vs¿ak dan rúen sobot, nedelj in praznikov. ^yed daily except Saturdays. Sunday» and Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in upravnlâkl prodori: 2057 South Lawndaia Ava. Offica of Publication j 2057 South Lawndaia Ava. Telephone. Rockwall 4*04 Kalm4 m »< Ckimf, laiM*. «ate T-Z'lTZ&m - ÛT^TÎÏI CHICAOa ILL.. PETEK. 21. NOVEMBRA (NOVEMBER II). 1141 Subscription 16.00 Yssrly ITIV^-KUMBEB «t? Acceptance for mailing at apacial rato of postaba provided for in taction 1102. Act of Oct 2. 191T, authortied on June 4. 1918 Angleška armada «drla v Libijo! Velika ofenziva proti osiscu na kopnem, morju in v zraku. Prvi vojaški oddelki prodrli F? 80 milj daleč in se približali Tobruku. Ruski letalci napadli nemška mesta z bombami. Hitler vrgel nove motorne divizije na fronto pri Sevastopolu, da zlomi odpor sovjetskih čet KAIRO. EGIPT. 21. nov,—Z janriikim orožjem oborožena ingleska armada 750,000 mol )• fcudirala LibUo is Egipta, da riomi o«lično oboroženo silo ln punjia pri i lak Hitlerjevih ko-loa na sovjetske armade na ru-frontah. Ofenziva j« v rti-šahu na kopnem, morju ln v viku. • Angleško vrhovno poveljatvo ji molčalo o pripravah sa sunek proti osliču na afriških frontah, faklar niso čete udrle v Libijo. Uradno poročilo, objavljeno da« m zjutraj. pravL da so angleške tat« prodrle še oeemdeeet milj falac in da so prvi vojaški od-fclki oddaljeni samo štirldeeet milj od Tobruka. libijske trd-ajave. \ Ntmške in italijanake čete se mikajo pred Angleži na vsej črti. Letalski napadi ao bUl is-mani na Tmlno. Demo. Martu-bo, Agedabijo. Bombo. Bengasi k druga Ubijalca mesta, v katerih ie nahajajo osiščne vojaške paaadke. Poročilo dostavlja, da io as nemški tankovni oddelki mnaknili s obrešja med Omar-km ln Tobrukom. Enote angleške bojne mornaric« napadajo osiščne vojaške bacentracije na obrežju. Ko-aunike pravi, da so Angleži land piše, da se ved tisoč prostovoljcev iz baltiških državic bori na strani nemške armade proti Rusom. Moskva. 19. nov. — Sovjetske čete se umikajo s Krimskega polotoka proti Kavkazu, pravi radijsko poročilo, ki tudi priznava nemško okupacijo Kerča, mornarične baze ob Črnem morju. Zasedba je sledila prihodu svežih nacijskih čet na to fronto. Nemci so morali plačati visoko ceno za zmago. Na tisoče vojakov je padlo v bitkah. Pri Sevastopolu na zapadnem koncu Krimskega polotoka se ljute bitke nadaljujejo. Hitler je vrgel na to fronto šest infan-terijskih in motornih divizij, da zlomi odpor sovjetske oborožene sile, ki brani to mornarično bazo. Ruske čete so odbile vse naskoke na svoje pozicije in pri-zadjale sovražniku ogromne izgube. V Donski kotlini je bilo prodiranje Hitlerjevih armad ustavljeno. London. 19. nov. — Sem dospela poročila se glase, da so Nemci začeli novo ofenzivo z namenom, da razbijejo železniško zvezo med Moskvo in Rostovom. Dostopi do kavkaških pokrajin Zveza med Anglijo in Rusijo trdna Mobilizacija deklet za delo v vojnih industrijah London. 19. nov. — Premier Churchill je dejal v parlamentu, da je zveza med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo trdna in kooperacija tako tesna kot jo dovoljujejo geografični in drugi pogoji. Churchill je podal to izjavo kot odgovor laboritu J. Wedge-woodu, ki je stavil vprašanje, ali so odnošaji med Veliko Britanijo in Rusijo tako tesni kot so bili oni s Francijo, ko je bila ta JAPONSKA POPUŠČA V POGAJANJIH Z AMERIKO Pripravljena /• m dati ka*tesije9 da odvrni vojno TOKIJSKA VLADA GROZI RUSIJI Waahlngtoa, D. C„ 19. nov. — Doznava se, d« e Japonska pripravljena dati < alekoseine koncesije Ameriki, da odvrne vojno. Pogajanja med japonakiml diplomati in pi edstavniki ame- Nekateri poslanci hike vlad« as-ifadaljujejo. toda sunike pravi, da so Angleži katere drže ruske čete, so tarča »jall ie velike število Italijan- gfrnega nemškega bombardira-akih in nemških vojakov. Angleški armadi poveljuje ge-oaral Alan Gordon Cunning- bm. bojni mornarici, ki bom-, krdlra osiščne postelje, njegov f: tot admiral Andrew Browne Cunningham, letalski sill pa pod-atrial Arthur Connlngham. ! CUj ofensive Je slom osiščne sili v Afriki in okupacija vseh I eornaričnih oporišč na afri-1 fcam obrežju. NEW YORK. 21. nov—Radij-*o poročilo is Londona pravi. [ * dva nemški vojaški dlvi-1,11 v Pasti med Tobrukom ln "rdijo. Iz katere aa ne boeta Is-*>»«K. Velika angleška ofensi-** nadaljuje na 140 milj dol-H fronti. *«lln. 19. nov. — Predstavni nemške armade je dejal, da * bile vojne operacije obnovljenih vseh ruskih frontah, , ker se .je vreme izboljšalo. Pod ! Mnim bombardiranjem so mo- Rus« izprazniti južni del Leningrada in ta je ostal brez •»podarja. Nemške čete so do-■P*1* do strategičnega mesta na pralni fronti, čigar ime poro-[ll,J «»menja. V bitki v ne-sektorju te fronte so Nem- * ra/bili 124 ruskih tankov. v < (x racijah v Donski kotli-ni "> nemške čete dosegle več *Pehov. Sovražnik je bil po-/ utrjenih pozicij po lju-™ bitkah Južno od te kotline «*' Kavkaz. Vojno poročilo omenja bom-wrduanje Sevastopol, sovjet-mornaridot baze na Krimu, 1 k"pnegs in iz zraka. Nemški ^hniki so izvršili več uspeš-ri*padov na Moskvo in Le- nja iz zraka. Rostov je strategično mesto in važno industrijsko središče. Od tu se odpira pot proti Kav kazu. Nova ofenziva proti železnici Moskva-Rostov se je pričela v sektorju severno od Orla, ki leži okrog dvesto milj južno od Moskve. V ofenzivo so bile vržene štiri oklopne divizije. Železnica je važnega pomena za Moskvo, ker po tej prihaja olje in drugi material v prestolnico z juga. Proga te železnice je dolga dvesto milj. Ameriški prelat aretiran v Rima Policija udri» v njegovo stanovanje Rim, 19. nov—Rev. Hiram Gruber Woolf iz Elmi*e, N. Y., rektor slovite ameriške episko palne cerkve St. Paul v Rimu je bil aretiran po italijanski policiji. Poročilo pravi, da je bil osumljen špionsže in aktivnosti ki nimajo nobene zveze z njegovo službo. Ameriško poslaništvo je bilo informirano o aretaciji, ki je sled Ha navalu na Woolfovo rezi denco. Policija je zaseda več pisem in vizitk ter kopijo bule-tina, katerega je ameriški držav-ni depsrtment poslsl poslsnlštvu oo rsdlju. Doznava se, da je Woolf na meraval prečlUtl Rooseveltovj proklamarijo, izdano za zahvalni dan. Woolf je služil prej v so priporočali sprejetje draatič nih ukrepov glede konskripclje delavcev v teku debate o notranjih problemih. Konservativec Cuthbert Headlam je rekel, da je delavski minister Bevin storil napako, ker se je izrekel pro-ti konskripciji po umiku angleških čet iz Dunkirka. "Bevin potuje po deželi in pri x)veduje, da je situacija krltlč na," je dejal Headlam. "Kljub temu ni on storil še nobenega koraka glede konskripclje delav cev." Na vprašanja, nanašajoča se na povojne načrte, je Churchill odgovarjal, naj oni, ki hočejo dobiti informacije, študirajo program, ki je bil objavljen po zgodovinski konferenci z Rooaevel-tom na morju. Ta program je edini možni odgovor v tem času. Poročs se, da delavski minister Bevin študirs načrt glede mobl Izaclje deklet v starosti 20 do 29 et za dela v vojnih industrijah. Vas dekleta, ki še niso UDoalena teh industrijah, naj bi delala tovarnah, v katerih izdelujejo letala, tanke, orožje vseh vrst iT strelivo. Kanadske čete v Hongkongu Ameriški pomoričaki se pripravljajo na odhod doslej niso prinesla še nobenega rezultata. j •„ Japonski dipk>mstje izražajo upanje in optimizem, da bodo razgovori uspešni Poslanik Kl-čisaboru Nomura in Saburo Ku Hongkong, 19 nov. — Kanadske čete so se izkrcale v tukajšnji luki in z godbo na čelu takoj odkorakale v barake pri Kowloo-nu. Na tisoče Kitajcev se je tbrslo ob cestah ln pozdravlja lo vojake. Kanadske čete bodo prldeljene snglešklm vojaškim posadkam. Hongkong je britska trdnjav* na Daljnem vzhodu ln leži v bližini obrežja južne Kitajske V slučaju Izbruha vojne na Pacifiku bo trdnjava igrala važno vlogo. ..... langhaj. 19. nov—Ameriški pomorščaki tu in v Pekingu ter Tientsinu se prlprsvljsjo ns odhod. Umik je odredil predsednik Roosevelt zsrsdl poostritve krize z Japonsko Mnenje previs-duje, ds se bodo pomorščaki u-krcali na transporte, ki odrinejo proti Filipinskim otokom. Japonski uradni krogi molče o odpoklicu ameriških pomorščakov Iz kitajskih mest. Dozna-vs se, ds bodo smeriški državljani lir angleški podaniki zapustili Kitajsko rusu, vuJ^nl japonski diplomst, ki je dospel v Ameriko« ds sodeluje pri pogajSrtjiK. su včeraj ponovno konftrirala s predsednikom Rooaeveltom in drisvnim tajnikom Hullom. Slednji je povedal reporterjem, da so dosedanje diskusije bolj raziskovalnega značaja kot pa specifičnega. Dejal je, da ne more razkriti detajlev pogajanj. • Nomura je rekel, da ne more razumeti ameriškega čaaopisja, ki vidi v pogajanjih samo črno stran. "Američani ste vedno bojeviti," je dejal pred reporterjl, "Ml upamo, da bodo pogajanja uspešna." Reporterjl so,opozorili posla nika na izjavo, ^atero j« podal premier Hidekr Tojo v japon skem parlamentu, da mora A merika preklicati ekonomsko bloksdo in držstl svoje roke proč od Japonako-kttsjsksgs konfllk ta. Nomurs je odgovoril, da a meriško časopisje napačno tol mačl premlerjevo izjavo. Tokio. 19. nov. — Zunanji ml nister Sigenorl Togo je rekel v parlamentu, da bo Japonska o-Htro. nastopila proti sovjetski Rusiji, če bo še nsdalje ograža la plovbo japonskih psrnlkov. Ons mora plačati Japonski odškodnino za parnik Kehl Maru, ki ga je potopila ruska mina v bližini korejskega obrežja Sovjetska vlada je Ignorirala japonski protest glede potopa o-menjenega psrnlks Togo je nsmignll, ds tolmačenje provizij z Nemčijo ln Italijo sklenje-nrgu pakta, da bo Japonska po Domače vesti Mllwauške novice Milwaukee. — Poroke: John Barborič in Ana Klemenčič, Anthony Pavlin in Ana RajŠter, Jos. Pribanlč in Mary Pesar. Theodore Subelj in Lorraine Anderson, Vincent Stigllch ln Helen Plnchar, Edward Vrtač-nik in Loulae Payne, Albert Spiegel ln Loulae Magister, Edward Sedlak In Eleanore Panel-1, Louis Vlsek In Veronike Za veri ter Mllivoj Veeelica In Rost* Bablč. — V sosednjem Sheboy-ganu sta bila poročena Mllton Slebert ln Olga Sebanc — Mlada Slovenka Helena Gollčnik je zadnje dni dokončala študije za bolničarko. Is Clevelaads Cleveland. — Dne 17. novem bra je umrla Mary Simtiie, roj. Tihle, stara 06 let in doma li Podbukovja pri Krki na Do-enjttkem. V Ameriki je živela 40 let in tukaj zapušča moža, sina ln tri hčere. Is Pennsylvanlje Cheswick, Pa. — IS. novembra je v Sprlngdaiu po dolgi bolezni umrla Ana Artač, stara 74 lft ln rojena v Pud peči pri Ljubljani. V Ameriki je bila 41 let in zapušča dva sinova, šest ličera, brata ln sestro. Konvencija CIO podprla Roosevoltovo politiko i •rmdmdnik opozorit delegat* na nmvarnošt hitlerizma RUDARSKA STAV-KA SE SIRI Načrt proti tujcem poraien Opozicija proti ustanovitvi novega odbora Waakln0tnn. D. C* 19. nov. > Kombinacija rcpublltaneev ln liberalcev je porazila zakonski nsnčrt, ki gs je predložil kon grešnik Ssm Hobbs, demokrat lz Alabame. Ta je določil pri drianje tujcev, komunistov, fašistov, nacljev ln drugih v posebnih taboriščih. V U tabori ŠČa naj bi vlada poslala vse, k so prišli nelegalno v deželo storili zločine ali so sgent je tujih vlad ln proti katerim je bilo odrejeno deportacljsko po stopsnje, ps ne morejo biti po slsni v dežele, v katerih so bili rojeni, zaradi vojne. Načrt je bil poražen 1107 pro ti 141 glasovom. Oposlcljs je naglašala, da bi sprejetje načrta zahtevalo ustanovitev novega odbora za Izvajanje zakona tem bi se število birokratov po vsčalo Kongresni k Hobbs je zsmsn plediral za sprejetje svojega ni sta napadeni po sili, kl ni udeležene v evro|»skl vojni, zsvlsl od rezultata pogajanj v Washingtons .ov na moskvo tn l^- ¿ ^ ^ Monskovu, Nem-V spopadih v zraku so "resaenu "Kubtll 24 bojnih letsl l/ Izročil v provlnčnih časo-^ ki «o prišli v Berlin, je Un ino, ds so ruski letalci me-Uil ^"nbe na mesta v Slezljl, ki "bile več civilistov in porti-" r""ogo poslopij. E(r^»lavs f b,u med drugimi mesti Určs PoroMs dokazujejo, ds ^ r letaki preleteli rszda-milj med prvo sovjetsko " 1 rto in mesti, katera so z bombami. člja. if>li kanj* Dtens aus Deutsch- strani. Admiral za vojno proti Japonski Chicago, 19 nov. — Admlrsl Yates Stirling je dejal, da je *daj čas. ds Amerika udari po Jspon-ski Bolje je. ds se odloči zs vojno sedsj. čeprsv bi U dolgo trajala Pogajanja, ki ae vrše v Wsshingtonu glede ublatitve krize na Pacifiku. )e admirel o-značll zs sleperijo s jspemske Senator hforrii poide v pokoj WashtngUm. D. C., 19. nov. George W Norris, neodvisne* iz Nebraske, je nsznsntl, ds bo šel v pokoj, ko poteče njegov ter min v januarju 1. 1943. V razgovoru z reporterjl je priznal, da njegova sposobnost peša. Nor ris je star 80 let in član kongre-se je že let On je še edini član sensta. ki je glasoval proti vstopu Amerike v prvo svetovno vojno. V sedenji krizi doeledno podpira zunanjo politiko Rooae vtltove administracije. Nemške podmornice na Belem morju Berlin, 19 nov. — Nacljskl krogi so naznanili, da nemške podmornice operirajo na Belem morju. Po tem morju vozijo par* nlkl, naloženi z ameriškim orožjem, proti Arhangelu Nežna nilo je sledilo poročilu vrhovne-gs poveljstvs, da so podmornice potopile Štiri sovražne parnike, katerih tonaže je znašala 22,000 ton, na Severnem in Arktičnem morju. _ • Ameriška mišija odpotuje v Rušijo Waahlngton, D. C, 1» nov. Generel Jijhn N. Greely, bivši poveljnik vojaške posadke v Fort Houstonu, bo kmslu 'jdpfAovs v Rusijo kot načelnik vojaške misije Vojni depsrtment ni hotel povedati namena misije, toda iz zsnesljivegs vira je prišla vest, de se bodo člani misije I poavalovali s ruskimi vatfMsIJi I o vo)eškib problemih neksj storiti v tem oslru. "Kaj naj storimo s Hsrryjem Bridge-som?" je vprašal. "Ako ga Avstralija, kjer je bil rojen, noče sprejeti, ali naj pustimo, ds bo Detroit. Mich.. 19. nov. — Konvencija unij Kongresa industrijskih organizacij je sprejela resolucijo, da bo podpirala zunanjo politiko Rooseveltove administracije. Philip Murray, predsednik CIO, je dejal, da je U resolucija bolj važna kot druge zadeve, ki so pred konvencijo. "Reaolucija bo dobila odmev so vsem. svetu," je dejul Mur ray. "Jaz se ne bom nikdar od-[Ki ved al pravici, da morajo de avci Imeti vse prilike za Izbolj šanje svojega položaja ln zaščt to Izvojevanih pridobitev. Mi slim, da Je to stališče upravičeno, čeprav Amerika stoji pred veliko krizo. Predsednik» Koo-sevelta sem opozoril, da mora delavstvo Imeti večjo reprezen taci jo v odborih, katerim je bilo poverjeno Izvajanje obrambne ga programa. Amerika potrebuje CIO! Predaednlk potrebu Je CIO! Naš odgovor Je, tu smo — ml prihajamo, dajte nam več Jo representaoijo!" Murray je omenil svoj načrt glede ustanovitve svetov, katere naj bi tvorili uradniki unij CIO, rtprezentantje delodajal cev in vlsds, ki naj bi bistveno operirsll Industrije Pozneje Je bil iprejei zaključek, da CIO pošlje reprezen t« n te v Washing ton, ds pridobe kongresnik« is načrt ln jih obenem posvsre proti sprejetju protlsUvkovna zakonodaje. Rooeeveltovo pismo, v katerem je pozdravil konvencijo, j čestital in šele! vso srečo, je bi lo prečltano. "Želim vsm vse nsjboljše In upsm, ds bodo sbo-rovslcl osvojili sklepe, od kste-rih bodo imeli koristi delsvc podjetja, farmarji ln ameriško ljudatvo," pravi Riiosevelt plamu. "Samo v demokraciji se lahko vrši tako zborovanje, A ko ne bomo zaščitili te svobod ščlne proti šibi hltlerlzms, bodo svobodne strokovne unije ln vse druge svobodns ustanove Izginile Obrsmbnl program se mora Izvajstl v polnem obsegu Amerika potrebuje topove, tan ke, bojna letsls, bojne Isdje ln parnike Mi moramo skrbeti da Jih dobi " PfedšSdnlkov apet je bil v ao- nlkih korporaclj. Tem se je pridružilo okrog 20,000 rudarjev v drugih premogovnikih, čeprav imajo unljsko delavnico. v ,4 William Blizzard, predsednik rudarskega distrikta UMWA v West Virginlji, je dejal, da bo AftO premogovnikov v tej državi moralo ustaviti obrat v prihodnjih 48 urah. Okrog 7000 rudarjev je že zastavkalo. glasju z debato, kl se je razvila na konvenciji. Resolucija glede podpiranja Kooaeveltove zu __nanje politike nI vsebovala no rogo volil naprej ln delafpregla-* bene besede gM« pomirjanja diktatorjev "Ameriški delevri ne morejo ln ne bodo trpeli ele frhovno poveljstvo vice oblsstem?" , . 4 n» morejo io n® »»p-.. Opozicija Je poudarjala da t ^ ^ ^ k| ^^ á0. proti usunovltv koncentraclH .. ( r«taoluclJ. skih taborišč za tujce, kl w bi j ..|)j .. --— j delavstvo storiti vse za porsz Vrniti na «eio Hitlerja | N«w York -S t a v k s okrog WI al, leal— D. Cm 19 nov. — 1400 članov unije Amalgamaied Predaednlk Hooaevelt Je ,ionov- Clothing Wwkers v delavnicah no okrrel Johna L l^wi- zs-'n« Fifth ave. je bila preklicana, radi alevke v premogovnikih ko so delodajalel prlsUll ns za-jeklarskih iwirporsclj. tods po vedsl ni. kakšen korak bo storil, ds se konflikt Izrsvns Okrog &},U00 rudarjev je unij ako delavnico v Gradnja ceste iz indije v Rusijo , New Delhi. Indije, 19 nov — Angleži grede caeto iz Indije do Rusije, po kateri bo slednjs do-bivsls bojni material, se glasi naznanilo Ena cesta, ki spaja Indijo z vzhodno Perzijo, je bila J It dograjena. v stavki za prefentantl l»remogov- cev. htevo glede zvišanja plače za deset odstotkov. Sporazum je bil dosežen na konferenci med reuní Je In delodajal- PROSVETA THE ENLIGHTENMENT Q4LASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE POPPOHNE JED MOTE Or««0 of aad published bj SIotmm National Benefit focUty Naxo¿aina u Zdrui*n« dršav« (ixvon Chic»««) in Kaudo |Mi m Uto. »3.00 m pol loto« $1.50 so ¿otrt Utrni m Chèoogo la Olooro 1740 ta colo Uto. $3 75 so pol lot«} sa lnosomstvo NJO. .. Subscription roto«: lor tbo United Stoto« (OKOOpt Chicago) and Conodo W.00 por 700X. Chicago oad Cicoro 17.40 por year, for oigo count*Us SMO por p«. Cono of losov po dogovoru—Rokopisi dopés «o i« aonsro^oalh ¿Unkov so ao vraiajo. Rokopisi Utororno vtobine (¿rtko, yywH, dromo. posad ltd.) so rrnojo poéilUUlJu U ▼ slučaju, te Jo prtioiil Advertising rolo« on ______w ___ „ mroomsai Manmcrtpts of oad unsolioiUd ortUUs will not bo returned. Other such os storlos. play«. pooras. otc.. will bp rofernod to —_ whoa occompsaiod by solf-addrsssod and stompod envelope. only Moslov ao vse, bar bag stlb ■ PROSVETA 2057-SI So. LowadaU At«., Chicoga Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS ÍZ 13» Konvencija Kongresa industrijskih unij V Detroitu se te dni vrli četrta letna konvencija organizacije CIO, v kateri jd včlanjenih na tisoče članov SNPJ. Zanimanje Prosvete za to zborovanje ni torej nič manjše kot je zanimanje teh članov. Letošnja konvencijo CIO je bolj važna kot kaUra prejšnja. * Važna je pred vsem zaradi tega, ker vsi delavci Amerike—ne sa mo oni, ki so člani te organizacije—pričakujejo^da se ta mlada delavska organizacija čim prej postavi na noge in začne s pozitivno borbo ne samo za blagostanje milijonov delavcev, ki so njeni člani, temveč za ameriško demokracijo vobče. Do danes CIO pa sivno čaka v tem oziru kolikor po svojih voditeljih ne dela škode demokraciji. CIO je dete Novega dcala. Tega ne more nihče zanikati. Šele novodealski delavski zakoni so dali pobudo in razmah tej organizaciji. Mnogo voditeljev CIO to priznava in še danes podpira zunanjo politiko Rooseveitove administracije—le glavni voditel, Lewis s svojo kliko je obrnil kopje proti tej administraciji in se odprto postavil v službo največjih sovražnikov demokracije. Ta konvencija mora torej pokazati, če je pri večini zastopnikov unij CIO dovolj odločnosti in demokratične zavednosti, da lahko obračunajo z Lewisovo kliko in postavijo organizacijo tja, kamor spada—v službo prave demokracije, da postavijo drganizacijo CIO na stran programa obrambe in na stran onih, ki vodijo boj za poraz nacljske Nemčije, fašistične Italije in totalitarnih sil sploh. Pričakuje se tudi, da CIO sprejme kakšen pozitiven socialni program za delavce Združenih držav. In če hoče biti Kongres industrijskih unij napreden, mora tudi nekaj storiti za združenje organiziranih delavcev v Ameriki. Ameriška delavska federacija je to važno vprašanje položila na polico na svojem letošnjem zborovanju. Ali naj CIO pokaže, da je na vrhu, to je v svojem vodstvu prav tako nazadnjaški kot je ADF? Nekdo mora prvi odpreti vrata združitvi—in zukaj ne bi tega storil Kongres industrijskih unij? Prosveta je pred šestimi leti z največjim veseljem pozdravila rojstvo nove delavske organizacije in potem je z največjim zanimanjem sledila njenemu razvoju in fenomenalni rasti; odobravala je vse njene pametne korake in odprto kritizirala njene napake kot je naloga vsakega poštenega lista. Tako tudi danes pozdravlja njeno konvencijo v Detroitu in iskreno želi, da se CIO uvrsti na čelo braniteljev demokracije. Kdo bo nosil posledice? Dane« so izredni časi, ki zahtevajo od vsakogar, da se dvigne nad svoje običajne sfere in pokaže, kje je njegovo končno mesto v sedanji svetovni gigantični borbi. To velja enako za kapitalista kakor za delavca. So pa kapitalisti in delavski voditelji, ki tega nočejo videti in vedeti. Prvi hočejo, da pri njih še vedno velja "business as usual," drugi pa vztrajajo, da mora biti še vedno "strike as usual" ne glede na to, kaj se godi po ostalem svetu. Prvi in drugi ignorujejo nekaj večjega, kar stoji nad businessom in stavkami. Lewis kategorično zahteva unijsko delavnico za rudarje v jek larskih rovih, jeklarski baroni, lastniki teh rovov, pa kategorično «*IW»njajoJo_zahteya_Oboj| so enako trmasti in rezultat Je bil stavka rudarjev. V normalnih časih bi mi bili s rudarji, kadar n>' zahtevajo unijsko rfctavntro, pa naj jth vodt kdor hoče—ampak danes niso normalni časi in dane»« je unijska delavnica manj važna kot pa je važno to, da ne zmanjka premoga, ki je potreben za produkcijo jekla, katero je nyjno potrebno za vojni material in za pomoč Angliji in Rusiji, ki sta v smrtnem boju s Hitlerjem! Kadar gori hiša in je voda nujno potrebna za gašenje, pa če nosača, ki nosita vodo. postavita golido z vodo na tla in se začneta prepirati—naj se nikar ne izgovarjata drug na drugega. Oba sta enako kriva! Obe stranki, Lewis in jeklarske korporacije, sta ena ko krivi! August Claessens, iskren socialist, da je malo takih, je pred nekaj dnevi izjavil na konferenci v Chicagu: "Mi, ki smo zaznamovani za koncentracijsko taborišče, če si hitlerizem osvoji svet. «mamo pravico, da danes, dokler je še čas. opozorimo razuzdane kapitaliste in enako razuzdane delavske v(>ditelje, naj nehajo z medsebojnim bojem In pogledajo, kaj ae godi v Evropi. Mi. bodoče žrtve v koncentracijskih taboriščih, imamo pravico, da protestiramo. ko vidimo, kako si delavci'Izzivajo represivne zakone v kon-gr««su in si kujejo totalitarnkc verige za svoje roke'" Delavci v Franciji so tudi stavkali, ko je bilo treba graditi bombnike n tanke Ali stavkajo danes? Ce bi mogli danes priti do njih in Jih vprašati, če lahko ¡edaj stavkajo bre/ riakiranja smrti, kakor /a časa Bluma-bi dobili drugačen odgovor. In tudi franc,»ki koptflun bi dam» dali drugačen odgovor (Iz Prosvete. 21 novembra I #21) Dcmo*o ve.fi. V Christopherju, III., je umrl. 36-letna France. Nodoh. ris turu KNPJ. 1 oms!"** T^ j0Hn ****** V IllinoUu. d. jih nikoT" denarnega podpir.njt kanaaàkih rudarskih "upor- „ril 1! 'âhl'vt b,okado M 'Utfosls** čel da je ESrïîiië!! ntroi,ov 1 lnv"iio A,b,in4,# "r*1" !Kk Pn raanmMveni kl)a oba zbora, cerkveni in zbor 3ND in podala nekaj pesmi. Anton Kobal. predsednik, Joseph Zore, tajnik, Frank Nagode, blagajnik. , mu obletnice Venere, je del vrši t ve naše socialne dolžnosti. Za-eno je to tudi v pospešitev navdušenja mladih pevcev jn njih voditelju, d« se bodo tem bolje potrudili s svojimi dobrimi nastopi, počastiti našega mladega fost*. Obratno se bo tudi on s posebno vnemo pripravil, da nam naklonil čimveč duševnega užitka v naše veselje in ponos, kakor tudi v skupno korist ideje. Mlademu nadebudnemu god-behiku iz srca kličeiho, da nam je zelo dobrodošel fn da izrečno želimo, da se povsem domačega počuti v naši sredi, sploh vsem skupaj voščimo vso srečo in najboljše i^pehe na poti skozi vašo kulturno karijero! /Kaj vse ih kake točke imajo na programu, naš mladi gost in pevski zbor Ali Starš, to naj 0-stane tajnost, ki je v takih slučajih tudi mikavna. Zagotovljeno pa je, da bodo z užitkom programa naši cenjeni posetniki zadovoljni, kakor tudi s postrežbo v drugih ozirih, ker za vse je skrbno pripravljeno. Torej kar vas vse ponovno uljudno vabimo, da na 22. rfov. ob 7. uri zvečer napolnite lepo dvorano K. P. na National in 20. cesti v velikem številu, ter vam vsem kličemo: na veselo svidenje! — Za odbbr: Ch ris t in. Moseloy. Prlredlivinl program Venere Milwaifkee, WU. — Podano x>ročilo veseličnega odbora načrtu programa je bilo na zadnji redni seji Venere 192 SNPJ odobreno in navzoča sestra, ki e imela priliko že videti nastopa mladega Edija Udovieha v Chicagu, se je o tistih zelo pohvalno izrazila, kar smo z veseljem vzele na znanje. Ker so, kot vemo, uspehi na socialnem, kulturnem in društ venem polju v naši bodočnosti odvisni od znanja naše mladi je povsem umevno, da zato želimo in si štejemo v dolžnost, v prid te smeri vidimo naše aktivnosti, da pri izvajanju na-prireditev skrbimo, da ima mladina vso priliko, da se z na- imi izpolnjuje svoje talente, s sistematično vsestransko vzgojo mladine si zagotovimo pogoje za čim daljšo ohranitev ra/.mah našega socialnega, kulturnega in društvenega dela v lepi slovenski govorici, ka-grozi pogin tu, še bolj pa v rodnih krajih, ki so zasužnjeni peto totaliranih tiranov. Naše vabilo mlademu godbeni-Edie Udovichu iz Chicaga in tukajšnjemu pevskemu zboru Starš za nastope na progra- naši teri pod ku AH de o molropolski politiki Cleveland. —' Ce je nekaterim "človekom" dovoljeno, da lahko pišejo o zmagi našega župana v Clevelandu, zakaj bi ne bilo še drugim, ki volimo te naše župane že leta in leta. In ako govorimo, da je ta in ta pošten, zakaj nismo še mi toliko pošteni, da bi se držali sklepov naše najvišje zakonodaje, to je konvencije. Zakaj nimajo naša društva predsednikov in tajnikov, da bi vedeli, kdaj je kršena načelna izjava ali pa odlok izvršnega odseka? Torej ve4ite, člani, da ni šlo radi kakega človeka, ki ni bil nam priljubljen, ali' da bi piu zastavili pbfdo izvolitve. Nič takega se ni mislilo in nameravalo. Kar se je nameravalo, je to, da se ohrani članom svobodo verskega, filozofičnega, etičnega in političnega prepričanja, ker to nam garantira že prvi člen načelne izjave v naših pravilih, A-ko pa pride" na sejo mala skupina članov in sklene, da se daruje iz društvene blagajne $10 v politične namene kandidatu, iCt ni niti član stranke, ki je zapo-padena v naši resoluciji, \o je "bona fide'" delavska stranka, je to kršenje konvenčnega sklepa. In ker se je to zgodilo, se je s tem gotovim članom oviralo po litično prepričanje, ker so bili forsirani darovani za politično kampanjo, ki še od daleč ni delavska kampanja. storili?-Ko^ sem se vrnil s seje gl. odbora v avgu- stu in torej nisem mogëî tïttt T« can po kampanjskem komiteju, . društveni seji kot predsednik, mi tajnik pove, da je bilo sklenjeno, da se daruje $10 v kampanjski fond kandidata, ki je bil indorsiran po demokratski stranki. Kaj storiti, ker kršena je bila resolucija U. redne konvencije in drugi odstavek načelne izjave, poleg pa še principi, na katerih je bila jednota tako rekoč ustanovljena? Pisal sem gl. izvršnemu odse- ku in dobil ^eeječe informacije: Gl. izvršni «*Uek Je sklenit društvo nima pravice niti pooblastila, dq asesira člane z namenom, da podpirajo volilnt kampanje.' Ko so nekateri zahtevali, zakaj se je ¿»plačilo zadržalo v pričo društvenega sklepa, smo jim pojasnili. Ampak ker so nam prinesli na krožniku, da bo drugo društvo, čijega član je tudi gl. odbornik, kršilo sklep t/vr biietfa odseka, čeprav ao Lah ko čitali v zapisniku odlok glede naše zadeve, je bilo rečeno, ako tam to store, tedaj tudi nam ne preostaja drugo kot da izplačamo dobreno vsoto. Takoj sem zopet pisal v glavni urad in povedal, kaj qo storili pri društvu 5. Izvršni odsek je ponovno sklenil, da tega ne smemo kršiti in so nam citirali celo "Fraternal Code", ki se glasi: "No company doing business in this State shall directly or indirectly pay or use or offer, consent or agree to pay, or use any money or property for aid or in aid of any political party." In kako more torej kakšen poštenjak nas učiti ali zahtevatir da kršimo državni zakon poleg naših načel? Smešno, da je bil kan didat enkrat celo še sodnik. Na 7. sept. sem naslovil sodniku Lauschetu, kandidatu za župana, sledeče pismo: "We had a meeting of Lodge 53 SNPJ today. I believe you were notified, as we had a dispute about the $10 which was supposed to be donated for the campaign.^ At the time motion was passed I •was absent. When I came home and heard what happened, I wrote to the Supreme Board. Their decision is that the lodge has no right or authority to assess membership for a political campaign, and no support be given to any political candidate whatsoever. To general public it may appear that I am opposed to you. But as a member of the SNPJ I shall abide by its decisions and by-laws, even as you now adhere to the concepts of the laws which you administer." K temu sem še nekaj dodal. To pismo je izvoljeni župan prejel in ga oddal svojemu kampanjskemu vodju Johnu Lokar-ju, s katerim sem pozneje govoril. Ker pa je društvo 5 darovalo in izplačalo in ker me delegacija ni hotela poslušati, pač pa je raje držala z onimi, ki so kršili sklepe prejšnjih konvencij, ni hotela sprejeti mojega dodatka, ki bi v bodoče lažje preprečil konfuzije. Dodatek se je sil:, Društva ne smejo porablja denarja iz svoje blagajne, ki last vseh članov, za podpiranje političnih kandidatov ali verskih sekt. Društvo, ki tega ne upošteva, krši načelno izjavo, ki priznava vsem članom osebno svobodo, politično in versko prepričanje, in je podvrženo kazni. Jaz sem si s tem umil roke kot Poncij Pilat in kršenja pravil in zakona jaz nisem zakrivil. Kršeno pa je oboje. Kar se tiče kandidature Franka Lauscheta, sem jaz povedal na nekem sestanku, ki je bil skli- sem napisal, da bostp zunanji člani malo bolje vedeli, kaj s«, godi pri nas v metropoli in d* se Frank Barbič ne spreminja ko* vreme. Jaz sem še vedno za delavske in jednotine principe, o čemer se pa ne morejo ponašati oni, ki «flfeminjajo barvo. Njim tudi ne odgovarjam. To pojavilo velja le članom, ki se zanimajo za naše boje. Frank Barbič, 53. da bo Frank Lausche izvoljen brez njih, če delajo zanj ali ne; bil sem celo pripravljen stavi ti $100 z Johnom Lokarjem ml. Torej kdo mi more očitati, da sem delal proti njegovi izvolit vi?l Gotovo pa je to, da jaz ne bom nikdar agitiral za kandidate, čepraV glasujem zanje, če niso "bona fide" delavsko in unijsko orientirani. Jaz sem še vedno delavec. Orupo —na 1er loo raspea*!), o »t* Alboa W. Barkley. Tam Caanelly In Nojfpliko spominov Imperial. Pa. — Bilo je 11. nov. 1918, ko je bila končana prva svetovna yojna. Od takrat je ravno 23 let in še marsikdo se lahko spominja, koliko veselja je bilo, ko je prišla vest, da je vojna končana. Mnogi smo kmalu potem prejeli pisma od svojih dragih iz stare domovine. Tudi jaz sem prejel^ismo, ki pa-je bilo s črnim, obrobljeno — znamenje, da je nekdo v sorodstvu umrl. Pismo mi je pisala sestra Rozalija Zobec. V njem je povedala, da je umrla naša ljuba mama v velikem pomanjkanju leta 1918. Tisto pismo me je zelo potrto. Moja mama je mrtva in jaz ji nisem mogla več pomagati. Sklenila sem, da pošljem sestri par dolarjev in to tudi storila. Kmalu spet prejmem pismo od moje sestre, ki se je zahvalila za prejeto pismo in denar in dej a" la, da je od tistega denarja dala za maše, da bom v Ameriki bolj srečna. Veliko bi lahko o tem pisala, a naj zadostuje. Leta 1919 je bil v St. Ruper-tu misijon. Od tistega misijona mi je sestra poslala svetinjico kot odpustke. Potem sem prejela pismo, zopet y črnim robom. To je še sedaj moj žalosten spomin, da se je sestra tako goreče spovedovala za časa misijona, da so se drugi čudili. Kmalu po mi-sijonu — 2. dec. 1919 — pa si je sama vzela življenje. Zapustila je 13 mesecev starega sinčka, žalujočega moža, dve sestri v starem kraju, eno sestro in enega brata v Ameriki. , Te vrstice sem napisala v spomin na mojo ljubljeno mamo in sestro. To je tudi vzrok, zakaj sem takrat pričela mrziti božje namestnike in spoved, ker sem prepričana, da je sestra šla v smrt od verske blaznosti. < Yes, tista pisma s črnim robom, ki sem jih prejela po svetovni vojni, so žalosten spomin-- Na tem mestu se zahvalim delegatom 12. redne konvencije, ki so me obiskali — br. Johnu Fra-u, Ivanu Molku in Franku .Avguštinu, kakor tudi , za po-eleni Sternisha, Pauli Glogovšek in za prijaznost sestri Podboj iz Waukegana. Z vsemi temi smo se spoznale na konvenciji v Pittsburghu. Anna Gorenc, 106. Veselica 90.p0dinl.ke9. klub. Sh.ron, Pa. — V soboto zvečer, 22. nov., priredi gospodinjski odsek Slovenskega doma plesno zabavo. Za ples bodo igrali Barbičevi iz Clevelanda, z njimi bosta Joseph Kolesar in Max Tekautz, brat Otona Ta-kautza. Poročevalec. i Poročilo suftopnlka Tire H tli. Pa. — Marsikdo me vpraša, kaj je z menoj, ker nič ne poročam o svojem delu in kako to, da ne pridem okrog za naročnino. Resnica je, da je težko ustreči vsem: če pridem en teden prezgodaj, ker sem ravno na poti, ni prav, če pa pridem kak teden po poteku naročnine tudi ni prav oziroma sem prepozen. Je več naročnikov, ki v takem primeru sami pošljejo naročnino, proti čemer nimam nič in me še veseli, da se ob času pobrigajo za obnovo lista. Vzrok pa le imam. Pred konvencijo sem se veselil in tudi pomagal pri pripravi, velikega piknika, ki ga je priredila conemauška federacija SNPJ v počast delegatom. Na U piknik je prišla roka postave in napravila tako kot kragulj, ki se zapodi med piščance. To me je zelo užalostilo. Potem m bil dv. tedna kot delegat v Pittsburghu. O tem pikniku je bilo dosti grmenja prej, še vec pa pozneje Sedaj je U zadev, rešena tako. da ni koza cela niti volk ait. Sedaj pa nekoliko o Pittsbur ghu in konvenciji, o kateri m toliko piše Nekateri kritizirajo, drugi «e oblizujijo. češ Ribni- ^ prostore naj.n " vor pr.vi, svoji k ,vojW ravno narobe Ti p J J m, ne k sosedu, éeprTv o <**čes, a po to*T£o£ nenja. Kar s. a 1 zabav v^S VCe jabav v Slovenskem domu . V Cheswicku je bik, FUaznu, ker ni bilo treba 1 fe*» M^Je «1. ker se niso udeleži , gostije in zabave; ampak ó •e bili v« udeležili, bi bilo ba tudi Ribničanov Kar če konvenčnega banketa i« v hotelu Fort Pittu tako n čeno da ne bi Ribani n pravili, marveč bi bili na ml k zandarji, da bi odstrani Sto ljudi.H Po konvenciji sem ostal % dni v Pittsburghu, misleč, kaj biznisa z naročnino. < kal sem svoja dva brata, dv čaka, ženo pokojnega brati znance, v Braddocku pa dru Doic, Verh in Cvetana, Bo« cičeve v Veroni in družino ea Antona Selesa v Butl< Dobil sem tri naročnine Prc ti, od teh dve nove, za kar hvala, kakor tudi za prijaz in postrežbo. Precej je grmenja proti dnevnicam, ki so jih prejeli legat je. Nekateri menijo, o bilo dovolj $8 na dan, drugi vijo, da bi zadostovalo $10. mojem in po večinskem mn ni bilo fl2 nič preveč; se\fl č$ bi bila vecina za manj, lo tudi dovolj. Spominjam 11. redne konvencije v C1 landu, kjer sem bil kot go¡ dni.' Tam so bile debate za osem in devet dolarjev dne* večina je bila za devet dola nakar je bilo oporekanje, d preveč. Mislim, da je kon čni predsednik izjavil, kdor če, naj vzame manj kot d dolarjev, ampak so vzeli vsi ločene dnevnice. Kar se tiče stolčkov v nem uradu, se strinjam z bičem, ki piše, ko bo prišel slednik, ne bo gledal kako se bo denar porabil; 01 prvi in šele potem bo prišli vrsto članstvo in jednota. Ti se ne bo gledalo na jednoto na socialno in demokratični stanovo. Torej ko čitam in zim, vidim, da se je kozla ustrelilo. Ko sem zadnjic cital nai nilo br. Podboja, tajnika štva 44, mi je kar pri srcu igralo, ko je povedal, da k do v Conemaughu združila društva, kar pomeni, da bo kozel imel trd rog in |>im-j rastkov. Za nameček bo l štvo pa še plačalo svojim nom asesment za dva mes Kaj takega se malo kje zg| Ampak v več krajih je zdaj lika za združenje krajevnih < štev, če bi bila sloga, v kater moč in napredek. Želeti je društva posnemajo to naznai društva 44 in boste videli, dr tej poti pridete do boljšega predka in povečanje član SNPJ. Pri našem društvu ^ * moremo pohvaliti s kaj tali Je že deveto leto, odkar »m licenso za točilnico in biz M je v teh letih nar«i.lo bližno $50,000, pa nikoli ni t ko, da bi se za članstvo f>l kak asesment. Tako se t?«»: dari, kdor zna. H koncu naj se naznanim se bliža čas, ko izide Druzir koledar. Dobil sem ze naročil in priporoča» ostalim, da mi ne m p mam __odrečejo. bom* prisopihal s koledarji okrog, da bom lažje no* krit Mislim, da s kole^ vidimo najprej v fl na federacijsk. seji 31 ^ bra. Drugič poročam -o mójem delu. Frank CrH»*- SLOVENSKA »ARODNA M n prop»*»"®" resti iz e domovine za- J0M 9. nov. (NYT)-lz JE tujih vojaških krogov RLji prihajajo vesti, di lu v Srbiji uporabila Tv svojem prizadevanju . ul. Aatniikn Viktaio. ¿ila oetniško vstajo. ^m da Viki i je I*-, da Ti «"poudarjajo, da Viktobrski • niso bili uspešni, čeprav »o uci s topovi uničili čez dvsj-fau m mest. Četniške utrd-L v hribih nad mesti in nad L Te utrdbe 80 i* «raka ne-„ihivc in tudi obstreljevanje Jne more škodovati, vse poti [jetniki razdrli in jih s pomoč-Idinamita napravili neprehod- JtJporabljanje padalcev sma- Bjgvgngorskih krogih kot nov ^n poskus Nemčije, da bi , vojno v Srbiji, preden bo na potegniti še več čet .iz __na rusko bojišče. Nem- [kgube v oktobru so silno ^ in v rokah četnikov je da-; veliko ozemlje z vasmi in ¿j in celimi pokrajinami v ¿ji, Bosni in Hercegovini in gori, več kakor v mesecu nbru. (__10. septembra, , is nepokorjene Jugoslavije 0)—"Hrvatski Narod" v št. VIII. 1941. pri občuje iz Banja« sledeče: Radi uboja vstaša Radiča je potujoči hitri sod na smrt z ustrelitvijo ;e M i r a k a Mihajloviča, Kotura, Djurdja Goluba, a Crnčeviča, Nfebojšo Koji-in Draga Mihajloviča, vse iz Kuljana. Isto sodišče je oblo na smrt tudi "komuniste" t Perica, Milana Sariča in šaula. bt! list v isti številki priobču-iledečo vest iz Sarajeva: V Sarajevu in na vsem pod-"Velike župe" Vrhbosna bila priobčena sledeča raz-: Srbi in komunisti! V noči 28-29 julija je bil izvršen na-na vojaško stražo v Ilijašu potem so Srbi-komunisti upo-" orožje proti vstaški obhod-pri čemer je bil en vstaš ij«n. Z ozirom na dejstvo, da jf takih napadov v kratkem zgodilo že večje število na-temu, da seje Srbe in kote s ponovljenimi razglasi rilo, da bo vsak slučaj po-vanja in napadov na izvr-* državnih oblasti naj-je kaznovan, je bilo zato v Ilijašu ustreljenih tri- ■ talcev. Za vsak ponovlje-«lučaj bo zopet ustreljeno od- rjajoče število talcev. Zato priporoča ljudstvu, da za svo-l*stno korist prijavi oblastem «ebe. ki se udeležujejo po-' valnih in strahovalnih deti- ker bo v bodoče vsaka vas "taka občina skupno odgo-Pjala a vsak podoben napad prniaiala tudi vse zgoraj *»ijene posledice. ~~ ^ajevo, 31. julija. Ravna-W]stvo za javno varnost Ve-llkt ^upe Vrbbosne. ^ v isti številki priob-riedeto vest iz Sarajeva: T 1,1 komunist«! V no-« 29,30. julija je nekdo po-« v lo/ilnici hrvatskih držav-«•Ipznic v Sarajevu več eks-»vnih in požarnih naprav z ¡J*101**- da bi izzval požar in Nozijp v teh važnih promet-Prtiičih. Ker pa se je pravi IV" Srbe in ¿Ide-komunlste * ponovljenimi rszgls-®r«avnih oblasti in da se bo napadov na držav ■ W ali poškodovanja kori-P^-lMsne Države Hrvatske kaznoval, je bilo zs-j?''"'I;,J omenjenih eksplozij PJ^ ' . l;ines zjutraj ob de-™ '1' 'jenih dvajset Srbov mije. Jasno nam je, zakaj. Hrvatsko je bilo treba še naprej vezati z velikosrbsko Jugoslavijo." Dalje pravi "pročelnik" nove akademije dr. Tomo Matič, da je "poglavnik odpustil stare člane in izbral deset novih članov, med katerimi so sledeča imena: Mirko Rački, dr. Stjepan Ivšič, dr. Franjo Francev, dr. Stjepan Zimmermann, dr. Ivan Mauro-vič, dr. Stanko Hondl, dr. Stjepan Skreb, dr. Ljubo Karaman in Franjo Dugan. "Imena omenjenih hrhvat6kih razumnikov bodo v zgodovini kulture hrvatskega naroda zapisana s črnimi črkami kot dokaz enega najstrašnejših moralnih izdaj inteligence. "Hrvatska Krajina", Banja-luka, prinaša v svoji številki dne 30. maja sledeče dele govora "stožernika" dr. Viktorja Gu-tiča v Sanskem Mostu 28. maja 1941: Srbske vojske ni več. Srbije ni več, a tudi pri nas kmalu ne bodo Srbi več hodili po cestah, ker Srbov več ne bo. Izdal pem stroge ukaze za popolno njihovo uničenje, sledile pa bodo nove odredbe za dokončno iztrebljenje. Ne bodite prizanesljivi z nikomur. Spominjajte se vedno, aa so to bili vaši grobarji in uničujte jih kamor pridete, blagoslov našega poglavnika Vam ne bo manjkal. Vsak, ki se bo zanje zavzemal, bo s samim tem postal sovražnik hrvatske svobode ... Srbi naj se ničemur ne nadejajo in zanje je najboljše, da se izselijo, da izginejo iz naših krajev, iz naše domovine. Isti list prinaša v isti številki sledečo vest: "Stožernik je sprejel predstavnika iz Starega Mej-dana, Kamengrada, Capi je in Ki-jevega sela, kjer so razgrete glave nedavno izzvale pokolj in uničenje lastne vasi, od katere je ostalo samo 27 dreves, okrašenih po nastopu hrabre nemške vojske s 27 trupli, da bodo ostali v opomin, da so zdavnaj nehali časi srbskih hajdukov." .., "Stožernik dr. Gutič je predal županu g. Rešiču 5000 dinarjev za mestne reveže in 2000 za nagrado hrabremu Hasanu Šabiču, ki je v krajih okrog porušenega naselja Kijevo pokazal izredno hrabroet v borbi s četniki in marsikatero truplo, ki smo jih prej omenili, je bilo prestreljeno z njegovo kroglo." . ^ Zagrebški "Novi List" je v svoji številki 6. avgusta prinesel sledeče: "Poročilo ministrstva notranjih zadev o komunističnih izgredih v Zagrebu.—Danes, 4. avgusta, ob 11.45 dopoldne je skupina komunistov, skrita za ograjo rastlinskega vrta, vrgla štiri bombe na stražo vstaške vseuči-liške vojaške straže pred dijaškim domom v Runjaninovi ulici. Pri tej priliki je bilo ranjenih 28 vstašev vseučiliške vstaške čete. Na samem mestu so bili prijeti posamezni napadalci. Ti so: Vinko Sonjara, profesor, Uvrtko Seljan, policijski pripravnik, And jelko Berislavič, mizarski pomočnik, Pero Ruka-vina, slaščičar. Se isti dan so prišli pred poroto potujočega hitrega soda, ki jih je obsodil« na smrt. Obsodbo so izvršili z ustrelitvijo. Razen tega je bilo obsojenih na smrt zaradi sodelovanja in "intelektualnega zsčetnlštvs" št. ririov m komunistov bili ustreljeni. Zagreb, 4. avgusta 1941 nistrttva notranjih zadev, 1654&-1941." Isti list prinaša sledeči govor 'poslanika hrvatske države v Berlinu" Benzona, ki ga je ime», ko so "hrvatski" letalci položili prisego vdanosti Hitlerju: "Hrvatski letalci, junaki hrvatskega neba! Posebno čast imam, da vas lahko pozdravljam v imenu naše lepe domovine. Mnogo velikih dogodkov doživljamo. Eden med temi dogodki bo danes pred nami, lep boste prisegli, da se boste pod vrhovnim poveljstvom Hitlerja borili proti rušiteljem civilizacije in kulture. Ta dogodek je toliko večji, ker vi komaj tri mesece po ustanovitvi naše države s hrvatsko vojno zastavo na čelu stopate v vrsto največjih vojakov zgodovine. S to prisego vi izpolnjujete želje vsega našega naroda, a poglavnik skrbno spremlja vaše delo in je na vas ponosen, ker ste pravi sinovi svojih očetov ter našli pot za nadaljevanje starega bratstva v orožju, ki od nekdaj veše hrvatski in srbski narod." Potem so prisegli takole: "Prisegam pri Bogu s to sveto prisego, da bom v borbi proti boljševizmu vrhovnemu poveljniku nemške oborožene sile, Adolfu Hitlerju, vedno brezp^ojno pokoren in da sem za to prisego pripravljen dati svoje življenje." Te besede je v hrvatskem jeziku ponovil poročnik Rumler in za njim vsi hrvatski letalci. Po prisegi je godba zaigrala nemško himno, fuehrerjevo himno in Lepo našo ..vojaki pa so pod vodstvom 'bojnika' Diala, 'satnika' Fereiy čina in 'satnika' 'Stipčiča korakali v mimohodu.". Pretresljiva povest Hrvata ld Je Is Peeellčeve Anglija kupuje , kanadsko pienico * Londftn, 19. nov. — živilski minister je naznanil, da bo Anglija kupila 120,000,009 bušljev pšenice v Kanadi. Zadevni razgovori so v teku. Pšenica naj bi nadomestila zaloge, ki so bile deloma izčrpane. Zelezniika nesreča na Japonskem Tokio, 1». nov- — Dvajset o-seb je izgubilo iivljenje in mnogo je bilo ranjenih v koliziji dveh vlakov. Nesreče se je pripetila pri reki Arakawt v bližini Tokija. Iskra upanj« Tolovaj: Oe boste kričali, vas ubijem in nihče ne bo vedel povedati, kaj se je z vsmi zgodilo. Žrtev: O pač, medij na spiri- tističhi seansi. • Uspešna operacija — Je bila operacija tvojega strica uspešna? — Seveda, stric je sicer umrl, toda zdravnik je ugotovil pravi vzrok njegove bolezni. Osveta Starega Thomasa je že tretji povozil avto. Ves ogorčen se pobere in zagodrnja Le počakaj, zdaj «i p« sam kupim avtomobil! \ ■ Na pftipvsaju ... h Mlad zakonski mo t: Dušica, če bi bU vedel, da je predor ts ko dolg, bi te objel in poljubil. Žena: Ah. torej nisi bil U? ■r,v krivcev za te poškodbe. *r»J'vn. I. avgusta 1941. Rav-rWjtfvo /a javni red in var-v"l»ke župe Vrhbosna." ¿t« vilki omenjeni časo-, Hrvatje bežali v Italije da jih one vzame v varstvo prr« Hrvatsko' * Niso ae jtfalali samo tisti domov, ki ao prej pobegnili p»" Italijansko vojsko Beieli a» vsi, ki ao mogli pobeliti PrlU do ktajge, ki jih Je usedla itelijsn •ka vojaška oblast, mt bilo take težko, redar je bilo treba iM dlti nekaj malenkosti, take pr, plačati mastne tleočake dovoljenje, s katerim si mw fes mejo ia še oekej — de si sploh mogel prositi za dovoljenja, t. j., da nisi bil aaprt. Zraven tega si moral imeti mnogo denarja za iivljenje v krajih, ki so jih zasedli Italijani, kajti ita-ijanske oblasti fe ne brigajo za stan in hrano beguncev Pri tem ao vstaški veljaki Mill na mko" ln za masten denar ao vsakomur da-dovoljenje. Pa v pravem pomenu besede masten denar, tako da mnogi reveži zaradi tegs niso mogli ns pot. V Ljubljani ao tisoči pobeglih Hrvatov in tudi Slovencev, ki ao pobegnili Is krajev, ki jih je zaaedla Ncmči-a, tisti seveda, ki jih Nemci niso zgnalt drugam. Split je pol tir-vatakih beguncev, dočim jih v Sušak prihaja aelo malo, ker jih talijanake oblaati tam ne gledajo rade, ker je od tam preveč ahke pn lti na Reko — bre* ti-atega "pusti skos", ki ga moraš meti zraven vizuma v potnem istu, če hočeš prekoračiti prejšnjo jugoalovanako - Italijansko mejo. Konsularnl nsedstavnlki leno slušUo Ko se vstaške oblasti nasna-ntle, da bodo ameli odpotovati Ia neodviane* vsi tisti, ki td šele, de Imajo denar in Če dolnjo dovoljenja država, v katero se ho čejo preseliti, je prišlo do pravega obleganja konzularnih predstavnikov nevtralnih držav, zlasti ameriških. Nekateri predstavniki ao sahtevali za vizum SO.OOt, 50,000, pa tudi čea ato Useč dinarjev! Seveda Uk visum še vedno ni tiati osebi deal pravice aa vstop v državo, ki e sanj tako drago plačala. Vsake država Ima aveje zakone aa priseljevanje in nihče ni mogel takati dolge meaace, da se končajo vae potrebne stvari za dovoljenje vselitve itd., temveč so se vizumi dsjsll ksr tako v hi-Urici, samo da je bilo mogoče prej čea mejo, Vnovič sitnosti in v Liaboni, kjer je bik» več naših državljanov a takimi potnimi 11-šti in neveljavnimi vlsumi, ao se godile strešne stvari: možje, žene in otroci so apaii v policij-akih prostorih blizu letališča, ki a okrog tririaaat kilometrov su-isj mesta, hrana ni bilo «d nikoder in kupiti ni bib mogoče ničeaar. Neka gospa si je prere- ©^ipurmika, Narmma yiiuyprna 3?fttiots SI57-II Bo. L«wn nOlUniNIl IMS Jr. prrl 4l*Mklal _ _ auirtStai mm»m J»hn K Itni.k. lv*m dUtrtklHl ySyttSwSwia..... WwiN tMMk, *MrM SUlfUrtal * A. W. W«lh«« St. mwrnk—. Wte. -5-3 X.....-Mm m. MnNM, K ___MSI W. IMS SI.. --tiift. OMi -Iftft rrwoMi Si. o«lMSr. III. •H W. Hk si.. WiiMkw«; col*. Math »«tfovtafc. otMUMolk A. VMN Dom« 14 I. Lolflch 8« OOSSODANSKI ooassi --------------.....Ml a ||ia| SIm CtovolooS. OMo •Ml a LewMol* A». CMMO*. IIUmU —an a u—ea Ave» omsm* mms L. AMI a. UIWMUI* A*, , CMmE nur*te Ml a tuM'H An, ......III! NUN. iu. .IMV S. TrowliuU Avo. CM««««. IU. MM So. lioiiN An. ewwfo. IU. roaorm oosaii w. M«y si.. sptio«a*M. m. i MNvtikAk «Ml a «iMiSllll A*«.. M Wa^loo Av«„ Mtu. U -----1 MM AnÜN An., Clwilwl, zala iile na roki, vendar so Jo rešili in odpeljsli v bolnišnico. (Tudi v Bucnos Aires js prišlo več potnikov s takimi vizumi, pridržali so jih ns ladji, dokler se vse nI pojasnilo, nekatere pa so celo z isto Isdjo poslali na-Hjj (Dalja prihodnjič.) Kompanija kapitulirala pred unijo d Delavci proslavili zmago Loa Angolo«. Cal,—Podpirana pogodba, prva «voje vrste med unijo in jsvnonsprsvno kompsnijo, je krnnsls zmago unije UtlHty Workers CIO, ko m je Southern Caltfornta Clus Co. podala. Zmaga je prišla po štiriletni organtutorični kampanji, Kompanija, ki zalaga 4,000,000 ljudi v jušni Californijl s plinom, se nI mogla več upirati ss-htevam ogromne večine avojlh delavoev. Opustila je brezupen boj In podpissls pogodbo z unijo, ki krije več tisoč delsvcev. Pogodba določa avišanje plače za deset centov na uro, plačo in pol za čezurno delo, delovni teden 40 ur in letne počitnice a plačo. Krajevni unijski voditelji so dali priznanje Allanu Hsy-woodu, direkturju €10, ki je dajal navodila v teku organizatorju« kampanje. Dršavni svet industrijskih unij CIO je tudi pomagsl finančno in drugače. Kompanija, o kateri pravijo, da Je največja raspečevsika naravnega plina na svetu, se je borila proti uniji s vsemi rsspoloft-ljiviml sredstvi. Prva zmaga Je prišla, ko Je unija prodrla pri volitvah - glede repreaentecije pri koluktivnlh pogajanjih, ka-* tere je odredil foderalni delavski odbor. Pogajanja med unijo in kom-penijo ao trajala pet meaecev. Unijo je representiral predsednik Jamea Oaugherty, Člani so proslavili zmago na masnem shodu, na katerem ao tudi potrdili sklenjeno pogodbo. LISTNICA UREDNIŠTVA Utrobe, Pa, J. f,\ Hvala lepa za poslsne izrezks. Pozdravi NslssneslJIveJše di lsvsko veatl ae v dnevniku **Pra-■ All Ilk Miste veek danV Nov triumf raziskave... Raaaarch Luminaire • Na robi Jono steklo l/.rrd-ne kakovosti, rm dnu in ob straneh zn!>a površinsko svetlobo • Upogljive—poljubno število teh svetilk se lahko poeta v l v zaporni nlh vr- » aUh • Pritrjene na strop ali ob straneh--dobi sr Jih lahko v dveh ali štirih cev • Potrjen« od Fleur-O-Lier • Dostopne cevi se lahko hitro In lahko rnNnjejo Po mmclh ruflakavanja m je konča« Ia enu vaina Unajdhu! IUxsvt*ilJo-vttlna oprem» nl»k« črne, ki oclKovar-ju priznanemu > rttzsvetljevttlncmu standardu v.u lu^l, j«* wluj goUiva. Nov© "Bwrch Luminairt" daja-jo dvakrat toliko »vetloln» t lato mno-ilno rlfktrl^ncgu toku , . , napravi vaša blago dvakrat bolj privlačno »a »¿|_dvojno privlačnost za nakup. Za nadaljna pojaanfla o "Hrimarch Luminairo" In druirlh razavetiJavaJ-nlh oprem pokličite KANdolph l&M). COMMONWEALTH EDISON COMPANY 12 W'Mt Adam« S(rM( ODPLAVLJENCI (Se nadaljuj«.) "V ta lista piše Atikrist, jaz ne maram imeti opravka z njima!" 'Ta lista se borita za boljšo bodočnost? Kakopak — za boljšo bodočnost urednikov .. ." "Jaz bi se že naročil, da bi imel vsaj mir pred vami, toda žena: pekel bi mi privlekla v hišo, če bi se naročil na tak list!--" "Nas prodajajo, da imajo sami lepo življenje! --" S takimi in podobnimi opazkami so odslav-ljali Jakoba, ki je v dveh mesecih dobil štiri naročnike, tri za "Naš čas" in enega za "Delavca". In Jakob je ob začetku mislil, da jih bo dobil najmanj toliko vsak dan! Jakob je postajal čemeren ter se jezil: "Živina, that's ali! Neumna živina! Misliti ne zna f in noče, je sploh prelena za to! Hlapci so se rodili, zabiti hlapci bodo ostali, ker hočejo teko, taki bodo umrli! (Saj škode ne bo!) Samo za želodec se brigajo in za spolne reči — in žrli in parili bi se lahko tudi če bi bili navadni jarci! Neznosna živina!" x- "Ne smeš biti tako strog napram njim", mu je rahlo ugovarjala Zofija, ki ni vedela, da Jakoba grize še nekaj drugega. "Niso sami krivi, da so taki. Nihče se ni potrudil, da bi jih dvignil višje, nasprotno, vse se je zaklelo proti njim, da bi jih čim dlje zadržalo v nižinah in megli." "To je že res", se je pomiril Jakob, "ampak vsaj ušesa naj bi nastavili, slepci, tistim, ki jim hočejo dobro. Pa nočejo." Jakob je postal medtem že precej znan v slo- ' venski javnosti. "Naš čai" je objavil ie lepo število njegovih črtic in nekaj daljših povesti, poleg tega so ga pa njegovi dopisi o lokalnih razmerah, ki so bili polni zdravega sarkazma zapletli v ogorčeno polemiko s klerikalnimi veljaki. To mu je po eni strani prineslo mnogo prijateljev, ki jih je bir Jakob vesel, po drugi pa sovražnikov, katerim se je prezirno posmehoval ter jih, kakor vsi začetniki, podcenjeval. To Je bilo krivo, da se je večkrat preveč zaletel, pa ga je vrglo nazaj, da se je moral umikati in izvijati, kar ga je seveda jezilo. Sploh ga je pa tiste čase jezila vsaka stvar — zaradi Zofije. Zofija se mu je resno smehljala. "Ne bodi tako nepreviden, nikar se ne zaletu j zanešen jaški na teritorij, ki ti je še tuj, pa se ti ne bo treba takole umikati," ga je svarila. "Ne bodi vendar vedno kakor vihra!" Jakob jo je navadno samo pogledal, rekel pa nič. Tudi njegove leposlovne proizvode mu je večkrat kritizirala. "Tale stavek mi ne ugaja," je pripomnila včasih. "Tako tuje zveni, kakor da bi padel kamen na površino mitnega tolmuna ter jo razburkal. . ." Ali pa: "Tole pa neprijetno zveni v ušesih . . Sem pa tja sta se pri tem »porekla, a ti spori so bili nedolžni in prijateljski ter se končali tako, da se je eden smehljaje podal. Tako se je Zofija trdno zasidrala v njegovem življenju. Jakob je to čutil in zaradTifega tudi trpel. Ljubil je Zofijo, ona pa je bila žena drugega človeka. To ga je bolelo. Se bolj pa ga je bolelo, ker je bil prepričan, da je njen odnos do njega čisto drugačen od njegovega do nje, da ga ima pač rada, da pa ga nikakor ne ljubi, kakor bi on rad. A da bi vsaj poročena ne bila! je želel v sebi. Potem bi ji lahko vsaj razkril svoje srčne težave in morda bi se potem vzbudila ljubezen tudi v nji. Toda ona je poročena in on mora molčati! Misel, d k bi se ji vzlic temu izpovedal, je pregnal strog glas iz notranjosti, ki je izjavljal, da bi ne bilo lepo, premotiti nekomu njegovo ženo ter razbiti njegov zakon in srečo. Ti boji pa so našli odraz v njegovih delih, v katerih se je bolj in bolj izdajal. Tudi so njegove stvari tega duševnega neravnovesja postajale od sile sentimentalne, včasih tudi kar melanholične, da se je začel čuditi tudi Puc. "Jakob, preveč Sentimentalen postajaš," ga je opozoril. 'To ni dobro. Otresi se tega." Jakob pa je nejevoljno odgovoril: "Ne znam pisati drugače . . ." Puc, ki se mu je dozdevalo, da je uganil, kaj tare Jakoba, se je mimo smehljal. "Ga bo že minilo, potem bo boljši..In Puc Jakobovih sentimentalnosti ni metal v koš, temveč jih je priobčal- V tem je nastala v uredništvu "Našega časa" majhna sprememba in Puc je potreboval novega pomočnika. Obrnil se je do Jakoba. Ali bi Jakob hotel poskusiti z delom v uredništvu? Bolje bo zanj vsekakor od dela v jeklami. Seveda, nekaj tednov bo bolj nerodno, ker ni še vajen takega dela, pa saj je mlad in gibčnih možgan ter se bo kmalu privadil novemu poslu. Jakobu je ponudba ugajala. Ne samo zato, ker je vedel, da bo novo delo zanj bolj primerno, temveč tudi Zaradi Zofije, zaradi katere je čezdalje bolj trpel» Vendar — brez nje ni mogel biti. Če si je še bolj zatrjeval, da je ne bo več obiskal, je bilo vendar vse zaman, potrebna mu je postala. Tiste dni, ko se je Jakob po tihem pripravljal na odhod, je bila priobčena v "Našem času" * njegova sentimentalna črtica o kmečkem mladeniču, ki je bil na smrt zaljubljen v svojo svakinjo, a mu vest ni dala, da bi uničil bratovo srečo, vsled česar je hudo trpel. No, prišla je vojna tn zaljubljeni Stanko je moral iti na vojno. Pred odhodom se je lepo poslovil od svojcev, tudi svakinjo je objel In ona pa vsa v solzah: "Tako rada sem te imela ... kakor da bi bil moj lastni brat . . ." Mladenič se je trpko nasmehnil, rekel pa ni nič. "Kakor brata me ima rada, samo kakor brata ..." se je zarezalo vanj in bilo mu je hudo. Nekaj tednov pozneje umira pod gališkim nebom mlad vojak, Ime mu je Stanko. Ugašajoče oči vprte v sinjino večernega neba, trpko vzdihne: "Rada me je imela . . . rada kot brata . . . Ah, to boli . . In Jakob je mislil, da zna molčati! — Zofijo je stvar presenetila in ji dala misliti. Kaj to pomeni? Ali je to napisal vsled nagnjenja k sentimentalnosti ali kaj? Ali ... ? In Zofija se je tako globoko zamislila, da ni vedela, kdaj ji je na štedilniku vse križem začelo kipeti iz loncev. Pa Zofija ni bila samo zamišljena, tudi brskala je po svoji notranjosti, kakor ni še nikoli. Zvečer je prišel Jakob. Blaž je z dvema znancema sedel prt mizi v obednici ter z njima kvar-tal in pil, zato jc šel Jakob v kuhinjo, ki jo je Zofija baš pometala. Medtem, ko je ona pometala, je Jakob sedel pri mizi, poslušal hrupno prerekanje, ki je izbruhnilo med igralci v obednici ter polglasno požvižgaval predse na-pev neke domače pesmice. Zofije ni pogledal, dokler ni prisedla k mizi ter ga nagovorila: "Ti, Jakob, tvojo najnovejšo stvarco sem či-tala danes." "O, res." Jakob se je delal, kakor bi se mu hotelo zdehati. "Nič posebnega, prav za prav glupa stvar, Če bi bil to videl poprej, bi ne bila zagledala belega dne. Prazna glupost!" (Dalje prihodnjič.) j' Ura št. 55M Detektivska povest Fr. Mllčlnakl Sherlok Holmes? Ga imamo v Ljubljani! 2enij je in se piše Jakob Ciber! Sliši travo rasti, duha ie danes bržole, ki se bodo jutri pražile, oči mu pa vidijo kar okoli vogala! Misliš, da ti vljudno gloda v obraz, v resnici spak študira tvojo pošvedra-no obutalo in hkratu sklepa na praznoto tvojega žepa, ki te ovira, da ne konzultiraš čevljarja! — Ali pa zdi se ti, da sanjavo zre v megleno daljavo, v ijitini |m zvijačnik motri tvoj telovnik in iz peg na njem sklepa, kake vrste likerje si »noči pil v Na rodni kavarni, kdo jih je plačal In obkorej ni prišel domov! Tak je ta človek' Dogodka * mojo uro še ne veste"* Dobro, povem vam ga Torej — kadar Je semenj, grem rad ee* Vodnikov trg mimo stojnic, da vidim tuje faran-tsče in njiji čudno kramo In da slišim njih zabavno reklamo. Dr ko tudi zadnjič. Zašel sem pa v gnečo in ko pridem domov in hočem, kakor po navadi, naviti svojo žepno uro — pa je nI bilo! MoJe ljube stare ure. ki svs še na Dunaju skupaj študirala, to se pravi'" včasi skupaj, včasi p« vsak v svojem ravndu - ni je biio, pa ne! Kak lopov mi jo je moral izmakniti v gneči na sem-Mojo ljubo staro uro! Šte- vilko 55,916 je imela, na pokrovu pa sv. Jurja na konju, s sulico in z zmajem. Upanja, da jo še kdaj vidim, nisem imel sicer nič; ker sem pa o tem Jakobu Cibru že slišal toliko in toliko hvale, sem hotel vendarle poizkusiti in jo mahnem po kosilu k njemu v pisarno. — Sedel je na mizi. bincal z nogama, gledal v strop in pušil cigarete. • Razložim mu svoj slučaj. On pa sedi, binca in puši, in ne reče ničesar/ Ko končam, ga prosim, naj ml razodene svoje mnenje. Clber vstane, stopi k oknu. za-bobna na šipo kratek ritonel in potem izjavi, da Je njegovo mnenje to. da letos nisem opravil velikonočne izpovedi. Jaz sem seveda zijal, kaj to pomeni, on se mi je pa ljubes-nivo nasmehnil in rekel: "Kajti, ako bi bili vesten Izpolnjevalec verskih dolžnosti, bi se s svojo zadevo ne obrnili name. ampak na mojega konkurenta, sv Antona pri frančiškanih, ki takisto posreduje zaspan ukradenih in izgubljenih stVarl.* Potem sva |Sedla in povedal mi Je svoje mnenje takole: "Podatkov nimate prav nobenih,** Je rekel, "ta sum zoper kako določeno osebo. V takih »lučajih je izsleditev storilca mogoča le po takozvani Ubrovi teoriji] Imenovani po meni, ki sem jo iznašel. Njena podstava je Izkušnja, da enaki člnltelji v enakih okolnostlh rode redno enake posledke. To načelo je tako pri-prosto, da ga pozna in uporablja že vsak otrok. Če pade otroku novec iz rok in ga otrok ne more najti, izpusti še drugega na tla, da "gre iskat" prvega, kakor pravijo: kamor se zakotall drugi, tam leži skoraj gotovo tudi prvi. — In pa tisto o kraški burji in klobukih ste gotovo tudi že slišali. Ce odnese burja popotniku klobuk, in zmedeni popotnik ni videl kam, izroči burji še svoj robec, da mu pokale pot v kotanjo, kamor zanaša ugrabljivi zračni tok svoj plen. — Stvar je jasna, kaj ne? — Z ljudmi pa ni nič drugače! In ttinkt vseh ljudi je enak, ali recimo. Kkoraj enak! Vidite, in po tem načelu moramo iskati vašo uro in tatu.** — Pozvonil Je dvakrat. "Imam pisarja, ki je bil svoje dni zelo delaven semanjl tat!** Vstopil Je ponižen, gladko obrit. že nekoliko siv možak. "Dlčnl gospod Perko,** mu Je rekH Ciber. "vi ste bili svoje dni takole strokovnjak. Recimo, da «te danea med poldvanajsto in dvanajsto uro dopoldne na semnju t/maknili temu gospodu — uro — kaj bi bili storili z njo?** "Izmidnjena stvar je nevaren tožitelj! Hitel bi jo prodati." Ciber je prikimal. — "Komu? "Komu pač! Zaradi takele ure se ne morem peljati na Reko ali v Videm, da jo spečam! — Stari-narju Jurju bi jo nesel. Star lisjak je, ki vse kupi. Glavo ima plešasto, vest pa kosmato!" "Dobro! Hvala! Pošljite mi detektiva Lončarja!" . Detektiv Lončar je prišel; bil je že kar pripravljen za odhod. "Gospod Lončar," mu veli Ciber, "gospodu Koširju tukaj je bila danes tik pred opoldnem ukradena na sejmišču ura številka 55,916, na pokrovu je imela sv. Jurja na konju, s sulico in z zmajem. Tat je čisto neznan; toda po Cibrovi teoriji je pač hitel uro prodati in sicer staremu Jurju starlnarju. Izsledite in zaplenite takoj uro in tatu. Nujno! Vzemite seboj Civho in Jegliča! Čez eno uro pričakujem vašega poročila!" Odslovil je naju oba. Mož mi je imponiral. Ta sigurnost, t£ predrznost njegovih sklepov, in vendar vse logično, pravzaprav samoobsebi umevno! — Tako se mi je zdelo, kakor da imam uro že zopet v žepu. Po preteku ene ure se torej zopet zglasim pri Cibru. Pozval je že čakajočega detektiva v sobo in detektiv je poročal: "Preobrnili in razkopali smo tako prodajaln iški kakor tudi stano-valnl prostor starega Jurja. Saj poznate njegov brlog; v četrt ure smo bili gotovi z delom! Ali o url nI bilo sledu! Tudi starega Jurja ni bilo doma; odšel je bil baje na svoj običajni izpre-hod na Grad. Mi seveda za njim, a srečali smo ga, vračajočega se že po Florijanski ulici. Ustavili smo ga in htfro dognali, da tudi pri sebi^ima ure. Bil je pa zelo razburjen in nas je primerjal s cestnimi tolovaji. Ovadbo zaradi razžaljenja straže bom še danes vložil." Ciber je drobno pogledal In zažvižgal. Potem pa je segel v desni žep svojega telovnika, iz-vadil svojo uro in jo pomolil Lončarju. "Lončar, pazite! Vi ste zdaj stari Jur, razumete, to pa je ukradena ura, ki ste jo kupili od tatu. Kupčija je bila sumljiva in zato vi, stari Jur, sami domnevate, da vas poseti policija. Treba torej skriti uro, kaj ne! V ta namen napravite svoj običajni Izprehod na Grad, kaj ne! Ste razumeli? — Idite torej In skrljte jo! Potem naju pričakujte "na utrdbah!" Detektiv Lončar ni zinil besede. Ali obraz mu je zlezel v čudne gube, hrbet se mu je sklonil, s tresočo roko je spravil uro in z drsajočiml koraki je odšel. Zasvetilo se mt je: Posnemal je starega Jurja! Kar strmel sem! Ciber je zapazil moje začudenje in se nasmehnil: "Da, moji detektivi so dobro dresiranl! — Vidite, ljudje enake vnanjosti so si vobče tudi v duševnem ozira enaki. Ako upoštevajoč to važno načelo posnemate mimiko In kretnje človeka, ki ga opazujete, uganili boste tudi njegove misli in namene. — Tako bo tu-J -d* Senator Joaiah krat Is Vlrginije. Bailey, demo- doma pri rudarskem uradu ru- Draviti ™ dosledno pravico, da sem jo po- ta*.. : J Veste'ln molilmestnemu čuvaju pod ^Zutug^ ^ M in potem sem neoviran končal ne hrar*m] svoje temeljito idila, e "¡Mft, Jrv ti Wc>v- vnanjost in kretnje starega Jurja, rodile in razvijale se mu bodo vzporedno in nehote tudi misli in preudarki starega Jurja in ravnal bo tako, kakor je ravnal v enakih okolnostih njegov izvirnik — Idiva!" Sla sva počasi na Grad. Na utrdbah je naju že čakal Lončar. "Skrili ste uro v gozdiču, kaj ne!" ga ogovori Ciber. "Da!" "O tem ni bilo dvoma; drugod ni varnosti pred nepoklicanimi očmi. Toda pokažite prostor!" Gremo v gozdič. Vodil nas pa nI detektiv, ampak Ciber sam in sicer brez obotavljanja in s presenetljivo sigurnostjo. Na julnozapadni strani gozdiča tik ob polsuhem skrivijenem mece-snu je obstal. Pogledal je v zrak. omenil, da ao dane« na Vrhniki baš ob fttlrih popoldne nastavili pipo. ker ima vlak deset minut zamude, potem pa je malomarno vprnltl: "Tukaj ste jo zakopali, ali ne?** "Baš na njej stojite, goapod komisar!" Jaz sem osupel seveda, on mi je pa ljubeznivo pojasnil: "Tukaj je najbolj skriti kot gozdiča kaj ne! — a v tem kotu ima baš la lnecesen najbolj značilno tn zato za spomin najugodnejšo obliko Niti stari Jur. niti detektiv nista iroelf dosti časa za Iz- biranje skrivališča in nehote sta se pač morala odločiti za tisti prostor, ki ga lahko na j zanesljiveje vsak čas zopet najdeta." Sklonil se je in izpod ruše iz-grebel svojo uro. Šipa in kazalnika so bili strti, ker je bil stopil nanjo. "Nič ne de," je rekel, "dam jo popraviti in vam pošljem račun. To je postranska stvar. Poglavitna stvar je ta: Kjer je bila ta moja ura, tam mora biti tudi vaša ura! Po načelu enakih či-nlteljev, enakih okolnosti in enakih posledkov, skratka po takozvani Cibrovi teoriji! Saj vam je bila moja razlaga jasna, kaj ne? — Zato me poslušajte: Okoli tega mece$na prebrskajte tla ln našli boste svojo uro! Dragega vam nimam povedati! Uspeh mi pridite javit zvečer ob osmih Pričakoval vas bom v pisarni Sedaj me kličejo drugi opravki." Odšla sta. Jaz sem ostal sam in po pravici povedano — groza me je bilo. Brskal sem po tleh in kopr neče sem iskal svojo ljubo staro uro, hkratu pa sem se s trepetom bal, da me zadene kap, če jo v resnici najdem! — Ko se je solnce pričelo nagi bati k zatonu, sem se zbal, da me ne zajame mrak, in popu stivši iskanje sem jo popihal brez ure odtod, kakor da me „pode f uri je, in oddahnil sem se šele, ko sem dospel v mesto med vršečo množico. Zvečer sem se zglasil pri Cibru, kakor mi je bil naročil. Lotevali so se me rahli dvomi, ali Cibrova absolutna sigurnost jih je zopet docela prepodila. "Ura mora biti tam," je "ali je pa Cibrova teorija na. To pa je izključeno! daljujte jutri delo in vzem boj motiko! Saj vreme ostane lepo, je pripomnil, ozrši se skoz okno na razsvetljeni trg; "to sklepam iz okolnosti, da gre profesor Pika z dežnikom." — Storil sem, kakor mi je velel, in prekopal sem dragi dan ves južnozapadni del gozda. Ne morem reči, da nisem imel čisto nič uspeha, kajti našel sem rdečo nogavično zavezo, par lasnih igel, ženski- glavnik, nekaj železnih gumbov, star krajcar, peto in ubito steklenico. Le o uri vžtvt v tri bito prav nič sledu. Odkritosrčno povedano, pričel sem zopet dvomiti. Bil sem nekoliko potrt, ko sem Cibru poročal o stvari. Moja malodušnost ga je razvnela. "Cibrova metoda ne vara!" je rekel. "Po logiki dejstev ne more biti vaša ura drugod, nego je bila moja. Verjemite mi to! — Sicer pa," je nadaljeval bolj hladno, "da vas pomirim, dam vašo uro lahko v liste. Remonto-arka št. 55.916. s sv. Jur jem na pokrovu, na konju, s sulico in z zmajem. — Ali moj nasvet je: iščite jo Um. kjer je bila moja ura! Na svidenje čez dva dni! Moje razkopavanje ni ostalo neopaženo. Mestni čuvaj na Gradu me je vohal iz zasede; p režal je pač, kdaj dvignem zaklad, potem bi planil name in ml ga v imenu postave zaplenil. Ker se pa njegov sladki up nI maral uresničiti, naveličal se je preianja in mi kratkomalo prepovedal nadaljnje dela Skušal «*em ga pomiriti, češ. da kopljem le polže, ali on je trdil, da tega ne smem brez lovskega lista, in grozil ml je. da me ovadi zaradi lovske tatvine. Odnehati pa nisem maral. ¡Sedaj mi ni šlo več samo za mojo uro. ampak tudi za Clbrovo teorijo. ali obvelja ali ne, in zato sem hotel do pičice Izpolniti Cl-brove ukrepe. _ {z^otl^val tem si torej nemu- razkopavanje. Ure ni bilo! Tudi ne ufcanja, da jo sploh še kdaj vidim! Pač pa sem si pridobil svoje mnenje o Cibrovi teoriji. — Tem uspehom primerno razpoložen sem se zglasil zopet Dri Cibru. Ciber je z mojega obraza takoj razbral položaj. Postal je nervozen. Nič me ni vprašal, nič me ni poslušal, ampak kar kratko se je opravičil, da danes nima časa in jutri ga tudi ne bo imel in takisto ne ves bodoči teden. Izvadil je iz žepa uro in mi dal znamenje za odhod, rekoč: "Šest je, mudi se mi." Mene je pa isti hip streslo po vsem životu kakor električen tok. "Dovolite, da pogledam to uro!" sem vzkliknil in nedosta-jalo mi je sape. Ciber mi osupel da uro v tresočo roko. Sv. Jurij na konju s sulico in z zmajem! Odprem pokrov: Št. 55,916! —* "To je moja ura! Gospod komisar, kje ste jo dobili?" — Sedel sem, nogi me nista več držali! "Vaša ura? Ali je mogoče! Št. 55,916 ... Sv. Jurij na konju s sulico in z zmajem . . . Res je! Glejte, glejte! Tri dni jo že nosim v žepu! Svojo sem dal po- ^ policiji izročen, Torej tu je vaša ura^ Stopal je po ^ ^ oken m nazaj in slresal Potem je postai in e> moJa metoda se u> obnesla! Kakor sem v , Kje!" Je bila moja ura | najde tudi vaša! - Vidil ko se je zgodilo!" Sherlok Holmes! ZAKAJ JE TRINER-JEVO GRENKO VI-NO BOLJŠE KA-KOR KDAJ PREJ? Zato, ker je bilo znatno izboljšano. Vaše zdravje in energija prideta prvi. Ako ne prebavljate dobro, ali če nimate pravega apetita, pomeni to, da Vaša hrana ne vsebuje prave količine vitamina B-l. Ako jemljete Trinerjevo izboljšano grenko vino z vitaminom B-l po naroČilu, in ga vživate poleg take hrane, ki vsebuje vitamin B-l, na primer: žitni ali rženi kruh, mleko, govedino, ledvice ali jetra, jajca, itd., potem boste viivali zadosti tega vitamina. Ta Vitamin B-l je vzrok, da je Trinerje vo grenko vino boljše kakor kdaj prej. Dobite ga v vseh lekarnah. the new encyclopedii machine siiol practice Spisal znani profesor na Institut« of Technology t GEORGE W. BARNV Podlago za mehanično morete dobiti s knjigo CYCLOPEDIA OF MACHIi PRACTICE (v angleščini), knjiga popisuje in v slikah temeljna dela mehanike. Ra natanko, kar mora znati mehanik; pojasnjuje vporat ga stroja, orodja in meril, kako je treba vporabiti na prints) ter vam tudi daje čunskih tabel, da morete svoje delo. Ne glede na Šele početnik, vam bo ta 1 koristna in mnogo potreb« slik in risb. 576 strani, trd