V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek, 9. 10. 1984 CENA 18 din V d. glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnfci izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 78 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Omahovanje ob skupnih nalogah Na Gorenjskem ne bo lahko v prihodnjem letu uresničiti vseh preostalih nalog iž skupnega načrta razvoja 1981—85. Med pomembnejšimi pa so ustanovitev skupnosti za preskrbo Gorenjske, gradnja hladilnic za meso in dve čistilni napravi na Savi Kranj — Skupen načrt razvoja na Gorenjskem se za to iztekajoče se Srednjeročno obdobje ne uresničuje tako, kot je bilo ob sprejetju zamiš-.eno — vsaj za nekatera področja je k zelo očitno. Z neizpolnjenimi skupnimi nalogami na svoji zadnji Seji prejšnji teden seznanili tudi Predsedstvo skupščine gorenjskih jbčin. Že res, da uresničevanje skup-*ih nalog, zapisanih v dogovoru, kro-.jO družbenoekonomske razmere napravi sedanjega obdobja, vendar pa ne gre prezreti dejstva, da je imel dogovor že ob sprejemu značilno hibo: bil je zanovan premalo konkretno, ni bilo določenih nosilcev posameznih dogovorjenih nalog, ni imel opredeljenih rokov, niti ni imel imenovanega organa za spremljanje uresničevanja dogovora. r- Razvoj kmetijstva, gozdarstva in živilskopredelovalne industrije je v X. Mednarodni festival športnih in turističnih filmov v Kranju Domači filmi brez priznanj flati Triglav je dobil švedski film Srebrna cesta, žirija je posebej poudarila kvaliteto poljskih, ameriških in francoskih filmov ter slednjim podelila Veliko plaketo mesta Kranja Kranj — V nedeljo, 7. oktobra se * iztekel deseti mednarodni festival uih in turističnih filmov v Kra-k-dnarodna žirija, ki jo je vodil krnski režiser Predrag Golubovič je ■bddila priznanja, ki so jih slovesno <"/..; v nedeljo zvečer. Kali filmi so ostali brez priznanj, *magal je švedski, žirija pa je posebej poudarila kvaliteto poljskih, Ameriških in francoskih filmov. Najvišje priznanje festivala Zlati Triglav je soglasno dobil švedski |ilm Srebrna cesta režiserja Sune Uada Sorensena za visoko umetni-ftttpven vseh ustvarjalnih kompo-katerimi je enostavna tematika dramatična in pričevanje Film prikazuje turistični b kanalu, ki so ga zgradili čez J°took in brez dvoma je ostal gle-'i dobro v spominu. Srebrni 'riglav je žirija soglasno dodelila briškemu filmu Jadranje na de- * režiserjev Roba in Rona Condo-^ za vznemirljivo dokumentarnost J sugestivno lepoto tega športa. Bronasti Triglav je bil z večino^ gla- dodfljen sovjetskemu filmu '^no znova za avtentično pričeva-začetkih športnih uspehov, kar l filmu zbrano v skupni človeški mladih športnikov in njihovih tenerjev. Nagrado Cieps-UNESCO za film, na najboljši način kaže poveza-■porta in turizma, je žirija z ve-isov podelila čehoslovaškemu '"Imu Atletske variacije režiserja Ja-'■< 'pate za dinamičen in domišljen '■■ \ua evropskega atletskega prven- stva leta 1982 na prizoriščih sodobne Grčije. Nagrado CIDALC »Pierre de Cou-bertin« za film, ki na najboljši način izpričuje športni duh in pripadnost športu, je žirija soglasno podelila kubanskemu filmu Več kot medalja režiserja Lea Brouvverja, ki na razburljiv in ustvarjalno svež način afirmira tekmovalni duh, pri tem pa odkriva več plasti športne drame. Nagrado za režijo je bila z večino glasov dodeljena madžarskemu filmu Goczoghv režiserja Jozsefa Cso-ke za enkratnost forme, v kateri je prikazana vsebina filma. Nagrado za najboljši scenarij je prejel grški film Olvmpia režiserja Vagelisa Hatziko-sa za informativno bogat in hkrati poetičen komentar. V mnogih filmih je žirija našla odlično kamero. Soglasno je odločila, da nagrado za kamero podeli avstralskemu filmu Sprehod po nebu režiserja Jasa Shennana za snemalni pogum in spretnost pri snemanju nenavadne tematike. Nagrado za najboljši vzgojni film pa je žirija soglasno dodelila francoskemu filmu K dovršenosti skoka ob palici režiserja Jac-quesa Ribauda za izredno metodično jasnost in bogat vzgojni namen. Pri izboru filmov posameznih držav je žirija izpostavila kvaliteto poljskih, ameriških in francoskih filmov. Z večino glasov je Veliko plaketo mesto Kranja za najboljšo nacionalno selekcijo dodelila Franciji za filme: Hodnik pozabe, Dirke na ledu, K dovršenosti skoka ob palici in Srebrne brazde. M. V. žirija je poudarila kvaliteto francoskih, poljskih in ameriških filmov - l večino glasov Veliko plaketo mesta Kranja dodelila francoskim. Hagrado in čestitke sta izročila predsednik skupščine občine Kranj lian Cvar in predsednik festivalske žirije Predrag Golubovič (v sredini) rolo: F. Perdan zadnjih letih očiten. Za kmetijsko rabo so gorenjske občine namenile precej površin, prvotno namenjenih stanovanjski in drugi pozidavi, skupna politika pospeševanja kmetijstva že daje rezultate, izvedena je bila vrsto hidro in agromelioracij. Napredovali sta pridelava proizvodnje mleka, krompirja, pitanje govedi v kooperaciji z zasebnimi kmetovalci, izpolnjene so bile naloge na področju živilskopredelovalne industrije (klavništvo in predelava mesa, mlekarna v Kranju). Med nalogami, za katere so se na Gorenjskem z dogovorom o skupnih temeljih planov gorenjskih občin zavzeli, a še niso uresničena, je med drugim gradnja elektrojeklarne na Jesenicah. V naslednje srednjeročno obdobje se prenaša širitev proizvodnje izolacijskih materialov — predvsem zaradi problemov pri pridobivanju zemljišč. Predvidena gradnja nove asfaltne baze je izostala, obnovljena je bila le baza v Naklem. Kasni gradnja karavanškega predora, avtocesta se zaključuje, a brez podaljšanja gradbenih rokov ne bo šlo. Tudi poštni center z glavno telefonsko in telegrafsko centralo ne bo zgrajen v tem srednjeročnem obdobju. Tudi razvoj trgovine na Gorenjskem ni ravno bleščeč, saj večjih vlaganj doslej še ni bilo, tudi delež v slovenski grosistični trgovini se ni povečal. Povezovanje gradbeništva, projektive in drobnega gospodarstva je sicer nekoliko napredovalo, vendar še preskromno. Več novega pa je bilo v teh letih na področju turizma; novi ali prenovljeni so mnogi hoteli in restavracije, nekaj je novih vlečnic. Uspešneje so bile naloge iz skupnega programa razvoja uresničene tudi na področju šolstva — dogovorjena je bila mreža šol, nekateri prostorski problemi so bili rešeni, nekatere rešujejo prav zdaj. Z zaključkom skupnih investicij se je tudi raven zdravstvenega varstva v regiji dvignila. •Med pomembnejše naloge za leto 1985, te bodo po občinah v tem mesecu še dopolnili, sodijo ustanovitev skupnosti za preskrbo Gorenjske, hladilnica za meso, ustanovitev skupne strokovne institucije za planiranje, dogovor o reševanju problema posebnih .odpadkov, sprejetje odlokov o zaščiti podtalnice in drugih vodnih virov, gradnje čistilne naprave na Jesenicah, v Kranju pa se ta začenja v kratkem — ter še druge naloge. L. M. V soboto Glasov izlet v Koper Potujte z nami! Samo še danes in jutri se lahko prijavite za naš izlet z zelenim vlakom v Koper - Cena vabljiva: samo 1700 dinarjev - Izžrebani naročniki Glasa so bili objavljeni v petkovi številki na 13. strani Kranj - Že drugič letos organiziramo izlet za naše naročnike. 30 potnikov je izbral žreb. Kateri so bili srečneži, smo objavili v petkovem Glasu na 13. strani. Ker pa bi še marsikdo od naročnikov in bralcev rad potoval z nami in sam plačal stroške izleta, smo se ob tokratnem potovanju odločili za to možnost. Kdor bi rad potoval z nami, se lahko še danes in jutri prijavi v upravi Časopisnega podjetja Glas. Lena izleta je vabljiva. Znaša le 1700 dinarjev in jo je treba poravnati ob prijavi. Vanjo so vključeni prevoz, prehrana in ogledi zanimivosti. Potovali bomo v soboto, 13. oktobra, v Koper in okoliške kraje. Na izlet nas bo popeljal »zeleni vlak« ljubljanskega Železniškega gospodarstva oziroma njegove turistične organizacije TTG. Potovanje z »zelencem« je izredno ugodno, kar lahko potrdijo trsti nasi naročniki in bralci, ki so se lani odločili potovati z nami v Kumrovec in Podčetrtek. Pripravili smo zanimiv program izleta. V Kopru nas bo avtobus popeljal na ogled mesta in luke Koper. Čakata nas prijeten sprejem v vinski kleti in kosilo v hotelu Belvedere nad Izolo, potem pa bo do odhoda vlaka zabava ob zvokih ansambla. ■: .... Zeleni vlak bo v soboto s kranjske železniške postaje odpeljal ob 7,25 in se ob 7,33 ustavil še v Škofji Loki, kjer bo tudi mogoče vstopiti. V Kopru bomo ob 10,25. Povratek s koprske železniške postaje ob 17,20. Vlak bo v Škofji Loki ob 20,12 in v Kranju ob 20,20! Pohitite s prijavami! Na Glasovih izletih je vedno prijetno in veselo! _ Napočila je dvanajsta ura ... ko mora biti konec neodgovornega in nekaznivega zapravljanja kmetijske zemlje. Čeprav je zemlja neprecenljivo bogastvo, smo jo v preteklosti izdatno pozidavah in prepuščali v nekmetijske namene. Številke so grozljive: v četrt stoletja smo v Jugoslaviji zgubili pol milijona hektarov orne površine, v Sloveniji pa v desetih letih (od 1972 do sprejetja intervencijskega zakona decembra predlani) 40 tisoč hektarov ali domala sedmino obdelovalne zemlje. Če bi tako nadaljevali (in da hkrati ne bi usposabljali novih zemljišč), bi v naši republiki čez šest ali sedem desetletij ostali brez njiv in travnikov. Zakon o kmetijskih zemljiščih iz leta 1973 in njegova kasnejša dopolnila so nameravali preprečiti »betonizaci-jo« rodovitne kmetijske zemlje, toda imeli so vse preveč lukenj, skozi katere je bilo moč pod pretvezo splošnega družbenega interesa spustiti na najlepše njive in travnike težke gradbene stroje. Kadar je prišlo do kmetijskozemlji-škega spora, so bili kmetje običajno »povoženi«, tako da so nekateri med njimi že zgubili zaupanje v naše zakone in oblasti. Kmetijske zemljiške skupnosti, ki naj bi poleg kmetov najbolj ščitile zemljo, pa so podlegle pritiskom občinskih funkcionarjev. Intervencijski zakon ter kasneje nova prostorska zakonodaja sta nezaželena za vse tiste, ki so z apetitom hlastali po najplodnejših zemljiščih. Navadno so pritiskali celo na strokovnjake, da bi kakovostna polja in travnike razvrstili v nižje kategorije in jim tako podaljšali upanje na pozidavo. V nekaterih občinah so skušali pri pripravi prostorskih planov skriti zemljišča, na katerih so načrtovali gradnjo, med že pozidane — torej v osmo kategorijo. Kmete je nova zakonodaja ohrabrila, da pogumneje varujejo kmetijsko zemljo. Odtod tudi kopica pripomb na občinske prostorske plane. Kmetje ne odklanjajo vsakršne gradnje, zavzemajo se le za zidavo zunaj njiv in travnikov — na grmiščih in vzpetinah, na »plombah«, v slabih gozdovih, na mestu zastarelih bajt in starih hiš brez prave stanovanjske vrednosti. Takšne zemlje in primerov je na Gorenjskem na pretek. Pogosto slišimo: Kmetje zavirajo napredek; kmetje so krivi, da delavcem ne bomo gradili stanovanj! Je to res? Če pa je na pretek primerne (nerodovitne) zemlje! Ne pozabimo: kmetje, ki se borijo za najboljšo kmetijsko zemljo, so naprednejši od raznih funkcionarjev, in »strokovnjakov«, ki jo hočejo pozidati. C. Zaplotnik I I I I I I I I 17, sejem stanovanjske opreme kranj, 12.-19.10/84 VSE ZA VAŠ DOM NA ENEM MESTU razstava ekonomično ogrevanje likovna razstava velika razstava gob prodaja ozimnice Vojvodinski pedagoški delavci na Gorenjskem — Predstavniki zavodov za prosvetno pedagoško službo in vzgojnoizobraževalnih organizacij iz Vojvodine so bili minuli teden na pedagoški ekskurziji na Gorenjskem. Ob tej priložnosti so se želeli seznaniti z organizacijo in delovanjem vzgojno-izobraževalnih ustanov na Gorenjskem. Gorenjski pedagoški delavci so jih povabili v Skofjo Loko in jim pokazali Šolski center Boris Ziherl, kjer so se pogovarjali o šolanju družboslovcev, kovinarjev in lesarjev. V Centru srednjega usmerjenega izobraževanja na Jesenicah je prav tako stekel pogovor o vzgojno-izobraževalnih programih posameznih šol. Obenem so si gostje na Gorenjskem ogledali tudi nekatere kulturnozgodovinske spomenike in tovarne, na Jesenicah pa so jim pokazali računalniški center Železarne. Na sliki obisk gostov v Železnikih. (DŽ) — Foto: F. Perdan. Če še niste plačali naročnine za Glas, jo nakažite na žiro račun 51500-603-31999 O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 9. OKTOBRA 1 Rekli šo: Štefan Nemec, sekretar MS ZKS za Gorenjsko na 12. seji CK ZKS: »Na Gorenjskem se gospodar-sko finančna gibanja v osmih mesecih nc razlikujejo od polletnih. Torej so še naprej neugodna. Gospodarstvo regije ne izpolnjuje predvidevanj v industrijski proizvodnji in zunanjetrgovinski menjavi. Gospodarnost poslovanja se ne izboljšuje, zato še za naprej lahko napovemo bistveno manjšo rast dohodka od rasti celotnega prihodka in ncustavljeni rasti cen. Splošna in skupna poraba sta v mejah dovoljene. Investicijska dejavnost je živahnejša kot prejšnja leta. Likvidnost gospodarstva se nc izboljšuje, vendar je bil le za 2 dni avgusta blokiran žiro račun Iskre Reteče. Obračun zagotovitve obratnih sredstev jc pokazal, da ima kar dre petini gospodarskih delovnih organizacij nekrita trajna obrat na sredstva v skupnem znesku 14.4 milijarde dinarjev, v čemer je iskati pomemben razlog za do-kajšnje likvidnostne težave t/o spodarstva. Hkrati pa se bo ob uresničevanju zakona o trajnih obratnih sredstvih močno zmanjšala možnost investiranja velikega dela gospodarstva. Letos so se nakopičile težave predvsem v večjih delovnih organizacijah kot so Železarna Jesenice. Iskra 'Lelcmutika in delno tudi Sava. Težave so tudi v temeljni banki Gorenjske, kjer so tečajne razlike, katerih saldo je znašal v polletju 444 milijonov dinarjev, povzročile, da je TBG najbolje zadolžena temeljna banka v Ljubljanski banki. Poseben problem so izgube na Gorenjskem, ki so v polletju znašale 25,3 odstotka vseh slovenskih izgub. O vsem tem smo razpravljali v organizacijah in organih zveze komunistov, se dogovarjali o bolj učinkovitem sodelovanju in povezovanju, ki naj temelji na dohodkovnih odnosih, o vnašanju inovacij in racionalizacij v proizvodni proces, o zmanjšanju zalog in racionalnej- ši porabi energije. Vsekakor pa smo delovali premalo učinkovito, da bi dosegli boljše rezultate. Kljub temu ocenjujemo, da so na Gorenjskem organizacije združenec/a dela dosegle pomembne rezultate v izvajanju tega srednjeročnega plana, zlasti v izvozu, kar se kaže tudi v 'intenzivnejšem vključevanju posameznih delovnih organizacij v višje oblike sodelovanja s tujino. Omeniti velja zlasti Planiko Kranj z addidas programom, Savo s Sem-perilom. Peko z Afisom. Lian z obrati v tujini in druga. Večja rast izvoza je tudi v jeseniški Železarni, kar pa tudi kaže, da. se medsebojni sporazumi o sodelovanju za višjo stopnjo predelave prepočasi uresničujejo. Poseben problem so, kot sem že rekel, izgube predvsem v večjih organizacijah združenega dela. Čeprav se v Železarni Jesenice izguba manjša, ker so se popravila nekatera nesorazmerja cen. Družbene sile so zelo ruzgubahe tako v tekoči problematiki kot v začetku nove investicije — jc-kluma 2. Izguba se prav tako manjša v Savi, kjer je uvedenih vrsto inovacij, medsebojnih povezav za zmanjšanje odvisnosti repromateriala iz uvoza itd. Izgubo zmanjšujejo tudi v Mlekarni. Povečale pa so se izgube v Iskri Reteče, kjer je stanje kritično. Uvedena je vrsta ukrepov, ki naj peljejo predvsem k dolgoročnemu razrcšeivfiiju, vendar je rešitev v združenih naporih in večjein vključevanju razvojnega in umskega potenciala celotnega sistema Iskre. V razpravah, ki so o problemih izgub tekle na sestankih s komunisti, je vedno v ospredju odgovornost. Odgovornost za poslovne odločitve, ki morajo sloneti na strokovnosti. Spoznanje, da mora vsak pred svojim pragom pogledati, kaj je treba narediti za izboljšanje razmer in za razvoj, je prisotno v sedanjem razmišljanju in delovanju. Predvsem pa prihaja do realnih ocen in spoznanj, da se ne da več delati tako kot v preteklosti. Predvsem je treba vedeti kaj lahko naredimo, za kakšno ceno in kakšni bodo stroški. Gorenjsko gospodarstvo v osmih mesecih Slabše na račun Kranja Industrijska proizvodnja je bila na Gorenjskem po osmih mesecih le še za odstotek večja kot lani v enakem času — V Kranju je manjša za 2,6 odstotka — Upada gospodarnost — Osebni dohodki še vedno za 4—5 odstotkov pod lanskimi vertibilni izvoz se je najbolj povečal na Jesenicah in to kar za 39 odsto- OLA8 Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice Krani R„rf„ui>.,. te ... . Mencinger, Stojan Saje D^SJ^^i?!M^fSl^fti^lS Du4an H.umer' Hele™ ^lovCan. Lea toreporter Franc ^^KfflffiSS A"drei 2alar in Danica Z,ebir " .gor Kokalj - Predsednik izdajtelj kega «J£^SSSSS^a^SS^;}!iR ErJ8Vec' Slavko Hain tednik, od januaria 1958 kot MM^t o4 ll^^l^^iS^l^ ~ V" 'Zha'a od ok,obra 1947 «ot sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob ZmMTpetkm S Zel tk r ' °< LlTJ'8 1964 kot Pol,ednik ob Ljubljana. Naslov uredništva in uprave is a Kran?t^pSffiT* G?reLnif ***',lsk zp Mudska pravica Gospodarsko finančni rezultati gorenjskega gospodarstva se po osmih mesecih ne razlikujejo veliko od polletnih, oziroma so se še poslabšali. Gospodarstvo ne izpolnjuje predvidevanj v industrijski proizvodnji in zunanjetrgovinski menjavi. Gospodarnost poslovanja se ne izboljšuje in dohodek še vedno raste bistveno počasneje od celotnega prihodka in cen. Proizvodnja je bila konec avgusta še komaj za odstotek večja od lanske v enakem času, kar pomeni, da je od prvega polletja rast manjša za 0,4 odstotka. Slovensko povprečje rasti proizvodnje v tem času znaša 3,2 odstotka in je za 1,5 odstotka večje od polletnega povečanja. Zaostajanje rasti industrijske proizvodnje gre na račun kranjskega gospodarstva, kjer je bila proizvodnja konec letošnjega avgusta za 2,6 odstotka . manjša kot v enakem času čani. Največ je upadla, in to kar za desetino, proizvodnja električnih strojev in aparatov. "V drugih občinah so lahko bolj zadovoljni. Na Jesenicah so naredili za 1,9 odstotka več, v Škofji Loki za 3, v Tržiču za"5 in v Radovljici za 6,7 odstotka več kot lani konec avgusta. Plačani prihodki gospodarstva so se povečali za 71 odstotkov, kar je približno enako kot v polletju, toda plačila za material, storitve in blago so večja za 78 odstotkov. To pomeni, da je ob devetmesečnih obračunih pričakovati še večje zaostajanje rasti dohodka za celotnim prihodkom. Prav tako se bo še nadalje poslabševala gospodarnost. V Kranju so za material in storitve plačali letos 75 odstotkov več, prihodek je večji za 73, na Jesenicah 80 odstotkov vec in se je prihodek povečal za 69 odstotkov, v Radovljici za 90 odstotkov več in povečali prihodke za 86 odstotkov, v Škofji Loki 60 odstotkov vec in so prihodke povečali za 54 in v Tržiču za 111 odstotkov ter povečali prihodke za 89 odstotkov. Celotni izvoz še naprej raste enako hitro kot v polletju. Je za 8 odso-tkov večji, vendar je rast konvertibilnega upadla z 11 na 8 odstotkov in obenem se je povečala rast klirinškega s 3 na 9 odstotkov. Na zahod so prodali 64 odstotkov in na vzhod 36 odstotkov izvoženega blaga. Kon- tkov, v Kranju zali, v Tržiču je bil za 2 odstotka večji^bt lani v enakem času. V Škofji Loki so izvozili toliko kot lani, medtem ko je bil v Radovljici ugotovljen 3-odstotni padec. Rast celotnega izvoza gorenjskega gospodarstva je približno taka kot v Sloveniji, o rasti konvertibilnega izvoza pa Gorenjska močno zaostaja. Slovenija je namreč v osmih mesecih konvertibilni izvoz povečala za 44 odstotkov. Celotni uvoz je porastel za 5 odstotkov, s tem da je bil konvertibilni izvoz za 12 odstotkov večji. Klirinški se je zmanjšal za 13 odstotkov. Pokritje uvoza z izvozom je znašalo 114 odstotkov. Kritje v konvertibili se je za malenkost poslabšalo. Čisti osebni dohodki so porasli za 47 odstotkov in to v gospodarstvu za 46 in v družbenih dejavnostih za 49 odstotkov. V delovnih skup družbenopolitičnih skupnosti,! upravnih interesnih skupr družbenopolitičnih orga bančnih organizacijah in zav nicah pa za 57 odstotkov. Re osebni dohodki še vedno za stotka pod lansko ravnijo. Živahnejša kot lani je tudi i cijska dejavnost. Za gospodarske' vesticije je bilo porabljenih 87«^ tkov več denarja kot lani v vraLv 8,7 milijarde dinarjev, za neges1 darske kar 4,3 krat več ali 1,3 i jarde dinarjev in za stanovanj gradnjo 45 odstotkov več ali 2i■ jarde dinarjev. Tudi likvidnost gospodarstva s; boljšuje. Banke nimajo več toi> denarja, da bi lahko kreditirale^ ki prosijo za posojilo, zato sepoid je medsebojno zadolževanje vsem kratkoročno. Na žiro raaaf realno ni več denarja kot lani dar drastičnih primerov nelikvi# sti na Gorenjskem ni. Za 2 dr.; ••: avgusta blokiran le žiro rac.;:-.'."' Reteče. L. Boga« Letos preveč predvidno Samoupravne interesne skupnosti so letos ustvarile 483 milijr nov dinarjev manj prihodkov, kot je dovoljeno — Največji prf manjkljaj imajo izobraževalne in zdravstvene skupnosti Veliko razburjenja je bilo, ko so nekatere samoupravne interesne skupnosti lani zbrale preveč denarja in so ga morale deponirati pri Narodni banki Jugoslavije. Prav tako je bilo veliko razburjanja, zlasti v škofjeloški občini, zaradi (pre)visokih prispevnih stopenj iz bruto osebnih dohodkov. Veliko besed je bilo že izrečenih zaradi (pre)nizkih osebnih dohodkov učiteljev in zdravstvenih delavcev, saj so padli daleč pod raven osebnih dohodkov delavcev s podobno izobrazbo in zahtevnostjo v združenem delu. Letos vse kaže, da so v samoupravnih interesnih skupnostih načrtovali preveč previdno. Ne le, da je skupna poraba v dovoljenih okvirih, samoupravne skupnosti družbenih dejavnosti so ustvarile kar za 483 milijonov dinarjev premalo prihodkov. Kar 134 milijonov dinarjev premalo so ustvarile izobraževalne skupnosti, ki imajo v vseh petih ob- činah velike primanjkljaje. Primi* kljaje ima tudi vseh pet zdrava* nih skupnosti in to v všini 226 rri>y nov dinarjev. Enkrat do presežkov in drugiil primanjkljajev prihaja predvsem* radi administrativnih predpisov: i šini porabe in indeksiranja. Če\>J moupravnih skupnostih planini* preveč smelo, se jim zbere prW denarja in ga je treba za (ne)do!o{»* čas deponirati pri Narodni bank.? planirajo preveč previdno, zmanjV denarja za dejavnost. To pot starv zadeti dve izredno pomembni d^f nosti — šolstvo in zdravstvo. Taks* problemi se bodo ponavljali vse a' tedaj, dokler bodo nominalni r** sanja predpisovali od zgoraj o*^ lagi statističnih podatkov, ram* ga pa dovoljene stopnje vsakih kaj mesecev spreminjali. Sknft* vse dotlej, dokler bo imel statisti indeks večjo veljavo od realno«' njenega programa. L. Boga* Blejski hoteli niso še nikoli tako dobro sodelovali kot zdaj Carski rez za rojstvo drugačne organiziranosti? Razpravljale! so se sprva spretno izogibali vprašanju o drugačni organizacijski povezavi blejskih hote oy vendar je proti koncu ognjevito izbruhnilo na plan. Vsi so se Strinjali, da blejski hoteli niso še nikoli tako dobro sodelovali kot zdaj, vendar bi bil za rojstvo drugačne organizacijske povezave (združitve) HTP-jevih in Integralovih hotelov potreben carski rez. Nihče pa ni odgovoril na vprašanje, kdo naj bi takšen carski rez naredil. Bled — V petek, 5. oktobra so se na posvetu v hotelu Krim zbrali sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov in.odgovorni delavci turističnega gospodarstva radovljiške občine, da po predhodnih razpravah v osnovnih organizacijah strnijo aktivnost po 13. seji CK ZKJ in pregledajo, kako uresničujejo sklepe in stališča lanske akcijske konference o turizmu v radovljiški občini. Ha/.prava se je v glavnem sukala okoli Bleda, kar je že kar običajno. Proti koncu je bilo vendarle izrečenih tudi nekaj besed v prid boljše povezave Bleda z Bohinjem, ki je zaradi vrste znanih razlogov (kot sta denimo oddaljenost in slaba cesta) vse bolj pozabljpn. NA bledu SE LAHKO POHVALIJO Z letošnjo sezono se na Bledu lahko pohvalijo, kar SO na začetku sestanka seveda tudi storili. Na Bledu je bilo 3. oktobra 1.761 gostov, septembra so jih našteli 64.830, kar je okoli 6 tisoč več kot lani. Tujih gostov je bilo okoli 11 tisoč več. V osmih mesecih letošnjega leta je bilo število nočitev v radovljiški občini v primerjavi z lanskimi za 22 odstotkov večje. Manj kot prejšnja leta je bilo domačih gostov, kar je razumljivo, zato pa toliko več tujčev. Računajo, da bo devizni priliv za 20 odstotkov večji. Razveseljiv je podatek, da gostinci- vendarle bolje zaslužijo, kar je bil v preteklosti razlog, da so zapuščali svoj poklic. Letos so imeli prvič višje osebne dohodke kot je znašalo občinsko povprečje in sicer od 15 do 20 odstotkov. Gostinski poklici postajajo privlačni tudi za domačo mladež, kar je bil še pred nekaj leti največji problem blejske gostinske šole, ki je dobivala učence predvsem iz drugih republik in kaj radi so se nato vračali domov, saj so na Bledu težko dobili stanovanje. Letos se je v prvi letnik vpisalo 100 učencev, skorajda vsi so z Gorenjske, le trije so od drugod. Na Gorenjskem je bilo zanje razpisanih 90 štipendij, torej so jih dobili skoraj vsi. Dodajmo še, da je Bled letos dobil 350 novih turističnih postelj, so sorazmerno majhnim denarjem, saj so zanje porabili 500 milijonov dinarjev. Nov je Integralov apartmajski hotel Savica, HTP je prenovil depandansi Trst in Korotan, ter Mlino, družno so poskrbeli za vilo Bled. Premiki na bolje torej so, pri kvaliteti in pri rezultatih, so poudarili razpravljalci. Bled še vedno nosi zastavo našega turizma. POPOLNA SREDNJA ŠOLA BI BILA MIKAVNA TUDI ZA BOI JŠE učence Ni naključje, da so se v razpravi najprej dotaknili blejske gostinske šole. Blejski hotelirji se vse bolj zavedajo, da morajo tudi v kadre vlagati, skrbeti, da jih bodo dobili, ne le čakati nanje. Seveda pa je gostinska šola tema, o kateri so mnenja na Bledu enoglasna. Bled in Gorenjska srednjo gostinsko šolo morata imeti in zavračajo sleherni glas, ki občasno pride iz Ljubljane, kjer razmišljajo, da bi skoncentrirali gostinske šole v treh središčih: Ljubljani, Mariboru in Izoli. Takšno idejo v radovljiški občini toliko bolj zavračajo, ker se prav v zadnjih letih za gostinsko šolo odločajo domači otroci. Še več, postavljajo zahtevo, da bi blejska šola postala popolna srednja šola in bi poleg kuharjev in natakarjev izobraževala tudi za poklic turističnega tehnika. S tem bi se zanjo odločali tudi učenci, ki osnovno šolo končajo z dobrim, prav dobrim uspehom, morda tudi odličnjaki in ne bi vpisovali več le »dvojkurjev«. Zadnja leta so na blejski gostinski šoli postali »strožji« od učencev zahtevajo več znanja, saj se zavedajo, da Bled potrebuje dobre gostinske de- laV(V razpravi pa smo slišali, da prve izkušnje usmerjenega izobraževanja kažejo, da imajo učenci premalo praktičnega pouka in da bi kazalo program spremeniti v tej smeri. Predstavniki blejske šole so povedali, da pri hotelirjih vselej naletijo na razumevanje, ko gre za denarne težave pouka, dodali pa so, da taksno razumevanje seveda ne more iti v nedogled, saj je zbiranje izobraževalnega dinarja vendar drugače urejeno. Tudi to, da pouk poteka v nič kaj prijetni, stoletni stavbi, niso pozabili dodati. S STANOVANJI JE TEŽKO Kako jim manjka dobrih gostinskih delavcev so dodobra spoznali letos, ko so iz svojih vrst morali najboljše potegniti v vilo Bled. Hkrati pa so hotelirji ponovno spoznali, da je treba na delavce misliti vnaprej. Dobrega delavca od drugod, ne da bi mu lahko ponudil stanovanje, praktično ni moč dobiti. Stanovanj za gostinske delavce pa na Bledu kronično primanjkuje. Veliko so jih že zgradili s tem namenom, vendar se je rado dogajalo, da so jih pokupili drugi, saj turistično gospodarstvo ni moglo naenkrat za stanovanja nameniti veliko denarja. spremljajoči TURISTIČNI OBJEKTI DANES KROJIJO RAZVOJ TURIZMA Bled ima dobre hotele, zatika pa se pri spremljajočih turističnih objektih, ki danes vse bolj diktirajo razvoj turizma, posebno zimskega. Po dobri letni sezoni je pred vrati zima, ki se je na Bledu boje. Veliko namreč pozimi turistom ne morejo ponuditi. Domačih pričakujejo manj kot v preteklih letih, za tuje pa se v hudi konkurenci sosednjih, tujih smučarskih središč komajda upajo boriti. Obnova grajskega kopališča, festivalne dvorane, ureditev smučišč na Straži, vključitev le-škega letališča in konjeniškega hipodroma v turistično ponudbo, centralna recepcija . . . veliko je stvari na Bledu, ki so skupnega pomena za turistični kraj in ki bi jih morali urediti in za to seveda zbrati tudi denar. Toda pri takšnih stvareh, pri katerih hotelirji ne vidijo hitrega zaslužka, se rado zatika. Seveda pa moramo v isti sapi dodati, da pri zbiranju denarja pogosto dobi odmev le trkanje na hotelska vrata. Na koncu se vse osredotoči na HTP in Integralova hotela, vsi drugi, ki s turizmom na Bledu tudi zaslužijo, pa molče stoje ob strani. Takšno* obremenjevanje samega sebe ima svoje meje, smo v razpravi slišali besede hotelir jev, morali bi se pogovarjati tudi o drugačnih oblikah združevanja denarja v te namene, denimo o odstopanju dela prometnega davka, so predlagali. BLED NIMA DOLGOROČNEGA RAZVOJA TURIZMA Vprašanja, ki jih odpira izgradnja spr jočih turističnih objektov sodijo v okviri čnega programa razvoja turizma, ki pagal in radovljiška dbčina nima. Že tretje leto i ski izvršni svet zapisuje med svoje sklepe, dai do izdelali program, toda ni ga še. Resda gajN današnjih razmerah načrtovanja težko nareda I toda vsaj ogrodje bi lahko postavili. Povsem^] sno je denimo, da bodo za novo zapos odprta predvsem vrata v turizmu. Hitro bil izračunali, koliko turističnih postelj lahko 1 zunanjih finančnih injekcij zgradijo sami." goročni načrt bi lahko s krepkim tiskom: da so proti predvideni zajezitvi Save pri vljici. Prava blejska sramota so trgovine, bi se lahko že, kaj bodo storili na tem Se veliko stvari bi lahko zapisali v dolg« načrt, stvari, o katerih so se že velikokrat] varjali. TEŽKO JE V INTEGRALU ZDAJ REČI. ZDRUŽILI BOMO BLEJSKE HOTELE Spretno so se razpravljalci izogibali vr. nju o združitvi blejskih hotelov. Vendar je pN9 koncu le izbruhnilo na plan, ognjevito, kakor« lahko v Integralu ognjevite takšne misli. Kavi ne pozna blejske zgodovine, se mu misel o afcv*[ žitvi blejskih hotelov hitro dopade. Če dru ne, bi odpadlo utrudljivo dogovarjanje 0 SMJ skupnega pomena. Toda kdor blejsko zgo pozna, razume, da v Integralovih orgar po Sloveniji takšno misel zavrnejo z bes zdaj, ko gre našim hotelom bolje in ko se turi mu pišejo boljši časi, jih hočejo nazaj. Predfcs najstimi leti je bil tedanji Viator široko na Bledu, tedaj, ko niso vedeli kaj bi z ne jenim hotelom Golf, in kasneje, ko so grad vi hotel Park. Vse Viatorjeve or^nizacij« * združile denar, seznami skupnega vlagai vedno obstajajo. Zato danes misel o zdruirtv blejskih hotelov zavračajo kot lokalizem, zapit* nje v občinske meje. Ob tem moramo povedati, da blejski hoh so še nikoli tako dobro sodelovali kot zdaj. M med delavci posameznih hotelov ni sporov, sa,: v za natakarja konec koncev postranskega pon* na pod katero streho spada njegov hotel, zaniai ga delo, dober zaslužek, lepo stanovanje. Razprava se je tako zaustavila ob vpraša«?, je res potreben tako oster organizacijski reikot je družitev blejskih hotelov, posebej ker nihfcs odgovoril na vprašanje, kdo naj bi to naredil Če bi turistična poslovna skupnost. ki]>w Bledu že marsikaj postorila, postala mesto resnt čno poslovnega, samostojnega in odgovora^ dogovarjanja in ne delegatske debate kot je ^ Še prepogosto, se morda tudi vprašanje o idmi, tvi blejskih hotelov ne bi več tako ostro zastt vljalo. M. VoRjak TOREK, 9. OKTOBRA 1984 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO 3. STRAN OLA8 rračamo se k družini V začetku oktobra se je v Hercegnovem sestala mešana komisija £veze sindikatov Jugoslavije in švedskega sindikata LO - Ni povabilo slovenskih sindikatov je 3-članska študijska delegacija iskala tudi Kranj — Beseda pretežno o soeialni politiki Kranj - V Kranju je tričlanska sin-jftalna delegacija pod vodstvom se-"etarlce Margarete Svensson najprej [kukala IBI, nato pa se je mudila še v tai Janini. Obakrat se je razgovor s ii*dftavniki kranjskega občinskega [likalnega sveta in obeh delovnih or-ftaizacij razvnel o socialni politiki, s se največ ukvarja tudi sindikat ''Švedskem. Sindikata sta si izmenjala tudi iz-l glede organiziranosti svoje or-tcije. Goste je najbolj zanimalo, oupravljamo, koliko zasluži-•iskakšen standard imamo. V vrtcu "•'napa so gostje želeli izvedeti, kakteje naš sistem predšolske vzgoje in jdi rod pripravljamo na .šolo. ['sedali so, da na Švedskem skušajo v J^lojno delo vrtcev vključiti tudi star-*dabibolj zbližali družino. Sindikat *zato novotarijo ne navdušuje, saj bi ;tem potrebovali manj vzgojiteljic. je tudi Švedska ni izognila krizi . ijlovanja, bo verjetno predlog o u družine po tej poti bržkone (rtakal boljših časov. Tudi v kranj-*W Vzgojnovarstvenem zavodu so ■fcmiiljali o tem, da bi se po svojih ■•jboljjiih možeh vključevali v delo jo tem niso naleteli na politične •pač pa na prešibko zanima-iev. Nič čudnega, saj je vzgoja Ttcih postala že tako draga, df> f*»*delo prepuste vzgojiteljicam "t* je zanimalo tudi, kakšne so **Wk*> metode v vrtcih. Pri njih cev do 3 let starosti, so se nekoliko bolj približali temu konceptu. V varstvenih družinah je tudi prihodnost predšolske vzgoje, je gostom razložila predstavnica Vzgojno-varstvenega zavoda v Kranju: Tako varstvo je namreč mnogo cenejše kot vrtci, saj so zanje potrebne gigantske investicije. Razgovor je tekel tudi o delovnem času staršev, o stroških, ki jih predstavlja otroško varstvo za družinski proračun, o načinu financiranja otroškega varstva in družbenih dejavnostih sploh, o standardu delavk v vzgojnovarstvenem zavodu . . . zadnje vprašanje je sprožilo tudi razmišljanje o različnem vrednotenju in nagrajevanju moškega in ženskega dela, kar je na Švedskem še vedno zelo vidno. Šve-dinje namreč opravljajo vsega 30 poklicev, moški jih denimo prek 300. Goste so kranjski sindikalni aktivisti le stežka prepričali, da so pri nas ženske in moški enakopravni pri plačevanju, res pa je tudi, da pri nas ženske delajo pretežno v šolstvu, otroškem varstvu, trgovini, tekstilni industriji, kjer so tudi nižji osebni dohodki. D. Z. Žlebir Turistično takso le za turizem Jesenice — Letos bodo v krajih jeseniške občine zbrali za okoli 12 milijonov 900 tisoč dinarjev turistične takse, kar je še enkrat več kot lani. Od tega Kranjska gora zbere kar 94 odstotkov celotne turistične takse v _ občini, za razliko od ostalih krajev pa takso koristita tako turistično društvo kot krajevna skupnost. Turistično društvo Kranjska gora naj bi letos zbralo za 900 tisoč dinarjev takse za splošno turistično propagando, za prireditve in društveno dejavnost. Vendar so na nedavnem sestanku v Kranjski gori morali črtati iz programa izgradnjo TV pretvornika v Gozd Martuljku, komunalno ureditev, prispevek za gradnjo pokopališča, kajti turistična taksa se ne sme uporabljati za komunalne namene. Pač pa so v program vključili prispevek za obnovo koče na Gozdu v višini 500 tisoč dinarjev in žičničar-sko infrastrukturo. Občinska turistična zveza pa predlaga, da se v občini del sredstev turistične takse začne združevati za skupna turistična vlaganja. D. S. Program izgradnje Bleda Radovljica — Za izdelavo razvojnega investicijskega programa turizma in gostinstva na Bledu je radovljiški izvršni svet imenoval posebno delovno skupino, ki jo bo vodil Pavel Žerovnik, predsednik občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. Študija bo vsebovala možnosti in analizo dosedanjega turističnega razvoja, podatke o turistični potrošnji in prihodku od turizma ter osnovne opredelitve nadaljnjega razvoja turizma in gostinstva, kar vse bodo lahko povzeli po že obstoječih gradivih. Na novo pa bodo sestavili seznam predlaganih naložb v prihodnjih petih letih, ga dopolnili z investicijskimi stroški in dinamiko investiranja, ugotovili investicijske učinke, prikazali donosnost naložb, opredelili vrstni red izbranih naložb in sestavili ustrezne bilance. r Novi zakon prinaša tudi nove obveznosti - *e metode j*** skušajo v vrtcih čim bolj po-družinsko življenje, zato v vključujejo otroke različnih V Kranju žal za ta način ni 2"K»kih možnosti, saj je v skupi-PO 10 ali 15 otrok in delo je lažje, -»otroci iste starosti. Le v varstve-žinah, kjer so otroci od 8 mese- f MAŠ SOGOVORNIK Tržiški lastniki gozdov so kritično presodili predlog novega za kona o gozdovih — Zakaj razprave šele zdaj? Tržič _ v četrtek, 4. oktobra, je svet za kmečka vprašanja pri občinski konferenci socialistične zveze v Tržiču v dogovoru s TOK Gozdarstvo in GG Kranj, tozd Gospodarstvo Tržič organiziral razpravo o novem Marjan Šmid Premalo se uveljavljamo kot komunisti »Razpravo o predlogih sklepov in usmeritvah 13. seje CK ZKJ bo-»0imeli prihodnji teden,« je povedal Marjan Šmid, komunist dobrih Klet, zaposlen kot vodja oddelka za informatiko in računalništvo v '..<:. Železniki. »Predvsem se bomo lotili tistih "Vprašanj, ki so povezana z gospodarjenjem, uresničevanjem dolgoročnega programa gospo-larske stabilizacije, poslovno politiko, preskrbe z ropromateriali in ićajoče nelikvidnosti. Pogovorili se bomo tudi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Zlasti slednje urejamo že vrsto let, vendar nagraje-nikoli ne odgovarja. Pri nas smo prav pred kratkim sprejeli nov Mstem nagrajevanja, s* katerim mislim, da smo se precej približali nagrajevanju po delu. Pogoje dela oziroma dodatek za težje delo obračunavamo posebej in delo dejansko vrodnostirno po produktivnosti.« -Kaj pa delo osnovne organizacije ZKS v vašem podjetju?«. »Naš glas se res bolj slabo sliši. V 1000 članskem kolektivu nas je k35 komunistov, kar pomeni, da smo po številčnosti celo pod občinskim povprečje m, k i prav tako ni pohvalno. Večinoma so v naši organizaciji mladi, pošteni ljudje/ dobri komunisti. Vendar pa menim, da smopremalo teoretično usposobljeni, preslabo poznamo poslovno poli liko in smo zato šibki. Pri delavcih.osnovna organizacija nima posebnega ugleda ali vpliva, ker se kot komunisti slabo ali pa sploh ne uveljavljamo na zborih delavcev, in v samoupravnih organih. Prav v tem fla ;s<.-8,avn^ čelotne delovne or- " ' '■'■> "''ir.aI' b,tl wnTCm ivavolika/gubaša - Iskro Rete-:;':;Sl^^rvec= na TV in iz časopisov, kot pa zno-Wj delovpe organizacije.« L Bogataj Je združitev res porok za boljše delo? Usoda to/da Živila Bled se plete že nekaj časa, slišali smo že veliko besed za /.družitev v enotno Maloprodajo kranjskih Živil in proti temu, mnenja so se kresala tudi že na zasedanju radovljiške občinske skupščine. Kaže torej, da je problemov in želja — tudi posamičnih — veliko. Slej ko prej pa drži da Bled potrebuje dobro trgovino. Prav ta je namreč silno klavrna podoba blejskega turizma, da o pritožbah domačinov niti ne govorimo. Če lahko damo kapo dol pred blejskimi hoteli, bi najraje miže šli mimo trgovin, ki ne nudijo niti tega, kar blejski gost išče, kaj šele vsega tistega, kar bi bil morda voljan kupiti. V'tej luči govori za združitev obilo upravičenih razlogov. Z denarjem, ki se iz več mošnjičkov steka v skupno vrečo, bi bilo lažje kaj storiti za izboljšanje Živilinih trgovin na Bledu, morda celo postaviti kaj novega. Živila imajo nekaj lepih izkušenj s preureditvijo lokalov v Kranju, z mlečno in ribjo restavracijo, denimo. Kaj podobnega bi bilo na Bledu še kako dobrodošlo. Že nakaj časa govorimo, posebej odkar so letos odprli apartmajski hotel Savica, da bi bila zelo dobrodošla dobra prodajalna delikates, sortnih vin, sadja, zelenjave in morda še česa, kar danes na Bledu nimajo. Združitve torej ne smemo gledati zgolj kot premoščanje denarnih in drugih težav tozda Živila Bled, temveč tudi skozi nove pridobitve. Seveda pa bodo karte imeli v rokah v Kranju. Če jim gre zgolj za formalnost združitve, za zaokrožitev svoje Maloprodaje, potem česa novega in boljšega ni moč pričakovati. Če pa jim gre resnično za izboljšanje trgovin na Bledu, saj jim danes ne morejo biti v ponos, potem kaže takoj dvigniti roko za združitev. Upajmo, da je temu tako. Kajti problem blejskega tozda Živila ni zgolj v tem, da kot zadnji še. ni vključen v enotno Maloprodajo, temveč se duši v lastnih problemih, ki bi jih po združitvi verjetno lažje razrešili. V oči bode podatek, da v blejski Špeceriji, s katero blejska Živila lahko primerjamo, dosegajo na leto kar za okrogel milijon dinarjev večji promet na zaposlenega. Razumemo torej lahko oklevanje radovljiškega izvršnega sveta, ki se je na zadnji seji vendarle izrekel, da nima nič proti združitvi, če delavci tako želijo. Dodal pa je pomislek, če bo združitev uspešna, učinkovita. M. Volčjak r predlogu zakona o gozdovih, na katero je povabil tudi kmete, lastnike gozdov iz okolice Tržiča. Novi zakon namreč prinaša vrsto novosti: zaostren je promet z lesom, novosti so pri planih in gozdno gospodarskih načrtih, poostreni so ukrepi pri spravilu lesa, pri gradnji in uporabi gozdnih poti, omejeno je razpolaganje z lesom iz senožeti, novosti so pri prepovedi delitve gozdnih parcel, predvsem pa so povečane dajatve gozdnih gospodarstev in tudi zasebnih lastnikov gozda. V razpravi so se kmetje — lastniki gozdov — zavzeli, da bi novi zakon moral pustiti lastnikom toliko dohodka od gozda, da bi lahko obnavljali kmetije in stroje za spravilo lesa. Predvsem pa je bilo slišati pripombe, da niso dobili v roke osnutka predloga "sprememb zakona, čeprav je že pred tremi leti ugledal luč sveta. Zdaj ko je zakon že tik pred sprejemom, ko pripomb skorajda ne morejo več dati, saj so možni le še amandmaji, je za razprave prepozno. Večje dajatve, ki jih pr prinaša novi zakon, posebno pomemben je člen 35. zakona, bodo zagotovo osiromašile gozdno gospodarstvo Tržiča, posebna obremenitev pa bodo za gorske kmetije. Gre za to, da bodo po novem nekateri stroški, ki so bili doslej pokriti iz proračuna (pogozdovanje Krasa in podobno), vračunani v ceno kubičnega metra lesa. Stroški pri gozdu in spravilu lesa pa naraščajo veliko hitreje, kot se dviga cena lesa. S tem je nadomestilo za delo z novim zakonom okrnjeno. Kot so povedali kmetje, po odbitku vseh dajatev že danes dobe toliko, da s tem ne morejo gospodariti, saj ni plačano njihovo delo. Zakon ne more nadomestiti tržnih zakonitosti, poudarjajo. Pravilno bi bilo, ko bi bila cena kubičnega metra lesa v skladu s stroški: od poseka, spravila, razžaga-nja in tako naprej. Zagotovo pa kmet ne more pristati na nove pogoje, če bi z njimi za svoje delo dobil še manj kot zdaj. Tržiški kmetje so mnenja, da je zakon preuranjen. Sprejem sprememb zakona naj se odloži do uskladitve vseh interesov pri gozdu — družbenih in zasebnih, vseh, ki žive in delajo z gozdom. Dolenc Pripravništvo brez večjih problemov Čeprav je spomladi kazalo, da letos vsi mladi, ki so zaključili šolanje na Gorenjskem, ne bodo mogli opravljati pripravništva, se je izkazalo, da je problem vendarle rešljiv — Trenutno je le 88 mladih, ki bodo do konca tega leta še opravili pripravništvo — Ali pa bodo tudi dobili delo za nedoločen čas, je drugo vprašanje Kranj — Sredi septembra je bilo na Gorenjskem le še 88 pripravnikov, ki čakajo, da se bo v organizacijah združenega dela našlo zanje mesto, na katerem bodo lahko opravili pripravniško dobo. To število se močno razlikuje od onega, ki so ga v maju poslale organizacije združenega dela, ko so za to leto napovedovale zaposlitve pripravnikov. Po prvotnih podatkih naj bi namreč na Gorenjskem zmanjkalo mest kar za 769 pripravnikov, saj so delovne organizacije napovedovale, da jih bodo zaposlile le nekaj več kot 1000, medtem ko je priliv iz šol nekaj večji od 1800. Zastrašujoče napovedi o tem, kaj se utegne pripetiti mladim, ki so letos zaključevali srednje šolanje na tretji in četrti stopnji, še na srečo niso uresničile. V delovnih organizacijah so namreč kadrovske službe ponovno pregledale možnosti, rezultat pa je več kot ugoden. Na pripravništvo čaka zdaj le še 10 mladih, ki so zaključili šolanje na tretji in četrti stopnji (prejšnje poklicne šole), 60 mladih z za- . ključeno peto stopnjo — na pripravništvo še čaka, medtem ko ima ostalih 18 pripravnikov višjo in visoko šolo. Med mladimi, ki doslej še niso imeli možnosti opraviti pripravništva, je največ ekonomskih tehnikov (15) sledi 14 medicinskih sester in 7 zobozdravstvenih asistentov. Tudi zanje veljajo napovedi, da bodo še do konca tega leta lahko opravljali pripravništvo v zdravstvenih delovnih organizacijah. V nekaterih drugih regijah so se že odločili, da bodo za nekatere izrazito suficitarne poklice, za katere v združenem delu ni ponudb za opravljanje pripravništva, — to financirale skupnosti za zaposlovanje. Na Gorenjskem se za to še niso odločili, vendar v skupnostih že preverjajo možnosti tudi o tem. Na noben način namreč ne bi smeli dopustiti, da bi mladi ostajali brez pripravništva ali pa bi celo sprejemali dekvalificirana dela, še preden bi imeli opravljeno pripravniško dobo. To posebej velja za mlade s končano tretjo in četrto stopnjo. Po občinskih skupnostih za zaposlovanje so celo pripravili poimenske sezname mladih, ki še niso opravili pripravništva. Med njimi ni nobenega kadrovskega štipendista, je pa nekaj štipendistov iz združenih sredstev. Seveda pa to, da bo vsa mladina, ki je letos zaključila šolanje, imela možnost opraviti pripravništvo, še ne pomeni, da se bodo vsi lahko redno zaposlili. Delovne organizacije so namreč napovedale, da bodo letos okoli četrtino vseh pripravnikov zaposlile le za določen čas. To pomeni, da se bodo po pripravniški dobi mladi vpisali med iskalce zaposlitve ali pa bodo poiskali kakršnokoli delo. Po podatkih skupnosti za zaposlovanje se je v prvi polovici leta še povečalo število pripravnikov, ki so jih v združenem delu zaposlili le za določen čas. L. M. . -J Ureditev razmer RADOVLJICA - Posebna delovna skupina, ki jo je imenoval občinski izvršni svet, bo proučila razmere in vzroke za slabo gospodarjenje o obrtni delovni organizaciji Ključavničarstvo Radovljica. Ocenila bo, ali lahko Ključavničarstvo deluje kot samostojna organizacija ali pa je smotrna priključitev k drugi sorodni organizaciji, v kateri bi uspešneje opravljali obrne storitve na področju gradbeništva in vzdrževanja stanovanjskih zgradb. Presodila bo, če kaže spremeniti ali razširiti predmet poslovanja. Poročilo bo delovna komisija pripravila do 15. novembra. fllirtn'i dulmrna <, iir > • < i i\w i \ ■ ■ Klin. čavničarstvo Radovljica dosega slabe rezultate. Ob polletju je dosegla za 30 odstotkov večji celotni prihodek, za 39 odstotkov večji dohodek in za 27 odstotkov večja sredstva za osebne dohodke. Oblikovalas je skromnih 223 tisoč dinarjev amortizacije in 169 tisoč dinarjev akumulacije. Naročil ima dovolj, ne izpolnjuje pa pogodbenih rokov..Vodenje dela in poslovanja je slabo. Kolektiv nima jasne poslovne usmeritve. Direktor je v razgovoru s predstavniki občinskega izvršnega sveta in občinskega sindikalnega sveta izjavil, da bb dal ostavko in odpovedal delovno razmerje. Pomoč občinskih organov ie 7«tn nuinn G LAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 9. OKTOBRA M VAŠA PISMA Škropljenje - DA ALI NE? Dokaj redno prelistavam Glas, včasih preberem tudi kakšen članek. V zadnjem času sta mojo pozornost zbudila dva. Prvi govori o podbreških sadjarjih, drugi je izšel 21. septembra v Glasovi anketi iri ima naslov »Letos plesen, lani suša« ter govori o krompirju. Vaš časopis ima veliko bralcev med kmeti in vrtičkarji, zato posegate tudi tia področja, ki so aktualna za vaše bralce (sadje, krompir). Vse lepo in prav. Pred stavljate uspešne, »napredne« kmetovalce in opogumljate ljudi za delo na zemlji. Ce ste že tako prosvetiteljsko-propagandno naravnani, če predstavljate svetle zglede, kako je treba uspešno kmetovati, potem ne pišite taki-hle izjav — »jabolka smo škropili sedemnajstkrat . . .«, »pri nas nas krompir prvič škropili ob koncu junija, potem pa vsak teden in to kar z večjimi odmerki, kot piše v navodilih...«, »s sedemkratnim škropljenjem proti plesni...« Sprašujem: boste z užitkom ugriznili v sedemnajstkrat škro-pljeno jabolko, boste srečni ob pomfriju iz sedemkrat škroplje-nega krompirja? Kakšno sodbo bi si ustvarili o človeku, ki bi mu zdravnik predpisal, naj jemlje zdravila na osem ur, on pa bi jih zobal na šest ur in to kar dvojno količino? Da je neumen, ker ne upošteva zdravnikovih navodil, bi vsak hitro pripomnil. In človeka, ki mora na leto kar sedemnajstkrat k zdravniku, bi pomilovali — ubožec, ta pa res trpi. Priporočili bi mu spremembo podnebja, bolj zdravo življenje . . . Toliko. Kar piše časopis, je za večino bralcev napredno, pravo, še posebej, če je takšen ton pisanja: drugi še za doma ne pridelajo, mi pa bomo lahko uspešno prodajali . . . S kateregakoli zornega kota pogledamo — z zdravniškega, varčevalnega, ekološkega — je jasno, da so »kemijsko-škropilni pogledi« zastareli in ne napredni, zato ljudi raje spomnite na stare postopke uničevanja škodljivcev ali na izbiro sort, ki so odpornejše. Upoštevajte programe Unesca in drugih organizacij za nerazvite države, kamor tudi spadamo! Ivanka Učakar Šutna 13, Kamnik »V zadnjih letih se mnogo razpravlja o onesnaženosti in zastrupljanju okolja z raznimi odpadki in številnimi kemikalijami, ki jih ne uporabljamo samo v tehnologiji pri raznih proizvodnih procesih, ampak tudi pri mnogih zaščitnih in pospeševalnih postopkih v poljedelstvu. Menimo, da ne bo odveč spregovoriti tudi o tem in pojasniti dejansko stanje, da bi odpravili dvome- in pretirano bo- jazen,« piše diplomirani inženir kemije Janez Petriček v letošnji julijsko-avgustovski številki Sodobnega kmetijstva (članek je nastal na podlagi referata švicarskega znanstvenika dr. Geiss-biiehlerja). Ugotavlja, da si brc/ kemikalij danes ne moremo zamisliti življenja, da pa pri proizvodnji tolikšnega števila nepogrešljivih kemičnih preparatov nastajaj'o tudi škodljivi stranski produkti, ki ne zastrupljajo samo okolje, ampak posredno tudi človeka. Piše, da je znanost zadnja leta dosegla precejšnje izboljšave, kar zadeva lastnosti in učinke zaščitnih sredstev. Potrebne količine sredstev na površinsko enoto (hektar) so se stalno zmanjševale (Pri uporabi insekticidov se je v obdobju 1940 do 1980 zmanjšala količina s 100 g/ha na vsega 20 g/ ha.). Z uveljavitvijo novih kemičnih sredstev za varstvo rastlin se je bistveno zmanjšal vpliv na okolje in s tem tudi možnost kopičenja le-teh v živih organizmih, zmanjšali pa so se tudi njihovi ostanki v hrani. Raziskave v Kanadi so namreč pokazale, da so dnevno zaužiti ostanki zaščitnih sredstev 800 do 1000-krat manjši od količine, ki jo stalna skupina izvedencev svetovnih organizacij za zdravstvo in za prehrano (WHO in FAO) še dovoljuje. Od iznajdbe do uporabe in prodaje zaščitnih sredstev običajno preteče od šest do devet let, v tem času pa je treba opraviti 40 različnih raziskav. »Iz vsega tega izhaja, da so vsa zaščitna sredstva pred prodajo temeljito preiskana, tako da ne pridejo nekontrolirana v okolje,« piše Sodobno kmetijstvo. Tako pravijo strokovnjaki, to-varišica Učakarjeva. Površno ste prebrali članek o podbreških sadjarjih, kjer je govora le o desetkratnem (in ne o sedemnajstkrat-nem) škropljenju. To je v sadjarstvu nekaj običajnega, zatrjujejo strokovnjaki. Ne vem, zakaj bi bili prosvetiteljsko-propagandno naravnani, ko pa inženirji, magistri in doktorji svetujejo zoper krompirjevo plesen škropljenje na vsakih deset dni ter po vsakem dežju. Muhastega vremena pa je bilo letos dovolj, zato so kmetje tudi več škropili kot obi-' čajno. Bi bilo res bolje, da bi jim pridelek segnil? Ne gre namreč samo za njihov dohodek, temveč v prvi vrsti za ljudsko prehrano. Lahko spomnimo kmete na stare postopke uničevanja škodljivcev, toda resno dvomimo o tem, da bi se vrnili v čase, ko so pleli njive in pobirali hrošča. Da, včasih je bilo to mogoče, saj je bilo na kmetih veliko (odvečne) delovne sile. V zadnjih treh desetletjih pa se je delež kmečkega prebivalstva v Sloveniji zmanjšal z dveh petin na eno desetino, na Gorenjskem celo na 4,47 odstotka. C. Zaplotnik Realnejši letni programi Kar 23 od 45 krajevnih skupnosti v kranjski občini je do polletja uresničilo polovico za letos sprejetih delovnih programov Kranj — Iz poročila izvršnega sveta, posveta predsednikov krajevnih skupnosti o delovanju krajevne samouprave in delegatskega sistema v krajevnih skupnostih v kranjski občini od začetka leta do konca prvega polletja je razvidno, da so biLi letošnji delovni programi krajevnih skupnosti v občini precej realnejši kot prejšnja leta. Kar 23 krajevnih skupnosti od 45 v občini je namreč do konca polletja uresničilo polovico sprejetih programov za letos. Nekaj več kot polovico od letos zadanega si dela so naredili v krajevnih skupnostih Golnik, Mavčiče, Planina, Primskovo, Struževo, Voklo in Žabnica. Pri sprejemanju programa za letos so se kot kaže ušteli v krajevnih skupnostih Bela, Center in Trstenik, saj so že do polletja opravi-' li vse naloge. Morda presmel delovni program pa so si zadali v krajevnih skupnostih Bitnje, Grad, Jošt in Pod-brezje, kjer do polletja niso uspeli narediti toliko, kot so načrtovali. Na področju delovanja krajevne samouprave beležijo lepe uspehe pri zborih občanov, sestankih skupščin in svetov v krajevnih skupnostih Bela, Grad, Kokrica, Orehek —Drulov-ka, Podblica, Podbrezje, Stražišče in Tenetiše. Kar pa zadeva delo odborov in komisij v krajevnih skupnostih, se lahko pohvalijo v Goricah, Mavčičah, Preddvoru, Primskovem, Stražišču in na Visokem. Preseneča pa precej slabša aktivnost teh organov predvsem v večjih krajevnih: skupnostih: Bratov Smuk, Golnik in Voklo. Učenci zbirajo odpadni papir Jesenice —- Ob koncu septembra so se na osnovni šoli Toneta Čularja na Jesenicah zbrali predstavniki najuspešnejših šol pri zbiranju odpadnega papirja. V akciji je sodelovalo 499 slovenskih osnovnih šol. Na drugo mesto v republiki se je uvrstila osnovna šola Toneta Čularja, ki je zbrala več kot 73 ton dopad-nega papirja, na tretje mesto pa sosednja osnovna šola Prežihovega Voranca. Osnovna šola Toneta Cufarja ima pri zbiranju 25-letno tradicijo in je bila pobudnik za tovrstne šolske akcije. Vedno so bili med najboljšimi, zato jim je DINOS ob šoli uredil zbiralnico. V 25 letih so zbrali milijon 266 tisoč kilogramov odpadnega papirja in tako pomembno pomagali naši papirni industriji. D. S. POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč Čeprav se varčevanje v^krajevnih skupnostih kaže na različnih področjih, se najbolj odraža pri informiranju. Lani je krajevna glasila izdajalo 27 krajevnih skupnosti, letos pa le še 19. Spet se vračajo k informacijam na zboru občanov. Na področju SLO in DS samo dve krajevni skupnosti nista uresničili začrtanih nalog. Kar zadeva uresničevanje delegatskega sistema, ocena kaže, da je bilo letos precej manj skupščinskih sej kot lani. Letos 17 sej skupščin SIS in zbora krajevnih skupnosti, lani pa kar 35. Temeljne delegacije slabo delujejo predvsem v krajevnih skupnostih Huje, Tenetiše, Voklo in Šenturška gora. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so najbolje spremljale delegacije in konference delegacij iz krajevnih skupnosti Vodovodni stolp, Zlato polje, Stražišče, Jošt, Naklo, Kokrica, Preddvor in Bela. Zelo malo zanimanja za delovanje samoupravnih interesnih skupnosti so pokazali v krajevnih skupnostih Duplje, Podbrezje, Golnik, Šenčur, Grad, Zalog in Velesovo. Iz krajevnih skupnosti Gorice, Tenetiše in Tr-> stenik prvo polletje letos na seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ni bilo nobenega delegata. Nedvomno bi bilo zato treba uresničevanje delegatskega sistema na tem področju in v teh krajevnih skupnosti temeljito preučiti. Zato je izvršni svet priporočal strokovni službi SIS, da se o tem pogovori z vodji delegacij in konferenc delegacij. A. Žalar garažna > Tudi gorenjski upokojenci v Izoli Kranj — Tudi gorenjski upokojenci smo prispevali svoj delež k izgradnji modernega in privlačnega počitniškega doma slovenskih upokojencev v Tomšičevi ulici v Izoli. Dom je poln tudi sedaj, čeprav je že jesen. Med stanovalci doma so bili tudi kranjski upokojenci, ki so bili na 10-dnevnem oddihu. Upokojenski dom v Izoli je bil grajen s samoprispevkom slovenskih upokojencev in ima 358 ležišč v 150 sobah. 11 sob je posebej prirejenih za invalide, ki lahko nemoteno pridejo ne le do sob, ampak do vseh drugih objektov v domu. Dom je samo 10 minut od središča Izole. Člani društev upokojencev dobijo za letovanje v domu poseben regres. I. Petrič PRA VNIK SVETUJE POSTAL SEM INVALID T. L. iz Jesenic Pred štirimi leti ste imeh nesrečo pri delu in postali invalid. Šele pred časom ste uveljavili pravico do invalidske pokojnine v Jugoslaviji, ker so vas poprej spoznali samo za delovnega invalida III. kategorije, torej še sposobnega za drugo ustrezno delo. Zanima vas, ali boste dobili ustrezni del pokojnine tudi od nemškega zavarovanja, saj ste pred časom delali v tej državi enajst let? Odgovor: Ker ste uveljavili v Jugoslaviji polno invalidsko pokojnino zaradi nesreče na delu, je jugoslovansko zavarovanje dolžno upoštevati celotno polno zavarovalno dobo, s čimer ste izenačeni s tistimi zava-rovanci ki so dopolnili 40 let delovne dobe in s tem dobili pravico do 85-od-stotne pokojnine. Po sporazumu med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo preidejo vse pravice iz zavarovanja v eni in drugi državi v breme tiste države, v katere zavarovanja se je nesreča na delu pripetila, in mora to zavarovanje tudi nositi celotno breme dajatev iz takšne nesreče. Druga država pa je s tem, ko je zavarovanec v eni do držav uveljavil polno invalidsko pokojnino zaradi nesreče na delu, razbremenjena dajatev iz obdobij zavarovanja, ki jih je ponesrečeni prebil poprej v njenem zavarovanju. NAJEMNO STANOVANJE B. E. iz Škofje Loke Sprašujete, kaj naj storite, ker vam podnajemnik v vaši hiši, ki se je sicer že izselil, ne vrne ključev. Ker želite hišo prodati, vas to zelo moti. Odgovor: Ker se je podnajemnik res izselil in izpraznil vaše stanovanje, ga tožite le za izročitev ključev. Cerkev na Gori nad Malenskim vrhom (iz »Cvetja v jeseni«) Foto: M MaM 100. zapis Pot z Gore nizdol tja do prevala H leviš se mi je videla krajša kot navzgor — skoraj ves čas v senci visokega drevja in le prav malo po planem. Še hitreje je šlo po kar lepem kolovozu nad Dolenjo tja do Gorenje Žetine. In spet: spotoma premišljam o izvoru tega krajevnega imena. Mar od žeti(žito)ali od senožetin, senožeti? Tudi domačini ne vedo pojasniti, vsaj trdno ne. VASICI NA SLEMENU Tako bi se dalo reči Dolenji in Gorenji Žetini — saj kar visita na položnem slemenu, ki se spušča s 1393 m visokega Koprivnika (ali Kro-pivnika?) v grapo Karlovščice, kiji pravijo v spodnjem delu le Logarščica. Dolenja Žetina je malo manjša — ima le 58 prebivalcev — leži pa kar 120 m niže kot Gorenja, torej na višini Nm 820 m. V slovenskem svetu je Dolenja Žetina kar precej znana — saj tu živi in dela kipar Peter Jovanovič. Le kdo še ni videl njegovih del, večjih ali manjših lesenih plastik. Ali pa njegovih sgrafit (izdolbenih podob na stenah) in prisrčnih perorisov? No, o tem skromnem človeku, a velikem umetni-ku,*bo še stekla beseda v teh zapisih. Zato jo bom danes ubral kar po cesti nad Jovanovičevo domačijo (p. d. pri »Šoštarju«) naravnost proti Gorenji Žetini (nadmorska višina 940 m, prebivalcev pa kar blizu 70). Še pred vasjo stoji nad cesto, v travnatem bregu »kerlejž«, leseno pogrebno znamenje s trikotno strešico nad križem. V znamenju je navadno križani; tu, v žetinskem, pa je spominska podoba o neki nesreči in pokopu (slika ni jasna!). Sicer pa »kerlejže« postavljajo kot znamenja tudi na polju, sredi vasi, ob poteh v samoti in na pokopališčih. Gorenja Žetina je še zdaj kar veljavna vas — mogočne domačije v svojevrstno arhitekturo kar opozarjajo nase, nekatere imajo na pročelju še sledove fresk! Tako si velja ogledati Suko-vo (št. 8), Markusovo (št. 9) in Andrejo-novo (št. 11) domačijo. Vendar pa nas bo ker že hodimo po stopinjah Tavčarjevih del, najbolj pritegnila Mihova do- mačija (št. 12), kjer še danes gosp« rijo Tavčarji. Prav na Mihovem si je pisate.; Ni Tavčar zamislil dom Boštjana Pre* čnika, ki v »Cvetju v jeseni« tu goef* dari z ženo Barbo, hčerko Meto. hk? cema Jakopinom in Danijelom pa klo Lizo Sicer pa domačija tudivns niči ni kar tako — menda sodi k nje; celih 35 ha sveta! Res je Mihovo že dvakrat pogoreku danes je kot prerojeno. Seveda zdaj s ustreza več Tavčarjevemu op.s.: | vendarle se vidi še vedno, kako lep domačijo je imel pisateljev Presti na jugovzhodnem koncu vasi: sanp stojno, prijetno ležečo kmetijo nam-gledni vzpetini, ob robu police. Ne smemo pa Tavčarjevega ietir skega Presečnika zamenjati s I čnikom, ki je imel v prejšnjem stoletji v Malenskem vrhu gostilno (prodlJM je tudi sol in tobak). JELOVO BRDO Tako je Tavčar poimenoval v svt$ povesti Gorenjo Žetino. In In prispel k »svojim«, kjer ga je spr* jel kot dobrodošlega žlahtnika kmet Boštjan Presečnik, je pisatelj ki vzkliknil: »Kmet je kralj — če ima do*** čedno napravo, če ima primer?" zemlje, da ž njega jemlje življer, davke, če nima dolga, pač pa polne h*" ve, in čez vse še kup zdravih, treznih.* pokornih otrok, tak kmet je kra gospodar, ki je neodvisen od e. • sveta.« V »Cvetju v jeseni« pa se je IvanIV čar poklonil tudi našemu ženstvu: »Slovenska kmetica, še vedno te p* malo spoštujemo! Podobna si m ogarana in odrgnjena vozari po aifr luškem skalovju! Pridna si p: vedno si v skrbeh, da bi- se ne kak vogal hiše, da bi mož preveč niče ne znosil, da bi se otroci ne -li. Malo imaš od življenja, ubog-čeniea! A tvoja je vendar ?; tlačena in raztrgana slovenska doav vina skupaj ostala! Te domovine prv steber si ti, slovenska kmetica navadno na slami in pod ra. odejo ter ješ, kar možu in otrok ne.« Za praznik bronasta priznanja OF — V spomin na 4. oktober l $44. je drugi bataljon Šlandrove brigade v Bolkovi hiši v Zalogu likvidvni štab Črne roke so bile v minulih dneh v krajevnih skupnostih pod Krvavcem v kranjski občini različne prireditve v počastitev frrnj'rHillp praznika. V petek zvečer je bila tudi slavndstna seja sveta kraj skupnosti Cerklje, ki so se je udeležili tudi predstavniki sosed? krajevnih skupnosti na cerkljanskem območju. O največji skupni ciji — izgradnji telefonskega omrežja je na seji med drugim sprecov: ril predsednik sveta krajevne skupnjosti Cerklje Jože Zun. V kulturnem programu je potem nastopil moški pevski zbor Davorina Jenka : Cerkelj pod vodstvom Jožeta Močnika. Na seji pa je predsednik kmj* vne konference SZDL Cerklje Božo Jenež podelil bronasti priznmŠ OF Avtomoto društvu Cerklje in osnovni šoli Davorina Jeiika (na M ki). - A. Ž. TOREK, 9. OKTOBRA 1984 KULTURA 5. STRAN GLAS Revija Likovni odsevi .Varavna in kulturna dediščina T-etja številka Likovni odsevi, ki zdajata Združenje likovnih sku-pStovenije in odbor za likovno de-jttDOftpri Zvezi kulturnih organizacije, je posvečena naravni Kulturni dediščini. Uvodni članek z naslovom Kultur-»krajina in ljudska arhitektura je apaai Cene Avguštin. Avtor ugota-%da je bila komaj kdaj naša kulama in naravna dediščina izposta-|natolikim pretresom, spremem-afein uničevan ju kot v naši dobi. fatnce Zupan v prispevku Naša uravna in kulturna dediščina raz-«Bjuje, kaj je naravna in kulturna adićina, in kakšen odnos imamo ttdanesdo nje. Nace Šumi je pri-članek o varovanju stavbne Cene Avguštin piše o li-amaterizmu, ki je v zad-tletju prekril domala vso Avtor pravi, da amateri-iirjenjem zanimanja za liko-Utatvarjalnost na najrazličnejših zcročjih javnega življenja odpira tata tudi poklicnim likovnikom pri ■.'uničevanju številnih strokovnih :.;ir icisejih ljubiteljstvo nikoli ni ■;Ai ni moglo lotiti. Marijan Slabe S«o arheologiji in arheološki dedi-ifinprinas. Matjaž Kmecl je napi-i catek prispevek z naslovom Iz fciičine za prihodnost, v katerem H*ida je združevanje uporabnega *k»mieden prastarih ustvarjalnih IMmrv človeku. Janez Bogataj piše vem pristopu k oživljanju do-*Kin umetne obrti in prav tu vidi »saiojti za ljubiteljsko delovanje, in posredno ali dokumentacijsko. V okvir slednjega spada tudi delovanje številnih ljubiteljskih slikarjev, grafikov in risarjev, ki dokumentirajo posamezne sestavine naše kulturne dediščine. Josip Korošec piše o pomenu kulturne dediščine v likovni umetnosti; kulturna dediščina pomaga pri ustvarjanju, hkrati je njeno poznavanje tudi pogoj za nadaljnji razvoj, saj novo, ne da bi poznali staro, ni novo. Toni Vovko razmišlja o likovnem ljubitelju v povezavi z naravno in kulturno dediščino; akcija za njeno ohranjanje je potrebna, saj smo se v samoupravnem času, nejasnem prenašanju odgovornosti, znebili naše nacionalne in kulturne obveznosti do naravne in kulturne dediščine, češ: dal sem svoj dinar, pa naj skrbijo! Ob koncu je dodanih še nekaj informacij o razstavah. Mitja Guštin piše o razstavi Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Drago Svoljšak o arheološki razstavi Preistoria del Caput Ariae v Trstu, Peter Krečič o naraščajočem zanimanju za delo arhitekta Jožeta Plečnika, Ida Tomše o razstavi Tudi slikarji v Narodni galeriji, Jože Humer o brežiški razstavi o slikarjih, Milena Moškon o kulturni dediščini Celja. Na koncu najdemo še seznam na-- ših pomembnih institucij s področja varstva naravne in kulturne dediščine: muzeji in zbirke ter zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (172) Delovi novinarji ali novinarji Dela — morda pa kar oboji »V prilogi pošiljam izrezek iz Dela, v katerem sem podčrtal na-siednje zveze: Delova novoletna priloga, Delovi fotoreporterji in dva-cat Delovi dopisniki. Meni se zdijo Delovi dopisniki in fotoreporterji u nerodni ljudje« Tako Ljubljančan. Še pismo iz Maribora: »Ali je napisati in reči Delovi novinarji ali Delova hiša? Saj bi po- ahko govorili tudi o oknovih šipah!« fravi svojilni pridevniki na -ov imajo v svoji podstavi, ki ima obli-ttsvojilnega rodilnika, lahko le samostalnike moškega ali srednjega w)ia, ki so občna imena oseb, če pa so taki samostalniki ženskega W nastajajo iz njih svojilni pridevniki z obrazilom -in: sosedov < otrok soseda, detetov jok < jok deteta, sosedin travnik < trav-^Htede. Samostalnik v podstavi teh pridevnikov lahko poimenuje lupino kakor koli povezanih ljudi: narodov blagor < blagor naro-fc'dborova seja < seja odbora, strankin vodja < vodja stranke. Svoj i I--•-Pridevniki z obraziloma -ov/-in pa nastajajo tudi iz osebnih lastnih *«»,tđpa so lahko le samostalniki moškega ali ženskega spola: Mar-' prispevek < prispevek Marka, Anina želja < želja Ane. Veliko letnico pri svojilnih pridevnikih iz lastnih imen je mogoče utemelji-zdejstvom, da ti edini ohranjajo razpoznavne vse slovnične lastnosti Odstavnega samostalnika: njegovo število (ednina), sklon (rodilnik) »noi (moški ali ženski). Razen iz osebnih lastnih imen pa pridevnike na -ov ah -in delamo fcdiuimen ustanov, podjetij, organizacij, ker so to neke vrste pravne ta imena so seveda lahko tudi srednjega spola: poleg oblik kot tonov, Iskrin delavec, Narodov, Zvonov, Janin dopisnik se pojavlja-Ifc npr. Delov, Jutrov novinar, Gorenjev delavec, Žitov izdelek. Te rtiikeso se naslonile na sicer maloštevilne, vendar popolnoma žive pridevnike iz samostalnikov srednjega spola (detetov, dekletov), in ne-mna zglede Zvonov, Narodov, Janin, Daničin. Vsaj kot slogovno (izbirno) možnost pustimo te oblike s prepriča-(jern da novinarji in fotoreporterji ne bodo nič bolj »nerodni«, če bodo JEZIKOVNO RAZSODIŠČE z gostujočo članico Ado VIDOVIČ-MUHA Kakva im je zemlja |mo! Kako su im srca topla! Piknik Lubnikarjev Škofja Loka — V soboto. 13. oktobra ob 18. uri bodo imeli v domu na Lubniku svoj tradicionalni piknik Lubnikarji, najbolj zvesti pohodniki na hrib nad loškim mestom. S knjižne police Izbor Zajčevih pesmi in dram O zadnjih izdajah iz zbirke Kondor (Mladinska knjiga, Ljubljana) smo v tej rubriki informativno že pisali ob predstavitvi njihovi. Brez dvoma pa so literarne vrednosti posameznih izdaj v zbirki tolikšne, da ne bo odveč o nekaterih spregovoriti tudi besedo več. Če se ustavimo ob 216. zvezku iz zbirke, Daneta Zajca KEPI PEPELA, kot je izbor naslovil njegov se-stavljalec Boris A. Novak, je treba povedati, da gre za izbor iz vseh Zajčevih pesniških zbirk in dram. Po eni strani izbor sledi kronološkemu redu nastanka pesmi, po drugi strani pa so besedila razvrščena tudi tematsko, tako da znotraj samega izbora tvorijo svojo »zgodbo«. Tako je v izbor uvrščena Zajčeva poezija iz osmih samostojnih pesniških zbirk ter dveh dramskih besedil (Voranc in Mlada Breda). Zajcev nenavadni in drzni jezik je v slovenski povojni poeziji že dolgo tega odprl nova, svobodna pomenska in estetska prostranstva, saj je podrl tabuje, ki so omejevali možnosti kombiniranja besed. Zaje je kot pravi Boris A. Novak v svojem dvogovoru s poezijo avtorja na koncu knjige, izvedel dotlej nezaslišano in neviđeno sprostitev pesniškega jezika s tem, da je začel kombinirati besede iz povsem različnih pomenskih področij, razen tega pa je uveljavil tudi rabo rodilniške metafore ki se Ji je tradicionalna poezija raje izogibala. J & V njegovi poeziji, torej tudi v izbranih pesmih v pričujoči knjigi prihaja do besede senzibilnost sodobnega človeka, občutek, da je življenje izgubilo garancijo začetnega smisla da je svet izgubil temelj in nebo, kot pravi Boris A. Novak. Zajcev pesniški opus v zadnje četrt stoletja je zares izjemno bogat in pester, saj mu je iz poleg pričujočega izbora treba dodati tudi več zbirk pesmi za otroke, vrsto dramskih del, lutkovnih iger za otroke, esejev in pravljic. Izbor z naslovom Kepa pepela tedaj predstavlja srž in bistvo njegove dosedanje ustvarjalnosti, s čimer je brez dvoma izdaja več kot zgolj opravičena, saj tako v namenu kot v vsebini avtorja nazorno, obširno in z izjemno strokovno spremno besedo tudi predstavlja. r Boris Bogataj RADENCI 1984 22. festival sodobne komorne glasbe Koncem septembra se je v zdraviliškem in turističnem kraju Radenci na tromeji Avstrije, Madžarske in Jugoslavije odvil že 22. in tradicionalni festival sodobne komorne glasbe. Na štirih koncertih so se v mani kot 48 urah zvrstila dela Ligetija, Berkeleva, Štuheca, Srebotnja-ka, Sivica, Lipovška, Montsahatgeja, Bergama, Rihmu, Henzeja, Osterca, Ramovša, Pahorja in Šostakoviča. V sodobnih delih avtorjev izključno 20. stoletja je poudarek omenjenega in edinega specializiranega domačega festivala tudi nenehna skrb organizatorjev za popularizacijo glasbe današnjega časa. Poleg koncertov je letošnji festival prinesel še muzikološki kolokvij. V tem okviru sta uvodničar dr. Andrej Rijavec in moderatorka dr. Marija Bergamo predstavlja in vodila srečanje s skladateljem Gy6rgyjem Ligetijem. Avstrijec madžarskega porekla (roj. 1923) je bil tudi sicer osrednja osebnost letošnjega festivala, saj je bil prvi od štirih koncertov posvečen prav njegovi mikropo-lifonični glasbi; to pa danes prištevamo med posebne variante neoim-presionistične glasbe. Poleg komornih glasbenih oblik slovi Ligeti še po orkestralnih, vokalnih in opernih delih. Uvodni koncert z obema godalnima kvartetoma (op. 1 in 2) je tokrat pripadel najbolj tradicionalni radenski glasbeni zasedbi — godalnemu kvartetu in to Kvartetu Klima iz Zagreba. Z vmesno epizodo se je na istem koncertu predstavil še ljubljanski pianist Aci Bertoncelj, ki je igral Ligetijevo Musico Ricer-cato (za klavir solo). Omembe vreden je bil tudi nastop kranjske mezzosopranistke SABIRE HAJDAROVIĆ, ki je na tokratnem radenskem festivalu pripravila že letošnji tretji program. V soigri s kitaristom Igorjem Saje-tom je pela Šivičevo krstno izvedbo ciklusa petih pesmi Haiku, s pianistom Marijanom Lipovškom pa še njegovih Sedem ciganskih pesmi in Pesmi za otroke španskega skladatelja Xavierja Montsalvatgeja (roj. 1912). V sredstvih javnega obveščanja je bil nastop priznane pevke-specialistke za starejšo in sodobno glasbo ocenjen kot vidni dosežek letošnjega festivala. Pianist Aci Bertoncelj se je nato predstavil še enkrat in to solistično ter komorno z violinistom Andreasem Reinerjem (Avstrija) in domačim hornistom Jožetom Faloutom. Godalni kvartet Klima pa je nato na svojem drugem in hkrati sklepnem koncertu letošnjih Radenec 1984 igral še Pahorja in skupaj z zagrebško pianistko Ksenijo Kos še Šostakoviča. FRANC KRIŽNAR Dan prosvetnih delavcev — Na osnovni šoli Bratstvo in enotnost na Planini so v petek slovesno obeležili dan pedagoških delavcev. Slavnostno besedo je spregovoril magister Janez Sušnik, direktor Zavoda za šolstvo SRS. Najzaslužnejšim pedagogom so ob tej priložnosti podelili priznanja. Prejeli so jih: Marija Mušič s podružnične šole Jezersko, Milena Cvelbar-Mohorič z osnovne šole dr. Franceta Prešerna, Viktorija Šter s podružnične šole Voklo, vodja predšolskih oddelkov Majda Pipan in Meri Kolman s Srednje šole za trgovinsko dejavnost. — Foto: F. Perdan iz pesmi S poti po Sloveniji izpod ^Jovanke Hrvacanin, ki jo je 1919 v reviji /..iosanska žena objavila Zofka Kvedrova. In Hrvacanin, ki pravi, da je v Po koncu prve svetovne vojne je s Klubom beograjskih študentov odkrila lepote naših vrša-cov in idiliko blejskega jezera mlada študentka slavistike in se z zvedavim zanimanjem ogledala v naši kulturi in med našimi ljudmi. »Slovenija je bila zame odkritje, ki sem mu ostala zvesta do današnjih dni.« Še posebej pa je Jovanka Hrvacanin zvesta Radovljici, saj od 1969 preživi »v tem mestu skoraj vse poletje«. In ko jo ljudje srečujejo na sprehodih ali v knjižnici, visoko, dostojanstveno ženo rjavih, izrazitih, toplih oči in sivih las — »vsaka doba v človekovem veku ima svoj čar in nesmiselno je skrivati leta z barvanjem las« —, le malokdo ve, da Jovanka ni običajna turistka, marveč srbska pesnica, prevajalka slovenske, posebne mladinske literature, ki je prelila v srbščino celo vrsto del iz naše književnosti. »Študirala sem slavistiko na beograjski univerzi in dobila v roke Sketovo Slovensko čitanko .. . Spočetka je šlo zelo težko. Takrat še nismo imeli slovensko srbskega slovarja ... A jezik mi vendarle ni bil popolnoma tuj — kajti, čeprav sem Srbkinja, sem precej let preživela na Hrvaškem in sem spoznala tudi kajkavsko narečje. Po diplomi se:;i poučevala jugoslovansko književnost na gimnazijah v Novem Sadu in Beogradu in temeljiteje spoznavala slovensko književnost. Poskušala sem že malce prevajati, a prvi poskusi so bili še nebogljeni .« V času med obema vojnama je Jovanka Hrva r': »Kljub izrednim naporom delovne organizacije Slovenija*^ I Tehnika, da bi ob prehodu z dvepasovnice na štiripasovnico sledi;- ^! črtanemu terminskemu planu, nam to zaradi slabega- vremeni uspevalo. S povečano mehanizacijo, številom delavcev, z delom o? botah, nedeljah in ob popoldnevih motenj zaradi vremena nismo nadoknaditi. Trenutno stanje del na avtocesti je takšno, da zamuV ga do predvidenega otvoritvenega roka ne bo moč narediti. fWl mreč tudi za kvaliteto del, saj bi trmasto vztrajanje z deli na nem terenu lahko imelo sila neprijetne posledice. Kdaj bodo doticana, je ta trenutek prav tako težko napovedati.« »In kakšna je trenutna slika pri izgradnji avtoceste?« »Na tako imenovanih objektih visoke gradnje na avtocesti soi praktično končana. Od 20 podvozov je 18 že gotovih, od 14 nadvozom trenutno v gradnji še eden. Viadukt Rupovščica je končan, grm gotov pa je tudi most Kokra. Leva stran mostu Sava je pripravi izgradnjo hidroizolacije, medtem "ko naj bi bila desna stran got; 20. oktobra. Do 20. oktobra bi moral biti gotov tudi pokrit vkopv&i vidu. Do 10. novembra pa naj bi bila zgrajena tudi cestninska po^' Tor ovo. ' \ Kar zadeva dela pri nizki gradnji, so zemeljska dela skoraj U na. Pri izdelavi vrhnjega ustroja avtoceste pa še nismo na p^J| Najbolj kritično je trenutno na useku nad Malim Naklom, kjer fek speljana v nasipe, na področju Vodic in Skaručne. Trenutno zaradi bega vremena na celotnem odseku praktično stojimo. To zeloi stroške. Upamo, da bomo z deli kmalu lahko nadaljevali, bojimo^ napovedi, da lahko že v drugi polovici tega meseca na Gorenjske^ čakujemo sneg.« Nedvomno je sprememba projekta avtoceste z dve na štirin nico (na določenem potezu) poleg vremenskih pogojev razlog zaV. nitev, ki naj bi prepričal odgovorne v Mednarodni banki za obn2 razvoj, ki so ob odobritvi posojila med pogoji določili tudi rok -gradnjo. Na vprašanje, kako je s tem, je inž. Jože Duhovnik rov Franci Drinovec iz Podbrezij je uredil letos v novem hlevu sodobno molzišče — Foto:S.Saje kranjskega gozdnega gospodarstva začeli graditi nov hlev, v katerem so letos uredili prostor za prosto rejo živine, sodobno molzišče za tri krave hkrati in zbiralnico mleka, iz katere mleko vsak dan pretočijo naravnost v mlekarsko vozilo š cisterno. »V dobrem letu,« naglasa Franci Drinovec, »smo opravili gradnjo in preselili živino v nov hlev. Precej prednosti je v tem, da krave niso privezane na tesnem prostoru, ampak se svobodno gibljejo. Molža v ločenem molzišču je predvsem bolj higienska, olajšuje pa tudi delo, ker ni treba prenašati posod z mlekom. Odkar od junija hladimo mleko v zbiralnici z novo napravo, se je kvaliteta mleka izboljšala. Kot predvidevamo, bomo do konca leta oddali preko 80 tisoč litrov mleka, to količino pa bomo počasi še povečevali.« Pogovor nanese na probleme, ki jih tudi v kmetijstvu ne manjka. Franci potoži, da je cena mleka vedno nekoliko v zamudi glede na podražitve surovin za vzrejo živine. Razen tega pogosto zmanjka krmil ali česa drugega prav takrat, ko bi jih najbolj potrebovali. Nič bolje ni, kot ocenjuje, poskrbljeno za rezervne dele raznih kmetijskih strojev. Kmete ob vseh teh težavah motijo tudi nestalne odločitve kmetijske politike glede organizirane proizvodnje na posameznih področjih. »Kljub nižji donosnosti živinoreje od proizvodnje drugih kmetijskih izdelkov,« sklene pogovor Franci Drinovec, »pri nas načrtujemo še naprej povečati stalež živine. V novem hlevu je prostora za 22 krav; ko jih bomo imeli toliko, bomo lahko oddali prek 100 tisoč litrov mleka na leto. Potlej bomo seveda morali pridelovati manj krompirja in več koruze za krmljenje živine.« Drugi Drinovčevi načrti so povezani z obnovo starih objektov; manjka jim zlasti pokritih prostorov za stroje. Gospodar je tudi prepričan, daje moč delovne razmere in rezultate izboljšati ob sodelovanju z drugimi kmeti v vasi. Upajo, da se bo med štirimi otroki od katerih starejša, Urška in Aleš, že pridno pomagata pri domačih opravilih, našel dober naslednik. S. Saje je to stvar investitorja. A. Žal Jeseničani proti ukinitvi šol V centru usmerjenega izobraževanja v jeseniški občini proti ukinitvi zdravstvene in elektro usmeritve tudi 3 ker ne bi mogli zagotoviti socialne varnosti kar četrtini * poslenih * Jesenice — Pred več kot letom dni so se v jeseniški obči:, mostojne srednje šole združile v eno delovno organizacijo -srednjega usmerjenega izobraževanja metalurške, kovinarske, d: boslovne in zdravstvene usmeritve. Združitev šol je po mnenju izvršnega sveta skupščine občinek niče pomenila spremembo v vsebinskem in organizacijskem pouW srednjega usmerjenega izobraževanja na Jesenicah, saj zdaj izobilj vanje temelji na potrebah združenega dela občine in Gorenjs si je treba prizadevati, da se v okviru centra ohranijo vse tisteu»J tve, ki jih delovne in temeljne organizacije potrebujejo. Izvršni svet na Jesenicah tudi poudarja, da bližina šole kost vzgojnoizobraževalnih programov vplivata na poklicne odtetf mladih. Tako bi lahko dosegli, da bi se čimveč izšolanih ljudi zapotf v domačem kraju, vendar ob ustrezni štipendijski politiki, ki bi jok? kot do zdaj morale delovne organizacije vključiti v svoje razvo v . grame. Center usmerjenega izobraževanja na Jesenicah ima tudi te J|l nost, da se v njem lahko učenci nemoteno preusmerjajo že nm\ skim letom glede na svoje sposobnosti, kar pomembno zman; učencev. Z integracijo srednjega šolstva pa so dosegli boljšo izrabo v skega prostora, tehnologije in boljšo izkoriščenost pedagoškog.! v dra. Kljub vsemu pa imajo v£entru probleme, saj izobraževanje pot^ kar v štirih stavbah, zato naj bi se vse združeno delo zavzelo zaoW ditev prizidka prišolski stavbi Bratov Rupar. Pouk v eni stavbi b;^ pomogel k večjemu sožitju učencev, k boljši izkoriščenosti dttonS časa in s tem k boljšemu uspehu. Delavci centra usmerjenega izobraževanja si prizadevajo, di\ ohranili vse učne usmeritve. Uspelo jim je priključiti centru na:.\,> vno-matematični oddelek, ki je prej deloval kot dislocirana enoti nje pedagoške, računalniške in naravoslovne matematične šoleK\v Že naslednje šolsko leto pa naj bi izgubili dislocirani oddelek SNH šole Iskra Kranj, smer elektrikar — energetik. Nekdanji Ta izobraževalni center je bil usposobljen in dobro opremljen za vanje obratovalnih elektrikarjev, zdaj pa naj zaprejo vrata Šob vincem elektro usmeritve. Posebna izobraževalna skupnost tudi predlaga, da v prihoo šolskem letu ne bi vpisovali več zdravstvene usmeritve, ki no, : prevzela ljubljanska šola. Jeseničani se temu upirajo, prav tak dovljici. Tudi zato, ker ob izgubi še dveh usmeritev center nebiw^ zagotoviti socialne varnosti kar četrtini zaposlenih. D. c*00( TOREK, 9. OKTOBRA 1984 KRONIKA 7. STRAN O LA8 GORENJSKA NOČNA KRONIKA OVCE EMIGRIRALE V TUJINO 600 ovac, ki so se pasle na po bočju Golice in Rožce, ja zadnjič ubežalo v Avstrijo. Menda se jim je zamerilo vreme. Na Avstrij tkem je namreč sijalo sonce, pa tudi sneg ie ni zapadel. Naslednji dan so se skesane vrnile. Toda že ob naslednjem snegu so jo znova ubrale na tuje. Le 200 najbolj ro doljubnih se je ob lepem vreme nu vrnilo. MAŠČEVANA NEZVESTOBA Oskrbnica nekega gostišča na Bledu je klicala milico, češ, da neki gost krši javni red in mir. Kot so varuhi slednjega ugotovili to ni držalo. Tisti gost je bil v tobi pri dekletu, oskrbnica pa se ljubosumna ni vedela drugače maščevati. LAŽNI PONESREČENEC Virmaški otroci so si izmislili imenitno šalo. Iz slame so naredili možica in ga položili na ceno, da je bilo videti kot da ga je nekdo povozil. Nekaj voznikov je nasedlo, eden pa je lutko odnesel na mdico. Miličniki so trdo prijeli starše iznajdljivih otrok, slednji pa bodo bržkone deležni kake vzgoje. NADLEŽEN OBISK i M. iz Most je bil silno ogorčen, ko sta k njegovi bivši ženi pnila dva moška, nagnala stanovalce in podnajemnike iz stanovanja in odklopila elektriko. Resda gre za star družinski spor, toda miličniki za to »olajševalno ikoUičino* niso imeli pravega razumevanja. OVOJNI STRAH »Pri kosmati glavi« v Gorenji vasi se je zadnjič A. O. sporekel s fovaičanbm. Ta mu je kdove zaradi česa grozil, tako da je bil 0 Kes preplašen. Tudi domov n revež ni upal. Menda se je žene ie bolj bal kot sovaščana. NAJPREJ PSE, POTEM OTROKE Skozi Hrastnico menda tovornjaki Gozdnega gospodarstva tako divjajo, da so povozili že kar lepo itevilo psov. Tako je tožila if>mačinka miličnikom in prista-* ia «danes pse, jutri pa otro-ket Drago Kavčič: Požarna varnost še daleč za razvojem Da se število požarov ne povečuje in da tudi gmotna škoda ni več tolikšna, gre zahvala zlasti učinkoviti preventivi - Oster nadzor požarne inspekcije — Se vedno največ požarov zaneti malomarnost - Z novimi pristojnostmi tudi delo požarne inšekcije otež- Kranj — Ni naklučje, da se število požarov v primerjavi z lanskim ni povečalo, zlasti pa je manjša gmotna škoda, ki so jo povzročili letošnji: Kaže, da se slednjič vendarle obrestuje preventivna dejavnost, skrb za požarno varnost. Tega mnenja je tudi gorenjski požarni inšpektor Drago Kavčič, ki pravi, da so inšpekcije le lani opravile prek 5600 pregledov v objektih, kjer lahko izbruhne ogenj. »Pogosteje obiskujemo delovne organizacije, ki so požarno najbolj ogrožene,« razgrinja svoje delo požarni inšpektor: »Tudi šolam, vrtcem in turističnim objektom se bolj posvečamo. Nadziramo tudi delovanje naprav, ki odkrivajo in javljajo požare, naprave za gašenje, hidrantna omrežja ... V delovnih okoljih spodbujamo k raznim vajam in demonstracijam gasilskega orodja. Nadzirati moramo izdelavo lokacijske in projektne dokumentacije, pa gradnjo, saj tako že pri temeljih omogočamo požarno varnost. Pri izdelavi požarnih .načrtov (redki so že narejeni) tudi nudimo strokovno pomoč. Ti načrti so plod skupinskega dela ne le požarnih, temveč cele kopice strokovnjakov. Zato mnogi kompleksnejši požarni načrti še niso narejeni.« Da je še vedno veliko požarov, ki bi jih lahko preprečili, je krivo tudi dejstvo, da sistem varstva pred požari zelo zaostaja za gospodarskim in družbenim razvojem. Mnogim požarom pa še vedno botrujejo drobne nepravilnosti, ki imajo lahko katastrofalne posledice. Požarni inšpektor na terenu ugotavlja zlasti tole: »Pravimo, da se na vzrokih požarov gradi tudi preventiva. Toda večini požarov botrujeta bodisi malomarnost ali pa nepoučnost ljudi. Požarni inšpektorji ju sicer lahko preprečimo, toda težko je čez noč spremeniti malomaren odnos do dela sredstev, materiala. Lahko je sicer nepoučenim dopovedati, katere nevarne lastnosti imajo nekatere snovi Usposabljanje rezervnih starešin Radovljica — Konec septembra je P* v Radovljici 13. redna seja pred-Mstva občinske konference Zveze fm::.ih vojaških starešin. Razpravi so o uresničevanju programov rtrokovnih komisij v letošnjem idejnopolitičnem in obrambno-usposabljanju članstva hodnje leto, oceni in usmeritvi zanskega tabora za mladino *roj Tonček ter pregledali rezultata strelskega tekmovanja in odbojkarskega turnirja septembra v Kro- r so se dogovorili, da bodo Snivanja o temi Začasno zasedeno za vse rezervne starešine v Ifcini drugo polovico oktobra v Ra-i in Bohinju ter na Bledu. Ta lesec bodo vse krajevne organizaci-'„':pravile tudi orientacijsko-takti-pohode. Novembra se bodo zače- le priprave na prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Predsedstvo se je seznanilo tudi s programom izobraževanja starešin za 1985. leto. Kot je sklenilo v zvezi s tem, bodo strokovne komisije še ta mesec pripravile na osnovi republiških smernic predloge svojih izobraževalnih programov. Udeleženci seje so ugotovili, da je tudi letošnji tabor Heroj Tonček dobro uspel. Strokovno komisijo so zadolžili, da do marca 1985 pripravi do-poljeni predlog programa za prihodnji tabor, ki bo maja prihodnje leto že enajstič zapored. Po analizi športnih tekmovanj so sklenili dati pobudo občinskima konferencama ZRVS iz Kranja in z Jesenic, da bi.za člane vsako leto priredili medobčinsko tekmovanje v odbojki. Ciril Rozman Prometne nezgode avtobusov Po slovenskih cestah vozi polovica avtobusov starejših od šestih let — V sedmih mesecih letos so vozniki avtobusov povzročili 58 prometnih nezgod. V Sloveniji se dnevno vozi z javnimi prevoznimi sredstvi okoli milijon potnikov. Število potnikov se posebno v zadnjem času še poveču-jt Lani je po slovenskih cestah vozilo okoli 2800 avtobusov, kar je po ej i 1980 za okoli 300 več. Vendar pa ima kljub takšnemu povečanju še ftdao vozni park več kot polovico vozil starejših od 6 let, desetina av- // pa je celo starejša od 10 let. V prvem polletju letos so vozniki avtobusov povzročili 53 prometnih nezgod, od tega 22 zaradi prevelike hitrosti, 5 zaradi drznega prehitevanja, 4 zaradi nepravilnega vključevanja v promet, 7 pa zaradi izsiljevanja prednosti. V preteklem letu pa so vozniki avtobusov pov-zroftli 109 prometnih nezgod, od tega je bilo 14 nezgod s smrtnim izidom. Vzroki nezgod so bili lani takšni kot že vrsto let: 47 nezgod se je pripetilo zaradi neprimerne hitrosti, 13 zaradi neupoštevanja predno- t zaradi prehitevanja, 9 se jih je pripetilo pri vključevanju v promet Če k temu še dodamo prenapolnjenost avtobusov, saj se za neka-ttff relacije sprejema v avtobuse toliko ljudi, kot se jih lahko natlači, je seveda slika varnosti avtobusnega prevoza še slabša. Sliko varnosti zaokfOŽAJO še številke o pomanjkljivostih, ki jih imajo avtobusi ob tehničnih pregledih. Drži sicer, da se prevozniki ubadajo z velikimi teža-zaradi pomanjkanja nekaterih rezervnih delov, vendar pa je trebi vedeti, da na tehnične preglede vozila vendarle prihajajo kolikorto-tffco pripravljena. Poleg rednih tehničnih pregledov pa imajo seveda prevozniki tudi obvezo opravljati redne preventivne tehnične preglede, ki pa si jih nekateri zelo različno tolmačijo. Nekateri zapeljejo vozilo v domačo mehanično delavnico vsak teden, nekateri na dva tedna ali celo enkrat na mesec, kakor je pač organizirana notranja kontrola. in kako morajo ravnati z njimi. Toda za prosvetlitev je potreben čas. Nekatere tovarne so za to dobro poskrbele, zlasti večje, kjer bi velik požar lahko povzročil ogromno škodo. Tu odgovarja za požarno varnost kvalificiran človek. Kjer pa je ljudem skrb za požarno varnost naložena kot neko dodatno breme, seveda ne morejo zgledno skrbeti zanjo. Ogromno vrednost imamo v stavbah, v opremi tovarniških hal, v objektih družbenega standarda, tudi za zidovi domačega stanovanja. A kaže, da se tega ne zavedamo dovolj. Resda smo vsepovsod namestili javljal-ne naprave, ki hipoma zaznajo požar in ga že v kali zatro, toda tudi ta tehnika je pomanjkljiva. Še vedno namreč ni uspelo teh naprav povezati z gasilsko reševalno službo. Vselej se ne posreči, da bi avtomatske naprave same pogasile ogenj. Preventiva bo pomanjkljiva vse do tedaj, dokler zanjo ne bo zadosti kvalificiranega kadra (vsepovsod po gorenjski manjka gasilskih inženirjev), dokler Se nam bo zdelo škoda denarja za delo inšpekcij, hkrati pa Jim bodo razni predpisi nalagali vedno nove dolžnosti. D. Z. Žlebir Veliko nalog v požarnem varstvu KRANJ — Oktober je posvečen varstvu pred požari, takrat se aktivnosti na tem področju v vseh delovnih in življenjskih okoljih povečajo. Tudi občinska gasilska zveza iz Kranja je pripravila obširen program dejavnosti, od katerih so nekatere že opravili, z nekaterimi pa bo še veliko dela. Prva naloga vseh nosilcev požarne varnosti je izdelava ocene požarne ogroženosti v občini. V ta namen posebna komisija že zbira potrebne podatke po delovnih organizacijah. Na uresničitev te naloge se pripravljajo tudi po krajevnih skupnostih; predvsem od njihovega sodelovanja bosta odvisni, kot naglašajo v občinski gasilski zvezi, točnost in popolnost celotnega pregleda razmer. V kranjski občini so že opravili pregled hidrantnega omrežja, povsod bodo nadaljevali tudi s preventivnimi pregledi drugih naprav in ukrepov za požarno varnost. Prizadevali si bodo preveriti zlasti odpravljanje tistih pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili po krajevnih skupnostih ob prejšnjih pregledih. Na sporedu je tudi več gasilskih vaj; minulo nedeljo so imeli sektorsko vajo člani prostovoljnih gasilskih društev iz Naklega, Podbrezij in Dupelj. Razen tega bodo gasilci prikazali svojo dejavnost po šolah in učence v pogovorih opozorili na požarne nevarnosti. Med svečanejšimi dejanji je bilo nedavno srečanje približno 120 gasilk iz občine v kranjski Savi, kjer so ob tej priložnosti pripravili tamkajšnji gasilci vajo v gašenju požara na skladišču vnetljivih tekočin. Ta mesec bodo podelili tudi značke mladim udeležencem občinskega gasilskega tekmovanja, po gasilskih društvih pa bodo zaslužnim članom predali gasilska odlikovanja. S. Saje Za večjo prometno varnost Pot ustavljanja Neprimerna hitrost je najpogostejši vzrok prometnih nezgod. Izkušeni vozniki dobro vedo, da je treba vožnjo vedno prilagajati voznim razmeram in vozniškim sposobnostim. Ob upoštevanju vse prometne signalizacije in ob previdnem opazovanju prometnega dogajanja na cesti, se navadno pač da varno prispeti na cilj. Voznik mora voziti tako, da lahko pred nenadno oviro ali nevarnostjo na cesti ustavi. Pot ustavljanja je sestavljena iz reakcijske in zavorne poti. Reakcijska pot se šteje od zaznave do ukrepanja, izračuna pa se tako, da se hitrost vožnje deli s štiri. Zavorna pot je dolžina zaviranja, ki narašča s kvadratom hitrosti vožnje. Seštevek reakcijske in zavorne poti je celotna pot ustavljanja vozila. Pri hitrosti 40 km na uro je pot ustavljanja 26 metrov, pri hitrosti 60 km na uro že 51 metrov, pri hitrosti 80 km na uro 84 metrov in pri hitrosti 100 km na uro je pot ustavljanja 125 m. K tem dolžinam ustavljanja je seveda treba prišteti še kakšne metre ob poslabšanih voznih razmerah, upoštevati je treba obrabljene gume, slabe zavore. V takih razmerah niti vozniki z najboljšimi refleksi ne morejo biti kos nenadnim oviram na cesti. Zato je vedno varneje voziti malo počasneje, kot pa je za določen odsek ceste ali naselje dovoljeno. Hitrost pa še posebej zmanjšamo, kadar vozimo po slabo vzdrževanih cestah, polnih ovinkov, po slabo preglednih cestah in seveda ob poslabšanih vremenskih razmerah, kot je dež, megla, poledica, sneg. Mrak NESREČE VERIŽNO TRČENJE Hrušica — Trije ranjeni in za več kot 800.000 dinarjev gmotne škode je posledica prometne nesreče, ki se je v nedeljo, 7. oktobra zgodila med Hrušico in Dovjami. 26-letna voznica osebnega avtomobila Zorka Mitrič iz Šipovega, trenutno na začasnem delu v Avstriji, je zakrivila verižno trčenje. Zaradi neprimerne hitrosti je njen avto zaneslo na levo stran ceste, kjer je trčila v varovalno ograjo in ob njej bočno drsela. Nasproti je pripeljal 62-letni Miha Mazovec iz Ljubljane, ki je drseče vozilo skušal obvoziti, vendar mi ni uspelo in je čelno trčil vanj. Tudi za njim vozečima voznikoma Radoslavu Mužiču iz Radovljice in Miranu Čanaku iz Ljubljane ni uspelo ustaviti in oba sta trčila. V nesreči so bili ranjeni voznik Radoslav Mužan, v ostalih avtomobilih pa sopotnika Lazo Mitrič in Lidija Mazovec. NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO Godj-šit t* Na Godešiču se je v soboto, 6. oktobra, ponesrečila 11-letna kolesarka Andreja Bernik. S stranske ceste je namreč pripeljala na prednostno ravno v trenutku, ko je od Jeprce pripeljal voznik osebnega avtomobila Božidar Milavec, star 71 let, iz Ljubljane. Kljub zaviranju je deklico zbil po cesti, kjer je obležala hudo ranjena. D. Ž. VSAK TEDEN DVAKRAT PRI VAS DOMA ZVEST PRIJATELJ GLAS Požar v kuhinji Radovljica — V kuhinji stanovanjskega bloka na Gradnikovi cesti v Radovljici je v petek nastal požar. Gospodinja Slavica Šivic je na štedilnik postavila posodo z oljem in ga priklopila, nato pa odšla ven. Ko se je vrnila, je bila kuhinja vsa v dimu in plamenu. Ogenj je uničil vse kuhinjske elemente in močno odimil kuhinjo in dnevno sobo. Škodo cenijo na 150.000 dinarjev. Ogenj so pogasili radovljiški in Verigini gasilci. D. Ž. Padel z odra Milje — Ko je v petek, 5. oktobra, pomagal pri obnovi znančeve hiše na Miljah, se je hudo ponesrečil 50-letni Blaž Bakovnik z Visokega. Na višini skoraj treh metrov je namreč podiral gradbeni oder, pri tem pa neprevidno stopil mimo deske in zgrmel na betonska tla. Hudo ranjenega so odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Številnejša gasilska organizacija Na desetem kongresu slovenskih gasilcev, ki je bil letos v Mariboru, so se dogovorili, da se mora članstvo v gasilski organizaciji povečati za 40 odstotkov. Ta cilj naj bi dosegli s tem, da bi vsako gasilsko društvo nujno osnovalo vsaj po eno pionirsko, mladinsko, žensko in člansko desetino. Po šolah naj bi ustanavljali pionirske desetine. Predvsem pa bodo morala industrijska gasilska društva nameniti večjo skrb ustanavljanju mladinskih desetin, in tam, kjer je med zaposlenimi več žensk, tudi ženskim desetinam. I. Petrič Preddvor: namišljeni požar, uspela gasilska vaja — V lesnem obratu Jelovice v Preddvoru, najverjetneje v mehanični delavnici je odjeknila močna eksplozija. Požar, kije pri tem nastal, seje zaradi vetra hitro razširil tudi na druge delovne, upravne in skladiščne prostore. Večina delavcev se je pravočasno rešila, trojico pa so pogrešili. Da ne bo pomote. To je bil le povod za gasilsko sektorsko vajo, v kateri je sodelovalo 78 gasilcev iz društev Preddvor, Jezersko, Visoko, Luže, Olševek in Hotemaže. »Vaja, kije bila posvečena prazniku krajevne skupnosti Preddvor in je redna oblika usposabljanja gasilcev iz teh društev v mesecu požarne varnosti, je uspela,« je ob koncu povedal sektorski poveljnik Andrej Sodnik. »Od znaka za začetek pa do takrat, ko so gasilci uperili v ognjene zublje še zadnjega od 22 vodnih curkov, je preteklo dvajset minut. V tem času so namestili ob Kokri osem črpalk in potegnili prek tisoč metrov cevi. Po končani vaji so nam gasilci iz škofjeloške Jelovice prikazali še gašenje z gasilnim topom in ročnimi aparati.« — C. Zaplotnik GLAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA /5.-/7. III. 1985 Pred osmim svetovnim prvenstvom v smučarskih poletih Kritična točka pri 185 metrih KRANJ — Dolina pod Poncami, pojem svetovnega smučarskega skakalnega športa, je v zgodovini smučarskih skokov odigrala zgodovinsko in odločilno vlogo. Dolina pod Poncami je slikovita dolina in je ledeniške-ga izvora. Hudourniki so ob vznožju gora oblikovali hudourniške stožce, na katerih leže današnje skakalnice, ki že vse od letošnjega marca praznujejo zlati jubilej, petdesetletnico prvih skokov v Planici. Praznovali bomo vse do prihodnjega marca, ko bo na prenovljeni velikanki osmo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih! Delovanje meteornih voda zahteva v Planici stalna zaščitna in vzdrževalna dela. Razvoj tehnike skokov in oprema pa zahtevata sodobne profile skakalnic. Poleg smučarskih naprav se Planica ureja kot celota. Za prvo svetovno prvenstvo v poletih lota 1972 so bila zgrajena sedanja parkirišča, veliki plato in utrjena trasa hudournika Nadiže. S tem je bila podaja idejna ureditev Planice, ki se po urbanističnem načratu iz leta 1975 imenuje Športno-rekreacijski park Planica. Deli se na tri cone. Na območje skakalnic, na športno rekreacijski del z igrišči, tekaškimi programi, smučišča in trenažnimi objekti ter upravno gostinsko cono. ki obsega območje sedanjih gostinskih objektov in spominsko zaščito obeh domov. Z izgradnjo športno rekreacijskega parka Planica, ki meji na Triglavski narodni park, bo ostala Planica zimsko športni center smučarskih skakalcev in organizatorjev velikih tekmovanj, saj sodi Planica petdesetletno tradicijo med utemeljitelje razvoja smučarskih skokov in poletov. Profili skakalnic so se začeli urejevati in modernizirati že leta 1980. Najprej so uredili staro Bloudkovo velikanko, letalnico. Novi profil odgo-■ varia sedanjim velikim skakalnicam 7 normo točko »P 90* in kritično k— 122 metrov. Iz osnovnega projekta iz leta 1952 so ohranili nosilno konstrukcijo zaletišča, mostu in umetnega hrbtišča. Obnovljeno je bilo leseno hrbtišče z jeklenimi nosilci. Le-tega so obnovili že v preteklem letu. Temeljito obnovo je doživela stara 80 metrska skakalnica. Doskočišče ima nov sodoben profil z normo točko P 70 m in kritično točko K = 92 metrov. Nov je lom pristajalne steze, ki jo je FIS predlagal leta 1980. Le-ta dovoljuje lom za rekonstrukcijo starih skakalnic, pri novih pa bo potreben pri oblikovanju hrbtišča težjih skakalnic. Izvedba v Planici je različica v sistemu »Happle<. Pri Planici ostane steza širine b = 30 metrov, stopničasti naleti so prekriti s streho, kar daje skakalnicam značilno podobo črke L in prispeva k celotni podobi Planice. Odskočne mize so pomične z možnostjo regulacije naklona odskočne mize. Vsi izteki v Planici so urejeni stadionsko z enotnim tipom lesene ograje. Vse površine so homolira-ne in bodo pri končni ureditvi Planice dale pravo podobo parkovne ureditve. Naj zahteve j ši poseg pa je bil potreben na rekonstrukciji letalnice pa zahtevih FIS, kjer bo leta 1985 od 15. do 17. marca osmo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Naklon doskočišča je bila treba zmanjšati na b = 38 stopinj. Pri 155 metrih je vgrajen lom, do katerega se profil skakalnice ni spremenil. Ohranjeno je hrbtišče in naklon b = 48 stopinj, kar omogoča krajšim skokom lažje pristajanje. Med 155 in 185 metri je strmina b = 38 stopinj, ki pride v spodnji radij R 2 = 150,0 metra. Za nasutje je bilo potrebno 1500 kubičnih metrov materiala. Višinska razlika med koncem izteka in robom odskočne mize je 127 metra. Strmina brežine ob za-letišču je večni izvor drsenja zemlje in kamenja v večjih nalivih. S pomočjo JLA so brežine škarpirali, zmanjšali naklon in prekopali več kot tristo kubičnih metrov materiala. Z odvečnim materialom in dovozom iz hudourniške struge so zasuli značilne platoje ob vznožju skakalnic. Vse to pa prispeva k lepšemu izgledu Planice. Platoji bodo služili za stik z novinarji s skakalci in mini press center na prvem platoju ob brunarici Kavka. Na celotnem področju je obnovljeno energetsko napajanje. Vse skakalnice so grajene tako, da se jih lahko prekrije s snežnimi topovi, kar bo še olajšalo delo pri pripravi skakalnih objektov. Vendar planiški komite ne misli samo na ureditev skakalnic. Vso skrb posvečajo organizaciji tako velikega tekmovanja kot je svetovno prvenstvo v poletih. Prav zaradi odlične organizacije tekmovanj Planica v svetu slovi. V ta namen in ob zlatem jubile-tju Planice bo planiški komite izdal pravi zlati in srebrni kovani denar v Sloveniji. Na zlatniku bo Planica s Poncami in Bloudek, na srebrniku pa čaplje, simbol Planice. Za zaključek praznovanja zlatega jubileja Planica bo 2. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostna akademija, 1. marca pa bodo v tem domu odprli razstavo fotografij,ki bo ponazarjala planiških petdeset let. D Humer GORENJCI V LIGAŠKIH TEKMOVANJIH NOGOMET — Nogometaši kranjskega Triglava so bili tokrat gostje Rudarja iz Trbovelj. Domači nogometaši so bili boljši in zasluženo so visoko premagali goste iz Kranja. Visoko Je zmagal v Ljubljani Slovan, saj je dodobra napolnil mrežo gostujočega vratarja iz Izole. V Mariboru sta domači moštvi remizirali, Koper je gladko dobil s Kla-divarjem, Ilirija pa je premagala Vozila Rudar iz Titovega Velenja Je bil boljši od Mure. Brežice pa od Šmart-nega. Izidi: Rudar (Trbovlje) : Triglav 5:0 (1:0), Kovinar : Železničar 0:0, Slovan : Izola 7:0 (2:0), Koper : Kladivar 4:1 (3:0), Ilirija : Vozila 2:1 (2:0), Rudar (TV) : Mura 5:2 (2:0), Brežice : Šmartno 1:0 (0:0). V sedmem kolu kranjski Triglav na stadionu Stanka Mlakarja v nedeljo gosti Brežice. Partizan iz Banja Luke ter domači atletski klub. Vsa srečanja so se končala z izidom 8:8. S 110 kg je Ločan Darko Polanjko dosegel nov republiški rekord za mladince in člane v potegu za kategorijo do 67,5 kilograma. Izidi — Partizan Škof j a Loka : Partizan Banja Luka 8:8, Partizan Banja Luka : Igman 8:8, Partizan Škofja Loka : Igman 8:8. -dh Zmaga starešin iz Radovljice Ribno — Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica je v sodelovanju z občinskim štabom teritorialne obrambe pripravila na strelišču v Ribnem strelsko tekmovanje za rezervne starešine. Čeprav je bilo slabo vreme, se ga je udeležilo 114 članov krajevnih organizacij ZRVS oziroma 26 ekip. Prvo mesto in pokal je s ROKOMET — Rokometaši Jelovice so v petem kolu moške republiške rokometne lige končno le zmagali. V dvo- 'v«« ^ i lvu ... ,----- . rani Poden so bili boljše moštvo od Or- 396 krogi osvojila tretja ekipa Rado-moža in zasluženo.so vknjižili prvi dve vljice, za katero so tekmovali Janko prvenstveni točki. Rokometašice Alple-sa nadaljujejo z zmagami in so trenutno na tretjem mestu z osmimi točkami. Tokrat so v tem nedeljskem kolu premagale gostje Fužinarja iz Raven. Izida: Jelovica : Ormož 25:20 (11:11). Alples : Fužinar 30:17 (17:8). Para prihodnjega kola: Šoštanj : Jelovica, Branik : Alples. DVIGANJE UTEŽI — V telovadnici Poden v Škofji Loki je domači TVD Partizan-sekcija za dviganje uteži, organiziral letošnji zadnji četrti turnir zvezne lige v dviganju uteži. Nastopili so dvigalci uteži Igmana iz Konjica, Kranjska gora kandidira za olimpijske igre Če bi bila sprejeta kandidatura treh alpskih dežel za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1992, bi se Kranjska gora še bolj utrdila v turistični in športni svetovni ponudbi Stušek, Marjan Fon, Anton Knaflič, Franc Jensterle in Boro Kukič. Druga je bila druga ekipa Radovljice s 375 krogi in tretja druga ekipa Bohinjske Bistrice s 369 krogi. Rezervne starešine so se pomerili v streljanju s pištolo in z avtomatsko puško. S pištolo je bila najuspešnejša Radovljica II z 233 krogi, med posamezniki pa Vojko Kučina z 61 krogi pred Janezom Kosljem (oba Radovljica) s 60 in Milanom Lavričem s 55 krogi. V streljanju z avtomatsko puško je zmagala ekipa Bohinjske Bistrice z 221 krogi, med posamezniki pa Ivan Ratek (Gorje) s 56 krogi pred Stanetom Oblakom (Bohinjska Bistrica) s 54 in Janezom Štefelinom (Radovljica) s 53 krogi. C. Rozman SMUČARSKI SKOKI Radovljiški balinarji tekmujejo letos v slovenski ligi Jubilej radovljiških balinarjev Balinarski klub Radovljica praznuje letos 20-letnico obstoji« uspešnega delovanja Radovljica — Na pobudo Bruna Zbo-na, Franja Praprotnika, Vita Lenaca in Zvonka Jelena je bil 1. marca 1964 ustanovljen v Radovljici balinarski klub. Ze prvo leto je imel 39 članov, od katerih je danes še 11 aktivnih; med njimi velja omeniti predvem tri prizadevne organizatorje — Franja Praprotnika, Marjana Bajžlja in Jožeta Reb-ca. Slednji je vsa leta uspešen tekmovalec ob tem še tehnični vodja kluba, predsednik Balinarske zveze Slovenije ter član predsedstva jugoslovanske balinarske organizacije. Balinarji so se že ob ustanovitvi kluba odločili, da bodo razvijali rekreacijo in tekmovalno dejavnost ter krepili prijateljske stike z balinarskimi klubi v domovini in zamejstvu. Ob 20-letnici z zadovoljstvom ugotavljajo, da so naloge v celoti izpolnili. Klub, ki ima danes že 50 aktivnih čla- Kranjska gora — V sedanjih pripravah na kandidiranje za organizacijo zimskih olimpijskih iger v letu 1992 sta Avstrija.in Italija soglasno ponudili obmejno območje treh dežel, tudi Kranjske gore. »Prvič se je' v pripravah na organizacijo zimskih olimpijskih iger zgodilo, da se ponuja za organizacijo območje in ne mesto,« pravi podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Jeseni ce Jože Kesman. »Zdaj bodo znani še ostali kandidati, ki jih je za leto 1992 šest. Kranjska gora bi se kajpak z veseljem vključila saj je z organizacijo izredno zahtevnih tekmovanj svetovnega pokala že dokazala, da je sposobna in da ima celo v obmejnem območju treh dežel največ izkušenj. Na tromeji že nekaj let potekata dve pomembni prireditvi, ki jih organizirajo turistična društva vseh treh obmejnih krajev tako Tek treh dežel kot Src čanje na tromeji. Na teh prireditvah prihaja do medsebojnega spoznavanja, zbliževanje in utrjevanje prijateljskih odnosov. Ko smo se zadnjič srečali smo na os nji državi prav zaradi tradicionalno prijateljskega sodelovanja začeli akcijo za kandidaturo. Kranjska gora s Podkorenom in Vitrancem je že dolgo poznana vsej svetovni športni javnosti, prav tako Planica, kjer so se v dolgi zgodovini zimskega športa zvrstili vsi, ki so v športu kdaj karkoli pomenili. V Italiji je podprl kandidaturo tudi sam predsednik republike med sprejemom vseh treh predsednikov obmejnih občin in v posebnem pismu udeležencem letošnjega srečanja na tromeji. Ce bo v prihodnje dobila kandidatura treh dežel resnejšo težo bomo morali pri nas najprej preveriti, s kakšnimi športnimi objekti in turističnimi zmogljivostmi razpolaga območje treh dežel. Tu je že veliko športnih objektov s precejšnjimi turističnimi in gostinskimi zmogljivostmi, medtem ko so jih povsod drugje morali zgraditi tik pred olimpijskimi igrami. Pri vsem tem bi izredno veliko pridobilo naše turistično gospodarstvo, zato je ekonomska upravičenost kandidature treh alpskih dežel povsem očitna.« Lipar drugi Ljubljana — Na letošnjem poletnem slovenskem prvenstvu za mlajše mladince na 60-metrski skakalnici v Mo- nov, dosega lepe uspehe na gorer.&i prvenstvih ter na republiških in «rf narodnih tekmovanjih, predvsem\*x sednji Italiji. Letos se je njegova čl* ska ekipa uvrstila v slovensko hgo -sever, kjer je po spomladanskem d* prvenstva prepričljivo na prvem » stu. Za dosežene tekmovalne usp* imajo največ zaslug: Jože Rebec. Jar* Humerca, Silvo Leskovar, Jernej R» pet, Džoko Sinobad, Tone Zeleinta in Miran Uran, veliko pa obetajo tii njihovi nasledniki. Klub priredi vsako leto mednarofc tekmovanje za Pokal Gorenjske, ga poleg slovenskih balinarjev ud jo še tekmovalci iz Hrvatske in Tako kot druge športnike pa narje pestijo denarne težave, jih še uspešno rešujejo — z prispevkom in s pomočjo Almire. ge in Murke. Pred startom v drugi ženski zvezni košarkarski ligi Dobre priprave Savčank KRANJ — Le nekaj manj kot štirinajst dni nas loči do starta v drugi zvezni ženski košarkarski ligi. Moštva Puljanka (Pulj), Rade Končar (Slavonski Brod), Mursa (Osijek), Novi Zagreb (Zagreb), Rogaška, Marles (Maribor), Revija (Šibenik), Elemes (Zadar), Kozara (Reka) in kranjska Sava bodo v novo sezono 1984-85 startala v soboto 20. oktobra. Savčanke morajo že v prvem kolu na gostovanje na Reko, kjer se bodo srečale z novincem v ligi. V drugem kolu pa v dvorani na Planini, kjer bodo vsa srečanja ob 17. uri, gostijo košarkarice Sava odlično moštvo Marlesa iz Mariboia. Prav košarkarice Marlesa so poleg Novega Zagreba in Revije iz Šibenika favoritinje za prvaka v tej drugi zvezni ligi. . Igralke Save, za moštvo bodo igrale: Baligač, Verlak, P. Oblak, Ponikvar, Žagar, Habjan, A. Rakovec, Zec, Šuštar, Mladenovič, in mladinke J. Mer-lak, Horvat, U. Oblak in Šoštarič, so že igrale v drugi ligi. V letu 1982 so s četrtim mestom brez težav ostale v ligi, v naslednjem letu, ko so ostale brez Bali-gačeve in Verlakove, pa so se iz tega tekmovanja morale posloviti. V sezoni 1983-84 so nastopile v slovenski ženski košarkarski ligi, kjer so z enim porazom osvojile republiški naslov in ponoven nastop v drugi ligi. V tej sezoni sta se v Savo vrnili tudi Baligačeva in Ver- lakova. Za letošnjo sezono so se ke Save začele pripravljati v avgusta. Imele so tudi teden d... nih priprav v Premanturi, kjer dvakrat na dan pod vodstvom 1 Braneta Lojka in tehničnega vt-i--dija Hlebca nabirale kondicijo. rV nitvi s skupnih priprav so začeles t nimi treningi. Vsak teden pa so > igrale tudi trening tekmo. Čeprav dobro pripravljene, (pričakujejo,« do v ligi tudi ostale), jih vseeno i Velik je namreč osip igralk in to kombinirajo z mladinkami in č . mi. Vseeno pa pri Savi skrbe za ■ karski naraščaj. Pod vods-tor j a Iztoka Klavora so letos pn OŠ Bratstvo-enotnost, Stane Ža Simon Jenko organizirali delo s ^ kami od 12. do 14. let. Za kadetinjes bita trenerja Bojan Čehovin in Mar, Hafner, medtem ko ima mladinke' skrbi Iztok Klavora. Izvršni odbor 1 Sava, ki mu predseduje Mile Milevc vič, dobro sodeluje s tehnično ken jo, na skrbi pa ima tudi klubsko bla no. Prav ta bo zaradi dragih prevc ko se bo liga začela, kaj kmalu pra Toda vseeno lahko pričakujemo, c bo tako hudo in da košarkarice na svoji poti, ki so si jo začrtale, ob nek v ligi, ne bodo ostale na pol D. Humer Letos najhitrejše Titovo Velenje KOKRICA - Športno društvo Ko- stecu so imeli največ uspeha tekmovalci Ilirije in kranjskega Triglava. Rezultati: 1. Janus (Ilirija) 168,5 (56,5), 57), 2. Lipar (Triglav) 163,0 (56, 55), 3. Egger (Ilirija 156,0 (53, 55,5), 7. Z. Kešar, 9. Globočnik, 10. Mubi, 11. Dobnikar, 15. Geričan (vsi Triglav). Zoran Kešar zmagal v Budimpešti Budimpešta — Mlada ekipa smučarskih skakalcev Triglava je nastopila na tradicionalnem tekmovanju v Budimpešti, kjer je v konkurenci tekmovalcev iz Madžarske in iz Češkoslovaške dosegla lep uspeh. V pionirski konkurenci so se na prva tri mesta uvrstili trije kranjski skakalci; zmagal je Zoran Kešar pred Romanom Liparjem in Tomažem Mubijem. Med mladinci so imeli največ uspeha skakalci ČSSR, med člani pa skakalci Madžarske. krica je letos na hipodromu Brdo in kompleksu Brdo že drugič pripravilo štafetni tek osmeminosemdeset kilometrov. To je prireditev, ki simbolizira oseminosemdeset let življenja maršala Tita. Na letošnji prireditvi, ki je bila v dokaj dobrem vremenu, je nastopilo trideset osemčlanskih ekip iz slovenskih športnih društve in atletskih kolektivov. Pet manj kot lani. Vendar je bila organizacija spet taka, kot smo jo na takih in podobnih prireditvah na Ko-krici navajeni, spet odlična. Organizatorji so poskrbeli tudi za vedro razpoloženja, saj tak tek traja sko- Kranjski jesenski kros v četrtek KRANJ — Atletski klub Triglav iz Kranja bi moral v petek organizirati letošnji občinski jesenski kros. Ta kros je hkrati izbiren za sestavo kranjske reprezentance, ki bo nastopila na republiškem krosu Dela v soboto, 20. oktobra, v Litiji. Toda hud dež in blatna proga sta organizatorje primorala, da ta kros prestavijo na ta četrtek. Tako bo kranjski občinski jesenski kros v četrtek ob 15. uri za pokopališčem. Nastopili bodo tekmovalci v vseh osemnajstih kategorijah, orgžinizator pa bo prijave sprejemal še uro pred startom na startnem mestu za kranjskim pokopališčem. Nasvidenje v četr-fpk' .... raj več kot sedem ur. V programu so s predstavili tudi člani folklorne ski KUD Storžič iz Kokrice, za pr razpoloženje je poskrbel tudi SI sambel SK Triglava, ki ga vodi Dežman, in kinološko društvo Na nastopi šolanih psov. Osemčlanske ekipe, v katerih biti tudi predstavnica nežnega spok so bile razdeljene v dve skupini v sa rosti do tristo in kategoriji nad trtstf let. V kategoriji tekmovalcev do tri* let je bila v soboto na Brdu najhitrejši I ekipa atletskega kluba iz Titovega ■ lenja, ki je s 4:33,48 dosegla tudi r» rekord proge. Lani so bili zmagovite iz Grosuplja, ki so bili letos tretji, so a to progo potrebovali kar dvanajst nt nut več. V kategoriji nad tristo M m so bili tokrat najhitrejši Kokrieani: drugo ekipo. Rezultati - do 300 let: 1 AK Vejenje 4:33,48, 2. Kokrica 4:35,5" 3. Grosuplje 4:46,47, 4. Rado, 4:49,44, 5. Kamnik 4:49,54 , 6. TO Škot-ja Loka 4:53,28; nad 300 let: 1. SI krica II 5:00,39, 2. Partizan Škot , ka 5:33,44, 3. Partizan Smlednik 5:34,04. . >dk Vabilo mladim planincem Kranj — Mladinski odsek P skega društva iz Kranja vabi mladink* in mladince na spoznavni večer, ki bo\ sredo, 10. oktobra 1984. ob 19. uri ^ 30 minut v društvenih prostorih. Ve^ bodo člani odseka popestrili riu TOfiEK, 9. OKTOBRA 1984 ŠPORT IN REKREACIJA, OBVESTILA, OGLASI 9. STRAN GLAS frnik vadbe (Ur I Kranj - Partizan Kranj je si. flktobrom pričel z redno in organizirajo vadbo za svoje člane in druge ljubitelje rekrecije. Za najmlajše, jabodo vadili skupaj s starši, bo rekreacija vsak torek od 15.30 do 11.15 v telovadnici osnovne šole Bratstvo in enotnost, za cicibane, jtareod treh let in pol- do šest, v po eljek od 16.30 do 17.30 v telovad-tjpoosnovne šole Helene Puhar, za IjprOBirke in mladinke vsak ponede Irkod 18.30 do 20.30'in vsak četr-ttod 18.40 do 20.30 ter /a pionirje« Ml*četrtek od 18.10 do 19. ure in 4*ponedeljek od 17.30 do 18.30 v lefcvadnici šole Bratstvo in enot •HtZa pionirke, ki se navdušujejo Mrf športno in ritmično gimnasti kj,bo vadba v torkih od 18.30 do jUarevmali telovadnici Pre.šerno-Wfo!e, v sredah od 18.10 do 20.30 v j -rici osnovne šole Bratstvo I ' enotnost ter v petkih od 18. do I .'V; v telovadnici osnovne šole He-1 k« Puhar. /.i članice bo rekreacija v četrt-19.30 do 21. ure v šoli Helene Jftihar ter v ponedeljkih in četrtkih '/i2030do 21.30 v telovadnici osno-K iole Bratstvo in enotnost, kjer "/ tudi vsako sredo od 20.30 do odbojka za ženske ter vsak 'y?sk od 20.30 do 22. ure rekreacija ;tt moške in ženske. Za moške,, sta-Mfeod 35 let, bo vadba v torkih od (JIJ30 do 21. ure v telovadnici osno-We šole Helene Puhar, igranje no-ijuneta v torkih in četrtkih od 20. : 4)21.30 v Jenkovi šoli v Komenske-'palici ter igranje košarke v torkih »12030 do 22. ure v telovadnici oslovile šole Simona Jenka na cesti ■U divizije. , &__--' Sindikalno prvenstvo radovljiške občine Namizni tenis in kegljanje Nevljica — Športne igre delavcev ' Ke občine se bodo nadaljevale !' Zdiavko 4«, flAENAR Janez 4« SKERJANKC Tono 4H. RKNKi)1C1Č Matjaž 4H, 0. ZOKKC Marijan 47, 7. RAKOVEC Vili 47. S\ EGELJ Milan 47, PEC.NIK Peter 47, 10. JENSTBRLE Jure 40, 11. LASlC Romati PRIMOŽIČ Braco, LKKlC Mamu, TOPO RIS Drago, GAVRANOVIĆ Dušan. LUSKO* VEC Viktor 40, 17. FOJKAR Stojan, ŠILAR Ivo, GOBINA Ivan, MRCON Alojz ml., BA LIC Mirsad, IKKI.IH Viktor, KOBENTAF /\<-no. ČUBRILOV1C Marinko 45 krogov, 25. Zt PAN luno/, LEMUT Franc, ŠOLAR Jože, I.ACKC) Vladimir, CRMELJ Darjo, FRELIH Jure, SLATNER Peter, MRGOLE Jože.GROSELl Franc, OMAHEN Darko 44 krogov, 35, PLANINĆ Marjan, DRAKSLER Tone, DRAKSLER Janez, VOLJCJAK Marjan, URSIČ Miroslav, MALAVAŠIČ Mirko BALDERMAN Bor 43 krogov, 42. DRAKSLER Stanislav, LUKIĆ Dragan, PFAJFAR Vlado, RAJGELJ Rafael, TROHA Janko, BURJA Marjan, PLEŠA Janez, RASTA Milan, UMNIK Janez, SALJANIN Doko, TRATNIK Leopold, FILIPOVIC Bogdan, VCKA-NAC Branko, LAKNAR Alojz, DRINOVEC Marjan, M A USER Peter, ZAVRL Janez, FAB.IAN Danilo 42 krogov, 60. D RAZUM E-RIČ Franc, LUKEŽ Franc, NAHRIGAL Roman, MARKIČ Tone, ZUPAN Pirmin KIR-BIŠ Jože, ŠMITEK Pavel, KOŠIR Valentin LOMBAR Jože, LEMUT Bojan, PIRIH Oskar, ZMITEK Vladimir 41 krogov 72 PE-VEC Miro. BAJC Danijel, RAKOVEC Ivan PODBORSEK Jani, CEBUL.I Franc, ELION Cveto, REŠEK Anton, ŠTEFUR Ivan, ŠMID Emil, ŠKRLEC Lado 40 krogov, 82. DOLI-NAR Brane, ŠAVS Ciril, PREŽELI Polde, MUŠIĆ Janez, BAJC Dragomir, ŽUGEC Franjo, S Al NA Dušan, MATELlC Ladislav ŽUGELI Martin, CERNE Franc 39 krogov' 92. ARSIC Vlado, MENCINGER Aleš SITAR Zoran, VUK Jože, RAKOVlC Matjaž BALANTIČ Janez, REKELI Janez, OMAN Marko, HVASTI M,ha 38 krogov, 101 ŠKR-BIC Slavko, RENKO Edvard, FRANTAR Janez, ŽUGEC Janez, BOJANIČ Jure, SEKNF Stojan, BAJZELI Jošt, UMNIK Janez, TU-SEK Vili 37 krogov, 110. JUSTIN Gorazd ŠTUCELJ Ivan, MRAK Jože, ERŽEN Raj ko' ELION Jože, DRAKSLER Franc, PERNUS Janez, JENŠTERLE Vido, KOTNIK Alojz 36 krogov, 119. VRANIČAR Marko, KOVAČIČ Josip, GROHAR Lado, KKŠ\.\R Jože IIOZ.IAN Franc, SEKNE Franc, PINTAR Leon 35 krogov, 126. SKLEPIČ Zlatko, HU-DOBIVN1K Juro. HAFNER Zdenko MOČNIK Vili, VARMAZ Metod, RAKOVEC Matjaž, SAJOVIC Igor 34 krogov, 133. AR-SIČ Radoj, NUNAR Jože, VAJJAVEC Franc, TOMAŠIČ Slavko, POTOČNIK Janko, VIDIC .Štefan, JANC Martin, GRK Franc, PAPLER Miro 33 krogov, 142 ŽU-MER Janez, JUREŠIČ Zdenko, MRČUN Alojz, it, MOHINSKI Franc, PEC.NIK. Viljem, BAJD Pavel 32 krogov, -148. ŠA\'S Slavko, ŠEGULA Darko, POGAČAR Milan PLEŠA Ivo 31 krogov, 152. KOMELI Peter' AL1DANOVIČ Asim, MRŽA Mitar, PEVEC Saš,., FA.IIAR Branko, GOGALA Janko, Zl-ROVMK Jane/ 36 krogov, 159. LOKAŠ Zdrav ko, NUNAR Jernej, MILAKOVIČ Ale-nad, PETRIČ Mile, ZORE Marjan, HRE-STAK Muko 29 krogov, 165. NAIITIGAL.Janez, M1KIČ Tomislav, URANIČ Franc 28 168. VOJVODA Jurij 27, 169. GOLMAJER Jože. PLEŠA Jane/, LOMBAR Jože 20 172 ŠTRAUS Stane, MILIC Sladjan 25. 174' ZACI RI Bahri; ĆEBAŠEK Leon 24, 170 ŠTRAUS Vito. ŠUŠTERŠIČ Franc 23, 178. ŠAUs' Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS in TOZD Sestavni deli objavljata prosa dela in naloge: 1 UVAJANJE TEHNOLOGIJE 2 DOLOČANJE NORMATIVOV MATERIALA 3. OPRA VIJANJE OBRATNO MEHANSKIH DEL - srednje zahtevno — 2 delavca 4. VODENJE KADROVSKEGA ODDELKA 5. VODENJE DEL V BARVARNI Zahteva se: 4 letna srednja strokovna izobrazba čevljarske smeri, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, sposobnost poučevanja, komuniciranja in samostojnega hitrega ukrepanja, poskusno delo traja 1 mesec. 4 letna srednja strokovna izobrazba čevljarske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, 2 mesečno poskusno delo 3 letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poznavanje strojev in naprav, sposobnost hitrega ukrepanja, uspešno opravljeno 3 mesečno poskusno delo visoka strokovna izobrazba družbene smeri, 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — sposobnost vodenja in organiziranja, — sposobnost komuniciranja in hitrega ukrepanja, — poskusno delo traja 3 mesece yj 5 _ 4 letna srednja strokovna izobrazba kemične ali čevljarske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — sposobnost hitrega ukrepanja, poučevanja in vodenja, — poskusno delo traja 3 mesece Pumene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika, Kranj v IS dneh po objavi. O izboru bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteka roka za oddajo prijav. »odi. - ■/A'', - pod4 - Franc 21. 179. GABI D Ivan 2(», 18(i. PA-VŠER Kan 19. 1,'U. HUDOBIVNTK Jože 17. 182. HVALA Tme. ČAVLOVIČ Marko 16, 184. LASICA Budimir, ŽUGELI Robert 13, 180. KRVEZI Voh, ŠINK Vinko, STARIMA Miro \2. 1.89. CVIJANOVIČ Ilija, IIJČ Jovan, JANEŽ Božo 11. 192. VUK Andrej K«. 19.".. RAKOVEC Simon, DAG ARI N Lov ro 9, 195r RAKOVEC Ciril. FINK Boštjan 8, 197. CVE TINOVIČ Niko, BEKTAŠ Rouf. OMAN Brune 7, 2(i(i. ŠILAR Igor (i, 261, DANILOV Dia-K» 202. NI.IAS Mamuti. KORENJŠEK [Mor, LOKIČ Boio, GOLOB Marjan 6, ZRVS TOZD Tisk 79. KS Olševek-: Prnnskovo I. 92, Gasilska reševalo 98, 78. SLO Trbnio lotoma/c II. 92, 80 81, KS Podhro/j( i služba Kranj II 89. 93. K S II EKIPNO: L MERKUR KRANJ II. 134 krogov, 2. S D Tugo Preddvor I. 131, 3. Obrtno združenje Kranj 131, 4. KS Piodoslje I. 129, 5. I.D Udin Boršt 120, 0. UNZ Kranj I. 126. 7. ISKRA Ki-bernetika-komite za SLO in DS 125, 8. OOS delavcev UO in SS občine Kraii) I. 124, 9. Strelska družina Kranj 123, 16. ISKRA Ki-bernetika DS ATS^Tehnološka služba 123, 11. SGP Gradbinec Kranj 123, 12. KS Center I. 122, 13. DU Tomo Brejc Kranj 122, 14. Svet /a LOin DS občine Kranj 121, 15. MERKUR Kranj I. 121, 16. SD Janko Mlakar SenČui 121, 17. KS Vodovodni stolp I. 120, 18. Gorenjska kmetijska zadruga Kranj DSSS 1. 118, 19. KS Primskovo III. 118, 26. IBI Kranj 118, 21. ISKRA Telematika TOZD RR Kranj II. 117, 22. JELOVICA Šk. Loka TOZD Pro-izv. stavb. poh. Obrat Preddvor 117, 23. K S Vodovodni stolp II. 117, 24. PLANIKA Kranj I. 117, 25. 00 ZSMS ŠC Iskra Kranj 116, 26. SD Tone Nadižar Čirče-Planina I. 116, 27. Aerodrom Ljubljana I. 116, 28. Aerodrom Ljubljana III. 116, 29. DO ISKRA Telematika Kranj 116, 30. OŠ J. in S. Mlakar Šenčur 116. 31. ISKRA Telematika TOZD ATC Kranj 116, 32. OŠ za CZ Kranj III. 116, 33. GG Kranj DSSS 116, 34. ISKRA Telematika TOZD MKD Kranj I. 115, 35. KK ZRVS Planina 114, 36. ABC Pomurka TOZD JELEN Gostinstvo Kranj 114, 37. SDK Kranj I. 114, 38. PLANIKA Kranj II. 114, 39. SD Bratstvo-edinstvo Kranj 113, 40. MERKUR Kranj III. 112, 41. KK ZRVS Naklo 112, 42. Odred stražnih ognjev Kranj II. 112, 43. Gasilsko reševalna služba Kranj I. 112, 44. KK ZRVS Bela 112, 45. SD Tugo Preddvor II. 112, 46. TOZD za PTT promet Kranj 111, 47. ISKRA Telematika TOZD MKD Kranj II. 111. 48. KS Primskovo IV. 111, 49. OOS delavcev UO in SS občine Kraii] II. 111, 50. SDK Kranj .III. 111, 51. ETP Kranj 110, 52. KK ZRVS Stražišče II. 110, 53. ISKRA Telematika TOZD TIV Kranj 110, 54. KK ZRVS Stražišče III. 109, 55. ŠAVA Kranj 109, 56. TEKSTILI NDUS Kranj I. 109, 57. Gorenjski tisk komite za SLO in DS TOZD Tisk 109, 58. Aerodrom Ljubljana II. 109, 59. KK ZRVS Orehek-Drulovka I. 108, 60. KK ZRVS Huje 108, 61. ISKRA Kibernetika TOZD Orodjarna I. 107, 62. SD Franc Mrak Predoslje II 107, 63. ISKRA Telematika TOZD RR Kranj 1. 107, 64. SDK Kranj II. 106, 65. ISKRA Te lematika TOZD Terminali Kranj 106 86 SDSD Kranr Mrak Pi cclosljo 1. 106, 67. ( h i renjski tisk koordinacijski komite za SLO in DS 105. 08. ISKRA Telematika TOZD ZTS 105, 69. NZ Šenčur 104, 70. KK ZRVS Britof-Prodosljo 104, 71. KK ZRVS Vodovodni stolp 104, 72. DO IKOS Kranj 104, 73. Odred .stražnih ognjev Kranj I. 103, 74. Gorenjski tisk komite za SLO in DS TOZD Stavek 101, 75. KS Poženik 98, 76. KS Olše-vek-Hotemaže I. 98, 77. Gorenjski tisk KS Predoslje II. 88, 84. OS za CZ Kranj 88,85. SI.OTiboio 11.86, 86. DSSS Pu Kranj 85. 87. TEKSTILI NDUS Kranj II. 83, 88. Soi Visno podjetje Kranj 1. (2 tekmovalca) 83, 89. KK ZRVS Stražišče I. 76. 90. ISKRA Kibernetika TOZD Orodjarna II. 75. 91. ISKRA Telematika TOZD ITN Blejska Dobrava 73, 92 KK ZRVS Bosinca 72, 93. ISKRA Kibernetika TOZD T M \ 71. 94. SD Tone Nadr/ai Čirco-Planma II. (2 tekmov.) 68. 95. OOS delavcev UO in SS občine Kranj VI. (2 tekmov ) 67. 90. KS Primskovo II. 63, 97. OŠ za CZ Kranj I. (2 tekmovalca) 61, 98. OO ZSMS ISKRA Telematika TOZD MKS(2 lokm.) 61, 99. OŠ za CZ Kranj IV. 53, 100. (X) ZSMS Kranj Center 53, 161. OOS delavcev UO in S S občino Kranj IV. 51, 102. OOS delavcev UO m SS občine Kranj III. 48, [63. Srednja teks. in obutvena šola Kranj (1 tekm.) 41, 1()4. KK ZRVS Zlato polje (1 tekmovalec) 37, 105. OOS delavcev l O m SS občine Kranj VIII. (2 tekm.) 34, 106. OOS delavcev UO in SS občino Kranj VII. (1 tekm.) 29, 107, OOS delavcev UO in SS občine Kranj V. (1 tekmov.) 0. Vsem sodelujočim se organizatorji zahvaljujejo za udeležbo. Nasv idenje prihodnje leto! kovinotehna KOVINOTEHNA CELJE TOZD Tehnična trgovina Objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE V prodajni enoti FUŽINAH Jesenice Pogoji: — končana ;! letna poklicna šola za prodajalce tehnične stroke, — 2 leti delovnih izkušenj v maloprodajni dejavnosti tehničnega blaga Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo objavljenih del in nalog, naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na naslov Kovinotehna, Kadrovska služba, Mariborska cesta 7, 63000 Celje ALPETOUR ALPETOUR ŠKOFJA LOKA DU YU BANDAG Skofja Loka Objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge 2 GUMARJEV - MONTERJEV AVTOPIAŠCEV Pogoji: — poklicna gumarska šola ter 1 leto delovnih izkušenj ali NK delavec ter 3 leta delovnih izkušenj En delavec bo združeval delo za nedoločen čas s poskusnim delom dva meseca. En delavec bo združeval delo za določen čas za dobo treh mesecev. Delo je v dveh izmenah. " Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazilo o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SOZD Alpetour, Skofja Loka, Titov trg 4 b. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Na podlagi sklepa delavskega sveta ponovno razpisuje kadrovske štipendije: 2 štipendiji 2 štipendiji 1 štipendija GUMARJA - IZDELOVALCA PNEVMATIK IV. st. GUMARSKEGA ali KEMIJSKEGA TEHNIKA V st. DIPL INŽENIRJA KEMIJE - TEHNOLOGA VII. st. Kandidati morajo vlogi (obr. 8,40) priložiti: — potrdilo o vpisu oziroma šolanju, • — overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala, — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu Prijave sprejema kadrovska služba SOZD Alpetour, Titov trg 4 b, in sicer 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. MERKUR kranj ZIMA ŽE TRKA NA VRATA V OKTOBRU VAM NUDIMO BRIKETE - UVOZ IZ SOVJETSKE ZVEZE KURILNE VREDNOST119 MJ/kg (4.500 ccal/kg) PO OKVIRNI CEN114.500 DIN ZA TONO NAROČILA IN VPLAČILA SPREJEMAJO PRODAJALNE: • KURIVO — NAKLO, tel. 47-050 • ŽELEZNINA — RADOVLJICA, tel. 75-671 • ŽELEZNINA — BLED, tel. 77-359 • UNIVERSAL — JESENICE, tel. 81-484 • MERCATOR, ŽELEZNINA — TRŽIČ, tel. 50-894 NAROČILA IN VPLAČILA SPREJEMAJO TUDI V KRANJU, GREGORČIČEVA 8 (STARA SAVA) OB PONEDELJKIH IN SREDAH OD 14.30 DO 17. URE. G LAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK. 9. OKTOBRA IZBRALI SOZMAS TO ZARJA na Jesenicah prodaja v svoji trgovini DOMOPREMA na Titovi ulici na Jesenicah proizvode za traktorske priključke, sponske vijake ter spojke za akumulatorje. Vse informacije dobite tudi po tel. 81-551 Talne obloge zavese tapete blago s popustom ostanki od izvoza brezplačna dostava in robljenje — nekaj ugodnega in lepega za vsak žep in vsak dom. V Astri lahko kupite lepo in poceni. Juteks Veta Sintelon TK Gnjilane, Eksperimentalna tkalnica. tU Ljubečna Ce OGI-MASA ZA POPRAVILO IN ZIDAVO PEČ Telefon: 063 33-421 31-865 DELFIN Kranj vam nudi sveže in zamrznjene ribe Ljubečna Ce hlevit tlak za hleve telefon: 063 33-421 31-865 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ TOZD Trgovina na drob- no Obvešča cenjene potro5" nike, da bomo začeli p^i dajati z 9. 10. 1984 KOSJ'1 SKO MESO za zrezke *| golaž, KONJSKE IZDELKE, JAGNJECE, ovCJt TER KUNČJE MESO. Vse te specialitete lahko kupili vsak dan poslovalnici pri avtobus^ postaji Kranj. Se priporočamo! (flsTR|jj Blagovnica Kranj J) UKO Umetnokovinska obrt Krop*" p. o. Objavlja na podlagi sklepa^ misije za delovna ra. ' prosta dela in naloge - ORODJARJA Pogoji: — ustrezna izobrazba, vsaj leti delovnih izkušenj tem delovnem mestu, p0" skusno delo 3 mesece. Prijave bomo sprejemali R | objavi. Delovno razmerje se , za nedoločen čas, pismene p*" nudbe pošljite na Uko Krop*-Kropa 7 a, za komisijo za dr lovna razmerja. kovinotehna na 17. sejmu stanovanjske opreme v Kranju, 12. — 19. 10. 1984. RAZLIČNE PEČI, RADIATORJI, SONČNI KOLEKTORJI... Obiščite naš razstavno prodajni prostor! v. kovinotehna torek, 9. oktobra i 984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE 11. STRAN GLAS ; TEKSTIliINDUS Mehka, tiskana, gladka ali pestrotkana flanela in druge tkanine, primerne za hladne jesenske dni. Informativno prodajni center v hotelu CREINA tel. 25-168 Mali oglasi ±27-960 KODAM Mm termoakumulacijsko PEČ Hr.Hrušica 100. 12640 MM več PRAŠIČEV, težkih od 40 'M kg in več japonskih RAC. Pošali Podnart 9914 £PE SADIKE CIPRES ža ograje (v h) ter SREBRNE SMREKE •-ANĆICKE dobite pri Kancilija, Ce-jtfcftt,:u 200 W BAS OJAČEVALEC, tel. 22-221 - int. 22-79 dopoldan 12625 '"/•.m KRAVO s teletom. Krnica \ Gorje 12626 Globok italijanski OTROŠKI VOZI-4 ter pleten KOŠEK za dojenčka, *■ Telefon 26-540 " 12627 vodam skoraj nov barvni R gorenje 66. Jože Hajnri-f Radovljica, Štrukljeva 9 rTodam cvetoče MAČEHE. b tovo tudi vpliv našega dela^Navšb-ko stvari moraš paziti pri gobak Samo trenutek nepozornosti, pa j« lahko usoden.« D. Dolenc Celodnevni šoli priprta vrata V jeseniški občini zaradi prostorskih n hI vsod uveljavljati celodnevne osnovne šn? m2v ne morejo p menski pouk e ~~ prehod na dur Jesenice — V jeseniški občini se morajo po osnovnih šolah stalno prilagajati prostorskim možnostim, tudi letos, ko je organizacija celodnevne šole v primerjavi z lani zaradi novega predmetnika delno povsod rn" !»»» imain S novega preameuima ^— spremenjena. Tako imajo skrajšan čas za samostojno učenje in organiziran opoldanski prosti čas. Najbolj so morali . spremeniti organizacijo pouka na osnovni šoli Toneta Čufar-ja, kjer sta organizirani za vse učence od 4. do 8. razreda dve izmeni z zmanjšanimi sestavinami celodnevne Organizacije. V celodnevno šolo so organizirani le še učenci od 1. do 3. razreda in zjutraj se začenja pouk ob 7.30, popoldanska izmena pa ob 13.50. Letos se je v osnovne šole vpisalo 3669 učencev ali 148 več kot lani, število oddelkov pa se je povečalo od 126 na 142. Na večje število oddelkov je vplivalo povečano število otrok in to, da so upoštevali normativ — 32 učencev na oddelek. Na drugi največji osnovni šoli, na šoli Prežihovega Voranca, so za učence od 1. do 4. razreda oranizirali celodnevno šolo, za učence 5., 7. in 8. razreda poldnevni pouk v eni izmeni kot v minulem letu, učenci 6. razreda pa imajo poldnevni pouk v dveh iz-Na osnovni šoli na Beli ima-razen na po- organi- menah jo pouk v eni izmeni, .... družnični šoli na Blejski DobravL^v Mojstrani imajo za dnevno organizacijo vse učence pol-pouka v eni iz- celodnevno šolo, saj so prizida. ; novi učilnici, na osnovni šoli PoUtO Stražišarja pa poteka poldnem*" ganizacija pouka. Tako imajo v jeseniški ol dnevno organizacijo pouka \ \ t delkih s 1196 učenci 32 odstotki tega so v dveh izmenah 4 oddeDc Celodnevna organizacija pouka > predmetniku poteka v 68 odde It 1836 učenci ali 50 odstotko\. stat celodnevna organizacija pa v 2 delkih s 637 učenci ali 16 odstot , D. Sed*j Kmetje in kmetice na izletu Bled — 46 kmetov in članov upravnih organov v Gozdnem fevsju: darstvu Bled je bilo v sredo ta tek na strokovni ekskurziji po $V venski in avstrijski Koroški. Na nas strani so si ogledali vasico Šentao* v bližini Prevalj, kjer se s kmečka in izletniškim turizmom u na sedmih kmetijah, na avstr\j$i strani pa kmetovanje' v Podjunsk: dolini in še posebej kmetijo zaveda*, ga Slovenca v Blatu pri Pliberku Prejšnji konec tedna so bile n dvodnevnem izletu tudi kmečka. > ne. Ogledale so si Finguštovo km) jo (njen gospodar je bil letos na nem zboru kmetijskih rekorde: y, Črni gori) ter vinogradniško usta*.