Štev i. V Ljubljani, 15. januarja 1937. Leto 54. U„ v' „ . Našim naročnikom, članom in podružnicam K. D. — Nekaj misli o kakovostni proizvodnji in napredku kmetijstva. — vseijlllci. o sestavi krompirja iz severnega dela Dravske banovine. — Jarovizacija ozimne pšenice. — Pripravljajmo v zimskih mesecih dober gnoj! — Ali je lucerna domačega izvora, posebno banatska, ravno tako vzdržljiva kot -iz Azije doma. Tekom stoletij sta se obe iz-prevrgli v mnogo vrst, ki se ločijo po listju in plodu. Med belimi sta zanimivi: sterilna, ki ne cvete in ne rodi, in pa žalovalka. Bele murve sa-de zaradi sviloreje, črne pa samo zaradi plodov, dasi tudi bela rodi belo-rumene ali rdeče plodove sladkega okusa. Bela murva je izmed vseh dreves našega podnebja najpripravnejša za vzgojo v poljubne oblike. Zato io radi sade v bližini hiš in jo razpeljejo na latnik, da nudi boljšo senco. Moj pok. prijatelj je vzgojil murvo v trinadstropen latnik v razdalji 2.50 in. Vsak latnik (etažo) je tvorilo 12 vodilnih vej. Na prvi spodnji latnik je postavil okrogel pod, ob podaljšku debla mizo in ob njej naokrog klop. Dohod na ta pod je vodil z mo-stovža, polnega rož v prvem nadstropju hiše, za varnost je bilo preskrbljeno z ograjo, ki so jo tvorile vodilne veje, usmerjene ob podu v navpični smeri in na teh naslonjalo. Belo murvo imamo v naši banovini marsikje, največ pa menda v Prek-murju in pri Metliki, kjer so nekdaj gojili sviloprejke. Sedaj jo drže zaradi ploda, ki zori v juliju, in tudi zaradi listja, ki ga v jeseni, ko začne ru-meneti, nabirajo (smukajo) za krmo kmetovalec zapravlja hranilne snovi, ki jih je poprej tako skrbno zbiral. Čim bo namreč nastopilo toplo vreme, se bodo začele v gnojnici, ki ni mogla odteči v igloblje sloje, saj je komaj otopljena zemlja že sama po sebi dovolj napita vode, dušičnate snovi razkrajati in amonijak bo izhlapel v zrak. Od gnojnice bo ostala le voda in gospodar ni zemljo gnojil, temveč jo samo namakal z umazano vodo. O tem se lahko vsak prepriča, če gre takoj ob nastopu toplejšega vremena na z gnojnico polito zemljišče, ker ga bo nos poučil, da je dosti amonijaka v zraku. — Gnojnico torej izvažamo le takrat, kadar zemljišče ni zmrznjeno in je dovolj osušeno, da zamore gnojnico vsrkati in da se zamore takoj zatem močno pobranati. Če se nam pri tem delu malo viha nos radi smradu, bomo to že prenesli, saj nam življenje prinaša še Vse hujše tegobe, toda če bomo tako delali, bomo vsaj imeli zavest, da smo napravili koristno delo in nismo skozi okno metali svojega premoženja. Ing. F. prašičem pozimi. Sadje služi v prehrano, kar pa na tla pade, poberejo kokoši, gosi in prašiči. Z ozirom na sad je v gospodarske namene pač važna črna murva. Redno vsako leto rodi obilo črnomodrih murvic, ki so podobne plodu kopinje, le da so do trikrat večje in z drob-nejšim, komaj znatnim semenom. Okusa so prijetno sladkokislega, medtem, ko so bele drobnejše in slabše. Na tržaškem trgu jih prodajajo velike količine po dobrih cenah. Razen uživanja svežih, ki so boljše, kakor malinje, kopinje, borovnice in druge take stvari, jih porabljajo tudi za vino, ocet, sok (kakor malinovec), mezgo in če hočete tudi za žganje. Zaradi te vsestranske porabe in velike rodovitnosti, ki nam nudi to drevo, bi bilo priporočati našim dreves-ničarjem, da bi vzgajali tudi črno murvo. Čeprav imata Istra in Dalmacija tudi smokve in grozdje, vendar sade prav radi črno murvo. Kakor drugo sadno drevje, ki ga vzgajamo iz semena, moramo tudi murve cepiti z žlahtnejšimi vrstami. V svilarske namene cepimo bele murve z velikim srčastim listjem, če pa gre za plod, cepimo debeloplodno črno. Murve cepimo s popkom. Cepičev (popkov) pa ne režemo, temveč jih odluščimo s primerno velikim kožnim ščitom. Pri tem pazimo, da snamemo tudi življenski stožec (zrklo), ki je Murva. Josip Štrekelj. pod popkom. Brez tega se cepič ne prime. Opozoriti pa moram, da se murva ne prime na speče oko v juliju, avgustu, nasprotno pa prav rada na živo oko v drugi polovici junija. Murve cepimo tudi za lub na koreninskem vratu. Leto prej nasadimo iz semena vzgojene divjake. V naslednji pomladi, ko so muževni, jih odkopljerno do korenin in gladko nekoliko poševno odrežemo na koreninskem vratu ali nekoliko nižje, če ni tu gladkega zdravega lubja. Cepič z enim popkom pripravimo kakor za spajanje, na nasprotni strani rezi pa obrežemo lub do kambija. Nato stisnemo s palcem in kazalcem leve roke lub na višjem mestu poševno odrezane podlage, da se loči od lesa in da nastane vsled prožnosti mala gubica, odnosno odprtina med lubom in lesom. V to odprtino porinemo z desno roko cepič, pa tako, da leži njegova rez proti lubu, posneta zadnja stran pa proti lesu podlage. Torej ravno nasprotno, kakor cepimo drugo sadno drevje. Pri tem opravilu pa moramo paziti, da cepič ne razpara luba na podlagi, ker tak se ne prime. Vezanje in mazanje s cepilno smolo odpade. Po dovršenem cepljenju pokrijemo varno z rahlo zemljo tako visoko, da je cepič pokrit dva prsta visoko. Ta način cepljenja je zelo uspešen. Cepiče nabiramo pozimi pred mu-ževnostjo in jih hranimo kakor od drugega sadnega drevja. Da se izognemo razparanju luba, odbiramo samo drobne cepiče. Navodila za podeljevanje prispevkov za sadjarske nabave in zgradbe. 1. Kraljevska banska uprava podeljuje iz razpoložljivih sredstev javnim ustanovam in združenjem prispevke k nabavi raznega sadjarskega inventarja, sredstev za obrambo in razkuženje sadnega drevja in za napravo sadjarskih zgradb, da se pospeši potrošnja in predelava sadja, kjer je to potrebno.' 2. Dejansko potrebo ugotovi pristojni okrajni kmetijski referent oziroma strokovni referent kraljevske banske uprave. 3. Prispevki se podeljujejo v znesku do je stvar res kupljena, odnosno gradba zgrajena vsaj v surovem stanju po navodilih strokovnjakov, navedenih pod točko 2. 4. Prispevki se podeljujejo v znesku do 1/3 dokazanih kupnih oziroma gradbenih stroškov, pri nabavi sredstev za zatiranje škodljivcev in rastlinskih bolezni pa do 'A stroškov. 5. Dokaze izdaja v gornje namene ali dobavitelj (račun) ali občina. Kupljena sredstva oziroma zgradbo oceni pristojni okrajni kmetijski referent, oziroma strokovni referent kraljevske banske uprave. 6. Zasebnikom se dajejo ipo možnosti prispevki le za zidavo zgradb in za cijaniza-cijo sadik. 7. -- Prošnje za podelitev prispevkov se vlagajo pri pristojnem načelstvu oziroma pristojnih mestnih poglavarstvih. Kralj, banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 3. decembra 1936. Ban: Dr. Natlačen, s. r. Novi odobreni -razsadniki. Dodatno k odločbi z dne 29. okt. 1936 III. No. 7569/17 Službeni list 90/729 dovoljujem na podstavi čl. 3 moje naredbe o zatiranju San-Josejevega kaparja, z dne 25. aprila 1936 Službeni list št 290/43 in zdravstvenega izpričevala kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, promet s sadikami in dr. sledečim lastnikom razsadnikov: 1. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Pilštanju, srez Šmarje pri Jelšah, sedež razsadnika Pilštanj. 2. Tomanič Mirko, Draženci pri Ptuju, sedež razsadnika Draženci pri Ptuju. 3. Brenčič Franc, Zabjek št. 4, obč. Rogoznica, sedež razsadnika Žabjek, občina Rogoznica. 4. Šegula Ivan, Hlaponci, obč. Dorna-va, sedež razsadnika Hlaponci, obč. Dor-nava pri Ptuju. 5. Žiher Franjo, Zamušani 34, sedež razsadnika Zamušani, srez Ptuj. 6. Horvat Jože, Muretinci 25, srez Ptuj, sedež razsadnika Muretinci. 7. Jurjaševič Anton, Središče ob Dravi, sedež razsadnika Središče ob Dravi. 8. Veselko Rudolf, Središče ob Dravi, sedež razsadnika Središče ob Dravi. 9. Jager Josip in Stojan Josip, Laze, obč. Dramlje, sedež razsadnika Laze, obč. Dramlje. 10. Župnek Jožef, Laze 32, obč. Dramlje, sedež razsadnika Laze, obč. Dramlje. 11. Drevesničarska zadruga, Dorfarje, srez Škof.ia Loka, sedež razsadnika Dorfarje, Sv. Duh, Črngrob, Šutna in Zabnica. 12. 2ontar Matevž, Sv. Duh 24, srez Škofja Loka, sedež razsadnika Sv. Duh, srez Škofja Loka. 13. Hafner Janez, Sv. Duh 30, srez Škofja Loka, sedež razsadnika Škofja Loka. 14. Omejc Janez, Dorfarje 20, srez Škofja Loka, sedež razsadnika Dorfarje, srez Škofja Loka. 15. Hafner Kancijan, Dorfarje 8, srez Škofja Loka, sedež razsadnika Dorfarje, srez Škofja Loka. 16. Savnik Ivan, Kranj, sedež razsadnika Kranj. 17. Hafner Janko, Spodnje Bitnje 16, srez Kranj, sedež razsadnika Spodnje Bitnje, srez Kranj. 18. Potočnik Ivan, Dobračeva 8, obč. Ziri, sedež razsadnika Dobračeva, občina Ziri. 19. Štuhec Ivan, Murščak 34, občina Slatina-Radenci, sedež razsadnika Murščak in Hrastje, Obč- Slatina-Radenci. 20. Sever Štefan, Vitan 10, obč. Kog, sedež razsadnika Vitan, občina Kog, srez Ptuj. 21. Vanda Ignac, Ptuj, Tiha pot 1, sedež razsadnika Ptuj, Tiha pot in Krčevina pri Ptuju. , 22. Šauperl Adolf, Zimica 14, obč. Korena, sedež razsadnika Zimica, obč. Korena, srez Maribor, levi breg.. , .)■• , 23. Uprava veleposestev Herberstein,' Ptuj, sedež., razsadnika Krčevina pri Ptuju in Hrastovec, obč. Zg. Volečina. 24. Banovinska trsnica in drevesnica Pekre pri Mariboru, i sedež razsadnika Pekre pri Mariboru. 25. Nemec Ludvik, Marenberg, sedež_ razsadnika Marerjberg, srez Dravograd. 26. Mastnak Anton, Laze 21, obč. Dramlje, sedež razsadnika Laze, obč. Dramlje. 27. Haberman Ivan, Št. Vid pri Vuze-nici, sedež razsadnika Št. Vid pri Vuzenici. 28. Podružnica kmetijske družbe Slovenske Konjice, sedež razsadnika Slovenske Konjice. 29. Sreski kmetijski odbor v Dravogradu, sedež razsadnika Dravograd. 30. Sreski kmetijski odbor Gornji grad, sedež razsadnika Rečica o/Sav. 31. Jelen Anton, Št. 11 j pri Velenju, sedež razsadnika Št. Ilj pri Velenju. 32- Kranjc Jožef, Laze, občina Št. Ilj, sedež razsadnika Laze, občina Št. Ilj pri Velenju. 33. Zelenko Alojz, Celje, Krekova cesta 23 a, sedež razsadnika Celje, Krekova c. 34. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva Št. Vid pri Grobelnem, sedež razsadnika Št. Vid pri Grobelnem. 35. Grahek Ivan, Dečna sela 1, občina Artiče, sedež razsadnika Dečna sela, občina Artiče, srez Brežice. 36. Cizelj Julij, Curnovec 35, občina Artiče, sedež razsadnika Curnovec, občina Artiče, srez Brežice. 37. Cizelj Franc, Curnovec 35, občina Artiče, sedež razsadnika Curnovec, občina Artiče. 38. Livek Franc, Mali vrh 31, obč. Globoko, sedež razsadnika Mali vrh, občina Globoko, srez Brežice. 39. Koren Gabrijel, Mozirje 69, sedež | razsadnika Laze, občina Št. IIj pri Velenju. 40. Državna okoliška deška narodna šola v Celju, sedež razsadnika Celje. 41. Banovinsko zdravilišče Rogaška Slatina, sedež razsadnika Rogaška Slatina. 42. Jakobin Riharid, Lisce 11, Celje, sedež razsadnika Lisce, Celje. 43. Tratnjek Davorin, Dokležovje, sedež razsadnika Dokležovje, srez Dolnja Lendava. 44. Špinder Lovro, Moravci 43, srez Ljutomer, sedež razsadnika Moravci, srez Ljutomer. 45. Podružnica kmetijske družbe Mala nedelja, sedež razsadnika Mala nedelja. 46. Bouvier Clotar, Gornja Radgona, sedež razsadnika Gornja Radgona. 47. Glaser Joško, Kapela, občina Slatina Radenci, sedež razsadnika Kapela. 48- Banovinska trsnica in drevesnica Kapela, sedež razsadnika Kapela. 49. Frangeš Franc, Spodnje Hoče 118 pri Mariboru, sedež razsadnika Spodnje Hoče. 50. Stopar Vinko, Velenje, sedež razsadnika Velenje. 51. Istenič Franjo, Gornji Logatec 42, sedež razsadnika Gornji Logatec. Vinarstvo in kletarstvo. Zveza trg. udruženj dravske banovine, sekcija z alkoholnimi pijačami na veliko je poslala g. ministru financ spomenico in predloge glede obdavčenja in prometa z vinom in žganjem, odnosno sploh alkohola. Ti predlogi in zahteve se v izvlečku glase sledeče: 1. Obdavčenje alkohola, to je žganja in vina naj se že vendar enkrat dokončno in trajno uredi. Zato naj se uvede obdavčenje in kontrola alkohola že pri proizvajalcih, tako, da bodo obrtniki, trgovci in koncesioni-rani točilci alkoholnih pijač enkrat za vselej osvobojeni vseh nadaljnih kontrol v obliki kontrolnih listov, troša-rinskih knjig in osebne kontrole finančnih organov. Sedanji način obdavčenja in kontrole nam prinaša vsak dan nove odredbe in sekature ter nas, obrtne izdelovalce in prodajalce alkoholnih pijač, samo ovira pri našem poslovanju. Na drugi strani pa so po dosedanjem načinu favorizirani edinole tihotapci in korupcionisti, katerim so na široko odprta vrata za njih nečedne manipulacije. 2. Kakor zahtevamo, da se državna, banovinska in občinska trošarina pobira že pri proizvajalcu, zahteva- 52. Sadjarstvo bratov Dolinšek, Kam-nica pri Mariboru, sedež razsadnika Selnica ob Dravi, Laze-Št. Ilj, Kamnica pri Mariboru. » 53. Jemec Andrej, vrtnar, Maribor, sedež razsadnika Maribor, Kolodvorska ulica. 54. Fischerauer Ivan, Jeruzalem 4, obč. Sv. Miklavž, sedež razsadnika Jeruzalem, obč. Sv. Miklavž pri Ormožu. 55. Ceh Janez, Trnovska vas, Sv. Bol-fenk, sedež razsadnika Trnovska vas, Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah. 56. Banovinska kmetijska šola Sv. Jurij ob Juž. žel, sedež razsadnika Sv. Jurij ob juž. žel. 57. Kupčič Anton, Ptujska gora, sedež razsadnika Ptujska gora. 58. Ocvirk Ivan, Ojstriška vas, občina Tabor, sedež razsadnika Ojstriška vas, občina Tabor. 59. Rak Ivan, Gotovlje, sedež razsadnika Gotovlje, srez Celje- 60. Šander Franc, Lemberg 6, obč. Voj-nik okolica, sedež razsadnika Lemberg 6, obč. Vojnik okol, 61. Topovšek Jože, Ojstriška vas, obč. Tabor, sedež razsadnika Ojstriška vas, obč. Tabor. Ban: Dr. Natlačen, s. r. mo istočasno, da se naj ta trošarina pobira zmerom hkrati, tako, da niti trgovci in izdelovalci alkoholnih pijač, kakor tudi njih odjemalci ne bodo imeli nobenega opravka več s plačevanjem omenjenih trošarin. 3. Prosta in neomejena žganjekuha naj se enkrat za vselej prepove. Kmetje smejo za prehodno dobo enega leta pokuhati v žganje le tisto količino lastnih pridelkov, ki je določena za posamezno družino po številu odraslih članov družine. Po enem letu pa se mora individualna kuha žganja po kmečkih hišah sploh prepovedati in odpadajoči kontingent žganja za posamezne družine naj se skuha v zadružnih žganjarnah. Niti kmetje, niti zadružne žganjarne ne smejo prodajati žganja, najsibo zatro-šarinjeno ali trošarine prosto, če je namenjeno za domačo porabo. Zahtevamo, da se uvede enotna trošarina za žganje, ki naj znaša 30 do 35% trošarine na špirit iz melase, t. j. ca Din 4.— za hektolitersko stopnjo. 4. Trošarina na špirit naj se zniža od dosedanjih Din 24.— za hektolitersko stopnjo na Din 12.—. Zahtevamo tudi nad tvornicami špirita tako uspešno kontrolo surovine in proizvoda, da bo vsako nadaljno tihotapljenje nezatrošarinjenega špirita sploh že v naprej onemogočeno. Obrtnim žganjarnam in veletrgovcem, ki prodajajo špirit, naj se dovoli primeren rabat od državne trošarine. Kazni, izrečene radi teh prestopkov naj se najstrožje izvajajo in morajo biti izključene od amnestije. Odpravi naj se luksuzni davek na rum, ker rum nikakor ni luksuz, temveč kot dodatek k čaju neobhodno potrebna ljudska hrana. Rum in liker naj se dovoli izdelovati iz katerihkoli surovin, t. j. ali iz žganja ali iz špirita. 5. Prepove naj se raba octove kisline v jedilne namene in izda odredba, da se mora pri izdelovanju jedilnega kisa nadomestiti najmanj polovico špirita z vinom. Banska in občinska trošarina na vino naj se maksimira na 50 para od litra. Opozarjamo na to naše vinogradnike in sadne producente, ki bodo sami mogli najbolje presoditi, kako so omenjeni predlogi za kmeta nesprejemljivi. Mi se zaenkrat omejimo- le na kon-statacijo, da je dotični, ki je vlogo in predloge sestavljal, očividno pozabil, da so trgovci le posredniki med pro-ducentom in konzumentom. Ce je kdo na tem vprašanju zainteresiran, je to pač producent vina in sadja, saj se mu gre za kožo, ne pa toliko posrednik, ki se bo vedno znal prilagoditi vsakemu položaju, med tem ko to producent ne more. Tudi ne gre, da en stan vidi le svoje težave in jih hoče rešiti v škodo drugega, na mesto da išče sporazum, ki bo sprejemljiv za obe strani. Seveda, kmet nima svojega oficijelnega zastopstva, ni organiziran, medtem ko so vsi drugi stanovi strnjeni v čvrste organizacije, ki skušajo na merodajnem mestu pridobiti razumevanje za svoje težnje. Interesi miljonov producentov naj se zapostavijo, samo da bo dobro nekolikim trgovcem z alkoholnimi pijačami na debelo, oziroma tovarnarjem špirita! Kmetje moramo te predloge z ogorčenjem odkloniti. Zahtevamo, če se v celoti ne morejo sprejeti predlogi, ki so bili stavljeni s strani producentov na konferenci vinogradnikov v ministarstvu za kmetijstvo, da se vsaj izvajajo kompromisni predlogi, ki so bili sprejeti v sporazumu z vinskimi trgovci. Posebno pa zahtevamo, da se čim prej vzakoni osnutek zakona o sanaciji vinogradništva in predlog g. ministra za kmetijstvo o trošarinah na vino in žganje, ki je edino za nas sprejemljiv. Nesprejemljivi pogoji. Čebelarstvo. t i.' »>"*> - ' ■ • a Omejitve svobode prevažanja čebel na pašo. Dr. M. Podgornik, Ljubljana. Naredba, ki ureja in omejuje prevažanje čebel na ajdovo pašo v naši banovini, je bila izdana vsled pritožb tistih čebelarjev, ki imajo svoje domačije in svoje čebele neposredno na področju izdatnih ajdovih pasišč in bi si radi zagotovili nekak monopol kot edini uživalci teh pasišč. — V naslednjem nekaj besed o tem, kako je ta naredba v narodno-gospo-darskem pogledu škodljiva. In ker niso ž njo zadovoljni prevaževalci, ne „čebelarji-domačini", jo kaže ukiniti. Domačini se pritožujejo prvič, da morajo brez take naredbe deliti medeni donos na ajdovih pasiščih s prevelikim številom nedomačinov, in drugič, da jim čebele prevaževalcev izropajo panje. Prvi argument je krivičen zato, ker obletavajo tudi čebele teh Čebelarjev domačinov tuje njive, uživajo torej svobodo, ki je od pamtiveka veljala za čebele po vsem svetu. Izkušnja pa uči, da je povprečni donos na panj v ajdovi paši le v neznatni meri odvisen od števila navzočnih čebel. Kajti ajda medi, in to ob ugodnem vremenu izdatno, le nekaj ur predpoldne. V tej kratki dobi je še tako veliko število čebel jedva v stanu, da pobere iz cvetja ves nektar. V dobrih letih je bilo tudi ob kopičenju po več sto panjev na enem mestu opaziti, da so bili vsi panji polni, ob slabem vremenu pa so vsi enako stradali. Gre le za to ali so panji tudi enakomerno močni in družine dobre. Kadar je premalo čebel na ajdovi njivi, gre ne le veliko nektarja v zgubo, temveč je tudi pridelek ajde ob žetvi veliko slabši; saj velja tudi za ajdo pravilo, da obrodi tem bolje, čim več čebel obletava njene cvetove. Ljudem pa, ki razširjajo bajko, da čebele ajdo „žrejo", bi bilo najbolje, njihova čebelarstva odvzeti in jih izročiti pametnejšim čebelarjem. — Velikansko izgubo ne le za posamezne čebelarje, marveč sploh za narodno gospodarstvo pomnijo tiste neizrabljene količine nektarja, ki usahnejo ali jih dež izpere, ker ni bilo pravočasno dovolj čebel na cvetju. Tako je vsakršna omejitev izrabe pasišč v dvojnem oziru združena z oškodovanjem splošnih gospodarskih interesov. Drugi razlog, ki ga navajajo domačini — ropanje čebel — drži še manj, nego prvi. Saj podležejo ropanju le zanemarjene, slabe čebelne družine, pa naj bo njih lastnik domačin ali pa prevaževalec. To je obče-znano pravilo čebelarske abecede. Čebelar, ki mora priznati, da so mu bili panji izropani, zasluži poleg škode, ki jo je itak že utrpel, še posebno kazen prav tako, kakor tisti, ki iz nemarnosti širi kužno bolezen med ljudstvom. Ropanje med čebelami je posledica malomarnosti oropanega čebelarja in ogroža, kadar se enkrat razvija, čebele vsega okoliša. Navedena naredba je torej izdana kot nagrada, dela pa ovire in zapreke skrbnemu, umnemu in naprednemu čebelarju. Pri tem pa je prevažalčevo čebelarstvo v pašnem okraju prav tako ogrožano po nevarnosti izropa-nja, le da domačin v tem primeru svoje čebele lažje nadzoruje kot večinoma odsotni prevaževalec. Zlo ro- panja je take narave, da se mora proti njemu boriti odnosno ga odvračati lastnik ogroženih panjev, ne pa lastnik ropajočih. (Dalje prihodnjič.) Vprašanje 3. Spomladi si mislim nabaviti čebele. Kakšne pasme naj bodo in kaj naj zahtevam kot jamstvo za dobre, zdrave čebele? A. S., K. Odgovor: Priporočamo, da zahtevate čebele čiste kranjske pasme, ker je ta pasma ne le odporna proti našim vremenskim razmeram, temveč tudi najkrotkejša čebela, kar Vam bo prihranilo marsikateri pik. Spoznate jih na tem, da so sive. Ce vidite, da imajo čebele vse ali tudi le nekatere med njimi po 2—3 rumene obročke na gornji hrbtni strani zadka, tedaj imate mešanico z italijansko pasmo, ki jo odklonite. Te čebele raje pikajo in vsekakor niso čiste kranjice. To igra vlogo tudi za primer, da nameravate pozneje sami kaj čebel prodajati. Pri nas iščejo pač „kranjice". Prodajalec naj Vam pismeno jamči, da so čebele zdrave. Dr. M. P. Kmetski pravnik. Z razrešitvijo kinetskih dolgov ni nihče zadovoljen. Dr. Goljar Odkar je bila objavljena uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, so potekli trije meseci. Sleherni dan nam je prinesel nekaj več jasnosti in sleherni dan je zmanjšal upanje, da bi ta uredba res predstavljala pravilno in dokončno odpravo vprašanja, ki že peto leto potresa naš pravni red, hkratu pa tudi povečava težkoče v narodnem gospodarstvu. Razlogi nezadovoljstva, ki so opravičeni in katerim se ne da oporekati, so različni. Deloma zadevajo le nekatere poklice, deloma le posameznike, v vsej svoji celoti pa res občutno posegajo v splošne gospodarske prilike. Posamezniki niso zadovoljni, ker kot zasebniki zgube vsak polovico svoje terjatve, ne glede na to, ali je prav ali ne. Okolnost, da morejo upniki pred sodiščem zaprositi za manjše znižanje, ni vzbudila posebne pažnje in se je ljudje malo poslužujejo. Marsikateremu dolžniku se vidi znižanje preveliko in ponudi zato upniku več. Večinoma se pogajajo za popust obresti in del glavnice, nikakor pa ne kar za polovico. To bi kazalo, da ali ni praktično, če je sodišče izbrano za ta posel, ali se rešitev načelno ne smatra za pravično ali pa se ne računa resno ne z velikim ne z majhnim znižanjem Srečko. in sploh vse prepušča negotovi bodočnosti. Trgovci, ki so jim terjatve ostale cele, a so brez obresti plačljive v 12 letih, se pritožujejo zoper dolge roke in zoper to, da ne dobe obresti. Pravijo, da trgovina ne prenese takšnih odlogov plačil in zato zahtevajo občutno skrajšanje povračilne dobe ter obre-stovanje dolgov, dokler niso poravnani. Zadruge so najbolj občutno prizadete. Imajo večinoma kmetske kredite in bodo morale svoje rezervne fonde uničiti, svoje terjatve pa prenesti na Privilegirano agrarno banko v Beogradu. Ta zelo vestno uveljavlja svoje pravice in neprestano z javnimi oglasi zahteva plačilo prvega obroka. Kmetje ji bodo obrestovali dolgove po 4.5%, ona pa jih bo zadrugam po 3 %, bo torej zaslužila po 1.5%. To bo šlo za njeno uradništvo in morebitne druge svrhe. Denar bi prav lahko in z večjo pravico pobrale slovenske zadruge, ki so ga posodile in ki imajo na tisoče uprav gladnih vlagateljev, ki bodo zastonj čakali na svoje prihranke. Kmet v znižanju in obročnem odplačilu ne najde prave utehe. Saj ne pridobi to- liko, da bi se sproti vzdržal. Ne more plačati malo in ne veliko. Domačija sama se mu ujeda pod nogami. Gruda je načeta in bo treba nekaj dobrih let, da bo kmet spet gospodarski či-nitelj. To je tak činitelj, ki mu bo njegovo delo v obliki cene za njegove pridelke tako plačano, da bo lahko kaj dal na stran. Šele tedaj se bo njegova plačilna sposobnost navrnila k plačevanju dolgov. Če danes z zrušeno domačijo plača svoj dolg, postane brezdomec. Brezdomci pa niso nikomur zaželjeni, najmanj državi. Politika cen in denarja. Kakor je politika glede denarja zgrešena, tako je zgrešena glede cen. Že dolga leta se dviga cena denarju; na umeten način je vzet ljudem in nazaj se jim daje samo za visoke obresti. Vsled tega so cene stvarem nizke. Kmetska zemlja je zgubila ogromno ina vrednosti in te zgube je deležno vseh 85% jugoslovanskih kmetov. Denar je pridobil na vrednosti. In te pridobitve je morebiti deležno 10%; Sosed Nace mi je bil vedno dober {prijatelj in nikoli ni odrekel, ako sem jga poprosil. Umaknil pa se nisem tudi jiaz, kadar je bil on v potrebi, često-Ikrat sem mu bil uglasil samokolnicO iin kadar me je povabil na ocvirke in lkrvavice, sem se mu bil vselej požr-ttvovalno odzval. Pa imava v Lozici dve njivi sku-fpaj. Ob tej priliki si je bil mislil, da ine bo napak, če jo malce razširi na iračun moje. Ves svet je bil s tem za-cdovoljen; samo jaz ne. Ugovarjal sem jz nežnimi in milimi besedami, kakrš-inih se običajno poslužujemo ob taki ipriliki. Nace, ki ni olikan človek, je rmahoma izumil vrsto slikovitih na-sslovov in me okrasil z njimi. Nazad-inje mi je rekel, da sem največji osel ^ v Evropi, jaz sem mu pa dejal, da je ton najnemarnejši magarac. kar jih 2 živi to stran južnega tečaja. Složno sva se zmerjala do večerne i rose in še par ur čez. Med tem so se vaščani razdelili v t troje taborov — v prvem so bili tisti. 1 ki so se potegnili zame, v drugem ti-J sti, ki so se potegnili za Načeta in v t tretjem so bili oni, ki so ostali ne-vtralni in so dejali, da se rajše po-t tegnejo za nos. In od tistega dne dalje s so se vršile pri nas ljute bitke in ljuti I prepiri. Možje so si medsebojno mo-1 lili fige pod nos, žene so se ob va- jugoslovanskih pridobitnikov ali še manj. Gospodarska politika tedaj v velikih črtah ne gre po pravi poti in je sprememba najprej potrebna tam. Če se tam ubere pravičnejša pot, tudi vprašanje kmetskih dolgov ne bo tako kruto rešeno. Sklep. Vobče pa vsa naša gospodarska politika zahteva temeljitih sprememb. Denar se mora vračati v roke, ki so ga s svojim delom zaslužile; dobiti mora tako vrednost, da bodo kmetje dobili nazaj, kar jim je vsled zvišanja denarne vrednosti šlo v pogubo in da bo njihovo delo v resnici plačano. Pravično mora biti plačan tudi delavec. Vsi milijoni morajo prenehati biti žrtve enega samega gorja: kapitala in vsem milijonom mora postati kapital služabnik. Ta je zaradi ljudstva, ni ljudstvo radi njega. Tudi vprašanje kmetskih dolgov mora biti rešeno v korist kmetu, ne v korist kapitalu, ki ga je privedel že do propada. , škem vodnjaku bojevale z jeziki in s škafi in otroci so se lasali med seboj in si čez plotove kazali jezike. In potem so začele tožbe pri sodišču in pri občini. Med odmori smo se tožili zaradi razžaljenja časti, dol-žili drug drugega tatvine, veleizdaj-stva in detomora ter plačevali odvetnikom in zemljemercem mastne račune. In vse to in drugo nadalje samo zaradi tiste pet centimetrov široke brazde, ki jo je bil Nace odrezal od moje njive in ki bi ne bila vredna več kot sto dinarjev, tudi če bi jo bil odrezal od ljubljanskega Kongresnega trga! In takih nezmiselnih sporov, dragi moji fantje in možje, je bilo pod poglavjem »Vprašanja in odgovori" v »Kmetovalcu" že nešteto obravnavanih. Če so bili tam zaključeni, dobro in prav — pa če niso bili? Govoril bom zdaj, ko imam ravno besedo, kakor kak velik in kar bom povedal, tako tudi mislim in čutim. Grdo je, če sosed posega sosedu čez plot. Prepovedano je to po božjih in človeških postavah že od pamtive-ka. Zakaj naj lakomno hrepenim po tistem pergišču zemlje, ki jo znoji moj sosed in prijatelj, ko se pa zavedam, da mi bo čez nekoliko let ali morda čez nekoliko dni. iz grla rastla? In če mu jo ukradem, ali mislite, da bom zato kaj več pečenke pojedel na tem svetu? Kaj mi bo koncem konca koristilo, če mu ukradem drevo v gozdu ali mu z živino popasem otavo? Nobene stvarne koristi ne bom imel, le zavest, da sem nepoštenjak. Jaz sem prepričan, da je kmet, ki lakomno posega po sosedovi lastnini, nerazsoden in možgansko šibek človek; zavesten, stanovsko ponosen in možgansko zdrav tega ne stori nikoli. Tega ne stori iz notranjih nagibov; iz sramu, ki bi ga potem občutil pred samim seboj in iz zavesti, da vodi ta pot do izgube ugleda pri sovaščanih, kar je za vsakega zdravega človeka dragocenejše od najlepše njive v polju. lil če je že bil naš sosed tako ,,poceni", da je odrezal kos tuje parcele, ali naj ga gre oškodovanec takoj tožit? Oh, saj spoštujemo odvetnike in sodne komisije, ampak nam bo bolje, če opravimo brez njih. Pokličemo par sosedov, par izkušenih mož, in gremo sami presojat na mesto spora. Ako se bo lakomnik protivil razsodbi domače komisije, bom dejal jaz, če sem oškodovana stranka, to-le: »Dobro, Nace: naj bo po tvojem; imej tisto brazdo. Da bo pa konec tega enkrat za vselej, bova posadila danes, vpričo teh možakov tukaj, vrsto mejnikov, velikih kakor obcestni kameni. Potem pojdemo kakor prijatelji domov in spijemo Štefan belokranjske črnine na zdravje nas vseh. Velja?" Lakomni Nace bo zadovoljen in zadovoljen bom tudi jaz, ker se zavedam, da je moja škoda malenkostna in neopazna in ker čutim v svojem srcu, da si je Nace s krivično pridobljenim prgiščem zemlje pridobil malce več dela in neznatno malo več dohodkov. Ne bo si pridobil paradiža s tako pridobitvijo, niti ne pojdem jaz v gospodarski polom zaradi take bedne izgube. Pravil mi je bil moj ded: „Ne sadi dreves preblizu sosedove meje; ako zraste samo na takem mestu, posekaj ga brez pardona. Le tako si boš ohranil sosedovo prijateljstvo in se izognil prepirom in morda pravdam v poznejših letih." Pametne besede so to. Nešteto je takih »oslovskih senc", ki so povod ljutim prepirom med nami. Nekdo se poslužuje bližnjice, ki vodi čez tuj travnik ali njivo. Morda si pridobi eno minuto na času. Mar bi šel po poti in varoval tujo lastnino kakor varuje svojo. Koliko je med nami prepirov samo zaradi kokoši, ki uhajajo na sosedov vrt. Vsemu temu se da skoraj v vsakem primeru odpomoči. Malo dobre volje, malo potrpljenja, malo dobrohotnosti in malo zdrave pameti, pa bomo živeli Več strpnosti in možatosti. France Magajna. v miru naprej. Naš stan, kakor vsak drugi, ima dovolj križev, ki se jih ne more izoginiti, čemu naj bi si sami nalagali novih? Vprašanje 4. Sosed je zasadil na svojem travniku tik moje meje mlade češplje, ki pa bodo v par letih delale senco moji njivi. Koliko metrov od meje sme po zakonu rasti sosedno drevje? Odgovor: Zakonitega določila, kakor si ga v tem pogledu želite, ni. Vprašanja zasenčenja sosednih zemljišč in s tem povzročene škode ter potrebne zaščite soseda naš veljavni obči državljanski zakonik ne pozna. Je to posledica dejstva, da pri njega rostvu ni bilo agrarnega pravnika. Zato lahko sosed sadi drevje tik ob meji (ne pa seveda na mejo). IPo zakonu pa imate pravico porezati veje, kolikor štrle preko Vaše meje in posekati vse v Vašo zemljo rastoče korenine. Vsak uvideven sosed bo torej sadil drevje v primerni oddaljenosti od meje. Dr. S. M. Vprašanje S. Vaščani hočejo napeljati elektriko. Zaprosili so inženerja za napravo načrtov in iprevidevajo, da bodo ta načrt odobrili ali ne. Kakšne posledice nastopijo? A. P. iz P. Odgovor: Ce je javna uprava poslala inženerja, t>o njegovo delo tudi sama plačala; vendar bo gotovo zahtevala povrnitev priznanih mu dnevnic in potnih stroškov ne glede na to, ali bodo vaščani načrt sprejeli ali odklonili. Drogove za napeljavo se sme postavljati na tujo zemljo; če lastnik ne pristane prostovoljno, lahko banovina uvede razlastitev in dobi lastnik primerno odškodnino. Temu pa se ne kaže upirati, ker nima veliko smisla, razen če gre za svet, ki bi preveč kvare utrpel, če bi bil obremenjen. Kdor elektrike noče imeti, ga ne morete siliti, da plačuje stroške krajevnega omrežja. Najbolje je, da stopite v zadrugo in v pravilih natančno določite pogoje za oddajanje elektrike, za podporo se je pa obriniti na kr. bansko upravo v Ljubljani. Dr. G. S. Vprašanje 6. Kmet je kupil posestvo, ki ima parcelo, iz katere občani in občina jemljejo potrebno kamenje ali gramoz za posipanje. V zemljiški knjigi je parcela zapisana kot njegova last. Nedavno se je občina povečala, prišle so zraven nove vasi. Tudi vaščani teh novih vasi se hočejo posluževati kamnoloma in celo občinski odbor jih podpira. Ali je to dopustno? J. Š. iz M. Odgovor: Služnost pridobivanja kamenja ali gramoza na tujem svetu je možna. Pride se do nje s pogodbo ali priposestvo-vanjem, za katero tukaj očividno gre. Vprašljiva je mera izkoriščanja. Zakon za tako mero nima posebnih določil, zato je presoja posameznih primerov lahko povsem različna. Načeloma pa velja sledeče: kakor za vsako služnost, velja tudi za to, da se ne smejo razširjati, povečavati. Za izrabo kamnoloma bo merodajen obseg, kakršen je bil v dobi prvih treh let, a trideset let od danes nazaj, torej pred 30, 29, 28 leti. Ven- dar je treba upoštevati pravične potrebe upravičencev. Vsekakor pa razširjanje na cele nove vasi ni zakonito. Prizadeti lastnik naj opozori • sresko načelstvo na postopek občine, ki ji prinese lahko škodo. Pri rednem sodišču pa lahko toži, da se razširjenje služnoti preko dosedanjega obsega ne dopusti. Če je obstajala kdaj kakšna pogodba, je pa merodajna ta. Dr. G. S. Društvene vesti. Vabilo k letnim občnim zborom podružnic Kmetijske družbe v Ljubljani r. z. z o. z. Spored: 1.) Poročilo odbora, predlogi in volitev funkcijonarjev v smislu pravilnika, zlasti § 2, 3, 6, 7, 8, 9 in 10. 2.) Slučajnosti. Dne 24. januarja 1937: Podružnica Petrovče, ob 9.30 v Narodni šoli, na sporedu je tudi predavanje; podružnica Gomilsko, ob 8. uri v šoli na Gomil-skem, na sporedu je tudi predavanje; podružnica Slovenjgradec, ob 10. uri v gostilni „Cajnko"; podružnica Trzin, ob 9. uri pri načelniku; podružnica Videm o. S., ob 7.30 v šoli; podružnica Križe na Gorenjskem, ob 7.30 v Stari šoli. Dne 31. januarja 1937: Podružnica Ježica, ob 10. uri v Gasilskem domu; podružnica Cerklje pri Kranju, ob 15. uri pri načelniku; podružnica Moravče, ob 13. uri v Zadružnem domu. Dne 2. februarja 1937: Podružnica Raka pri Krškem, ob 7.30 v Občinskem domu; podružnica Preserje, ob 8. uri pri načelniku; podružnica Tribuče, ob 14. uri v šoli. Dne 3. februarja 1937: Podružnica Barje, ob 18. uri pri načelniku. _ . . . , ,„,_ Dne 7. februarja 1937: Podružnica Turnišče, ob 9. uri v osnovni šoli. Književnost. Petnajst let „Poljoprivrednega Glasnika". S koncem preteklega leta je dovršil ,jPoljoprivredni Glasnik1' 15 let, odkar izhaja. List izhaja v Novem Sadu v uredništvu g. dr. Emila Popoviča-Pecije. Kakor vsak novi list, tako je tudi „Poljopr. Glasnik" v začetku izhajanja imel razne težave. Pre-brodivši iste, se je kmalu razširil med kmet-skim stanom, predvsem v srbskem delu države, saj pri njem sodelujejo vsi priznani kmetijski strokovnjaki iz cele države, kakor tudi iz inozemstva. Danes zavzema ta list najbolj vidno mesto v širjenju strokovnega znanja na svojem področju, saj najde kmet v njem svojega najboljšega informatorja in svetovalca. V 15 letih je objavil čez 1800 strokovnih člankov, blizu 4500 daljših in krajših beležk in praktičnih nasvetov, okoli 900 ocen kmetijskih publikacij in preko 4700 ilustracij. List toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo tudi za vprašanja, ki zadevajo predvsem naše južne brate, saj prinaša tudi za naše prilike prav koristne razprave in nasvete. Izhaja 2 krat mesečno in stane letno Din 130.—. Izdajatelju g. Dr. E. Popovič-Peciji pa čestitamo k lepemu jubileju in strokovnemu uspehu. Začel sem s privatno prakso ing. agr. Lojze Prezelj specialist za rastlinske bolezni (fitopatolog) Ljubljana Tyrševa (preje Dunajska) cesta 23 Nasveti. - Pregledi. - Obramba in zatiranje vseh rastlinskih škodljivcev. Zveza »Rejec malih živali" je izdala v lastni založbi I. zvezek knjižnice z naslovom „Angorski kunec", spisal Kuntara Vilko. Slovenci še nismo imeli tovrstno zbirke literature o reji malih živali. Zato je hvalevredno, če bo zveza to vrzel izpopolnila s tem, da bo izdajala od časa do časa knjižice, v katerih bodo rejci - strokovnjaki praktično začetnikom v razumljivi obliki opisali negovanje vseh posameznih koristnih malih živali. 2e s to knjižico je Zveza pokazala svojo težnjo za napredek in strokovno spopolnitev te gospodarske pridobitne panoge- Cena knjižice je Din 6.— in jo toplo priporočamo. jRazno. Dražba kožuhovine v Ljubljani bo prvi ponedeljek po godu Sv. Neže, dne 25. januarja 1937. S to svojo dražbo krzna vseh vrst divjadi stopa lovska prodajna organizacija „Divja koža" v enajsto leto svojega delovanja v dobrobit naših lovcev. Ta organizacija je bila ustanovljena z namenom, da pomore lovcem do čimboljšega vnov-čenja blaga in je svoj namen tudi zvesto izpolnjevala. V preteklem desetletju svojega udejstovanja je posredovala prodajo lovskega plena 7973 lovcem iz področja cele države in ga je prodala 566 kupcem iz vseh evropskih držav, pa tudi ameriškim. Utržki gredo v lepe milijone. Koliko je s tem pripomogla do pravilnega vnovčenja blaga, je jasno. Utrdila pa je tudi sloves jugoslovanske kožuhovine v širnem svetu in naše dražbe so v inozemstvu že zelo upoštevane. Dosedanje delo „Divje kože" pa je tudi jasno pokazalo pravilnost ljudskega reka, da je edinole v slogi in medsebojni podpori moč in lastni dobiček. Priporočamo lovcem in jim polagamo na srce, naj s& v bodoče še bolj oklenejo svoje „Divje kože", ki bo vedno najbolje zastopala njihove koristi. Kar imajo dobre kožuhovine, naj jo takoj odpošljejo na naslov „Divja koža" — Ljubljana, Velesejem. Inserati se računajo po naslednjih cenah i 7» Strani.........Din 50'— I 7» strani . .' . . . . . . . . Din 200'— I 7» strani.........Din 800'— Vi« strani .......... Din 100'— I '/« strani.........Din 400— I Priloga listu stane Din 100 za 1000 kom. Mala naznanila. Le proti predplačilu, vsaka beseda 50 par, najmanj 10 Din in 2 Din ogl. taksa. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 12. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Vsakovrstno prejo surejema tkalnica ,,Krosna" v Ljubljani, Zrinjskega cesta 6. Spredi lan, konopljo ali volno in pošlji y tkanje. - 67 Brinje, rozine, dalm. fige in slive oddaja po ugodi ceni tvrdka Ivan Jelačin v Ljubljani. Aškerčeva ul. 1. 46 Sadno drevje lin cepljene trte različnih sort ima za oddati: Drevesnica Ferle Janko, Svibno i. Radeče pri Zidanem mostu. — Pišite po naš cenik. 64 Plemenske prašičke diva do tri mesece stare, nemške žlahtne pasme, svinja impottirana iz Avstrije, cena mrjascov po 12 Din, s;vinjice po 9 Din kg žive teže ima na prodaj: Franc Possek, graščak, Loče pri Poličanah. 4 Kravo montafonko, rodovniško, s petim teletom prodam. Kupim pa brzoparilnik v dobrem staju z 150 do ,200 lit.ov. Vinko Strmljan, Sava pri Lltiii. J Blasnikova VELIKA PRATIKA za 1. 1937 je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena enemu izvodu je 5 Din. Dobi se v Tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani, Breg 10—12 in v trgovinah. — Poleg Velike Pratike je izšla tudi Mala Prfttika za 1. 1937, ki velja samo 2 Din 51) para. Ta je razširjena zlasti na Štajerskem, kjer se je doslej neupravičeno šopiril nemški ,,Bauernkalender" iz Gradca. Cepljene trte vse vrste trsnega izbora, selekcioniran material, korenjake vseh priporočljivih podlag, nudi najceneje: Martin Hrga. Bratonečice, pošta Velika Nedelja. 68 Šivalne stoje „Singer", „Pfalf" samo malo rabljene (ženske, krojaške, čevljarske) in kolesa, ki odgovarjajo popolnoma novim, po neverjetno nizki ceni kupite lahko edino pri tvrdki: „Prome»" v Ljubljani, nasproti Križevniške cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne. 71 Dva valilnika po ceni naprodaj, popolnoma nova, sistem ,,Nickerl" za 240 jajc in 80 jajc z vsemi potrebnimi pripravami (termometer, vla,gomer, svetiljke itd.). Dalje umetna koklja še nerabljena proda: Ivan Urek, posestnik. Globoko pri Brežicah. 6 Lepa krava simodolka, prav dobra mlekarica, je z drugim teletom naprodaj pri Franc Vrtačniku, Vič 44 pri Ljubljani. 5 Kmetovalci in trgovci! V interesu vsakega je, da si nabavi najnovejši „lrusw mlin, kateri je nemSki Izdelek. Iz. delujejo se v raznih velikostih. Z „Irus" mlinom lahko čistile prah ln plevel pri žitu in me-ljete vse vrste Žita v izvan-redno fino moko, bodisi pšenica ali koruzni zdrob (gres). Za obratovanja mlina odgovarja vsaka sila ali motor, kateri služi za obratovanje gospodarskih strojev. Skladišče in samoprodaja: Turnšek Štefan poštni predal 86 Ljubljana, Aleševčeva št. 24 dražba kož divjadi 25. januarja 1937 v prostorih Ljubljanskega velesejma Vsak, kdor ima kožuhovino na prodaj, naj jo takoj odpošlje na naslov »Divja koža", Ljubljana-Velesejem. K dražbi je najavljenih že mnogo kupcev iz tu- in inozemstva. Potom „Divje kože" boste najbolje vnovčili svoj lovski pridelek! J Parcelo ttkofi 2 oraia, sposotnd po legi in zemlji za vinograd aili pa kakšno posestvice kupim. Ponudbe na upravo Kmetovalca pod „Parcela" štev. 2. 2 ŠPEDICIJA. LJUBLJANA prevzema: (»CARINJENJE vsakovrstne robe hitro in po najnižji tarifi. — Vse informacije brezplačno. — Telefon interurban 24-59. — Vilharjeva cesta 33 (nasproti nove carinarnice). PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga v LJubljani in Izven Ljubljane z vozovi kot tudi z avtomobili. — Telefon Int. 21-57. — Masarykova c. 5 (nasproti tovornega kolodvora). Mestna hranilnica ljubljanska Nove vloge Din 50,000.000 — Oproščene vloge, prenesene na nov račun „ 60,000.000 — Skupno stanje novih vlog Din 110,000.000 — Nove vloge vsak čas izplačljive Obrestna mera do 5°/0 Za vse vloge jamči mestna občina ljubljanska. Le z zimskim zatiranjem drevesnih škodljivcev in bolezni dosežete ob lno in zdravo sadje. Škropite sadno drevje z našimi preizkušenimi in znanimi karbolineji Avenarius-DENDRIN 8-107» NEO-DENDRIN 4-57» MIXDRIN 8-10 o/o 1 kg Neo-Dendrina je tako užinkovit kot 2 kg Den-drina, zato velik prihranek v ceni, tovornini in posodi. Neo-Dendrin, Dendrin in Nlixdrin so pod ■talno kontrolo pristojnih kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj. V zalogi pri Kmetijski družbi in njenih skladiftftih. Avenarius tvornice Maribor KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Telefon: Stev. 28-47 Brzoiavi: K m etiki dom" v Ljubljani reg. zadr. z neomejeno zavezo Tavčarjeva ulica 1 Račun Poštne hranilnice šter. 14.257. Račun pri Narodni banki. Nove vloge vsak čas razpolož- m q / q j Ijive obrestuje po 4 /O 3 |0 Za vse vloge nudi popolno varnost. Otvarja tekoče račune. Eskontuje menice. Daje kratkoročna posojila. Izvršuje ostale denarne posle. ZAUPAJTE DENAR DOMAČEMU ZAVODU! Jb Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna LITOGRf FIJA, OFFSETTISK, KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKI PRATIKE VREČICE ZA SEMENA — Ljubljana, Breg 10-12 USTANOV. Najstarejši grafični zavod Jugoslavije LETA 1828 izvr&uje vse tiskovine solidno in poceni Laneno olje, firnez, barve, lake, kit, lan, tropine ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju MEDIC ZAMKL tovarna olja, lakov in barv družba z o. z., lastnik FRANJO MEDIČ Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah Ali Vas nadlegujejo usmrti vse podgane Ljudem in domačim živalim neškodljiv. V prometu se nahajajo različni preparati, ki jih same ali pomešane med hrano uporabljajo za vabo podganam. Žal pa ne izpolnjuje vsak preparat glavnega pogoja, da bi bil ljudem in domačim živalim neškodljiv. Eno sredstvo pa, ki so ga priznani strokovnjaki odlično ocenili, je naš „Raxon usmrti vse podgane*, ki zajamčeno učinkuje pri hišnih, poljskih ali vodnih podganah. — Prednosti RAX0NA so sledeče: 1. RAX0N deluje I00°/Ono. 2. RAX0N ohrani pri pravilno zamašeni stekle- nici skoro neomejeno učinkovitost. 3. RAX0N jamči za štedljivo in zato ceneno porabo. 4. RAX0N se uporablja z lahkoto in brez truda. 5. RAX0N je Jjudem in domačim živalim rela- tivno neškodljiv. 6. RAX0N je odobren za prosto prodajo z reše- njem min. za soc. polit, in narod, zdr., S eklenlce s SkroplIKo ®e od Din 15-— naprej! sanit odd. S. Br. 10231 z dne A. V. 36. Kateri e Vam bolj dopade? Brez dvoma prvi, ki je pravilno negovan. Vsak čevelj morate napeti na kopito in čistiti z dobro terpentinsko kremo za čevlje, potem bo tak čevelj trpežen in Vam v veselje. Najbolj razširjena krema za čevlje je Š M O L P A S T A to je pravo terpentinsko blago, ki daje lep sijaj, močno barva, čisti in konzervira. Za štrapacne čevlje pri mokrem vremenu uporabljajte SMOL GUMITRAN MAST ZA USNJE. Ime ŠMOL jamči za dobro kvaliteto! Razstava v Vratislavi m s sejmom poljedelskih strojev Breslau 5.-9. maja 1937 Razstava za jugovzhod! Naše izčrpane zemlje moramo gnojiti! Ozimna žita na lahki zemlji z NITROFOSKALOM-II, na težji zemlji z NITROFOSKALOM-III, na teški zemlji z APNENIM DUŠIKOM. Oves in koruzo z APNENIM DUŠIKOM ozir. z NITROFOSKALOM. Na isti način travnike. Vinograde in sadno drevje z NITROFOSKALOM-I. Naročajte potom KMETIJSKE DRUŽBE, ki Vam preskrbi vsa ta gnojila od TVORNICE ZA DUŠIK D. D. RUŠE Sadjarji! Drage bodete predali svoje sadje, ako ga zavarujete od različnih sadnih škodljivcev, ki Vam uničijo večji del pridelka, a tudi preostali del kazijo na zunaj in kvarijo od znotraj. SHELL ..BILJOBRAN ZIMSKI" je danes najcenejše in najbolj uspešno sredstvo za pokoncevanje škodljivcev. „Biljobrana, domači izdelek, je prva pri nas vpeljana oljnata emulzija, kakršne rabijo z najboljšim uspehom v Kaliforniji in drugih naprednih sadjarskih deželah. „Biljobran" zanesljivo deluje že v razmeroma zelo. blagi raztopini, tako n. pr. uničuje kaparje zanesljivo v 4°/0ni raztopini. „BiIjobran" ne škoduje sadnemu drevesu niti zemljišču kakor tudi različnim pridelkom okrog sadnegA drevja. Ravno tako ne more poškodovati škropilca niti delov škropilnice. Brezplačne ilustrirane knjižice o zatiranju škodljivcev, letake z navodilom za vporabo „Biljobrana" in stenske kole darje zahtevajte pri tt. Juaoslavensko Shell d. d., Zagreb. Gaieva ulica 5. oz. pri njeni ~ podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 14. _v«ir ..BlUobran dobite tudi na skladiščih ..Kmetijske družbe'*. ----—-----—---—-p--— ,