debelo tiskane besede se račnnalo dvojno Oglasni davek *» enkratno objavo znaša din 3.—. Znesek za male oglase se olaSnJe takol orl naroCIln. oziroma ga le vposlatl v olsmn skupaj t narojllom ali na oo ooštnl ooložnlcl na Sekovnl račnn It 11.400 Za vse oismene odgovore elede malih oglasov se mora orlloilti znamka za h din Ramo Soort Po starih smučarskih tirih ne gre več... Sinoči se je vršila pri „Orlu“ važna konferenca zimskih športnikov. Na dnevnem redu je bilo vprašanje reorganizut-cije zimskega športa In ustanovitve slovenske smučarske zveze. Stališče savezas sta zastopala in obrazložila tir. Ferenčak in S. Predalič, ki sta zlasti poudarjala potrebo ustanovitve novih organizacijskih edinte t. Im. tehničnih odborov, ki bi naj nadomeščali dosedanjo pod-zveze. Dotaknila sta se tuni znanega spora savezne uprave z gorenjskim podsavezom, ki je kar na svojo pest začel akcijo za ustanovitev slovenske smučarske zveze in je že sklical ustanovni občni zbor za 7. april. Mariborski delegatje so odločno odklonili vsak poskus demontaže mariborske podzveze, ki je v 11 letih svojega obstoja mnogo l>olj kot vsaka druga organizacija pokazala svojo življenjsko sposobnost in organizalorično silo. Mariborčani in z niimi tudi Celjani želijo, da so najde med Ljubljano in Jesenicami čim preje nova vez in da se likvidirajo vse nepotrebne nevšečnosti, ki so zlasti našemu obmejnemu športu le v kvar. Mestoma zelo burno vendar stvarno razpravljanje je vodil podpredsednik Kovač iz Celja. CEPLJENO TRSJE prvorazredno, dinar komad, divjake, korenjake, sadno drevje nudi Žiher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta. Mo-škanjci. Zahtevajte seznam! 1168—1 Stanovanle SEMENSKI OVES jari ječmen, beli krompir za seme. deteljna in travna semena. škropilna sredstva, umetna gnojila in apneni prali jo dobiti pri Kmetijski družbi, Meljska c. 12, telefon 20-83. HALO! HALO! Vinotoč Beranlč- Vinariie, odprt. 1680-1 KROJAČI POZOR! Krojaška delavnica z nekaj inventarjem se proda, oziroma se da v najem takoj. Vpra šati v ogl. odd. »Večemika«. 1683-1 STANOVANJE 2- do 3-sobno, kuhinjo, ali sobo in kuhinjo takoj oddam. Tyrševa 7. 1669-5 V NOVI HIŠI krasna eno-, dvo- in trisobno stanovanje sc takoj odda pri postajališču Tezno. Ptujska cesta 33. 1679-5 ENOSOBNO STANOVANJE sončno, parketirano, z vsemi pritiklinami pod enim ključem oddam. Vprašati Prešernova 18-1, vrata 8. 1687-5 TRISOBNO STANOVANJE oddam. Frankopanova ul. 11. 1697-5 Sobo odda SOSTANOVALCA(KO) sprejmem z hrano ali bez. — Koroška c. 50, pritličje 2. 1690-7 Stanovanje išče Eno ali dve opremljeni SOBI v centru, z kuhinjo, se takoj iščeta Kapelnik Racz, Kino Bar 1688-6 lokal '■hh&sm KRASNI LOKAL z delavnico, na prometnem kraju se takoj odda krojaču ali čevljarju pri postajališču Tez no. Ptujska c. 33. 1678-14 SONČNA, PRAZNA SOBA se odda. Kosarjeva 38. 1670-7 Bhrši nogometni prvak Jugoslavije v Mariboru Maribor stoji pred pomembnim športnim dogodkom. Za srečanje med ISSK Mariborom in Zagrebško „Concordijo" vlada že danes veliko zanimanje, saj gre za važno prestižno vprašanje. Concordija je še pred nedavnim pokazala svoje visoke športne sposobnosti, ko je elegentno premagala slovenskega prvaka „Ljubljano. Mariborčani sedaj upravičeno pričakujejo, da bo Marilior popravil vtis, ki ga je zapustfil v slovenski javnosti poraz oficialnega reprezentanta Slovenije. Tekma bo na prostoru „Rapida“ ob 14.30. RAZPIS TEKME V ALPSKI KOMBINACIJI NA RADUHI. Smučafski odsek S. P. D. Prevalje priredi v nedeljo 31. marca klubsko in medklubsko tekmo v alpski kombinaciji nad planino Gro-hot na Raduhi. Pokrovitelj tekme je tov. Sodja Janez, ki je daroval za klubskega in medklubskega prvaka dva lepa pokala. Tekma se vrši v visokogorskem terenu in bo radi dobro izbrane proge zanimiva, posebno pa še sedaj, ko so nastopile ugodne snežne razmere. Odhod je iz Črne 30. III. po prihodu popoldanskega avtobusa (ob 17.15) do pastirskih stanov na Grohotu. Ker bo treba prenočevati v pastirskih kočah naj se vsak temu primerno opremi. Smučarski odsek vabi tekmovalce, da se tekme udeleže. Prijave se bodo sprejemale na licu mesta pred pričetkom. s. S pravico nastopa 5. aprila sta verificirana za Mislinjo Kološa Franc, za Maribor pa Antolič Ernest.__________ Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v ue vračajo. — Uredništvo in uprava: Redno plačujte naročnino, sicer Vam ugasne pravica zavarovanja „Večernikovih“ naročnikov na 10.000 din PSIHOGRAFOLOG PARADISO ostane v hotelu »Zamorc« samo do 3. aprila. Ne zamudite prilike. 1696-1 Posest BRIESSfflB PARCELA na prodaj v Jadranski ulici, nova hiša. Izve se istotam. 1677-2 Splošna masaž je za vsakogar, zlasti za slabotne ljudi, re-konvaliscentc, bledične, za shujševalne kure, nevrastenike, bolne na protinu, sladkorni bolezni, ohromelosti. Priporoča se strokovno zdravniško izprašani pooblaščeni maser PAVEL MEDVEŠEK, Celje, Lava 1. POSESTVO lepo, s stanovansko hišo. pro dam v Marija Brezju. Vprašati Prešernova 18-1, vrata 8. 1686-2 STAVBENE PARCELE zelo sončna lega v mestu na prodaj. VjTrašati v ogl. odd. »Veternika«. 1689-2 Prodam DVE BREJI KOZI dobro pleme, prodam. Aleksandrova 57. Pobrežje-Mari-bor. 1611-4 POSODE ZA CVETL.TICE banje najceneje pri sodarju Sulcer, Vojašniška 7. 1681-4 ŠPORTNI VOZIČEK in rabljeno pohištvo za eno osebo z madraco in mrežo na prodaj. Colccr. Gregorčičeva 26 1684-4 Ali ste že brali najnovejšo knjigo Juš Kozak: MASKE Kupite jo v Tiskovni zadrugi Aleksandrova cesta 13 ti Teleton 25-45 Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETF.LA Maribor, Kopališka ulica 6. — Tclelon uredništva štev. 25-67. in uprave v Mariboru' — Oglasi po ceniku - Rokopisi se štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.