200. številka. Ljubljana, v petek 1. septembra. XV. leto, 1882 Tehaja vsak dan iTC«rr, izimSi nedelje in prazn»ke, ter velja po poŠti pvejeman za a vst r ij s k o-oge rak e dežele za vse leto 1« gld., za pol leta H pld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta > gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. tO ki*. Za pošiljanje na dom računa 8e po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za trije dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se »zvolž frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hisi „ Gledališka stolba"1. D pravnifctvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vs<- administrativne stvari. Vabilo k občnim zborom 1. „Narodne šole", 2. „I)rustva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem" in 3. ^Slovenskega učiteljskega društva", ki bodo T7- -4. in. 5- c3.slix septembra t. 1-v Ljubljani, v čitalničnej dvorani. ltecl Kborovnuju: V 4. dan septembra zvečer ob C. uri bode zborovala „Narodna šola" po istem dnevnem redu, kakor „Slovensko učiteljsko drnštvo", samo namesto točke d) bode razgovor „o učenčevih učnih pripomočkih". Po tem zborovanji je skupna zabava v čitalničnej restavraciji. V 5. dan septembra ob 8. uri bode maša s petjem v mestnej farnej cerkvi pri sv. Jakobu. Ob 9. uri bode v čitalničnej dvorani zborovalo ,,Vdovsko učiteljsko društvo'* in potem „Slovensko učiteljsko društvo" po naslednjem programu: a) Ogovor predsednikov. b) Tajnikovo poročilo. c) Blagajnikovo poročilo. d) Razprava: O izpremembi šolske postave z ozi-rom na razmere slovenskega šolstva. e) Posamični nasveti. f) Volitev odbora. g) Volitev pregledovalcev društvenih računov. Prav obile udeležbe se nadjajo dotičnih društev odbori. Jezikovno vprašanje v mestnih ljudskih šolah ljubljanskih v mestnem zboru ljubljanskem. V Ljubljani 1. septembra 1882. V včerajšnjej seji mestnega zbora ljubljanskega poročal je nnčeinik šolskega odseka mestni odbornik dr. Drč o predlogu mestnega odbornika dr. V. Zamika glede učnega jezika v mestnih judskih šolah in stavil sledeče nasvete, katere je šolski odsek v seji 24. avgusta vzprijel z vsemi proti jednemu glasu. a) V vseh razredih v deških in dekliških mestnih šolah naj bo odslej učni jezik za vse predmete slovenski jezik. b) Nemški jezik naj bi se na podlagi slovenskega maternega jezika začenjal poučevati v tretjem razredu s slovenskim učnim jezikom. c) Podučevanje v nemškem jeziku (zraven slovenskega) naj bi se od tretjega razreda naprej po vseh razredih nadaljevalo in izvrševalo t»«ko, da bi n. pr. dečki iz IV. razreda mogli prestopiti v I. razred kake srednje šole, ali v meščansko ali v obrtniško šolo s slovenskim učnim jezikom. d) Magistratu se naroča, da sporoči ta sklep resp. prošnjo deželnemu šolskemu svetu kranjskemu. Prošnja, katero pošlje magistrat deželnemu šolskemu svetu, se ima glasiti tako-le : Slavni c. kr. deželni šolski svet! Reševaje dopis e. kr. okrajnega šolskega sveta dne 3. oktobra 1. 1878 glede vpeljave nemškega poleg slovenskega kot učnega jezika v mestnih ljudskih šolah, ukazal je slavni c. kr. deželni šolski svet dne 29. oktobra 1878 na podlagi sklepa mestnega zboia dne 14. junija 1878, da se ima nem ški jezik uže v II. razredu rabiti kot učni jezik pri računanji s številkami, v III. razredu ima pri ra- čunanji in pri pouku nemščine prevladovati nemški jezik, v višjih razredih pa fe za vse predmete izjemši veronank in slovenščino nemški je^ik učni jezik. Vpel.ale so se vsled tega čisto nemške knjige, (kakor Lese- u. Sprachbuch von Ileinrieh) v ljudske šole, po katerih se zdaj poučuje v mestnih ljudskih šolah. Posledica tega je, da učenci, ki izstopijo iz ljudskih šol, ne znajo ne slovenski ne nemški govoriti in pravilno pisati in godi se nekako tako, kakor se je godilo pred I. 1848, ko je mej prostimi meščani redko kdo znal slovenski pisati in brati, pa tudi nemško ne toliko, da bi se ne bil osmeševai. Ktr pa smatra zastop mesta ljubljanskega za svojo sveto dolžnost gledati na to, da se slovenska mladež v prvej vrsti nauči svojega maternega slovenskega jezika in najpotrelmejega za svoje praktično življenje, v drugej vrsti še le tujih jezikov, je tedaj tega mnenja, da zdanje poučevanje v ljudskih šolah ljubljanskih po ukazu e. kr. deželnega šolskega sveta dne 20. oktobra 1878 ne vstieza n ti namenu ljudske šole niti določilu okrožnice c. kr, deželnega šolskega svetu od 8. oktobra 1870 št v. 316, ki se glasi: „Zastran nauka v jeziku se z ozirom na zadnji stavek §. 51. izreče, da je učni jezik v ljudskej šoli razen v šolah na Kočevskem in v občini \Veissenfels na Gorenjskem, slovenski je/ik. Ako bi se pa v katerej šoli razen tega jezika učil tudi nemški jezik, kot drugi deželni jezik, naj se ravna po pravilu, da naj se z nemščino začenja le potem, kadar učenci uže dobro znajo brati in pisati v maternem slovenskem jeziku. Opiraje se na §, G. postave od 14. maja 1. 18G1), ki pravi, da o učnem jeziku in o poučevanji v katerem drugem deželnem jeziku določuje*, z as 1 i-šavši tiste, kateri vzdržujejo šolo, deželua šolska oblast; glede na to, da se bode začetkom tega šolskega leta slovenski je«ik kot učni jezik v gimna- LISTEK. Nove slovenske knjige. Tekoče leto je za nas Slovence jako plodovito. Na književnem polji zavladaia je tolika delavnost in živahnost, da smemo vseskozi biti zadovoljni. Ne le, da še nikdar nijsmo imeli toliko časnikov, kakor letos, se tudi knjig še nikdar nij toliko tiskalo v tako kratkem času. Vsak mesec nam donese po jedno ali tudi po dve in vsaka je v svojej stroki potrebna in koristna, vsaka popolni ta ali oni ne-dostatek v našem slovstvu. Izmej ravno izišlih knjig nam je denes omeniti naslednjih: I. Kn jižnica slovenskej mladini. KnjigaIII. Sreča v nesreči. Poučna povest odraslej slovenskej mladini. Spisal Janez Cigler, župnik pri sv. Tilnu v Višnjej Gori. Drugi popravljeni natis. V Ljubljani. Založil in izdal Ivan Tomšič. 1882. Cena je naslednja: Mehko vezana 40 kr.; trdo vezana 45 kr.; krasno vezana, vbb v platnu z zlatim napi- som 60 kr. (Po pošti pod križnim ovitkom stoji j knjižica 5 kr. več.) Ta knjižica je sicer le drugi1 natis, a ker je prvi natis uže velika redkost, je neumorni in za berilo naše mladine skrbeči g. Ivan Tomšič izpolnil le občno željo, da je ta zares lepi roman spravil mej svet. Ker je „Sreča v nesreči" vsacemu slovenskemu razumniku, vsaj po Levstikovej kritiki v Janežičevem „GIasnikuu, znana, se ne bo-demo pečali z vsebino, temveč navajamo samo to, kar piše g. izdajatelj v predgovoru: „Uže davno je bila obča želja slovenske mladine prijateljev, da bi povest o Svetinu prišla zopet v dežel. Ta želja se do zdaj nij bila izpolnila, da-si je minulo uže 45 let, odkar je prvič natisnjena (183G. leta), in ta natisk je zdaj tako redek, da ga je težavno dobiti v roke. Tedaj, ko je bila slovenska knjiga priprostim ljudem še jako redka prikazen, čitala se je rečena povest povsod z tolikim veseljem, da je do malega nij bilo hiše, v katerej bi je ne bili poznali, samo če je kdo v hiši znal citati na knjigo. Zatorej mislim, da bi moja „Knjižmca slovenskej mladini" izvestno lepše in boljše knjige ne mogla prinesti, nego li je knjiga o Svetinu, ka- tero je spisal pokojni Višenjski župnik Janez Cigler, ki se je v Vodmotu pod Ljubljano bil porodil v 7. dan maja 1792. leta in umrl vil. dan aprilu, 18G9. leta v Višnjej Gori. Razven nekaterih raznoličnih molitvenikov in Svetfnove povesti je spisal tudi BŽivljenje sv. Ileme" in nDeteljico, ali življenje treh kranjskih bratov fruneoskih soldatov" (1868. leta), in mično povest „Kortonica. koroška deklica", katero je 180G. leta dala '!ružba sv. Mo-hora v Celovci na svetlo. — Toliko o moži, ki je oče povesti, katero s to knjižico Tebi, mladina slovenska predraga, podajem in želim, da bi jo čitala z jednakim veseljem, s kakeršnim smo jo čitali i mi, kadar smo bili še v Tvojih letih srečne mladosti. Zatorej knjižico, ki je napisana Tebi v pouk in zabavo, vzprimi z ono dobrohotnostjo, s kakeršno si vzprijela i prvi dve moji knjižici; ako storiš to, dovolj mi bode plačila za trud, ki sem ga imel, to knjižico iz nova dajoC na svetlo." To knjigo priporočamo vsacemu najtopleje, mladini kakor tudi odraslim. Po svojej mikavnej in nikjer pretiranej vsebini, po zanimljivem in vseskozi naravnem dejanji, bode to najbolje berilo za pouk zijah na Kranjskem vpeljal in glede na to, da se je konferenca mestnih ljudskih učiteljev dne 15. junija t. 1. sama izrekla m zopetno vpeljavo sloven-sko-nemških slovnic za slovenske ljudske šole, katere so bile uže v rabi pred onim ukazom c. kr. deželnega šolskega sveta: prosi mestni zbor ljubljanski, da c. kr. deželni šolski svet vstreza sklepom in prošnj' sklenjenej v mestnem zboru 31. avgusta 1882. Poročevalec mestni .odbornik dr. Drč utemeljuje nasvete in prošnje do deželnega šolskega sveta s sledečim govorom: „Slavna gospoda ! Na podlagi prošnje ali sklepa občinskega zbora dne 14. junija 1878 izdal je c. kr. deželni šolski svet dne 29. oktobra 1878 ukaz, vsled katerega se mora nemščina kot učni jezik uže v drugem razredu ljudske šole zraven slovenskega, posebno pri računanji s številkami, uvesti in rabiti — v tretjem razredu ima pri poučevanji v računanji in v nemškem jeziku prevagovati nemščina kot učni jezik, in slednjič v viših razredih je nemščina izključljivo učni jezik v vseh predmetih razen veronauka in slovenskega jezika. Ta ukaz se je naznanil vsem mestnim ljudskim šolam, kakor tudi ljudskej šoli pri nunah. Da boste, gospoda, ta ukaz in njega namen po vrednosti ceniti zamogli, prosim, da mi dovolite, da posežem nekoliko nazaj v ono dobo, ko se je v ljudskih šolah po ukazu deželnega zbora od 1. 1870. poučevalo. Ukaz c. kr. deželnega šolskega sveta dne 8. oktobra 1870 se glasi: „V vseh ljudskih šolah na Kranjskem je učni jezik slovenski, razen šol v Kočevji in Belej peči, kjer je učni jezik nemški." Ta ukaz se uii opiral samo na zdravo pamet, ampak tudi na zdrava pe-dagogična načela. Kajti, kdor misli, da se mladina laglje izobražuje na podlagi tujega, njej neumevnega jezika, nego s pomočjo materinega jezika, ta, gospoda! ne umeje namena ljudske šole. Kaj je pravi namen ljudske šole, pove na-tanjko §. 1. postave od 14. maja 186G in to jedino le je namen ljudske šole, ne pa učenje druzega tujega jezika! Da vam nekoliko dokažem, gospoda moja, da naši nasprotniki ne umejo ali nečejo umeti namena ljudske šole, ampak da je njih jedini namen ponemčevanje našega slovenskega ljudstva, treba je, da znamo, kako se je porodil oni glaso-viti ukaz od dne 29. oktobra 1878, vsled katerega, kakor sem uže prej omeuil, se je nemščina od II. razreda naprej kot učni jezik urinila, na kvar splošnemu pouku naše mludine; kateri ukaz hočemo buš danes odpraviti in pouk naše mladine zopet umestiti na ono podlago, ki je jedino pametna in ki ustreza pedagogičniin načelom, ker nočemo, da se mladina v ljudskej šoli samo trpinči in muči z učenjem nemškega jezika, za svoje daljno življenje pa si ne priuči trohice pravega učenja. Evo vara genesis onega glasovitega ukaza. V seji mestnega zbora dne 27. avgusta 1877 sklenilo se je, da ima c. kr. šolski nadzornik vsako leto poročati o stanji mestnih ljudskih šol. Uže 1. oktobra istega leta došlo je obširno letno poročilo od c. kr. šolskega nadzornika, v katerem se mej drugim tudi njegova opazka glede poučevanja nemškega jezika nahaja, namreč, da se nemški jezik premalo poučuje. Iz tega se jasno razvidi, da nemški gospodje ne razumejo svrhe ljudske šole, da nečejo pripo-znati, da je naša ljudska šola odgojevališče otrok, da jej je namen, odiejati otroke, da bodo nravni iu pobožni, razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih s potrebnimi znaustvi in vednostmi, da bodo jeden-krat koristni ljudje in državljani; ne, gospoda, ampak oni pokladajo največjo važnost jedino le na pri-učenje in znanje nemškega jezika. Namen ljudske šole v prvej vrsti pa ne more drugi biti, nego otroka priučiti onih dovoljnih ved, katere so mu potrebne, da se zamore dalje samostalno šolati v življenji. Dalje je treba, da se otroku srce blaži in da se njegov duh vedri, da se njemu ljubezen do svojih starišev, do svojega naroda, do naše obširne domovine Avstrije izgoji; to, gospoda, je namen ljudske šole. Kdor drugače ravnati hoče, kdor ima druge namene, nij prijatelj našega naroda, naše domovine l In da se more ta namen le s pomočjo in na podlagi materinega jezika doseči, v katerem smo najprvo začeli svoje misli izraževati, s svojo materjo govoriti, v katerem smo najprej začeli Boga moliti, to stoji kakor skala. Kar se tiče druge opazke v tem poročilu, to je sredstva, kako bi se otroci najložje nemščine naučili, mislim, da so bili gospodje tačas napačnega mnenja. C. kr. nadzornik in za njim vse oblasti pravijo, da bi se otroci najhitreje naučili nemščine, ako se silijo v daljših nepretrganih stavkih v njim nerazumljivem tujem jeziku izraževati se. O tem se moram prav dvomljivo izjaviti, posebno ako premislim, da so gospod okrajni šolski uadzornik in za njim vse šolske oblasti izrecno poudarjale in učiteljem strogo zapovedovale, da se imajo pri razlagauji nemških beril posluževati nemščine, torej v jeziku otrokom nerazumljivem, na-mestu v materinem slovenskem jeziku. To se ven-der pravi gluhemu pridigovati ali pa slepcu govoriti o barvah. Vsak od nas se je gotovo učil kakega tujega jezika, a da bi se ga bil učil kdo na podlagi njemu nerazumljivega tujega jezika, in to z vspehom, zdi se vsaj meni neverjetno. Prav dobro opazko o takem nenaravnem pouku napravil je pred leti strokovnjak na šolskem polji, kateri je opravičeno trdil, da se jednakim načinom nauče otroci dosti menj nemščine, nego prej. V tem poročilu se tudi bere, da ne zadostuje nemščino poučevati kot obligateo predmet, ker se otroci na tak način premalo vadijo in premalo pri-uče nemščini, posebno iz tega uzroka ne, ker velik del šolarjev iz ljudskih šol prestopi v gimnazije, kjer je učni jezik nemški. Ta argument pa zdaj sam ob sebi odpade, ker bomo imeli od zdaj za naprej slovenske gimnazije, vsaj spodnje. Dalje se trdi, Slovencu je potreben aemški jezik, ker si izven dežele na Nemškem, na Oger-skem itd. kruh služi, torej mu je znanje nemškega jezika potrebno. Temu pritrjevaje, vprašal bi pa, kaj pa je z našim ljudstvom, katero doma na slovenskej zemlji ostane? Ali temu nij potreba nobene olike, nobenega izobraženja, nobenega napredka? Vsak omikan človek more temu vprašanju pritrditi in reči: da! Če pa temu pritrdite, morate tudi pritrditi, da je omika in napredek le mogoča na na-rodnej podlagi, to je s pomočjo narodnega slovenskega jezika. Ako se ta resnica ne pripozna, se dokaže od vaše strani, da vam na omiki in na napredku našega naroda nij ničesar ležeče, nego — da je vaš glavni namen, jedino le germauizacija slovenskega naroda. Jaz priporočam, da slavni mestni zbor sprejme predloge šolskega odseka." Mestni odbornik dr. Schaffer izjavi, da bode, kukor umevno, glasoval proti predlogu. On misli, da mestni odbor nij pravi „forum" za določbo, koliko treba Slovencem v Ljubljani učiti se nemškega, zato so poklicane druge oblasti, — se ve da po receptu g. dr. Schafterja v prvej vrsti deželni šolski svet v zdanjej sestavi. Dr. Schaffer toži, da se na ljudskih šolah ljubljanski učenci uže zdaj itak premalo uče nemškega, odslej, ko bi odobril deželni šolski svet sklep mestnega zbora, kateri se bode gotovo sprejel, bode pa še zlabeje. Znanje nemščine je le „nothdiirftig", pravi dr. Schaffer. Kam meri predlog, se vidi iz tega, da se na-glašajo uže slovenske srednje šole v spodnjih razredih. Dr. Schaffer pravi, da neče razlagati, zakaj nemški pouk zahteva, on bode le proti predlogom šolskega odseka glasoval, ker smatra iste nedostat-nim (abtriiglich). Sploh pa je bil govor dr. Schaf-ferja jako ponižen, Nemec bi rekel „sehr zahm" in videlo se je, da neče dr. Schaffer mlatiti prazne slame, kajti koristilo ne bi bilo itak nič. Dr. Drč odgovoril mu je kot poročevalec kratko a temeljito. Predlogi šolskega odseka sprejeli so se, ker župan g. Grasselli nij glasoval, s 14 proti štirim glasom (Dežman, pl. Zhuber, BUrger in dr. Schaffer.) Ker je spomin po latinskem pregovoru „Et meminisse juvat" tudi nekoliko vreden, naj omenimo, da se je sklep za upeljavo nemškega kot učnega jezika v II. razred mestnih ljudskih šol sprejel v seji dne 14. junija 1878. leta, ko ga je nasvetoval kot poročevalec šolskega odseka gosp. dr. vitez Kaltenegger z 12 proti 6 glasom. Karel Dežman objavil je po glasovanji protest manjšine zoper sklep in prosil župana, naj se zabeleži v zapisnik, da je četvorica glasovala proti predlogom šolskega odseka. Gosp. J. Luckman in P. Doberlet, katera sta bila izmej nasprotnikov tudi v seji, sta odšla, predno je prišel predlog šolskega odseka v obravnavo. Tudi prav! in kratek čas. Rodoljubi po deželi naj jo razširjajo in priporočajo, kolikor le možno. II. Fizika za nižje gimnazije, realke in učiteljišča. Spisal in založil Jakob Čebular, c. kr. višje realke profesor v Gorici. Natisnila hila-rijanska tiskarna v Gorici. 1882. Cena 80 kr. Ta jako dobro došla knjiga ima naslednje oddelke: I. Uvod; II. Občna svojstva teles; III. Toplota; IV. Učini molekularnih sil; V. Kemija; VI. Magnetizem ; VII. Elektrika. O načelu pri spisovanji knjige pravi gosp. pisatelj v predgovoru: „Jednajstletna izkušnja, prisvojena na treh različnih učiliščih, uči me, da se priljubi rizika mladini mej vsemi predmeti skoro najbolj, a to le tedaj, če se fizikalnemu poukn na čelo postavi poskus. Tega načela držal sem se tudi pri izdelovanji te knjige dosledno. V vsakem paragrafu je poskus na prvem mestu in potem slede iz poskusov izvajani prirodni zakoni. Navedenemu načelu ostal sem veren tem laglje, ker tudi ministerjalna instrukcija o pouku fizike odločno izreka, da je jedino induktivna metoda nižjim razredom primerna". Čebularjeva fizika bode jako dobro služila na-šej šolskej mladini, a tudi vsak razumnik bode jo prelistoval in čital z veseljem, kajti „nomenclatura" je tako lehko umevna in tako naravno, neprisiljeno sestavljena in izumljena, jezik pa tako gladek in priličen, da se sme ta fizika skoraj v jedno vrsto staviti z Er javčevo klasično „Somatologijo". Strokovnjaško oceno te knjige je gospod A. Šantel uže spisal v Soči v 33. številki, na katero opozarjamo Čitatelje, želeč g. spisovatelju obilnega uspeha za svoje požrtvovalno delovanje. III. Domovinoslovje. Za sloveuske ljudske šole. Spisal J. L. Drugi popravljeni natis z dvema zemljevidoma. 1880. Natisnil in založil Ivan Leon v Mariboru. Ta knjižica, ki stane 20 kr., obsega na 31 straneh zemljepis in zgodovino Štajerske, Ko roške, Kranjske in Primorja, zgodovinski pregled avstro-ogerske države, pregled evropskih držav pregled občne zgodovine, ter zemljevid Kranjske in avstro-ogerske države. Izredno marljivi izdajatelj (gosp. Lapajne) je s to lično knjižico priredil jako rabljivo učno sredstvo za našo mladež na ljudskih šolah. Politični razgled. UJotraiiJ** dežele. V Ljubljani 1. septembra. Poroča se, da bode ministerski predsednik grof Ta al IV spremljal N j. Veličanstvo na potovanji v Trst. Pri volitvi državnega poslanca na Roro-šktMii namesto odstopivšega Otiča, v okraju kmečkih občin Št. Vid-Volčje dobil je liberalni grajščak Gustav Hock 132, konservativni kandidat Zojer pa samo 53 glasov. Pri dopolnilnih volitvah v gallškl deželni zbor zmagali so Poljaki Itozwadowsky, Tysz-kowski iu Starovviejski. Rusinski kandidatje dobili so le malo glasov. %'naiUe države. V Carigradu nadaljujejo jse posvetovanja glede angleško-turške vojaške pogodbe. Večina, z admiralom Hobart pašo vred, izrekla se je zoper izkrcanje pri Abukiru, Ilosetti ali D&mietti. Turška želi, da bi se šlo pri Aleksandriji x na kopno, od koder bi šla vojska potem peš v rrečena mesla. Angleži se menda temu ne bodo proti ili. Mej Grško in Turčijo nasltal je zopet upor zaradi meje, ki ima prav malenkostno podlago. Turčija odstopila je namreč Grkom dv/a vasi Zorb a / in Kedri; glede tretje, Karali-Dervent imenom, bila ho še pogajanja. Kar prestane Grkom potrpljenje in polaste se šiloma tega kraja, iz česar izcimila se je ojstra praska. Grki hote baje priliko, ko je Turčija z v-o pozornostjo v Egipet obrnjena, porabiti v to, da se zopet sproži grško vprašanje, ne maraje za to, da se je ono v lanskem letu uže definitivno rešilo. Iz Egipta: Najnovejša poročila o bitki pri Kassasinu stoje si nekoliko v nasprotji. Iz vsega pa je razvidno, da so si Angleži dobro pomagali iz zadrege. Arabi hotel je najbrže angleško krilo obiti, da bi zaprečil dela, ki so se vršila v popravo Želez-nične prog«. Prišel pa je bil čisto nepričakovano; generala Wolseleya v Ismaliji je še le strel, ki se je čul iz one strani, napotil, d« je napadenemu Gra-hamu odposlal generala Lowe-ja z konjiki v pomoč. Posrečilo se jima je potem sovražnika odbiti; o iz gubah so pa vesti jako različne. Veliko ranjencev je bilo neki grozno oskrunjenih; to bi bil tedaj, ako se obistini, prvi slučaj tacega divjaškega početja. Dopisi. Iz Tržiča 31. avgusta. [Izv. dop.] Kako je vender dobro, sem si mislil, da je bil g. deželni predsednik pri nas drugače sprejet, kakor drugod. Ko bi bilo šlo vse po sekireah, bi bil morebiti tko-maj jeden dopis, ali pa še ne. Tako pa popisovauja, zabavljanja in popravljanja ni konca ne kraja. Pristaviti moram se jaz, da v resnici nij bilo vse v redu, vender je pa g. dopisnik vso stvar nekoliko preveč počrnil, ker povsod le slabo stran, le napake svetu kaže, brez katerih pa gotovo nobeden človek nij. Pomisliti je treba, da o prihodu g. deželnega predsednika se nij čisto nič vedelo, ker nij bil napovedan. Ko bi bil dan prihoda naznanjen, bil bi vzprejet, kakor se visokemu gospodu spodobi, morebiti slovesnejše, kot v marsikaterem drugem kraji. Res da nekateri, katerih je pa le neznatno število, ž njim nijso jednakega mišljenja, vender razumijo toliko takta, da bi mu skazali spoštovanje kot cesarjevemu namestniku. Veliko pa jih je, ki jim, kakor g. predsedniku, srce za naš narod bije, ki bi ga bili z največjo udanostjo, z najodkritosrčnejšim veseljem pričakovali. In ko se je dal spoznati, vender nij bil tako preziran, kakor dopisnik misli. Spremila sta imenitnega gosta, gg. okrajni sodnik in okrajni zdravnik do kaplanije. Od tod pridružila sta se tudi oba domača duhovna, katera je g. predsednik počastil v nju stanovanji s svojim pohodom, ter ga vsi spremili v cerkev, kjer se je prav pohvalno izrazil o darcž-ljivosti tržanov, ki so vse to napravili s prostovoljnimi darovi. Šel je potem pogledat stari farovž, v katerem seveda nihče ne prebiva in uže toliko časa v svojem žalostnem, na pol podrtem stanu čaka svoje O3ode. — Pri tej priložnosti bi imel pač gospode, ki zidanje toliko časa odlašajo in zavlečujejo nekaj vprašati. Uže pred dvemi leti se je g. inženir Grim, kakor sem slišal od zanesljive strani, izrazil, da bi za nobeno plačilo 24 ur no prebival pod streho raz-pokanega farovža in se je zato tudi prejšnji gosp. župnik nagloma preselil v kaplanijo, pa se vender še zdaj nič ne stori. Kuj ko bi prišel kak hud potres, ali ko bi se farovž sam ob sebi razrušil, kar bi po izreku g. inženirja ne bilo nemogoče, kdo bi bil pa odgovoren z? nesrečo, ki bi se vtegnila primeriti morebiti slučajno mimogredočim, ali pa nasproti stoječi hiši ? Tako malomarno postopanje je gotovo preveč lahkornišljeno, da bi se dalo izgovarjati. — Ogledal si je g. predsednik papirnico gosp. Moline-ja. Namenjen je bil obiskati tudi šolo in se prepričati o napredku učencev, a ker so bile uže počitnice, ogledal si je le šolsko poslopje iu nazadnje, kakor je bilo omenjeno uže v prvem dopisu, kosa-rijo gospe Barbare Ahačič. Po kosilu šli so se mu poklonit uradniki okrajne sodnije in davkarije, učiteljstvo in farna duhovščina. Ob treh se je pa zopet odpeljal nazaj v Polj če, kjer je bival nekaj duij na počitnicah. Da je pa župan zarad svoje breztaknosti mar- sikatero pod nos dobil, je prav; zakaj se pa da voditi in slepariti zagrizenemu tujcu, od katerega vendar nijma druzega, kakor same blamaže. Uže od nekdaj je poglavitni greh tukajšnjih tržanov, da nijmajo nobene samostojnosti. Sami dobro sprevidi jo, da ravno to neomejeno zaupanje do tujcev je zakrivilo, da so zdaj najlepša posestva v popolnoma tujih rokah, da tuji domačinom kruh spodjedajo. Pa vse to jih še ne zmodn, jih ne zdrami, da bi sami možato na noge stopili. Pač resnično je: Kdor zaničuje se sam, * Podlaga je tujčevi peti. Ker sami prav nič ne prevdarijo, ampak le slepo kimajo svojim vodnikom (boljše rečeno zape-ljivcem), ki so pa in so bili naši najhujši nasprotniki, odtod izvira tudi njih neumna in zagrizena nemškutarija, ki jo morajo pokazati ob vsaki priložnosti dasiravno so se žujo uže tolikokrat osmešili pred svetom. — Le po nemško! akoravno teče večini gladko, kakor bi vlekel mačko za rep. Ker uže govorim o nemškutarenji, naj še omenim dogodbice, ki nij Bog si ga vedi kaj, pa je vendar ob svojem času napravila dosti smeha. Bilo je 10. maja 1881. v di*n cesarjevičeve poroke. Trg je bil lepo razsvetljen. Po trgu igrala je domača godba, kolikor je znala dobro. Nazadnje vstavi se pred županovo hišo, kjer zaigra cesarsko himno. Ljudstva zbralo se je veliko. Da bi bilo še več vnša, kakor ga je uže bilo in da se še sijaj-nejše pokaže tržiška lojalnost, reče župan nekemu blizo stoječemu možu, naj zakriči mej ljudstvo; „Das hohe Brautpaar soli lebenu. Mož, — ne bodi len, — bil je hitro pripravljen. A, ker nij dobro slišal, — da bi nemški ne znal, kakor so nekateri hudobni jeziki trdid, ješ no! tega si tuktj še misliti ne smeš, — ali naj si bo uže kakor hoče, vsak človek ima svoje slabosti — je mož na vse grlo zakričal: „Das ganze Gesell-schaft soli leben!" To je bil efekt! Smeha nij bilo ne konca ne kraja. Župan menda nij bil nič kaj zadovoljen, pa kaj se hoče, po nemškem je veuder dišalo, torej čast tržiške nemškutarije je bila rešena, — se ve da po svoje. Omenjeni mož je pozneje pa sam spoznal: ijejte no, ko bi bil jaz po „kranjsko" zavpil, bi vender ne bil kuj tako neumnega povedal. Tega, dasi tudi nevažnega dogodka, pa nij-sem omenil za to, kakor bi hotel drugih ljudi slabosti po svetu trositi, ker to je grdo, — še celo greh, — ampak v svarilni vzgled, da spoznaš, dragi čitatelj, Itako lehko se človek zmoti, če je še tako irebrisan in premeten in če še tako dobro, ali morebiti še boljše nemško zna, kakor v TržiČi. To torej: Le v ekseinpelj povem, Vam drugim po svetu ljudem: Le nemškutariti nikar, Če brez blniimž živet' Vam je mar! Domače stvari. — (Drugo zlato ali dijamantnomašo) obhaja 8. oktobra t. 1. gosp. Anton Žuža, korar, vitez Fran Josipovega reda, nadžupnik In dekan v Laškem trgu, starosta župnikov in dekanov lavan-tinske škofije in najstarejši še služeči duhovnik na Štajerskem in Koroškem. Porojen je 8. janu-varja 1800 v Žavci in v mašnika posvečen 19. septembra 1822. je ta častitljiv starček uže GO let duhovnik, 52 let župnik in 44 let dekan, pa še vedno na duhu in telesu čvrst in vsikdar izredno iskren domoljub. — (V Naklem) odkrije se v nedeljo dne 3. t. m. spomenik ranjcega tržaškega škofa dra. J. Legata. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko .Slovenca" zaplenilo je državno pravdništvo. Zakaj, nam nij znano. — (Preminol) da nihče ne ve kam, je Gletni fantič M. Potiska v Makolskej fari, potem 12letni sin M. Dvoršakov v Zamarkovi v Slovenskih goricah. Bil je v sv. Lenart poalan z desetakom užitnine plačat, pa ga nij nazaj. Davka nij plačal. Mislijo na zločinstvo. nSlov. Gosp." Narodno-gospodarske stvari. C "T t, €» po konjerejskem društvu .štajerskem v dan 11. septembra 1882. v Zavru napravljeno premi ran j f konj. Začne se točno ob 9. uri zjutraj. Darila v srebru, a) Za tri- in štiriletne ne obrejene kobile, za štiri in petletne obrejene kobile, za žrebetince: 1. darilo........... 40 gld. 2. „ (deželno darilo)..... 30 „ 3- » ........... 25 „ 4- . ........... 20 . 5. „ (dar. okraja celjskega) ... 20 „ 6- „ ........... 15 n 7............. 15 » 8. „ ........... 15 „ 9. „ (dar. okraja celjskega) . . . 15 „ 10. „ (dar. okraja Vranskega) ... 15 n 11. n (dar. okraja gornje gradskega) . 12 „ 12. „ ........... 10 , 13. „........... 10 „ 14. „ (dar okraja konjiškega) ... 10 „ b) za jedno- in dveletne žrebice: 1. darilo...... .... 20 n 2. „ (dar. okraja konjiškega) ... 20 n 3. „........... 15 „ 4............. 15 n 5. „........... 15 „ G. „ (deželno darilo)..... 15 „ 7. „ (dar. okraja Vranskega) . . . 15 „ 8. „ (dar. okraja celjskega) ... 15 „ 9. „ (dar. okr. gornje gradskega) . 12 „ 10. , ...........10 , 11. „...........10 „ 12. „ ...........10 „ 13. „ ...........10 „ 14. „ (dar. okraja marenberškega) 10 ■ 444 gld. Konkurirati zamorejo vse vrste plemenskih kobil in žrebic za težko vožnjo v savinskej in gorenje-dravskej dolini iz okrajnega glavarstva celjskega in slovenjegraškega razun tistih konjerejcev iz okraja laškega, ki pri ptemirunji v Sevnici konkurirati nameravajo. Razen predstoječih daril delile se bodo tudi od strani visokega c. kr. ministerstva za poljedelstvo srebrne in bronaste s v et i nj e in p r i-z n a 1 n e diplome. Darila od korporaeij ali od privatnih podarjena se morejo le konjem dotičnih okrajev priznati. foi/oji premi ran ju. A. S p 1 o š n a določila. Premije prisojati morejo se le takšnim konjem ki resnično kažejo lastnosti in posebnosti za uprego ali ježo dotičnega plemena v konjerejskem okoliši. Držalo bode se torej načela: pred vsem je gledati na svrho, katera se hoče pri konjerejstvu v dotičnera okoliši doseči, t. j. kakšno konjsko plema bi se naj ondi vzrejalo in vzredilo. Zato bode se na prvem mestu oziralo na konje, kateri so najbolj sposobni dotično konjsko pleme v okoliši zboljševati; če je več takšnih konj, daje se prednost onemu, čegar starši so dokazani, pred tistim, čegar starši nijso znani. B. Posebna določila. Zastran prediranja posameznih konjskih vrst velja sledeče: Kobile z žrebeti. Kobilam z žrebeti prisodi se premija od petega leta naprej brez vsakšnega omejenja na starost, če so le zdrave, krepke in dobro rejene, in če lastnosti dobre plemenske kobile kažejo, ter dovolj ugajajoče sezuo ali uže odstavljeno žreb« seboj imajo. Vender se bode oziralo pri jednakih lastnostih na mlajše kobile in tukaj se bode prednost dajala onim, ki 30 uže lepa žrebeta prinesle in tako dokazale, da so dobre za pleme. Kobilam z žrebeti noriškega plemena prisodi se premija, če bi tudi še komaj v 4. letu starosti bile. — Premija sploh pa se sme priznati le takrat, če je 1. dokazano, da je žrebetu oča državen ali licenciran žrebec, ali žrebec, ki je bil od posestnika domu vzrejen, to mora dokazati s postavnim ubre-jitevskim spričalom; 2. če je s potrdilom srenjskega predstojnika dokazano, da je kobila lastnina bila zdanjegu posestnika, predno mu je žrebe prinesla. Nič ne dene pa, če je kobila uže poprej kdaj premirana bila. Zamore tedaj zopet premijo dobiti. Mlade kobile. Štiriletne kobile noriškega plemena in petletne kobile drugih plemen bodo premirane le; 1. če je dokazano, da jim je oča bil državen, licenciran ali lastno domač žrebec posestnikov; 2. če so ubrejene po državnem, licenciranem ali lastno domačem žrebci, kar je treba dokazati s postavnim ubrejitevskim spričalu; 3. če so najmenje jedno leto lastnina zdanjega posestnika, ki se za premijo poganja. Lastništvo mora po srenjskem predstojniku biti pismeno popri čau o ; 4. triletne kobile domačega plemena še ne smejo biti ubrejene, pač pa zamorejo biti ubrejene triletne kobile noriškega plemena, to pa po takšnih žrebcih, kakor je zgoraj bilo navedeno. Rod in vsaj jednoletno lastništvo mora posestnik dokazati. Mlade kobile, ki so bile kot takšne premirane, pripuščajo se pozneje k prebiranju le, če imajo dobro sezno ali odstavljeno zrebe seboj. Žrebeta. 1. Jedno- ali dvaletna žrebeta noriškega plemena morajo dobiti premije, če so od posestnika dobro vzrejena in se je nadejati, da bodo vsled ugodnega razvitka in nadalejšnje dobre izreje kdaj dobri plemenski žrebci ali pastuhi. Vender dokazati se mora s postavnim ubrejitevskim spričalom, da je žrebetu oča bil državen, licenciran ali lastno domač žrebec posestnikov. Naposled mora še od sreojskega predstojnika potrjeno biti, da je žrebe nnjmanje leta dnij lastnina tistega posestnika, kateri se za premijo poganja. Ako je več žrebet, ki so v jednakej meri pre-miranja vredna, prisodi se najprvlje premija tistemu žrebetu, čegar posestnik zamore po svojem srenjskem predstojniku in dveh pričah ali drugače verjetno dokazati, da ima doma hlevov in prostorij, kakoršuih je za razumno vzrejanje žrebet potrebno, t. j. kjer je zraven dovoljne krme zadosti gibanja in hojenja na prosti zrak po leti in po zimi. 2. Jednoletna premirana žrebeta zamorejo posestniki tudi prihodnje leto kot dvaletna žrebeta k premiranju prignati. 3. Dveletnim žrebetom, letos premiranim, ako jih posestniki drugo leto zopet k premiranju postavijo ter so mej tem popolnem dorastla in lepe lastnosti kažejo, prisodi se licenca, če jih naravnost vlada ne kupi za deželne žrebce. 4. Žrebetom drugih plemen, kakor noriškega, se premije ne bodo delile. Žrebice. 1. Jedno- ali dveletne žrebice morejo biti premirane, vsejedno ali so od državnega, licenciranega ali lastno domačega žrebca in od domače kobile. Treba je le, da jih je posestnik dobro vzredil tako, da se je pri ugodnem razvitku in nadalnjej dobrej izreji nadejati, da bodo kdaj dobre plemenske kobile. Njihov rod mora biti po postavnih ubrejitevskih spričalih dokazan. Jednako tudi, če jih lastnik nij iz domačega plemena vzredil, mora biti dokazano s pismenim potrdilom srenjskega predstojnika, da je žrebica naj-manje leta dnij lastnina onega posestnika, kateri se za premijo poganja. 2. Premirane jednotne žrebice zamorejo posestniki drugo leto tudi k premiranju prignati ter je mogoče, da kot dveletne žrebice tudi premijo potegnejo. Žrebci letos ne bodo premirani. (Konec prih.) Meteorologično poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas opa-zovanja Stanje barometra v mm. Tem-peraLura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 28. avgusta Ob 7. uri xjntraj oh 2. uri poptlailno ob 9. nri Meier 733-75 mm. 73334 mm. 735-11 mm. -f 9-4° C + 20 2° C -f- 12-4° C l>rez-Telrije slaboten jueotahoil slabotni gorenj ec jasno jasno jasno 000 mm. dežja. B > ca ob 7. uri ijitraj tl> 2. nri popo'inlim ob J. sri neier 735-66 mm. 734-54 um. 73232 mm. -f-12-80 C -r-21-3° C H-17-6<>C slabotna burja slaboten jugozahod slaboten jagoiahod deloma jasno doloma jasno mM.Ml" MOmm. dežja. 30. avgusta ob 7. uri zjutraj ob 2. uri popoluilnt' ob 9. nri mčer 731-97 mm. 735-38 mm. 73690 m«. 4-17-3° C +14-20 C + 12-8° C |l|ilf 1 deloma jasno oblačno oblafno 13-50mra. dežja. 31. avgusta ob 7. vri xjntraj ob 2. nri popolodne 1 ob 7. uri lieber 736-88 mm. 736- 34 mm. 737- 62 mm. -f-10-4° C + 19-4° C 4-13-8° C brei-retrije i brei-; retrije , ilabotea jiigozuhoi deloma jamo deloma jasno deloma jamo 0-00 mm. dežja. B. V Avstriji »Ploh: Zračni pritisk se je povsod za spoznanje vzdignil in je bil tako jednakomerno razdeljen, da je znašal razloček mej maksimum in minimum aamo 4 mm. Vetrovi so postali Se slabotnejši in so bili precej spremenljivi. Temperatura se je za nekoliko vzdignila in je postala precej normalna; razloček mej maksimum in minimom je znašal samo 7° C. Nebo je bilo spremenljivo, na vzhodu večinoma jasno, na zahodu večinoma oblačno; vreme je bilo še vedno zelo nestanovitno; na zahodu še večinoma deževno. ZD-u-i^aoslsia, borza dne 1. septembra, (izvirno telegrarično poročilo.) Papirna renta.......... 76 gld. 85 Srebrna renta .... ..... 77 „ 25 Zlata renta........ . - 95 , 35 I860 državno pesojilo....... 130 „ 75 Akcijo narodne banke....... 827 „ — Kreditne akcije...... . . 318 , 50 London . ....... 118 „ 40 Srebro.......... — „ — Napol. . ......... 9 „ 40'/, O. kr. cekini ......... . 5 „ 56 Nemške marko ...... . 57 „ 80 4% državne srečko iz I. 1854 250 gld. 120 , — Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ — „ — 4°/o avstr. zlata renta, davka prosta . . 95 „ 35 Ogrska zlata ronta 6°/0...... 118 . 50 n 4°/....... »S 05 „ papirna renta 5°/0 ..... 86 85 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ — Dnnava reg. srečke 5«/c . . 100 gld. 114 „ 50 Zemlj. obč. avstr. 41/t°/0 zlati zast. listi . 119 „ 30 Prior, oblig Elizabetine zapad. železnice 98 „ 75 Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice 106 „ 25 Kreditne srečke.....100 gld. — „ - Rudolfove srečke..... 10 „ 21 , — Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 121 „ 25 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 228 , 25 kr Cesarja Jože fa trg. Cesarja Jožefa trg. \ sni* dan oli >/t8* ari zvečer velika pvoilBf ava " z menjaj očim program o in. *^BJ Ob uedel|nli in praznikih dve predstavi. ~w Prva ob 4. uri popoludnc, druga ob VaS- ur' zvečer. K mnogobrojnemu obisku vabi spoštovanjem r,Bi_i) SOHMIDT. Učenca, starega od 13—15 let, ki zna slovenski in nemški, vzprejmo akoj v svojo štacuno z mešanim blagom 556—2) Ig. Al. Jelovšek na Vrhniki. Izvrstno in močno (554—2) črno dalmatinsko vino, lOO litrov gl«lvl9.—, 56Vi litrov ali 1 vedro gld. 11.50, iz Ljubi jane-Šiške, brez lana, pa le v sodih, priporoča A. HARTMANN, v Tavčarjeve! palači, Marije Terezije cesta. Fin med v satovji dobiva se pri (524—6) Oroslavu Dolenci v Ljubljani. Vabilo k otvorjenju in prvemu občnemu zboru čitalnice šaleške doline. Udeleži se telovadno društvo Savinjski Sokol" z godbo in pevskim zborom. Slavnost se vrši na vrtu gostilne g. M Tajnika v Družmirji pri Šoštanjl v 3. dan septembra t. 1. Vsporod: 1. Sprejem ^Savinjskega Sokola" ob 3. uri popoludne. — 2. Pozdrav došlim gostom. — 3. Volitev čitalničnega odbora. — 4. Slavnostni govor. — 5. Zabava s petjem in godbo. (533—2j Osnovalni odbor. Prodaja vina. 188 lega leta belo in rudeče .... gld. 11. 1879ega leta belo in Črno..... »15. 1876ega leta belo in črno..... »19. 1881ega leta prave tropine .... „33. 1880ega leta pravi slivovec .... „ 40. hektoliter ponuja Jos. Kravagna, (552— 2) hišni in gruntni posestnik v Ptuji. 500 zlatov plačam onemu, kdor pri vporabljanji Kothejeve zobne vode 1 Htekleniea »5 kr.9 še kedaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh. _ „ •J. G». KotlW, umirov. dvorni založnik v Mddlingu (144—27) pri Dunaji, vila Kothe. V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji J nI. pl. Trn-koezj ji in v vseh lekarnah, drogucrijah, partbmerijah, pro-dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem. Poslano. (54—31) GLAVNO SKLADISTE [JEVE najčistije lužne poznate kas najbolje okrepljujuče pice, I kas Izkuian liek proti trajnom kaslju plučevine I želudca bolesti grkljana I proti mšhurnlm kataru, k" 'Pr.vn*.h" (PASTILLEN) ■i M ko* Hinke Mattonija (Karlovi viriu Ceskoj). fin etiketo in zamali* kakor kaže podoba, jJ^T" treba ot*tro paziti. MATTONIS GIESSHUBLEP QQ I I a Q „ .S'S S t M O o I .2 cS I o I m ga . m •§ S 5 a-o 6 2» a CO be CO H T3 ~t TS S3 I — .s a cn i* CO W H1 Q S Qu •-—i w .S ° o 0 B SI ft S « 8« O Q J 'P .2 S ja .2 -a Zaloga najboljših mineralnih vodä. Carinthia 20 kr., Franc-Josipova 26 kr., Friedrichs-Haller 35 kr., Giesshübler 35 kr., Gleichenberg 25 kr., Haller Jodwasser 35 kr., Karlsbader Mühlbrunnen 40 kr., Kron-dorfer 26 kr., Marieubader Kreuzbrunnen 35 kr., Pre-blauer 20 kr., Rakoezy 22 kr., Selters 30 kr. Naročila izvršujejo se točno proti poštnemu povzetju kupila. (451—8) Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk nNarodne tiskarne".