fitev. 45. Trst, v petek 14. februarja 1913 Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN :r$ vb rede!)ah in praznikih ab 5., «b ponedeljkih eh 9. ijntraj. attjniCus flt«T. se prodajajo po 3 nv6. (6 8tot) v mnogih ^sakarnab v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, ^stoj ni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Viai, Dornberppi itd. Zastarela it«T. po 5 nvč. (10 stoi.) :-«LA3l 8E RAČUNAJO KA MILIMETRE ▼ Sirokostl l i -ione. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. smrtnice, zahvale, pesi«niče. oglasi denarnih zavodov po ? st. mm Z» oglase v tek-stn lista do 5 vrst 20 K, vsaka i .dalina vrsta Š 2. Hali oglasi po * stot. beseda, najin j pa 40 stol Oglase sprejema Inesratni oddelek uprava ;diuosti". — Plačuje ee izključno le upravi Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu. ■ f i BBS i iSSS BRZOJAVNE VESTI. Razkrinkane turške laži. - Turki dosedaj povsod poraženi. DIMOTIKA 13. (Kor.) B lgarskl glavni stan objavlja sledeči komunike: Vse vesti iz Carfgrada o vojaških operacijah po obnovitvi balkanske vojne, ki govore o zmagah turške armade nad Bolgari, so popolnoma izmišljene. Razširjajo jih turške oblasti z očividnim namenom, da varajo javno evropsko mnenje. Razvoj dosedanjih operacij po obnovitvi vojne Je sledeči: Dse 4. t. m. so Bolgari popolnoma potolkli turško galipolsko armado južno od reke Kavak. Turki so pobegnili v največjem reredu v svoje pozfclje za Buiairom, pu-s ivši na bojišču izredno veliko število mrtvih ia ranjenih. Dne 8. t. m. je šest divizij močna turška armada napadla naše čete, ki so se utaborile 5 km severno od Bulaira. Naši so ti; JpreJ napad odbili, nakar so tako) preŠU v (fenzivo in pognali sovražnika v divji beg Sovražnik je ostavil na bojišču tudi celo vrsto trofej. Turške izgube v tej bitki so bite nenavadno velike. Bolgari so dosedai pokopali že nad 6000 turških mrtvecev. Ozemlje do Bulaira Je Še vedno polno turških trupel. Turški izkrcevalni poskusi na obrežjih Črnega in Marmarskega morja so bili vsi z velikimi turškimi izgubami odbiti. Ravnotako so Bolgari tudi pri Podimi preprečili že takoj v začetku turško izkrcanje Turške izgube so znašale pri tej priliki 100 mrtvih in ranjenih in približno toliko ujetnikov. Pri Šarkčju, kler so skušali izkrcati Turki dne 8. in 9. t. m. tri divizije, so Bolgari pognali sovražnika nazaj na ladiie ? bajonetnim naskokom Turki so imeli 1000 mrtvih in ranjenih. 400—500 vojakov, ki st nbo mogli rešiti na ladije, se je razkropilo na vse strani, a so bili konečno vsi ujeti. Vsled teh vspthov se. nahaja sedaj vsa severna obal Marmarskega morja s pristanišči vred do Bulaira v bolgarskih rokah. Vesti o turškem izkrcanju pri Rodostu, SHivriji, Miriofitu in Midiji so navadna Izmi šljotina. Kar se tiče umikanja bolgarskih pred-siraž izpred Cstaldže, ne gre tu za ničesar drugega kot izvršitev načrta, ki je bil sestavljen že precej časa poprej. Bombardiranje Drinopolja se z vspe hom nadaljuje. — Bolgarske čete prodirajo sistematično proti trdnjavskim utrdbam in vedno bolj zožujejo trdnjavski obroč. Boj za gallpolskl polotok. BERLIN 13. (Izv.) Dopisnik „Vossische Zeitung" poroča iz Carigrada : Vsled skrajno si nasprotujočih vesti se je jako težko orijentirati o položaju na boliščih. Najlažje je dobiti pravo sliko o položaju iz pripovedovanj ranjencev. Ranjenci, ki so se udeležili bojev za galipohkem pclootoku, pripovedujejo, da so Turki tamkaj v resnici že dosegli Jako lepe vspehe. V nedeljo se je vr šila pred Buiairom strahovita bitka, ki je divjala celih 14 ur in so bili Bolgari potisnjeni nazaj za reko Kavak. Bolgarsko turška mirovna pogajanja. MOSKVA 13. (Izv.) .Ruskoje Slovo* dobiva iz Sefije zatrdilo, da se prično že v najkrajšem času bolgarsko-turška mirovna pogajanja in sicer ob francoski Rivieri, najbrže v Nizzi. Pogajanja se bodo vršila samo med dvema delegatoma. Turčijo bo zastopal bivši zunanji minister Noradunghian, Bolgarsko pa finančni minister Teodorov. Obleganje Drinopolja. PARIZ 13. (Kor.) Iz Scfije se poroča, da bo bolgarska vlada najbrže dovolila khod tujcev iz Drlnopo'ja. Pri tej priliki na glašajo bolgarski listi, da so bolgarski za stopnlkl na evropskih dvorih že poprej izja vili, da nima bolgarska vlada ničesar proti temu, ako velevlasti dovolijo, da se sovraž nosti takoj iahko zopet nadaljujejo, kar pa se ni zgodilo. Zdravniške ekspedicije na Balkanu. ZAGREB 13 (Izv.) Na prošnjo balkan-skih držav Je zopet odšlo več hrvaških zdravnikov v Belgrad in Sofijo. DUNAJ 13. (I tv.) Na prošnjo bolgarskega Rat čega križa sta cdšla danes pred Drinopolje asistent kirurgiŠke klinike dr. Schleisinger in Slovenec dr. Mirko Cernič. Hakki paša na Danaju. DUNAJ 13. (Kor.) Danes je dospe! semk^l Hifcki paša in se podal na turšteo NAROČNINA ZNAŠA Glasilo politi&nag« drufttva „Kdinasf1 n Primorska. .F j* t**f <* m e*!o !*to 34 K, pol leta 12 K, 3 mesaoa OK;ua» K^a« brea dopoal&ne naročnin«, a« uprava na osim. Waio*atM M M««Uak« li«uj« «JO>rHOSTI" itnr i aa to*« im m, u ut. Um s-ao Vrf dopisi naj na potikajo na uredništvo tista. Kttnaka pima aa m •prejemaj« b rafcaalal aa aa vrmte?-* Karodnfao. oglasa In reklamacija ja po&lj&ti m uprav« "A UREDNIŠTVO t a rte« Star** Oatatd 2« (Raradri IsdajsteJj trn odgovorni urednik ŠTKFJLIf 64DHJL L«. -tU koaaorcij H«*a .Edinost". - Natianila Takaraa vpieaas ndrvfi s omejenim poroštvom ▼ Tiifc, u'itp GHorgio Galatti Ste v. 20. ErJftna-'-r«»"nlfril raCan Jtev. S4V552. TELfFOfl R. IVJJ poslaništvo, kjer je krnferiral s Hilmi pašo. — Hakki paša odpotuje zvečer naprej v Berlin. DUNAJ 13. (Izv.) Hahki paša je danes zvečer odpotoval z Dunaja, ne da bi kaj konferiral z zunanjim min. Berchtoldom ali kako drugo cficijozno oseb. Za črnogorske ranjence. CETINJE 13. (Kor.) Italijansko poslaništvo je dalo za črnogorske ranjence na razpolago vse prostore italijanske šole na Cetinju. — Poslanik fe dobil tudi dovoljenje, da sme za vsak slučaj odstopiti tudi nekaj sob pcslaniške pisarne. Zaroka carjevih hčerk z balkanskimi princi. PETROGRAD 13. (Izv.) V dvornih krogih se zatrjuje, da se bo po končanim balkanski vojni uredilo vse potrebno za zaroko obeh carjevih hčerk Olge in Tatjane z bolgarskim in srbskim prestolonaslednikom. DRŽAVNI ZBOR. Zbrovanje odsekov. DUNAJ 13. (Izv.) Italijanska fakultetna debata, ki Je bila zadnjič prerušena, je zavzela celo današnjo sejo proračunskega odseka. Člani hrvaško-slovenskega kluba so copet nadaljevali s svojo zavlačevalno taktiko, ki pa ne bo vspela. Debata o predlogi bo že Jutri končana in predloga tudi sprejeta. Določen bo tudi Trst kot sedež itali lanske fakultete. S tem prehaja predloga pred forum plenuma, to je k definitivni rešitvi. Zanimivo bo pri tej priliki kontrolirati stališče vlade. Vlada je danes še vedno odločno proti Trstu, a govori se, da lahko že Jutri spremeni svoje mnenje. V današnji debati sta govorila dva člana hrvatsko-slovenskega kluba: prof Verstovšek in Dulibić. Verstovšek je opozarjal na dejstvo, da fe že .Jugoslovanska zveza" svoj Čas stipu-Urala pogoje, pod katerimi je pripravljena privoliti v ustanovitev italijanske fakultete. Ti pogoji so bili: 1) Fakulteta ne sme biti v Trstu. 2) Zajedno z ustanovitvijo italijanske fakultete se mora tudi zadostiti slovan skim zahtevam. 3) Proglasiti se mora reci prociteta zagrebškega vseučilišča. —Govornik se je pritoževal, da sta baš v vprašanju italijanske fakultete viada in parlament porušila veljavni princip, da se smejo narodno-kulturne zadeve rešiti le sporazumno s prizadetimi strankami. Dalje je z vso silo kritiziral postopanje Poljakov, ki takorekoč vodijo akcijo za italijansko fakulteto. Pov darjal je, da Trst nI primerno mesto za fakulteto, ker živi v tem mestu tudi 76 000 Slovencev, ki nimajo niti ene občinske ljud ske šole. Koncem svojega govora je stavil več spreminjevalnih predlogov. Jako ostra so bila izvajanja poslanca Dulibiča. Govornik se je najprej pečal z vprašanjem reciprocitete zagrebškega vseučilišča. Nato je konstatiral, da se vlada in parlament, kedar gre za stališče proti Jugo Slovanom vedno poslužujeta krivic tiranstva in nasilstva. Viada Je v svoji protijugoslo vanski politiki prišla že tako daleč, da smatrajo Jugoslovani za občutno nesrečo, da so avstrijski državljani. Perveizlteta v dejanjih in mišljenju se izraža zlasti v tem, da se vlada in parlament trudita kolikor mogoče hitro ustanoviti fakulteto v Trstu in to v istem času, ko se na naravnost žaljiv način žalil pravo Jugoslovanov. Govornik nag'aša, da ni nasprotnik italijanske fakultete, vendar oa smatra ustanovitev italijanske fakultete v Trstu za ugrožen|e narodnega stališča na škodo Jugoslovanov. Dulibić se Je tekom svojega govora pečal tudi s postopanjem Čehov in izrazil svoje obžalovanje, da se tudi Cehi zavzemajo za Trst kot sedež Predlaga k § 5 dodatni predlog. Izpitom in spričevalom zagrebške univerze je podeliti popolno enakopravnost v Trstu, v kolikor se izpiti in spričevala nanašajo na jugoslovansko avstrijske državljane. Poslanec Gostinčar je predlagal, za prehod na dnevni red preko fakultetne predloge, za slučaj pa, če ta predlog ne bo spre|et, naj odsek sklene, da se ustanovi italijanska fakulteta najpozneje do jesenskega termina I. 1819 in to v strogo balkanskem kraju, ne pa v Primorju. Nadaljevanje debate in glasovanje o predlogu se vrši jutri. DUNAJ 13, (Izv.) Finančni odsek je na svoji današnji sejf rešil 4 skupino predloge o reformi osebnodohodninskega davka, to je, sorejel Je paragrafe od 160—262 in si cer popolnoma v smislu vladnih predlogov. Nato je razpravljal o §§ 262—284, v katerih se nahajajo sporne določbe glede vpogleda v knjige. Referent L'cht je naglašal, da je razburjenje, ki se je polastilo obrtnih in trgovskih krogov v nekoliko opravičeno, vendar pa vlada nikakor ne resignira na to sredstvo. Seveda je treba vstvariti kavielo, ki bo preprečila vsake eventualne šikane in zlorabo. Govornik je mnenja, da naj bo upravičena sklepati o vpogledu v knjige le davčna komisija prve istance, če je za vpogled '/* večina. Tudi v davčno-kazenskem postopanju se ne sme davčna sodnija sama odločiti za vpogled v knjige, ampak mora provocirati sklep davčne komisije. Tekom debate se je oglasil k besedi tudi finančni minister Zaleski, ki se je od ločno zavzemal za dovolitev vpogieda v knjige, ki Je neobhodno potrebno sredstvo za davčno izvidno postopanje. Vlada Je tudi glede te predloge nadahnjena z velikim op-J timizmom in je danes zopet podaljšala že enkrat podaljšani rok za podanje napovedi I za en mesec, to je 31. marca. junaškega strojevodjo Kaša, ki je žrtvoval takorekoč svoje življenje, da Je rešil poStni vlak. Nadvojvoda Je še iz Divače brzojavno vprašal, kako Je zdravstveno stanje strojevodje Kaša. Načelništvo Južne železnice j« takoj vprašalo v deže ni bolnici, kjer se Je odgovorilo, da je stanje KaSevo zelo nevarno in da najbrže ne bo okreval. To se Je sporočilo tudi nadvojvodi. Junaštvo strojevodje Kaša se razvidi Iz tega, da je smrtnonevarno poškodovan šel, oprt ob dva moža, iz vlaka v rešilni voz ia Iz tega v sprejemnico bolnice. Nadvojvoda Karel Štefan je sam priznal, da zasluži mož odlikovanje — vendar pa bi bilo zanj največje dobro če bi ostal hranjen svoji rodbini. Pasažirji poštnega vlaka, ki so se zavedali, kakšne nesreče jih je rešil strojevodja Kaš, so priredili zbirko za to — žrtev svojega poklica. Železniško nesreča med Zagorjem Ia Savo. LJUBLJANA 13. (Izv.) „Slov. Narod* prinaša o železniški katastrofi med Savo in Zagorjem, sledeče podrobnosti: Včeraj zvečer ob pol 8 se |e dogodila ne daleč od postaje Sava ob južni železnici, kjer se izliva potok Pasjek v Savo, velite železniška nesreča. Poštni vlak štev. 76, ki odpelje iz Ljubl|ane ob 6*35, je na tem mestu zadel ob veliko skalo, ki se je odtr gala s hriba ter padla na tir. Strojevodja Josip Kaš je imel še toliko prisotnosti duha, da je začel ob pravem času vlak zavirati, s čemur je preprečil velikansko nesrečo, ker bi bil sicer nedvomno ves poštni vlak razbit. Ko je navzlic temu lokomotiva zadela ob skalo, je lokomotiva skočila z enega tira na drugi tir in sicer v tovorni vlak, ki Je ravno v tem času vozil mimo. K sreči je zadela lokomotiva v voz, ki je bil med dvema vozovoma, na katerih sta sedeia sprevodnika. Le temu slučaju se je zahval« ei, da sta ostala ta dva sprevodnika pri živ-ljenju. Lokomotiva poštnega vlaka Je pretr gala tovorni vlak, ki je vozil premog iz Zagorja v LJubljano. Šest vozov tovornega vlaka se je po strmem bregu prevrnilo proti Savi, dočim je ostalo kakih 11 vozov pre vrnjenih na železniškem tiru. Lokomotiva in službeni voz poštnega vlaka sta bila skoraj popolnoma razbita. Strojevodja poštnega vlaka, Jožef Kaš, Je ostal na stroju do zadnjega irenotka. Kosci razbite lokomotive so ga nevarno ranili na glavi, mu strgali čreva »er ga nevarno pritisnili na prsih. Kurjač Šibret se je samo s tem rešil, da se fe na odvodni cevi za vodo dvignil kvišku. Pasažirji poštnega vlaka niso drugega čutili kot mal sunek, ko se Je lokomotiva zadela ob skalo. Sprva niso vedeli, kaj se Je zgodilo. Se le, ko so stopili iz vlaka, so spoznali, v kako nevarni situaciji so bili. Učinek je bil grozen. Pragi so bili sto metrov v daljavi prelomljeni kakor vžigalice. Cez 20 osi j leži na tiru zvitih kaker žica. Razbiti vozovi leže deloma na tiru, deloma na bregu Save. Iz Ljubljane, iz Zidanega mosta in celo iz Maribora so prišli rešilni vlaki. Rešilno akcijo so celo noč vodili nadzornika >nž Riedl, inž. Šega, komisar inž. Jurmann, prometna kontrolorja Malovrh in Sajovic ter predstojnik vzdrževalnega železniškega urada Komlossy iz Zidanega mosta. Kot zdravnica pa sta pomagala dr. Geiger in dr. Premrou. Okoli pol 11 se Je pripeljal dunajski brzovlak št 3, v katerem se je vozil tudi nadvojvoda Karel Štefan. Ker je bil Železniki tir zaprt so morali potniki prestopiti Tudi nadvojvoda Karel je moral l£ svojega salonskega voza prestopiti v spalni v: z. Ko ie prestopal, Je nosil v naročju svojega d vedo triletnega otroka, ki ga ni hotel nikomur izročiti. Stiskal ga Je k sebi, da bi ne videi grozne nesreče. Nadvojvoda se je natančno informiral o nesreči. Ko je moral nad vojvoda iti po vodnem jarku, mu je svetil prometni kontrolor Eberbardt iz Trsta. Temu je nadvojvoda izjavil, da pooblašča železniške organe, da sporoče časopisom, da je jako za dovoljen s pripravami, ki Jih je železnica odredila za kakor mogoče hitro odstranjenje vsled nesreče nastalih prometnih ovir. Posebno pa se |e zanimal za v resnici Jezikovno vprašanje v Bosni. SARAJEVO 13, (Izv.) V ponedeljek se poda na Dunaj deputacija vseh bosenskih saborskih klubov, ki bo ministrom Berch-toldu, Krobatinu, Biiinskemu in Siiirgkhu stavita predloge glede ugodne rešitve Jezikovnega vprašanja v Bosni. Deputacija bo prosila zlasti za to, da se vpelje srbsko-hr-vatski notranji uradni Jezik tudi pri železnicah. Saborska večina Je zato pripravljena v gotove koncesije, zlasti v premetu železnic na zunaj, in v prometu bosenskih oblasti s centralnimi in vojaškimi oblastmi. Bela Jankovlch odložil svoj mandat. BUDIMPEŠTA 13. (Kor.) Bela Janko-vich, ki Je imenovan državnim tajnikom j naučnem ministrstvu, je odložil svo) državnozborskl mandat in se podvrže novf volitvi. ' _ Zopet — polom v Istri! Neredi — ali kaj — pri deželnem kulturnem svetu za Istro v Poreču ? 1 Ko smo v „Pfccolu" od 4. februarja t. 1. čitali razpis dopolnilne deželno-zborske rolitve namesto odstopivŠega poslanca d.ra Avguština Tomasi za istrsko veleposestvo, je gotovo le malokdo izmed nas slutil resnične vzroke, ki so rečenega poslanca prisilili v položitev mandata. Italijanski listi niso dotedaj čisto nič omenjali, da je Tomasi odložil mandat. Pa tudi „Piccolo* ne, ki sicer vsikdar hiti, da prihaja prvi s svojimi vestmi. Že ta okolnost sama na sebi bi dajala slutiti, da se je za kulisami nekaj skuhalo, oziroma, da se nekaj kuha. Nekoliko zgodovine. Odstopivšl posl. dr. Tomaso je bil svoj čas eden glavnih stebrov italijanske liberalne stranke. Še do predzadnje sesije je bil tudi deželni odbornik. Ob predzadnjem obnovijen|u istrskega deželnega odbora pa Je moral Tomasi vsled Dritiska mlajšh radikalnih elementov med istrskimi Italijani odstopiti, v odškodnino pa so mu mogotci v Poreču preskrbeli do-oro sinekuro pri deželnem kmetijskem svetu. Na predlog deželnega odbora je bil aamreČ Tomasi imenovan predsednikom ravnokar imenovane deželne korporacije, a na predlog c. k. namestnlštva Je to imenovanje zadobilo tudi najvišo sankcijo. Do imenovanja Tomasija predsednikom kulturnega sveta so dobivali bivši pred ed-nlki za svojo — častno službo le odškodnino v znesku 2000 K. Da pa Tomasiju nekoliko pomore, Je deželni cdbor povišal to svoto od 2000 kar na 8000 K I Poleg tega si Je g. Tomasi — ki Je baje Še danes predsednik deželnega gospodarskega sveta — za svoja pogosta potovanja po deželi, ali ra Dunaj, ali bog ve kam zaračunanal še kolosalne potne stroške. Povedano bodi tudi na tem me:tu — da ne bi se morda kdo varal —, da Tomasi ni nikak iiuče i gospodar, ki bi stro-kevnjaški razumeval razne panoge kmetijstva in da bi se kakor tak mogel zavzemati v prid in napredek istrskega kmetijstva in vo-criii delovanje deželnega kmetijskega sveta. Bil je, takorekoč, le časten predsednik In vendar Je dobival gori navedeno kolosalno plačo. Jasno Je, da s takimi ljudmi — In vrhu tega Še zagriženim! Italijani — ni mogel deželni kmetijski svet vspešno delovati na kmetijskem polju. Kmetijski svet bi se racal shajati večkrat v letu, da bi pretresal o obračunu, proračunu, raznih kmetijskih potrebah itd. Tega pa ni delal naš deže!ni kmetijski svet. domislite le: ta svet ni imel v minolem letu niti ene sejel Jutri zvičer železničarji ples u „Narodnem domu", -m Bčran H. „EDINOST44 4* V Trftn, d-ie 14 februarja 1913 Deželnemu kmetijskemu svetu dajala de? odbor in vlada — katera poslednja po&tlja tudi svojega zastopnika k vsem sejam — precej rellke svote denarja na razpolago za povzaigo kmetijstva. Ta denar pa se je, ža-iibog, vedno uporabljal največ v korist italijanskih kmetov, oziroma naših odpadnikov Pa še teh — kakor se čuje — ne toliko ampak tudi na korist raznih gospcdov, ki nimajo nikakega poola s kmetijstvom. Že pred par leti se je govorilo o velikem neredu, ki da vlada v deželnem kul turnem (kmetijskem) svetu. — Vagon umetnega gnojila da so izginjali neve sekam. V minolem letu je deželni kulturni svet razpisal nagrado za gradn|o uzornih hlevov, gnojnic, prirejanje pašnikov itd. Za te na grade — kakor tudi za povzdigo živinoreje — dobiva deželni kulturni svet poleg drugh zneskov tudi svoto 33000 K, ali o razdelitvi te svote ni biio doslej ne duha ne sluha I Kje leži ta denar ?! Po Kopru se govori v italijanskih kro gih, da je pri deželnem kultu nem svetu zmanjkal znesek 50000 K, ki so ga pa ne kateri gospodje pokrili. Radi tega da so g. Tomasija prisilili, da Je odložil deželno-zborski mandat. Je-li to resnično ?1 Ima-mo-li tudi tu polom ?! Kaj pravi vlada k temu? Je li obveščen o tem vladni odpo slanec, ki zastopa vlado v deželnem kultur nem svetu?! Je-li dobro informiran o vsem, posebno pa o tem, kam gredo državne podpore? Se-H res uporabljajo v povspeševanje kmetijstva ? 1 Zahtevamo od vlade in poživljamo tudi naša deželna odbornika, naj poskrbita za takojšnje pojasnilo. Gotovosti zahtevamo, so se li res godile nerednosti?! Saj vladi ne more biti indiferentno, če bi javnost mislila, da hoče tudi ona se s rojo pasivnostjo kaj prikrivati I _ F o j a č e v. Polom v Puli. Pala 12. 2. 1913. Včeraj, enajsti dan razprave, je nadaljevalo zasliševanje prič. Alda Ftllinich, žena obtoženca, se Je odrekla izpovedbi. Peter Privillegio, oče obtoženca, Lino Privillegio, ni prišel, ker Je bale zaprečen radi bolezni. Branitelj dr. Ros si je stavil predlog, naj pričo s silo privedejo k razpravi, ker ima staviti razna vprašanja do njega. Priči Zuliani in Perini sta izjavili, da so aa njiju računih vsi podpisi falzificirani. Tudi so v računih navedeni predmeti, kakoršnjih te dve priči sploh nista nikoli oddajali občini. V drugih računih zopet, ki so pravilno -»odpisani, pa so zneski zvišani n. pr. od Z2 K 35 na 132 K 35 vin. itd. Vse te fal-zifJkacije Je izvršil obtoženec Horak. Priča Ivan Grahalič, okrajni šumar, ki je vršil svoj čas tudi službo obč. šuma rja, je dal potrebna pojasnila o sekanju in pro daji drv iz občinske Šume. Trudil se je, da bi razbremenil obtoženca Fiilinicha, ki je imel tedaj Šumski referat. Priča Franceschinf, obč. uslužbenec, je izpovedal med drugim tudi, da se občinski župani dr. Rizzf, dr. Stanich, dr. Bregato, posebno pa dr. Vareton, za občino sploh niso nič brigali. Priča Maria Almerigogna, ljubica obtoženca Galante, ni hotela izpovedati. Žena obtoženca Quarantotto je izjavila, da ni znala ničesar o defravdacijah. Drugače je izpovedala zelo ugodno zanj. Sestra tega poslednjega je Izpovedala, da mu je nekoč posodila 1400 K, a da je| je hitro povrnil (lahko umevno!) Le 100 K da ima še terjati od njega. Priča Cuizza, kovač, je izpovedal, da ima še več zneskov terjati od občine. Kakor razvidno iz spisov, je te zneske poneveril obtoženec Negri. Priča Costessich je izpovedal zelo obremenjevalno za Župana dra. Varetona. Ta priča je namreč edin iz obč. rač. oddelka, ki je ostal kakor poštenjak na svojem mestu in ki je videl marsikaj; med drugim je povedal, da so biii računi Varetona neizmerno veliki, posebno na izdatkih za kočije. Zaračunil da si je vsako privatno pot, akoravno je imel konje in kočije občine na razpolago. Zatem so prečitali razne račune, iz katerih Je razvidno, da je Vareton zaračunal za kočije na Dun3ju znesek 1660 kron in tc v par dneh, in da je potem milostno zaračunal občini samo 550 kron. Še celo napitnine natakarjev v kavarnah in restavracijah je ta gospod zaračunal občini. Pri zasliševanju priče Costessich in pa pri čitanju teh računov je padala izmed občinstva marsikaka nepri|etna opazka na naslov Varetona. Branitelji so tudi stavili predloge, da se obtoženci, Horak, Privileggio in pa Nigri, preiščejo glede njihovega duševnega stanja, Češ — da niso odgovorni za svoje čine. Seja mestnega sveta. Konec drugega čitanja proračuna. — Vspeh svet. Wilfana. Sinoči se je vršila v mestnem svetu podrobna razprava o izrednem proračunu za I. 1913. Sejo Je vodil mesto obolelega župana drugi podžupan dr. Brocchi, ki Je takoj po prečitanju zapisnika zadnje seje prečital d; šli reskript c. kr. namestništva, ki javlja da c. kr. notran e ministrstvo — kakor lani — priporcči, naj se pri sklepanju proračuna pazi na strogo varčevanje, ker vlada ne bo mogla potrditi, nego le zares absolutno potrebne izdatke V to svrho bo vlada pred od bren|em proračun natančno pro učila. Vlada tudi predlaganega zvišanja davkov po načrtu za pokritje rednih stroškov ne bo mogla potrditi, nego le, Če se bo prepričal*, da se temu ni sicer mogoče ogniti. K večjemu bi vlada mogla potrditi povišanje najemninskega davka ali dokiad na Indirektne davke, nikakor pa ne na pivo Na željo svet. Puecherja se bo ta reskript, ki je precej hud poper za italijansko liberalno večino, razdelil v prepisu vsem svetovalcem. Nato prečita predsedujoči podžupan prošn|o nekaterih Verdelcev za pokritje potoka Ključa, ki priteče pri rotundi v Bo schettu v mestu. Pokritje tega potoka, ki razširja velik smrad, je bilo principijelne sklenieno že lani in je edina ovira, da mi n;strstvo ne dovoli podaljšanja tramvajske črte do svetohranske cerkve. — Se vzame □a znanje. Pri sledeči razpravi o izrednem proračunu je predlagala šolska komisija v sporazumu s finančno: 1.) naj se določi znesek K 180 000 za nabavo zemljiča \ K|ad«nu v svrho, da se zgradi tam šola ki naj razbremeni prenapolnjeni šoli v triki Parini in Perriera; 2) na| se določi znesek K 80.000 za nabavo zemljišča pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnii v svrho da se tam zgradi slovenska in italijanska šola. ki naj raz bremeni prenapolnjeni Šoli v Skednju in na Ka'inari. S /et. Ara se oglasi k tej točki k besedi in pravi, da lani vlada ni potrdila nekaterih od mestnega sveta stoijenlh sklepov glede italijanskih šol, pač pa da je potrdila sklep glede zgradbe šole v Gropadi. Vlada da je tu postopala očividno pristransko Zato predlaga : naj se skl ne, da se ne-Izvrši sklep, s katerim se ie določilo ustanovitev gropajske šole In da se ne nabavi zemljišča pri Sv. Mar. Magd. Spodnji v svrho zgradbe šole. dokler da vla a ne odobrt ustanovitve Italijanskih šol pri Sv. Vidu In v Kjadtnu Kako si je moget ta ultraradilcalni aško-lažiliberalni petelin drzniti stavki tak predlog, je težko umljivo. Morda bi pa te lašel njegov predlog večino, da jim ni polteno in energično posvetil svet. W i 1 f a n, ki je izvajal: Že pred tremi leti sem stavil v tem mestnem svetu predlog, naj se naloži šolski komisiji, da zdela nekak »šolski program" vsaj za 5 let naprej. Ta predlog je bil sprelet in šolska komisi|a se je enkrat ž njim bavila, potem e zaspal v kakšnem prašnem predalu, aii pri kakšnem pododseku — kar je iste: Z današ ijim predlogom glede šol v Kjadinu n pri Sv. Mar. Magd. Spodnji sicer ne bo dosti pomagano; k večjemu za par let. V očigled predlogu svet. Are pa moram^ da ne bo nesporazumijenja, precizirati naše stališče. Mi Slovenci ne zahtevamo drugega nego to, do česar imamo pravico* in Česar im»mo zares potrebo. Potreba slovenskih šol Gropadi in pri Sv. Mar. Magd. Spodnji e priznana: to dokazujejo tudi predlogi, ki ste jih vi sami stavili glede teh Šol. 3avno tako je vsakemu jasna potreba po slovenskih šolah v Rocolu, Kolonji in druganslavist rusofil, aH car hočete. Nisda: pi me ni ta moj pansia-vizem tako omamljal, da bi mislil na možnost, da postanemo ruski državljaul! Želim vsem bratom Slovanom vse najboljše; žnjimi čutim, se žalostim in radujem, a. pri vsem :em želim, da bi mogel živeti v svobodni in pravični Avstriji. Nožem biti državljan druge vrste in zato sem oster sodnik njim, ki nas tlačijo. Kraj vsega Uga pa nec mislim — kakor ne misli noben razsoden človek — na prevrate, kakor jih podtikajo oni — čudni radikalei. Revidirano stališče. V torkovi soci-jalnodemokratičnl „Z^rji" smo čitali stvari, ki so v resnici vredne, da se ozremo nekoliko nanje, ker tako očitno kažejo, v kako elikansko zadrego spravljajo gospode socijalne demokrate bodoče — volitve. Pod naslovom —Dragocena izpoved" Je „Z^rja" neko pcrSebno vehemenco padla po našem mestnem svetovalcu dr. W«lfanu, češ, da |s v seji mestnega sveta, ki se je vršila prošli četrtek, izreke! dragoceno priznanje, „da se slovenski in italijanski nacijonald dogovarjajo o načinu, kako bi skupno pobijali socijalne demokrate", ko je izjavil sledeče: „Orne njam, da so mi nekateri italijanski nacionalistični mestni svetovalci priporočali, naj pritiskam na socijalne demokrate v narodnih zadevah.... Lahko bi bil indiskreten". „Zarja" pravi, da so bili dr. Wtlfinovi „surovi aapadi na socijaliste sklenjeni in določeni skupno z italijanskimi nacijonald in da |e igral dr. Wi»fan ulogo sluge itali janskih nadjonalcev". »Zarja" se Je iznebila celo gorostasnosti, da so se morda slo venski in italijanski nacijonald celo dogovorili, da ne bodo dali Ciril-Mttodovi družbi podpore zato, da ohranijo slovenskim nacio-naicem potrebna agi taci jska sredstva proti — socijalnim demokratom. P.iznavamo prav radi, da |e med trža-škimi socijalnim! demokrati resnih in treznih; Poštenjak mož, dalekovidnih opazovalcev in d brHi ooznavalcev tržzških političnih razmer, tr da, žal, da so taki možje tako silno re so sejani in to še prav posebno med tistimi socialnimi demokrati, ki se nazivajo s slovenskim imenom. Odtod tudi vse ono besno sovraštvo takozvanih slovenskih socijalnih demokatov proti vsemu, kar je narodno slovenskega, pri čemer nikakor ni izvzeta niti naša šolska družba, katero so napadali in jo še vedno napada|o sedaj kot klerikalno, sedaj kot nacilonaino šovinistično, in ne vemo kaj Še vse, dočim pa nahajamo pri n|ihovih strankinih pristaših italijanske narodnosti vse drugačno umevanje narodnoobrambnega in narodnokulturnega dela, saj je znano, kako stališče so zavzemali voditelji italijanske socijalne demokracije napram „Legi" v tržaškem mestnem občinskem svetu. Bližajo se pa volitve in to dejstvo že kaže svoj učinek v tržažkl socijalni demokraciji in sicer dvojen ter tako diametralno si nasproten, da mora nehote biti vsakemu le količkaj resnemu zasledovalcu teh stvari popolnoma jasno, da v tržaški sod|alut demokraciji ni edinosti niti v najvažnejših, načdnih vprašanjih. Dočim se v vrstil-socijalnih demokratov itaHjanske narodnost* kaže učinek bodočih volitev v treznem razmišljanju o položaju in nato sledeči temeljiti reviziji njihovega stališča napram našim narodnim in kulturnim zahtevam — saj Je Pittoni označil „Lego* kot raznarodovalnico, dr. Puecher pa kot društvo, ki Je italijanskim aacijonalsem le v nadjonalno propagando, ter predlagal, naj občina prevzame v svojo oskrbo lole družbe sv. Cirila in Metoda — |e na drugi strani, med takoivanimi slovenskimi sodjalnirai demokrati opažati le vedno In vedno naraščajoče besnenje proti slovenskim „narodnjakarjem" in naravnost blazne izmišljotine in laži v škodo našim narodnim institucijam, v n|ihovera glasku, „Zari", pa cele mlake najogabnejše gno|nice, ki Jo izlivajo na vse, kar je narodnosloven-skega. Zgoraj navedene psovke so pravzaprav še malenkosti napram onemu, kar navadno bnhajo iz sebe tržaški dopisniM „Zarje*. ZsffklJivo Je imenovala „Zarja" dr. Wilfana narodnega in političnega kavalirja^ a prav kavalirstvu dr. Wilfanoverau se morajo zahvaliti gospodje sodrngl, da nima danes italijanska kamoristič^ strani v svojih rekah orožja proti njim, ki bi znalo postati usodepotno za socijalno demokracijo. Prisiljeni — saj smo pred volitvami — so gospodje sodrugi revidirati svoje stališče narodnoobrambnih in naiodnokulturnih vprašanjih, težišče njihovega položaja 3« je — hočeš, nočeš, moraš — pomaknilo proti naši strani, kar pa brezdvomno daje itatijan-ski vladajoči» stranki v roke najuspešnejše agitacijsko sredstvo — prctiiialijanstvo socijalne demokracije, s katerim bi italijanska kamora ob času volitev mogla pobudii in do skrajnost razvneti najbrutalnejše instinkte svojih pristašev v ljudstvu proti socijalni demokraciji, cd^adli od dDsedaj toliko poudarjanlh itsUJ^nsko nacijonalnlh iiesk>v. A bilo je dr. Witfdnovo kavelirstvo, ki je izvilo Italijanom to orožje iz rok. Kako veselje je zavladalo v italijanskih vrstah nad Plttonijevo In dj; Puecheijev«* zjavo, se je vendar že tako jasno pokazalo v oni seji mestnega občinskega sveta, kjer si je italijanska večina kar mela reke v največjem zadovoljstvu. Tedaj pa Je vsul dr. Wufin in kot mož, ki ne pozna zehrbt nosti, povedal popolnoma jasno, kaj si obetajo Italijani od izpremenjenega soc'jalno-demokratskega stališča, da hočejo to stvar porabiti v to, da dvignejo ves svoj pekel proti socijalni demokraciji in da so ŠU tako daleč, da so selo — seveda privatno, a vendarle — skušali vpli/aii na slovenske zastopnike, katerim so sic?r najljutejši nasprotniki, da bi le-ti spravili socijalne demokrate v zagato, kjer bi jih pojem osi z lahkoto pomandrall. Dr. Wt!an je razkrinkal te sahrotne italijanske naklepe, jim odbil ost ter tako storil socijalnim demokratom dragoceno uslugo, kakršnih si navadno ne dsJajo nasprotne si stranke. Seveda pa je dobil zato tudi dragoceno plačilo: sabavljice In psovke, ogovarjanja in obrekovanja po socijalno-demokratskem časopisja. Vsaka pesem je le neka:, časa lepa. in naveličamo se kedaj tudi ml tržaški S;o venci teh večnih socijalnodemokratskih psovt in hujskanj. Ali bo tako revidirano naše stališče prav gospodom sedrugom, o teci naj pač razmišljalo oni sami l Izaivači na delu. Večkrat smo že ua tem mestu opozarjali ljudi, naj bodo previdni, ko govore o balkanski vojni in o uspehih jugoslovanskega orožja. Že parkrat je namreč bilo čitati, ua je nepremišljena beseda, ki Je izražala preveč navdušenja, spravila onega, ki je v družbi kako preglasno zinil, v zapor. Previdnosti je treba, tem bolj, ker lzlasti posedajo po gostilnah vseh vrst izzivači* Nemd in nemškutarji, ki bi radi kovali zase kapital. Zgodilo se Je nekemu našemu, človeku, ki je v nedel|o zvečer tiho čital neki italijanski časopis, da ga je začel kondukter poštne ambulance izrivati kot Italijan Italijana v slabi nemščini, češ, ko zmagajo S-h» doli, pa pojdejo nad Avstrijo ia takrat, pte-stopimo mi (l!all|anl) na italijansko stra. je pač zato govoril zlomljena V Trstu, dne 14. februarja 1913. EDINOST" žt. 45 Rtrvo lil. nemščino, da bi imel tako] priče, ki so (Nemci) sedeli pri sosedni mizi. Ko pa fe videl, da Ima posla s Slovencem, Je hitro zasukal bržolico in začel zabavljati nad slovanskimi prizadevanji v Avstriji in je vedno In vedno zaključeval, da mora Avstrija ostati nemška. NaŠinec je mirno oporekal, a ko mu je bilo le preveč, Je začel argumentirati proti nemški Avstriji. To Je bilo izzivaču pa že dovolj, kajti takoj Je poival za priče o velel zda j st vu sosedne Nemce, ki so planili po koncu, pa nad ubogo žrtev. Še le, ko Je Slovenec uspešno razvijal svoje misli, da ne zahtevamo slovanske Avstrije in da seveda tudi ne maramo nemške, am pak da hočemo le Avstrijo, ki bo vsem dom in pravična pokroviteljica, so poštenjaki vtlhnili in izzivač |e preklinjajoč, ker mu ]e Izpodletelo, odkuril. Svarimo ljudi in jih opozarjamo, da se ne spuščajo v nevarnost. Nemci, delajo proti Slovanom in Italijanom, da bi dokazali „svoje avstrijanstvo" in se udobno vsedli v Trst. Potovanje slovenskih učiteljev na jug. Ker je pred dvema letoma od Slov. Šolske Matice nameravano potovanje na Jug zaradi grozeče kolere moralo Izostati, namerava imenovano druStvo prirediti to potovanje v letošnjih glavnih počitnicah, in sicer približno v času od 24. a* gusta do 8. septembra. Upati Je, da bodo gg. učitelji ia učiteljice, ki imajo v tem času še deloma šolo, dobili od pristojnih oblasti dopust. Program potovanja Je isti, kakor Je bil svo ječasno razglašen v ,Učiteljskem Tovarišu" in „Popotniku", namreč: Trst, Pulj, Mali Lošinj. Zader, Šibenik, Spljet, H var (Lešina) Vis, Komisa, Gruž, Dubrovnik, Kotor, Novigrad, Mostar, Sarajevo, Jajce, Banjaluka, Zagreb. — Stroški za osebo bodo približno K 200 (vožnja, hrana in prenočišče). Potovanje se vrši le, če se oglasi najmanj 30 udeležencev, ki vpošljejo Slovenski Šolski MatiČi na račun do konca majnlka 1913 po 100 K, ostalo pa v mesečn h obrokih. Kdor se oglasi, dobi vplačani denar le tedaj nazal, če bi se potovanle sploh ne moglo iz vršiti. Slov. Šolska Matica. CM deški šoli je daroval gosp. M Martelanc nagačeno divjo mačko. Ker |e zbirka učil te šole majhna, se vodstvo srčno zahvaljuje za lep dar ter se priporoča še drugim slovenskim Nimrodom. Šolsko vodstvo. V8ealbanskl kongres v Trsta. Pripravljalni odbor za vsealbanski kongres, ki mu stoji na čelu Massar bej Toptan', nas je naprosil za objavo, da se bo vršil dne L marca t. L v Trsta kongres delegatov vseh albanskih kolonij v Evropi, Egipta In Ame rikl tn da bodo povabljeni tudi vst drugi, ki so za albansko stvar. Umetniške štipendije Razpisane so državne Štipendije za skladatelje. („Osserva-tore" št. 36, z dne 13. februarja t 1.) Trst-Benetke In nazaj. S paroplovno delniško družbo D. Tripkovič & Co. se Je dogovoril Avstrijski Lkyd, da so vozni listki, kupljeni za v Benetke in nazaj v Trst, ve ljavni za parnlke obeh družb. Parnika „Al-missa" in „Metcovlch" Avstrijskega L'oyda bodeta s početkom poletnega voznega reda vozila vedno o polnoči iz Trsta v Benetke iz iz Benetk v Trst. Tripkovlčeva „Venezla" pa bo vozila vsako Jutro ob 8 iz Trsta v Benetke in ob 2 popoldne iz Benetk v Trst. Vozila bo tri ure in pol. Po nedeljah pa bodo v obeh smereh vzdrževali zvezo trije parnikl: Iz Trsta o polnoči eden gori imenovanih Llojrdovih parnikov, cb 8 v jutro in ob 4 popoldne pa parnik „Venezia" tvrdke Tripkovič & Co. Pa tudi iz Benetk bo od hajal parnik o polnoči in ob 8 v jutro in ob S zvečer. Hazven tega bo odhajal „G i f Wurm0randt" vsako soboto ob 2 popoldne v Benetke, nazaj v Trst pa se bo vračal ob S v ponedeljek Jutro. Od Trsta po zraku v Rim. Tržaški avijatik Vidmar se hoče dne 23. t. m. dvigniti v Trstu s svojim aeroplanom in odleteti v Rim in sicer v petih etapah. Ne misli namreč leteti nad morjem, ampak prva pot mu bo iz Trsta v Benetke, od tam pa v Ra-veno, nato Raveaa Jasin, Jakin Perugia in Perugla-Rim. Vidmarjev polet organizira Italijanski Aeroklub. največje strokovno društvo v kra Ijestvu. Pot, ki si ga je začrtal Vidmar, meri nekako 360 kilometrov v zračni črti. Avija-tikov polet iz Trsta v Benetke bo sprem IJala italijanska torpedovka. Zbirka 50.000 kamenčkov. Za osrednjo ljudsko knjižnico v Trstu so nadal|e razpečalf: g.ci Vera Ponlkvarjeva 1400 Marica Fakinova 900; gg. Vouk A. 1000 Vouk V. in Metlika po 300, M. N 25 sfcu paj 3925 kamenčkov — je K 78 50. Ž prej izkazanih 214 K 72 vin., skupaj torej 293 K 22 vin. Ponovno prosimo nabirateljice in nabi ratelje, naj blagovolijo doposlati (Akad. fer. društvu „Balkan", Nar. dom) denar ali pa neprodane bloke, da zaključimo račune. Ljudski koncert priredi Pevsko društvo »Trst* 2 marca v dvorani „Narodnega doma" v Trstu. Začetek ob 11 dopoldne. Pri konceitu sodeluje popolen vojaški orkester. Da bo mnžno našim širšim slojem prisostvovati temu koncertu, je odbor odločil da ne bo nobene vstopnine. Danes zvečer ob 8 pevska vaja za mešan zbor. Iz Bazovice: V nabiralnikih tuk. podružnice CMD se je nabralo v mesecih november in december t. i. Gostilna „Društveni dom" K 8, gostiln* .Ort Grgiču" K 5 36 gostilna „pri Sroim K 4 20. gostilna „pn Ž »panu- Padrlč K 6 20 gostilna „pri France tu" Gropada K 3 40 Skupaj K 27 16, katere se je odposlalo gU*-aemu vndst%u v LJubljano. Z CM pndružiico v Bazovici je darovala oblteil G »rkič v spomin na svojega umrlega sinčića Tinčka 20 K. Za isto podružnico je nabrala na pe-pelnico vesela družba S^etoi^ančan^v v gostilni .pri županu" na Padričah K 7 42. Tržaška mala kronifca. Trst, 13. februarja. Strahovit samomor. Danes dopoldne okoli 11 ie videl neici kmet Andre| Gerdol, da se vali dim Iz gozda na hribu za domobransko vojašnico v Rocolu. Ker se mu je stvar zdela sum(|iva, Je šel gledat, kaj |e. Ko je prišel bliže je ugledal na tleh moško truplo, ki je gorelo, okoli njega pa tudi vse grmovje v ogn|u. Gerdol Je stvar naznanil pilictjskemu inspektoratu v ul Pa q jaie R -voltella, nakar |e prišel na lice mesta policijski komisar Modrič. Kolikor se je moglo dognati dosedaj, Je nesrečnik, ki je na tak strahovit način končal svoje živ|jen|e, moral biti človek, .ki ga |e revščina prignala do samoumora. Črevl,!, ki niso zgoreli, so bili zelo raztrgani. Samomorilec si je najprej polil vso obleko s petrolejem. Našli so namreč v bližini dve steklenici, v katerih so bili še ostanki petroleja. Najbrž se Je obenem, ko si |e užgal obleko, tudi ustrtlil, kajti v bližini so našli tudi nekaj revolversklh patron. Kdo je bil samomorilec, se še ni moglo doznati, ker jt tupio popolnoma ožgano. Na glavi je videti tudi precejšnja poškodba, najbrž vsled padca. Po oblastvenem izidu so prepeljali truplo v mrtvašnico k Sv. Justu, kjer je bodo secirali. „Piccolo", ki vidi vsako stvar skozi strahovito povečajoča stekla, samo da bi čim grozneje in zanimiveje mogel razvleči celo stvar, je napravil v svoji snočnji izdaji iz cele stvari že nekak roparski umor In ne vemo, kaj še sicer kakor pač zna vedno „najbolje" informirani list. Kako je prišla AtenČanka ob par sto kron. Gospo Gilda Gullni, ki biva v Atenah, je prtila pred par dnevi v svojo tržaško domovino, da bi prebila par dni tu. Včeraj pa |e hotela malo po morju na izlet in se je odpeljala z .Giampaolom" k Sv. Roku in proti Miljam. Ko pa se je vračala, |ej je moral predrzen tat ukrasti ročno torbico. Gullnijeva n* niti opazila, kako jej je nekdo odpel verižico, na kateri je visela torbica in ko je ladjica pristala, Je mogel tat izginiti, ne da bi ga bil kdo opazil. Še le na Velikem trgu je Atenčanka zapazila, da Je okradena. V denarnici, ki je bila v torbici, je bilo 450 K v bankovcih, 12 K v novcih, 8 zlatih napoleonov, vozni listek za parnik „Venezia" v P rej, avstrijska državna srečka in nekaj drugih malenkosti. Ko je včeraj pri komisarijatu v ulici Muda vecchia Pravi : FRANCK-ov : pridatek za kavo nosi kot znak tale M kavni mlinček. pozor pri nakupu zaradi nahajajoč h se ponaredeb I Tovarna v Zagrebu. • H K Tr»t ^^C/ 61 Napredek vede! Najenergičnej$e in gotovo »e zdravi sifilis a ivetovnim iredatvotn = IORVBIN GASILE = Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zožeqjar prostatitis, nretritis in meh. - » , . —- ... katarji korenito ozdravijo s &OBIOtl CA8116 Konfeti Čamile urejajo armiranje, ne da bi bilo treba robiti zelo nevarnih cevk (Šilinge), popolnoma odpra'ljajo in nblažnjejo pečenje in pogosto uriniranje ; edini korenito oziravijo uretralna soienja (jro-Btatiiia. uretritia, c sritH, mehur ie katarje, kamen, nesposobnost za zadržavmnje urina, sluzaste tokove itd — Skatlja konfeti ev Ca*il- K 4-'—. lorubin Čamile, najhotj&e prousifil tično in poživljajoče kiič stilno sredstvo, ki ■e apo^ablja z uspehom proti sifil di, ane-> iji, irnpotenci, kosto'oli, lsbias, vnetju ilec, poltiiim rahdež m izgubi semena, polucjam, sperrnatoroi, stenliteti, neurasteniji, energičen razkrojevale ariaove Biseliae itd — Steklenica Jurubiia Casile K 3*50. Vbrimganec Čamile zdravi teli tuk, akutne in kronične kat«r e, vaginitis ure-tretia, e» dometntis, vnetje >n izpad maternice itd. — Steklenica vbrizgane« Gasile K 3-50 Kdor teli večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Oasile ^ t ki pr-da odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalnt iz elkd SILE »e prod jajo ▼ vb* h akreditiranih lekarnah. — ZalOia T TIIU : IdflO LUf, lttailB SmaTilH. t elkd M Mnenje }. dr. C. (derner-Ja, primnrija v Celovcu Gosp. J. SERRAVALLO Trat. Rad ustrezam Vasi želji in Vam poročam, da sem imel z Vašim železnaVm kina vinom Serravallo najboljše uspehe v sluča/lh slabokrvnosti, nevrastenlčni oslabelosti kakor tudi nervozne dispepsije posebno pri bolnikih ženskega spola In tudi pri živčnih moten/ih v začetku moške zrelosti. 7a izdelek se sam priporočuje posebno v naznačenih slučajih. CELOVEC, 3. 6. 1911. Dr. C. WERNER. BE Mehanična kleparska delavnica za kov nske Izdelke Grusto Pilotti fo Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatorl Ste v. 14 Specijalitet*: ladijske »vetljke Fo-moda in škatlic ia bele in kantno-burme pločevine. Žlebovi, cevi in zidne obloge iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zveza ve). a zdravnik Dr. Đ. KARATffAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju r Trsta, Corso št. 12 od li1/« do lVi in od 4 Vi do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/IV. Artistični fotografični zavod EZIO de ROTA - TRST ulica Barriera vecchia St. 27 (nasproti lekarne Piooiola). — Fotografiije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravnn izvršene. Povečanje vsake slike na olje, akvarel ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu. Dr. Pesnik Dr. PETSCHN1GG £rst, via S. Caterina štev* 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni t 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: U V,—1 in 7—7%. (P iailHHElilia Telefon štev. 1974. R. Gasperini, Trst . 1974. Špediter V2a Economo St 10. Prevozno podjetje ■■■ Sprejema razcarinjanje vsaKegakoli blaga Iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJAT VE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement" Tovarna cementa „Portlanda r Spljetn. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE iaHilHEIHH a e Uelikanska zaloga pohištva id fapecari) :: Paolo Gastwirtb :: HCT, d. StuDon Jt S - ftlelon ZZ-85 OUSa tiedalBta tatice) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. K»imi«i izfcr Ifteni: gospodinjam toplo priporočamo KOLINSKO CIKORIJO rr* ~ edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. MMMHMM—Miil—illM»M— H—I i ll Uli IM idl«! CirHa in Metoda I 6*3 Stran IV. „EDINOST" St. 45. V Trstu, dne 14. februarja 1913. naznanila tatvino, je obljubila 100 K nagrade onemu, ki bi našel tata in ukradene reči. Tatova oran2 in sladkorja. Včeraj so zaprli 18 let starega dninarja Andreja Kreu-zerja iz Zgornje Carboie št. 8, ker je ukradel na krovu nekega parnika 26 oranž in pa 28letnega dninarja Rudolfa Srebota, ker je ufcradel v svobodni luki skoro dva kilograma sladkorja. Poslednji stanuje v prenočišču v ulici Oaspare O zzi. Sleparski agent Olimplj Lovrich, lastnik „Guide*, le iir el v službi 32letnega <>genta Enrica Wittkoppa, ki mu je poveril pobiranje denarja pri raznih strankah, namreč naročnino za »Guido« leta 1911—1912 i u pa cgla3nino za letos. Te dni pa se |e Lovrich prepričal, da je Wittkopp kasiral rudi 1200 K, ki |lh nI nikoli izročil njemu. Razven tega je pa sprejemal naročila za cglase in je tudi pobral nad 1000 K oglas-nine, ne da bi bit kaj plačal svojemu gospodarju. Ker so bile vse Lovricheve besede, da bi mu Wittkopp poravnal škodo, zaman}, ga je naznanil policiji, ki je poneveritelja že z?prla. Slovensko gledališče. S noči so ob precej praznem gledališču ponovilt nedeljski večerni program, od katerega ste bili gjtovo najboljši obe orkestralni točki: „Prihod gostov" iz „Tannhauseja* in Rossinijeva ouvertura „Viljema Telia", na čemur odkrito priznanje kapelniku gosp. Poliču. Grand-guignolska dvodejanka „Pri telefonu" je bila igrana dobro, naravno, ako ni morda g. Dragutinovič slikal nekoliko premočjo obupa soproga, ki čuje ne da bi mogel pomagati kako mu vlamljajo v hišo in ubijajo njegove drage. Neljubega in vsekakor obsojanja vrednega dogodka ob začetku igre, mislimo, nam ni treba grajati posebej. Parmova „Ksenija" |e bila sinoči znatno bcljša nego v premi|eri, vendar se nam pa zdi, da je glas g.e Toplakove vendar premalo izdaten v višjih legah, da bi popolnoma izpolnil ulogo Ksenije. G Čergolju gre za ulogo Alekseja vse priznanje, piav posebej pa še za njegov nastopni spev, ki ga je občinstvo tudi odlikovalo z živahnim odobravanjem. Duet s Ksenijo Je bil dober. G ca LepuŠova je malo ulogo Tatjane odpela dobro. G Primožiču v ulogi viteza vsa čast. Res izboren |e bil posebno duet z Aleksejem. — Zbor brezizrazen, zlasti koGčnf. Hvalevredno izvajan je bil inter-mezzo. Konstatiramo, da se je sinoči upoštevala naša pripomba glede na viteško opravo, ki tako vsaj ni smešna. Nujno priporočamo točnejši začetek. ♦ * » V nedeljo popoldne ob 3 30 se ponovi lepa opereta „ČEDNOSTNA SUZANA«. Zvečer ob 8 se prvič uprizori krasna komedija „NAŠ DOBRI SODNIK" Društven* vesti, Zveza Jugoslovanskih Železničarjev vabi vse odbornike, nadzornike in namestnike k jako važni seji, ki se vrši danes zvečer ob 8 v društveni sobi. Pevski zbor „Glasbene Matice*. Da nes vaja za mešan zbcr. ■■■■■■ 1 ■ mm ■ 1 1AL1 OGLASI A : V1AL1 OOLASI se računajo po 4 tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Naj-iianja pristojbina znaia 40 sto L 'lača se takoj Inser. oddelku. edanfo upravo. Blamaža s protestom v ponedeljek je nov udarec iaški liberalni kitki v Gorici, ki naj ji pomaga, da čim prej izgine z magistrata i j Od 500 volilcev 400 neopravičeno vpisanih v volilne imenike za občinske volitve v Gorici!! V seji občinskega sveta v ponedeljek je rekel on. Venfer, da na) vendar pove zastopnik vlade, koliko pa je tistih volilcev, ki so vpisani, oa nimajo ve-lilne pravice. Vladni zastopnik Rebek je na to iskal in rekel, da se |e pri pregledovanju volilne liste pokazalo, da izmed 500 volilcev Je vpisanih 400 takih, ki nimajo volilne pravice. Začudenje je zavladalo po dvorani. In, potem se pa še čudijo, če jim vlada od vzemlje sestav imenikov In vodstvo volitev I Stekli psi se klatijo po Furlaniji. V Cervinjanu Je tak stekel pes ugriznil finančne straže komisarja in njegovo deklo. V Mu-školih fe ugriznil stekel pes občinskega redarja. Vse trt so poslali na Duna| v Pasteur-jev zavod. Vedno revolver! Neki mladenič, Al. Hvala iz Lokovca, se je igral z nabassnim revolverjem ter se ranil na levi roki. Brivska dvorana, fST^ Roja na in okolice, ae priporoča brivska d* orana t ulici Montorsino 7. Za dobro postrežbo Jamči Štefan Vukomanovič, brirec Vnlknnunvnim ANTON REPEKŠEK je J 9 edina slovenska knjigovez-cica v Tretu, ulica Cecilia St. 9. — Icdekje vb» knjigove&ka priprosta in fina dela točno in po konkurenčnih oenab. _3760 Pntnnvafk Antona Jorkiča naslov: TrBt, ni ruiuyrain*ke. pi^z^^^^l^^lv^^^^^^g^"!^!!!^ v»' Idravnlkl ga prlporodajo. S. ŠTEFAN Odlikovano na : 7 razstavah. : I Glavna zaloga v Trstu, via Valdlrlvo St. 32. — Telefon št. 220I.