LETO VI. št. 6? Ljubljana, november 1963 GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRAD iS« Predsednik komisije za pregled statuta ing. Saša Škulj je odločno za leva v skoku Bistveno je, kaj hočemo. Ali hočemo ležečega leva, ki preži na vse in vsakogar, ki bi se skušal samo dotakniti nečesa, kar je na njegovem območju, ali pa hočemo leva v skoku. Tako duhovito je uprispodobil predsednik naše ustavne komisije in predsednik upravnega odbora podjetja ing. Saša Škulj poglavitne probleme, ki jih mora rešiti komisija, ki pripravlja spremembo našega statuta. Gre torej za to, ali naj bo Gradis tak, kakršen je zdaj, se pravi s Poslovnimi enotami, priklenjenimi na določene bazene, ki naj se tu razvijajo ter iščejo vsaka svojo Perspektivo na tistem področju — z drugimi besedami bi se to reklo, da razvijamo samostojne pa vendar heterogene poslovne enote, ki jih Povezuje skupno ime — ali pa naj ho Gradis monolitna celota, sposobna tudi najzahtevnejših gradbenih nalog, naj bo doma ali v tujini, kar Pa seveda pomeni, da je treba tudi organizacijsko podjetje močno modernizirati, specializirati in v tej smeri tudi mehanizirati. Lo je torej dilema, za katero bi marsikdo dejal, da je že zdavnaj rešena, da smo jo postavili z dnevnega reda že ob decentralizaciji delavskega samoupravljanja v našem Podjetju, da je to vprašanje skoraj dokončno rešeno s sklepi znamenitega pohorskega posvetovanja, še hijub vsemu temu — aktualna. Res, prišli smo v razpravah sicer že tako daleč, da je redko kateri, ki bi na glas zagovarjal okostenele organizacijske principe in smo po besedah vsi za moderno organizacijo podjetja, v dejanjih pa... Kar spomnimo se predlogov poslovnih enot, kakšno mehanizacijo naj bi kupili, drobne zadeve, s katerimi naj bi — modernizirali obrtniško proizvodnjo, ne pa gradbeništva industrializirali. Navsezadnje pa — le čemu spet besede o tej problematiki, ko se vendar pogovarjamo o statutu podjetja? Preden bomo napisali nove člene statuta, si moramo razjasniti perspektive razvoja podjetja in tudi njegove organizacije, je dejal tovariš Škulj. Prvotni osnutek statuta na primer je temeljil na organizaciji, ki bi pomenila dokajšnjo centralizacijo podjetja in upravljanja v njem. Zaradi hudega odpora v enotah tista varianta ni bila sprejeta in tako imamo sedaj statut, v katerem je zakovana sedanja orga- nizacija podjetja z vsemi svojimi pomanjkljivosti in brez nakazane poti, kako naj bi jih odpravili. To moramo napraviti najprej, pravi tovariš Škulj. Del posla je že opravljen, saj je sprejet poseben uvod k statutu, v katerem so naštete poglavitne misli za nadaljnji razvoj družbenih odnosov v našem podjetju, nekakšna temeljna načela, ki naj bi bila v posameznih členih statuta potem podrobneje obde-lena in razčlenjena. Razen tega pa se je komisija lotila že tudi dopolnjevanja nekaterih členov, predvsem tistih dveh, ki nista v skladu niti z vlogo Zveze komunistov, niti z načeli demokratične prakse pri nas. Statut naj odseva prizadevanja, da postane Gradis tako podjetje, ki bo sposobno uresničevati največja dela v gradbeništvu, dalje razvijati tehnologijo gradbeništva ter njegovo' notranjo organizacijo, Gradis, naj bi bil sposoben prevzemati dela tudi v tujini (in naj bi jih tudi prevzel), potlej pa naj bi bilo podjetje tudi dovolj akumulativno, da bi si moglo nabaviti potrebno mehanizacijo. Nekateri trdijo, da Gradis stagnira. Navsezadnje je čisto človeško vzeto tudi res, da vsakomur godi, če živi umirjeno življenje brez vsakršnih skrbi in pretresljajev, da dela tako kot včeraj in kot pred-(Nadaljevanje na 2. strani) PREDVSEM SREDSTVA ZA MEHAIZACIJE Kako je s planom za prihodnje leto in s sedemletnim planom razvoja podjetja Vsa Jugoslavija je začela pripravljati sedemletni plan razvoja, ki naj zajame leta od 1964 do 1970. Ti plani se pripravljajo v okviru države kot celote, v okviru republik, okrajev in oličin ter seveda v okviru gospodarskih organizacij. . Delavski svet podjetja je na svojem zadnjem zasedanju imenoval Posebno komisijo za sestavo sedemletnega plana' razvoja ter s tem Poudaril važnost tega dela. Seveda hotno o planu po temeljiti obravnavi v komisiji in na zasedanju delavskega sveta podjetja, torej Pred končno potrditvijo na ši-°ko razpravljali v vsem kolektivu Podjetja. d P!Totno 80 nameravale tudi širše ruzbeno politične skupnosti sprejeti ^sedemletni plan nekako na hi-ir°iQr Pr' ici novembra bo v Londo- IH nu velika mednarodna raz- =P stava gradbeništva. Razstav- j Ijeni bodo gradbeni elementi, =p stroji, razna oprema itd. lz=| našega podjetja si bodo raz- ==š stavo ogledali Josip Lipovec, g Franc Zorko. Marjan. Primo- im Žič, Jože Bertoncelj in Ivica Zorko. ■ Ljubljana — Delavski H svet poslovne enote Ljubljana = je razpravljal o stimnlntiv- == nem nagrajevanju. Med upra-Hp vičence stimulativnega nagra- === jevanja so vkl jučili tudi šefa pj kadrovske službe in šefa ra- §^a čunovodstva. Razpravljali so tudi o samovolji nekaterih delavcev, ki so se brez odobritve vselili v razne domove. §p= Zato je delavski svet sklenil. == da se morajo vsi, ki so se gg vselili samovoljno, takoj izse- |g§ liti. Realizacija tega sklepa je === bila zaupana šefu komunalne službe. ® Ravne na Koroškem — JU Upravni odbor poslovne eno- Jj| te Ravne na Koroškem je razpravljal o pritožbi delav- ■ r cev celjskega gradbenega |gE vodstva, ki so delali lani na Ravnah. V prošnji zahtevajo določen del gibljivega dela za JJ čas, ko so delali na Ravnah. Navzoči so bili mnenja, da so JjJ Celjani upravičeni na ta gib- ; ljivi del ter so za rešitev sp o-ra izvolili posebno komisijo |g| v sestavi: ing. Alojz Štok, === Marjan Berčič, Ivan Ciringer == in Anton Sampl. ■ Vsako leto na dan 4. oktobra, tj. ob obletnici ustanovitve podjetja prejmejo vsi člani kolektiva, ki dopolnijo 15 let službovanja v podjetju, lepe ročne ure. Glavni direktor podjetja ing. Hugo Keržan izroča spominsko darilo glavnemu inženirju Alfredu Petelnu. Na centrali podjetja so prejeli spominska darila še Ivan Koprivec, Terezija Cotič. Jože Kerec, Mavricij Ravnikar. Marija Jeršan, Mila Capuder, Stana Mrak in Lojze Cepuš. Ob jubileju Mirka Polaka V torek, dne 15. X. t963 se je na republiškem odboru gradbenih delavcev Slovenije sestal sekretariat sindikalnega odbora podjetja. Na tem sestanku so razpravljali o pripravah na letno konferenco sindikalnega odbora. Sestanka so se udeležili tudi predsednik republiškega odbora Lojze Capuder, sekretar aktiva komunistov Gradisa Anton Mar-tinšek ter predsednik upravnega odbora ing. Saša Škulj. Osrednja tema razprave je bila sestava in vsebina poročila za letno konferenco. Ta naj bi obravnavala naslednja vprašanja: — Smo sredi razprav o statutu. Načela statuta so bila že sprejeta in je že čas. da se uskladijo nekatera še nerešena notranja vprašanja in odnosi.. — Posebno poglavje poročila obravnava probleme okrog ustanavljanja specialnih obračunskih enot, kar je v sedanji fazi razvoja naših odnosov prav gotovo ena izmed najnaprednejših misli., ki, ho v naših pogojih mnogo prispevala k notranji organizaciji in vplivala na produktivnost dela. — Vzporedno z dvigom produktivnosti obravnava tudi sistem delitve osebnih dohodkov po delu, predvsem pa merjenje učinka na delovnem mestu, medlem ko nekatere poslovne enote uvajajo mesečni obračun in opuščajo normiranje na posameznih delovnih mestih. Zdaj dela v podjetju po normah ali akordu le 28 °/o zaposlenih, čeprav je delovni učinek še vedno najboljše merilo za individualni delež v skupnem dohodku poslovne enote oziroma podjetja. Delo no normah je torej glavni element notranje delitve po delu. Ta načela zagovarja tudi republiški odbor sindikata gradbenih delavcev. — Razvijanje nadaljnjega samoupravljanja vpliva tudi na sistem kadrovanja v podjetju. Glavno breme samoupravljanja sloni na starejših preizkušenih delavcih, ki že od vsega začetka zelo aktivno delajo v teh organih. Ustavno načelo rotacije nam nalaga, da postopoma vključimo v samoupravljanje sposobne mlade ljudi. — Kadrovska politika podjetja mora biti enotna. — Posebna točka poročila je posvečena produktivnosti dela. Le ta se izraža tudi v dvigu življenjskega standarda in je merilo naših uspehov. Lahko trdimo, da se produktivnost stalno dviguje, kar je tudi osnova za delitev osebnih dohodkov. To so le nekatere osnovne nisli, o katerih bo letna skupščina razpravljala, ki pa tih bo treba v poročilu, predvsem pa v razpravi dopolniti. či lev ali lev v sk Zadnjega oktobra se je srečal z Abrahamom naš priznani strokovnjak Mirko Polak. Njegova življenjska pot je bila težka. Oče mu je že zgodaj umrl in tako se je moral ves čas študija vzdrževati sam. Po končanem študiju se je zaposil v Vevčah in leta 1946 ga že najdemo v Gradisovih vrstah. Obšel je skoraj vsa naša gradbišča od Jesenic do Raven na Koroškem. Povsod je delal na težkih in odgovornih mestih. Devet mesecev je vodil tudi delo pri gradnji hidrocentrale Koroška Bistrica. Leta 1951 je bil po službeni dolžnosti premeščen v Zenico, kjer je, kot sam pravi, doživel tudi najlepše in najtežje trenutke zaposlitve v podjetju. Po vrnitvi iz Zenice ga najdemo na avto cesti. Od leta 195? dalje pa uspešno vodi kalkulacij-ski oddelek centrale. Tovariš Polak je vztrajen delavec in v vsakem pogledu dober in iskren tovariš. Ob visokem jubileju mu vsi kličemo: tovariš Mirko, še na mnoga leta! Naši jubilanti V. novembru bodo obha jali 50-let-nico rojstva: Ivan Frajs (7. 11) iz PE Ravne na Koroškem, Franc Gradišnik (27. 11.) iz PE Maribor, Stane .Fabjan (14. 11.) iz PE Koper, Ivan Žigman (17. 11.) PE Ljubljana in Kati Volavšek (24, 11.) iz PE Celje. Vsem jubilantom naše iskrene čestitke! (Nadaljevanje s 1. strani) včerajšnjim in od tod tudi razumljiv konservatizem, ki pa je seveda v nasprotju s stremljenjem po napredku. Vzpostavili naj bi novo organizacijo podjetja, pa ne takšno, kakršna se je izkazala v Poreču, kamor so poslale enote svoje presežke in še te vsaka s svojim šefom. Te stvari pa je treba prej dobro proučiti z vseh plati, še preden bodo uzakonjene v statutu. Navsezadnje se lahko zgodi, da nekaj zapišemo v statut, v življenju pa se potem izkaže, da terja tako določilo take in take kadrovske premike — če omenimo samo io — pa ostane določilo statuta le črka na papirju, ker so objektivni in še bolj subjektivni razlogi za to, da premika ni moč uresničiti. Zato se je treba prej domeniti in potlej šele zapisati. Vprašanje pa je, ali sploh hoče- mo tak Gradis. Predlogov glede nove, drugačne organizacije je veliko. Najprej gre za oblikovanje specializiranih obratov — obračunskih enot, ki naj bi postale sčasoma temelj organizacije našega podjetja. V poslovnih enotah za zdaj še ne kažejo kakšne posebne vneme, da bi jih ustanovili. Navajajo kopico razlogov, da jih ne morejo ustanoviti. Najpogostejši med njimi je pač ta, da se specializirane enote ne bi obnesle, ker ne bi bilo zanje dovolj kontinuiranega dela; zdaj bi imele dela preveč čez čas pa nič. Da ne navajamo drugih razlogov, med katerimi omenjajo tudi kadrovske. Ce le ti kadrovski problemi ne nastopajo na drugi strani? No, to vprašanje v sedanjem statutu ni obdelano, ali je rečeno bolj mimogrede, ali pa je pomanjkljivo razčlenjeno. To je treba storiti sedaj, ko smo se lotili podrob- Srečanje na ljubljanskem kolodvoru. Od desne proti levi: pomočnik glavnega direktorja ing. Jože Uršič. ing. Boris Vede, šef komerciale poslovile enote Maribor Lado Janžekovič, v ospredju pa stoji komercialni direktor ing. Janez Gričar nega študija statutarnih členov, ki jih je treba spremeniti ali dopolniti. Posebno vprašanje, ki ga je treba obdelati v statutu s tem v zvezi, je položaj obračunskih enot, njihovih pravic in dolžnosti ter njihove organizacije. O tem je v sedanjem statutu sicer nekaj napisanega, vendar bi bilo treba prav to poglavje posebej obdelati, če se že zavzemamo za novo organizacijo podjetja. Nekateri menijo, da je lastna cena kot eno izmed meril gospodarnosti in obračunavanja dohodka enote, poseben problem. Pravijo, da bi bili rešeni nenadoma vsi problemi, če bi mogli ugotoviti lastno ceno. Vse poslovne enote bi imele enak start, enake bi bile v pogojih ustvarjanja dohodka, zaradi česar bi bilo laže ljudi premeščati in podobno. Pa poglejmo, kaj bi bilo treba storiti, če bi se odločili za obračun "ao lastni ceni. Predvsem bi mora-_a biti kalkulantska služba na centrali podjetja zelo močna, zlasti pa najmanj toliko avtoritativna, da bi mogla izločiti vsakršne poskuse morebitnega »okrog prinašanja« v poslovnih enotah. Pa smo pri kadrovskem problemu, ki je zaradi privezanosti ljudi na določen bazen, tako zapleten. Vprašanje pa je, ali je treba iskati rešitev v tej smeri, če se odločimo za specializirane obrate? Zdi se, da potlej ugotavljanja takšne lastne cene za obračun dohodka niti ne bi bilo treba. Naj bo dovolj, je dejal tovariš Škulj. Bistveno pri vsem tem je, da se je treba dogovoriti za to, kakšno organizacijo podjetja hočemo, kakšna naj bi bila v bližnji in kakšna v daljni perspektivi. Zato je pametno, če se ob dopolnjevanju in predelovanju statuta dogovorimo za te stvari in na tem zgradimo poglavitne člene statuta. Kar se tovariša Škulja tiče, on je odločno za »leva v skoku«. E SIMM ..Jtt ''' r Se enkrat Savsko naselje v Ljubljani, kjer stanuje velik del stalnih delavcev poslovne enote Ljubljana AKCIJA SOLIDARNOSTI ZA V našem podjetju smo vpisali skupno čez 57 milijonov Ob katastrofalnem potresu, ki je 26. julija uničil lepo makedonsko mesto Skopje so se člani našega kolektiva z zavestjo in čutom pripadnosti do naše socialistične skupnosti vključili v veliko humano akcijo pri vpisu ljudskega posojila za obnovo in izgradnjo Skopja. Tako so člani našega kolektiva vpisali 24 milijonov 900 tisoč dinar-jfev posojila. Centralni delavski svet pa je iz dela čistega dohodka, namenjenega za sklade podjetja, vpisal 22 milijonov 500 tisoč dinarjev ljudskega posojila. Prav tako se je delovni kolektiv odrekel enodnevnemu zaslužku v korist žrtev potresa iz sredstev sklada skupne porabe. ki bodo ustvarjena v letu 1963 v višini 10 milijonov dinarjev. Ni toliko pomembna skupna vsota, temveč dejstvo, da so skoraj vsi delavci in uslužbenci pokazali dolžno solidarnost pa čeprav nekateri z majhnimi zneski. Jože Lorenčič se je poslovil Po 13 letih napornega dela v sindikatu je Jože Lorenčič, bivši dolgoletni predsednik in tajnik sindikalnega odbora, začasno odložil funkcije in se poslovil od nas. Vpi-®?1 Se je v višjo varnostno šolo v Kranju ter se bo v celoti posvetil študiju. Jožeta poznajo vsi člani kolektiva kot dobrega tovariša in požrtvovalnega funkcionarja, zato mu pri učenju želimo obilo uspeha. Člani sindikalnega odbora podjetja Po poslovnih enotah so posamezniki vpisali takole: Najvišjo vsoto v podjetje je vpisal šef gradbenega vodstva Ravne na Koroškem ing. Alojz Stok 60.000 dinarjev. Delež, ki so ga za obnovo bratskega mesta Skopja prispevali naši člani kolektiva, je ponoven dokaz .enotne akcije v podjetju, solidarnosti in zaupanja v bratstvo in prijateljstvo do članov naše družbe, ki jih je zadela velika nesreča. PE Ljubljana . PE Celje . . . PE Maribor . . PE Jesenice . . PE Ravne . . . 15E Koper . . . PE Kranj . . . PE ‘Zalog . . . O G P.......... KO Ljubljana . KO Maribor . . SPO Ljubljana . Proj. biro . . . PE Škof ja Loka PE Skopje. . . Centrala . . . vpisnikov din 600 3,260.000 365 1.492.000 1100 5.631.000 297 1,839.000 .305 1.904.000 139 757.000 225 1,227.000 247 1.126.000 212 1,144.000 158 1.254.000 159 925.000 185 1.487.000 27 361.000 118 631.000 91 775.000 98 982.000 4526 24,815.000 Poiskati velja nove oblike kadrovanja Že nekaj let opažamo v našem podjetju, da število delavcev % bratskih republik nenehno narašča. Ti predstavljajo zdaj že več kot polovico vseh pri našem podjetju zaposlenih delavcev, točno 57 °/o. Največ je nekvalificiranih, in to 92 % vseh pri nas zaposlenih nekvalificiranih delavcev (brez žensk), med polkvalificiranimi jih je 65 °/o iz bratskih republik in med kvalificiranimi 32 %, Pri tem velja omeniti, da si je precej delavcev v našem podjetju pridobilo kvalifikacijo. Za primerjavo še število nekvalificiranih delavcev iz Slovenije, ki znaša le 112 delavcev ali 2.10 % vseh zaposlenih. To vse zgovorno kaže na vse večjo odvisnost podjetja, posebno pa še nekaterih poslovnih enot (npr. Ljubljana ima od skupnega števila zaposlenih le 19,3 °/o delavcev in uslužbencev iz Slovenije) od vključevanja delavcev iz drugih republik, S tem smo hoteli odpreti eno zelo pomembnih kadrovskih vprašanj. Na eni strani gre za uspešno vključevanje teh delavcev v sam proces dela, na drugi pa za pravilne družbene in politične odnose v tako heterogeno sestavljenem kolektivu, kot je naš. Upoštevati je treba tudi veliko fluktuacijo delavcev, ki znaša v podjetju do 50 %, v posameznih poslovnih enotah tudi več, npr. v Ljubljani 75 %>, Kranju 80% itd., saj se je v letošnjem letu že izmenjalo 2280 delavcev. Zaradi stalnega dotoka novih delavcev trpi proizvodnja. Ogromno finančnih sredstev in truda vložimo v usposabljanje delavcev; ta trud pa se povrne le, če delavec ostane v podjetju. še večji problem pa nastaja pri vključevanju tehničnih strokovnjakov. Kadrovska služba centrale in poslovne enote same so v letošnjem letu že razpisale vrsto oglasov, toda uspeh tega je bil zelo pičel. Res je, da se po objavi oglasa javljajo strokovnjaki, vsak pa hoče Stanovanje. Če pa bi imeli pri podjetju dovolj stanovanj, tudi strokovnjakov ne bi tako primanjkovalo,- Vsako podjetje si želi ustvariti čimveč dobrih stalnih strokovnih kadrov. Zato je podjetje močno zainteresirano, da bi se zaposlilo pri nas čimveč sinov naših delavcev, saj igrajo tradicionalne vezi, ki jih moderna sociologija tudi priznava, odločilno vlogo pri formiranju stalnega kadra. To je le bežna podoba položaja v podjetju, o katerem pa bodo morali še spregovoriti organi samoupravljanja. L. CEPUŠ iČEsstosasraassai |zv#jshe»'šei0 Jeseničani so v zanati Ahmed Smajič, ki služi vojaški rok v V. P. 1919/6 v Prištini nam je poslal sliko in naslednje pismo: Dragi tovariši! Vojaški rok služim v Prištini in se počutim zelo dobro. Želel bi si dopisovati s člani kolektiva, v katerem sem delal vrsto let. Poleg rednih vaj mnogo treniram v raznih športnih disciplinah. Upam, da tudi pri vas športna dejavnost dobro napreduje. Sprejmite mnogo lepih pozdravov! Ahmed Smajič Podobno pismo nam je poslal tudi Ivan Štaba, ki služi vojaški rok v V. P. 8292/3 v Kranjski gori. Dogovorili so se, da bodo zaposlili še dvesto novih ljudi V »Železarju«, časopisu delovnega kolektiva jeseniške železarne je bil objavljen članek, v katerem avtor razpravlja o delu in problemih našega podjetja na Belskem polju. Čeprav so se o našem delu zelo pohvalno izražali, gradisovci z Jesenic z doseženimi uspehi niso v celoti zadovoljni. Predvsem jih tare občutno pomanjkanje delovne sile, tako da že težko izpolnjujejo pogodbene obveznosti. Zato je dal šef gradbišča Božo Lukač sindikalni podružnici pobudo za sestanek vseli članov delavskega sveta in politič- nega vodstva. Na tem skupnem sestanku so analizirali položaj, v katerem se sedaj nahajajo. Predvsem je nujno zaposliti še najmanj 200 ljudi. Zato so na tem sestanku sklenili, da bo pri vključevanju novih delavcev sodeloval celoten kolektiv. Govorili so tudi o premestitvi delavcev z objekta na objekt, kar je v tem kritičnem času nujno potrebno. Ob pomoči in sodelovanju vseh članov poslovne enote bodo kljub težavam izpolnili vse obveznosti ter tako obranili dobro mnenje pri investitorju tudi v prihodnje. Nesreče in bolezni po enotah v septembru Zap.-št. Enote Štev. zaponk Nesreče pri smrtne, hujše. delu lažje Nesre-. poti Skupaj Rolpvanje v % nesreče bolez- 1- Ljubljana . . . 816 — - 3 9 12 0,68 5,31 2- Celje .... 504 — — • 6 1 7 0,69 4,50 5. Maribor . . . 1341 — 4 9 3 16 1,04 3,18 4. Ljubljana ok. 363 — 1 7 — S 1,31 5,00 Jesenice . . . 374 — — 7 1 8 ' 0,57 3,10 6. Koper .... 252 — 4 — 4 1,23 2,47 L Kranj .... 294 — — ■ — — — — 4,22 8. Ravne .... 424 — — 7 — 7 0,47 3,83 9- KO Ljubljana . 244 — — ; 2 2 4 0,54 3,66 fo. SPO Ljubljana . 192 — — , 2 — 2 0,73 4,32 G- KO Maribor . . 167 — 2 ’ 2 — 4 1,13 4,51 12- OGP Ljubljana 308 — —- 7 1 8 1,29 4,89 D- LO Škofja Loka 166 — — 2 — 2 0,22 3,42 D. Projekt, biro . . 32 — — — ' — — . — 6.79 f^. Centrala . . . 117 — 1 — — 1 1,36 4.76 september 1963 . . 5596 — 11 64 8 83 0,81 4,05 september 1962 . . 4903 — 7 , 62 7 76 0,88 4,75 Te dni je izšlo: I. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov II. Pravilnik o osebnih dodatkih na stalnost lil. Pravilnik o nagrajevanju strokovnega kadra IV. Pravilnik o terenskem dodatku V. Pravilnik o nadomestilu za ločeno življenje VI. Pravilnik o potnih stroških Vil. Pravilnik o uporabi zasebnih osebnih vozil v službene namene | VIII. Pravilnik o razdeljevanju spominskih daril IX. Pravilnik o izplačevanju premij X. Pravilnik o štipendijah ( XI. Pravilnik o financiranju individualne stanovanjske gradnje j XII. Pravilnik o dodeljevanju stanovanj XIII. Pravilnik o tajnosti, podjetja XIV. Poslovnik upravnega odbora podjetja XV. Poslovnik delavskega sveta podjetja XVI. Poslovnik arbitražnega sveta podjetja XVII. Poslovnik komisije za investicije Vse pravilnike lahko dobite na vpogled pri šefu poslovne enote. Slika iz Skopja, ne — delavci pri rušenju starega poslopja v tovarni dokumentnega papirja v Radečah Kako nastane naš vestnik Že večkrat me je kdo vprašal, kako nastane naš časopis, ki vsakega prvega redno ali iz objektivnih razlogov neredno izhaja. Po posameznih fazah bi delo razdelili takole: — sestanek uredniškega odbora in določitev glavne vsebine lista, — poiskati dopisnike in pripraviti material za članke, — fotografiranje objektov in skupine ljudi pri delu, — izbiranje člankov in njihov pregled, — prva korektura člankov, — tipkanje člankov na čisto, — izbira slikovnega materiala in sestava podpisov pod slikami, — izoblikovanje idej za šale in karikature, — sortiranje materiala in oddaja glavnemu redaktorju, — ponoven pregled, druga korektura člankov ter oddaja v tiskarno, — izdelava ogledala časopisa, — izdelava klišejev po slikah in risbah, — strojno stavljenje člankov, — izdelava odtisov in ponoven pregled, — metiranje posameznih strani v tiskarni »Toneta Tomšiča«, — krtačni odtis in ponovna korektura, — izvršitev popravkov, — tiskanje časopisa, -— oblikovanje in zlaganje časopisa, — dvig in odprava po poslovnih enotah. To je celotna procedura, ki jo moramo opraviti, preden prejmete časopis v roke. Največ problemov je okrog pisanja in zbiranja člankov. Dostikrat se" zgodi, da ta ali oni obljubi članek, pa ga ne napiše. Tako nastane vrzel, ki jo mora urednik v zadnjem trenutku zamašiti. Tudi tiskanje časopisa zahteva nekaj dni. Poseben problem pa je kolportacija časopisa v posameznih poslovnih enotah. Dostikrat traja tudi teden dni. preden dobijo časopis v roke naši člani kolektiva. Poslovne enote naj za kolportažo časopisa zadolžijo posebnega člana, ki bo skrbel, da bo časopis pravočasno prišel v roke našim / bralcem: .. NAŠE ZAKONODAJE ■ TZ NAŠE ZAKONODAJE ■ IZ NAŠE ZAKONODAJE ■ Realizacija gradbenih del v odstotkih @B>» MT1 Ss@»$k» 43% 9T$>7. Planski barometer september @4 F $P©*j?l‘ W2.% S^‘4% A) Uspeh podjetja: V septembru 1963 je izvršilo podjetje skupni finančni plan s 95 %>, gradbeni finančni plan s 103%, plan obrtniških del pa s 64 %. Letnega skupnega plana je izvršeno 69,03 %, ali za 3,61 % manj, kot je planirano, medtem ko je letnega gradbenega plana izvršeno 74.4%, ali za 2,1 % več, kot je planirano v 1 tošnjem letu. _Od letnih planiranih obrtniških del je izvršeno v celoti samo ’ 46,3 %. Podrobnejši podatki so razvidni pri obdelavi posameznih enot in iz posebne tabele. B) Uspeh gradbenih enot: Gradbišča so v septembru 1963 kot celota izvršila skupni finančni plan z 90%, gradbeni finančni plan s 103 %, plan obrtniških del pa s 64% .Od skupnega letnega plana so gradbišča dosegla 66 %, ali za 6,3 % manj, kot je planirano. Letni grad- beni plan pa je izvršen s 74,4°/o, ali za 2,1% več, kot je planirano do vključno meseca septembra 1963. Skupni finančni plan sta presegli gradbišči Jesenice za 4,9 % in Zalog za 1,1 %. Vsa druga gradbišča ne dosegajo skupnega plana, odstotek, za katerega so gradbišča pod planom, se giblje od 9 do 20. Plan gradbenih del so presegla gradbišča Jesenice za 27%, Kranj za 9,5%. Zalog za 7.8 % in Ravne za 1,5 %. Pod planom gradbenih del pa so gradbišča Ljubljana za 8.1%, Koper za 5,7 %, Celje za 4,8 % in Maribor za 1 %. C) Uspeh obratov: Obrati so kot celota izvršili mesečni plan s 112,3%, letnega plana pa so dosegli 82,7 % ali za 9 % več, kot je planirano v letošnjem letu za to obdobje. Pod planom je le strojni obrat za 0,4%. PREGLED PLANSKIH POKAZATELJEV IN REALIZACIJE PO ENOTAH ZA MESEC SEPTEMBER 1963 Zap. št. Planski pokazatelji 1. Skupni finančni plan v % za čas od 1.—IX. 1963 plan realizacija + — v % plan realizacija + — v % 3. Realizacija planiranih obrtniških del v % 4. Realizacija planirane produktivnosti v % 5. Realizacija planiranega dohodka (din/ura) v % Skupaj Gradis Skupaj gradbišča Ljub- Mari- Celje lice Ravne Zalog Koper Kranj 72,64 72,3 74 72 71 70 78 70 68 70 69,03 66,0 62,7 61,6 56,6 73,4 63,7 70,7 61,6 62,1 2. Plan gradbenih del v % za čas od I.—IX. 1963 :+ 3,61 72.3 74.3 2,1 64 104 98 - 6,3 72.3 74.4 .'+ 2,1 64 99 96 -11,3 74 68 — 6 74,5 94 96 — 10,4 72 71,3 - 0,7 53,7 95 97 - 14,4 71 67,6 • 3,4 41,8 88 98 + 3.4 70 88,9 + 18,9 45,1 128 97 — 14,3 78 79,2 + 1,2 45,0 97 104 + 0,7 70 75,4 + 5.4 89,2 90 96 - 6,4 68 64.1 - 3,9 82.2 93 82 - 7,9 70 76,6 + 6,6 47,1 106 82 Mesečni plan presegajo: lesni obrati Škofja Loka za 38,6%, kovinski obrati Ljubljana za 22,3 %, projektivni biro za 19,6%, kovinski obrati Maribor-Studenci za 13,6 % in obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana za 3,2 %. II, Splošno V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je v letošnjem letu gradbena operativa za 0.5% večja, obrtniška dela pa za 0,1 %. V primerjavi z mesecem avgustom in septembrom letošnjega leta je gradbena realizacija povečana le pri gradbiščih Ljubljana za 5,4 % in Koper za 7,8 % pri vseh drugih gradbiščih pa ni skoraj nobenega povečanja gradbene realizacije. Produktivnost se je v primerjavi s prejšnjim mesecem nekoliko povečala pri vseh poslovnih enotah. Gradbišča kot celota dosegajo 99 odstotkov planirane produktivnosti, obrati 102%, »Gradis« pa 101%. Planirano produktivnost so presegle naslednje enote: Gradbišče Jesenice za 28%. gradbišče Kranj za 6%, kovinski obrati Ljubljana in Maribor-Studenci po 7%. lesni obrat Škofja Loka za 13%. obrat gradbenih polizdelkov za 6% in projektivni biro za 25 %. Planirani dohodek (dinAirol so dosegla gradbišča kot celota 96%. obrati 103%. Gradis pa 98%. Planirani dohodek (dih/ura) presegajo naslednje enote: gradbišče Ravne za 4%, kovinski obrati Ljubljana in Maribor Studenci po 5%. lesni obrat Škofja Loka 11% in projektivni biro 7 %. Podrobnejša realizacija planskih pokazateljev za vse poslovne enote je razvidna iz tabele. Zap. št. Planski pokazatelji L Finančni plan v % plan za čas od I.—IX. 196' realizacija — + v % 2. Realizacija planirane produktivnosti v % 3. Realizacija planiranega dohodka (din/ura) v % Skupaj SPO KO KO LO OOP Projektivni obrali Ljubljana Ljubljana Maribor Šk. Loka Ljubljana biro ’ 73,7 75 67 75 7.3 77 75 82,7 74,7 81,9 85,2 101 79,4 89,7 + 9,0 - 0,3 + 14,9 + 10,2 + 28 + 2,4 + 14,7 102 84 107 107. 113 106 125 103 95 105 105 111 100.4 107 IZ NAŠE ZAKONODAJE ■ IZ NAŠE ZAKONODAJE ■ IZ NAŠE ZAKONODAJE ■ IZ.NAŠE ZAKONODAJE E. IZ NAŠE ZAKONODAJE E Prodaja nepotrebnega materiala delavcem gospodarske organizacije Na vprašanje nekega podjetja, ali lahko prodaja svojim delavcem razni material, ki ga vodi v poslovnih knjigah na 3. razredu kontnega plana, je zvezni sekretariat za finance pod št. 1-6735/1 z dne 51. julija 1965 izdal naslednje tolmačenje: Gospodarska organizacija ni pooblaščena, da material in druga sredstva, ki jih vodi na 3. razredu kontnega plana, prodaja svojim delavcem, ker bi to pomenilo dajanje privilegija tem delavcem. To pa je v nasprotju s našim sistemom in veljavnimi predpisi. Kolikor navedenih sredstev podjetje ne potrebuje, jih sme prodati na običajni način tako. da omogoči nakup vsem zainteresiranim osebam. Lahko pa odstopi sredstva trgovskemu podjetju, ki se bavi s prodajo takega blaga. Sprememba odloka o razdelitvi čistega dohodka na sklade gospodarske organizacije Zvezni sekretariat za finance je izdal pod št. 1-10308/2 z dne 2. septembra 1963 tolmačenje, da delavski svet gospodarske organizacije ne more spremeniti svojega odloka, s katerim je enkrat razporedil po zaključnem računu za preteklo leto čisti dohodek v poslovni sklad in ga prenesti v sklad skupne porabe. V predpisih ni podlage, da bi se lahko odobrilo gospodarski organizaciji spremeniti že sprejeti sklep o razdelitvi čistega dohodka na sklade po zaključnem računu za preteklo leto. Prenos sredstev iz sklada v sklad je po sklepu delavskega sveta podjetja mogoč samo v naslednjih primerih: — sredstva rezervnega sklada lahko uporabi gospodarska organizacija za pokritje izgube, ki jo je pretrpela pri svojem poslovanju, za kritje nastale škode na osnovnem sredstvu, če zavarovalnina ne zadošča, za neamortizirani del osnovnega sredstva, izločenega iz uporabe in za nadomestitev razlike med ceno, za katero je bilo prodano osnovno sredstvo in njegovo neamortizirano vrednostjo; — sredstva sklada skupne porabe se lahko prenašajo v poslovni sklad in rezervni sklad; — gospodarska organizacija, ki je vložila v svoj rezervni sklad več sredstev, kot jih je dolžna po zakonu o sredstvih, sme prenesti ta sredstva v katerikoli sklad. Nadomestilo osebnega dohodka za čas letnega dopusta Smiselno odredbi 222. člena zakona o delovnih razmerjih prejme delavec za čas letnega dopusta nadomestilo v višini poprečnega osebnega dohodka, prejetega v zadnjih treh mesecih pred mesecem, v katerem je izrabil letni dopust. Čas treh mesecev predstavlja samo okvir za ugotavljanje poprečnega osebnega dohodka delavca in pa tudi obvezno število ur za ugotavljanje poprečja na uro. To dokazuje dejstvo, da se vzame pri ugotavljanju poprečnega osebnega dohodka na uro v poštev tudi osebni dohodek za nadurno delo, ker bi bilo v takem primeru, če bi se doseženi osebni dohodek redno delil s 624 urami (tj. 208 ur rednega delovnega časa na mesec), poprečje osebnega dohodka na uro večje od tistega, ki ustreza poprečju za redni delovni čas. Smisel predpisa je v tem, da dobi delavec za čas letnega dopusta nadomestilo, ki ustreza normalno doseženem osebnemu dohodku. Če bi se pri izračunavanju poprečja upoštevale vse ure, katere bi moral delavec prebiti na delu, bi se moralo rešiti vprašanje tistih ur, ki jih iz opravičenih razlogov ni prebil na delu (bolezen, prekinitev dela, plačan dopust in podobno), vendar tega zakon ne predvideva, ker izhaja iz opisanega stališča. Zaradi tega se poprečni dnevni znesek za določitev nadomestila ugotovi z deljenjem skupno prejetega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih s številom ur, prebitih na rednem delu in v nadurah in z množenjem z 8 oz. številom rednega delovnega časa v smislu 222. člena zakona o delovnih razmerjih. (Tolmačenje zvezni sekretariat za delo. št. 06-1055/1 8. VI. 1963.) Splošni prometni davek Izvajalec del je dolžan plačati splošni prometni davek po izdanih situacijah od skupne vrednosti izvršenih del vključno z vrednostjo del, ki jih je opravil kooperant, če so ta dela zajeta v obračunu z investitorjem. Kooperant je dolžan plačati splošni prometni davek od fakturne vrednosti zaračunanih del izvajalcu. Od prodaje presežka gradbenega materiala se plača splošni prometni davek, ker je v odredbi 4. točke 2. dela I. tarife prometnega davka določeno, da se splošni prometni davek plača v vseh primerih, kadar se prodajajo izdelki ali drug material oziroma stvari. N e afvaoNonvz -stsvn zi e afvaoNesvz asvN zi e afvaoNoavz 3svn zi e afvaoNostvz asvN zi e ai vetoma vz asvN zi Stran 4 * »GRADISOV VESTNIKt N > m 75 NI > Pl O 21 O d > M E H > N Pl o 2; O d > M E Z > E o 2! C d > Oktobra so prišli ali odšli iz podjetja: P E MARIBOR Prišla: pomožni materialni knjigovodja Evelina Radej in pomočnik referenta Jože Kavsman. Odšel: gradbeni tehnik Anton Rosin — v šolo. P E K R A N J Prišla: iz centrale podjetja ie bil v to enoto premeščen mg. Ignac ^ Brenčič, na novo se. je vključila blagajničarka Silvana Jeklin. Odšli: Franc Hren (v JLA' ter ing. Zora Radko in blagajničarka Olga Logar na lastno željo OBRAT G R A D RF N I H P O L IZDELKOV Prišla: gradbeni tehnik Alojz Kepic in gradbeni tehnik Anton Gruden. Odšla: Frane Steki v šolo in strojni tehnik Ivan Papež na lastno zeljo. P F L JUBL J AN A Odšla: Slavica Učakar na lastno željo. PE RAVNE NA KOROŠKEM Prišla: obračunovalka osebnih dohodkov Mirka Sekavčnik. Odšla: gradbeni tehnik Trajan Bajatovski in obračunovalka osebnih dohodkov Irena Ligtineger. PE JESENICE Odšel: v Skopje ie bil prestavljen delovodja Leopold Oman. P R O J E K T I V N I R I RO Prišli: gradbeni tehnik Albin Mavsar ter tehnični risarki Berta Černivec in Vida Joras C ENT R A L A Prišla: strojni knjigovodja Marija Kogovšek. Odšel: Milan Šurk — na lastno željo. »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podietja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — — Izhaja mesečno — Razgovor s predsedniki vseh delavskih svetov v našem kolektivu ob 13. obletnici delavskega samoupravljanja v »Gradisu« roko v roki po nadaljnji poti Ob 13. obletnici delavskega samoupravljanja v našem kolektivu je uredništvo »Gradisovega vestnika« povabilo na razgovor vse predsednike delavskih svetov v naših poslovnih enotah in gradbenih vodstvih, udeležil pa se ga je tudi predsednik centralnega delavskega sveta Vinko Vajt. Na sestanku, ki je bil na centrali v Ljubljani, je stekel pogovor o nekaterih najbolj aktualnih in perečih problemih, ki jih bodo morali organi delavskega samoupravljanja predvsem reševati v bližnji prihodnosti. Iz obširnih programov objavljamo nekatere osnovne misli in ugotovitve udeležencev razgovora. Glede nagrajevanja menim, da ni nujno uvesti povsod popolnoma enake oblike delitve dohodka. Pri nas imamo še akord, ker ga je pač možno meriti, o drugih oblikah smo razpravljali, dlje od razprav pa še nismo prišli. Pogoji dela v našem bazenu so pač taki, da nam še najbolj kaže trenutno ostati pri akordu. Vzrok pa je seveda v tem, ker smo ljudi vedno iskali samo v glavni sezoni. Strinjam pa se s tem, da je treba več pozornosti posvetiti izobraževanju na delovnem mestu Tako bi se delovna sila bolj ustalila. Tudi izboru vajencev bo treba posvetiti več pozornosti. V DELAVCIH VZBUDITI KOLEKTIVNO ZAVEST S STATUTI UTRDITI zakonodajo v kolektivu Vinko Vajt: Ena osnovnih bližnjih nalog, ki se jih morajo naši samoupravni organi lotiti z vso lenostjo, je izdelava statutov, Ul editev naše notranje zakono-Po navodilih v Uradnem h-u morajo podjetja izdelati in sprejeti svoje statute do aprila Prihodnjega leta Zdi se mi pa, ni važno samo izdelati in sprejeti statute, marveč je zlasti važno, da jih uveljavimo, da iz Desede ustvarimo dejanja, vsebinsko bistvo Ce bomo to dosegli, °mo s statuti zares utrdili in Uveljavili zakonodajo v našem k°iektivu 1->ruga važna naloga se mi zdi r* izboljšati našo mehanizacijo. In°go čitanio o rasti naše indu-stri j e, o dviganju produktivnosti ^ industriji. Jasno je torej, da se rez strojev, brez mehanizacije pr\ nas ne moremo dosti pogovar-’ tl o dviganju produktivnosti. eba bo dobro premisliti in us-|Periti večji del sredstev v na-UP strojev, misliti bo treba tudi na Pametna posojila. Seveda na-s °Pajo pri tem težave, ki bi jih *n°rali rešiti v zveznem merilu. em°, da bi potrebovali čimbolj tipizirano mehanizacijo, ki pa je ti°ma ni dobiti. Važna naloga je tudi v tem, da vk«« Pomembnimi . odločitvami 3 učimo v razprave čim večji proizvajalcev. To bi lahko a^kdaj opravili tudi prek na-_Sa lista Nasploh menim, da bi rali sistem samoupravljanja lu??.«e proučiti in bolj smelo iz-sm L‘^' določene zaključke. Ko bj] 0 Podjetje decentralizirali, ni §j ° Vse in popolnoma v redu Pa ° Pa ^e' naPake vidimo, .lih ne odpravljamo. T.\n še nekaj: menim, da bi mo-v 1 inaeti pozimi več sestankov, df>K zborovan.R seminarjev in pošli njh oblik dela. Pozimi razmi-čai Jm°’ razPravljajmo in odlo-Jm°> analizirajmo! Poleti pa naj bi imel centralni delavski svet čimmanj sej. SAMO S ČVRSTO POVEZAVO LAHKO DOSEŽEMO Se večje uspehe Alojz Zorec: Menim, da je enotnost našega kolektiva nujna, samo ta enotnost naj se odraža v čim boljšem delu vsake edinice. Včasih smo pri nas zelo neekspc-ditivni in s tem izgubljamo milijone. Morali bi tudi razjasniti, kateri kadri so nam še potrebni, katere službe morajo biti centralne in bi jih še morali kadrovsko okrepiti Nam še precej primanjkuje kadrov. Večkrat tarnamo, če je treba za inženirja na leto dati milijon ali poldrugi milijon, ne pomislimo pa, da bi nam ta inženir lahko prinesel novih deset ali trideset milijonov zaslužka. Glede delitve dohodka menim, da bi lahko imeli nek enoten start Ljudje odhajajo iz našega podjetja zaradi boljših plač na drugih mestih. Pri nas v Mariboru imamo nekoliko drugačen sistem delitve, ki je delavce zadovoljil. Zato smo precej zmanjšali fluktuacijo, imamo samo še 47 delavcev iz Prekmurja Ne trdim, da je naš sistem brez napak, ni pa tako slab, da bi ga lahko povsem zavrgli. Morda bi v celem kolektivu uvedli akord kot interni pokazatelj, ki bi služil kot analitski element za nadaljnjo obdelavo sistema delitve dohodka. In še nekaj: za delavce je zelo važna služba pri sprejemanju. Prvi vtis pri sprejemanju in uvajanju v delo je odločilen Tem stvarem posvečamo dosti premalo pozornosti Anton Franderajh: Decentrali- zacija podjetja in samoupravljanja je bila popolnoma pravilna in utemeljena, samo pojmi o decentralizaciji nam vsem niso bili docela jasni. Decentralizacija ne more okrniti enotnosti podjetja, mora jo še bolj okrepiti. Janez Plemelj: Pri nas smo imeli cel kup vajencev, danes je ostal samo še eden. Veliko pa imamo še delavcev, ki sm»o jih priučili, V delavcih je treba začeti vzbujati kolektivno zavest. O tem bi morali več razpravljati. Sezonci vidijo pač samo denar, podjetje jim ni nič mar. Včasih pa dobimo delo, ki ga je treba hitro opraviti. Starega delavca boš dobil tudi za nadurno delo, delal bo tudi ponoči. Sezonca pa za takšno delo navadno ne moreš dobiti Franc Pevec: Gradis je bil res velikokrat samo šola. Moramo doseči. da bo vajanec, ki gre drugam. pov-rnil stroške šolanja, tako kot jih mora povrniti tisti, k; dobiva štipendijo, V naši — kovinski stroki — imamo težave, ker ljudje v industriji bolje zaslužijo kot pri nas Od tistih, ki so odšli, so zelo redki, ki bi imeli slabše dohodke na novih delovnih mestih, kot so jih imeli pri nas. Starejše delavce v znatni meri še veže starostni dodatek, ki znaša 24 din na uro. Težave imamo tudi s tem. ker smo bolj obdavčeni z izrednimi dajatvami kot pa kovinska stroka Razen tega je treba upoštevati, da vsega dela v naših obratih ne moremo organizirati tako kot industrija Nimamo velikoserijske in tekoče proizvodnje, naši obrati imajo še vedno značaj obrti. Velikokrat porabimo preveč časa za prevzemanje del in dogovore, potem pa nam zmanjka časa za izgotovite v in montažo Janez Plemelj: Akordi niso uspešni, če niso vnaprej dobro pripravljeni. Ce delavcu rečemo naj kar dela. da se bomo o akordu pogovorili pozneje, to za delavca ni spodbudno, ker ne zaupa v tak akord Dostikrat je akord samo približno ocenjen — to pa ie slabo BOLJE ORGANIZIRANO DELO — VIŠJA PRODUKTIVNOST Stane Simeonov: Mi smo vsi za enotnost podjetja. V centrali bi VINKO VAJT ing. SAŠA ŠKULJ predsednik delavskega sveta podjetja predsednik upravnega odbora podjetja morali še bolj okrepiti strokovne službe, ki bi lahko pomagale edi-nicam. da bi delale bolje, uspešnejše. To so predvsem tehnične in kadrovske službe, ki bi analizirale razne strokovne probleme in pripravljale delo. Pri nas pa primanjkuje kadrov, Isto je glede opreme Vsako leto prevzemamo večje naloge, mehanizacija pa je iz leta v leto ista Zato ni čudno, da produktivnost ne raste tako kot v industriji, ki se naglo modernizira. Imamo več kot 50 odstotkov ljudi iz drugih republik, ljudje delajo od zore do mraka in se izčrpavajo Tudi zaslužek ob takšnem garaškem delu ne ustreza. Jasno je, da tako ne moremo več naprej. Janez Martinčič: Strinjam se, da brez mehanizacije ne moremo delati dobro in hitro. Mehanizacijo pa morajo imeti v rokah dobri delavci, dobri strokovnjaki in upravljavci Večkrat pa pri nas stroji niso pravilno izkoriščeni — to povzroča škodo vsemu kolektivu Zato prihaja do sporov in nesoglasij. Tu bi morali začeti enotno delati in enotno misliti. Ivan Pigner: Enotnost »Gradisa« je nedvomno eden najmočnejših činiteljev pri nadaljnjem razvoju podjetja. Seveda pa smo decentralizacijo večkrat napak tolmačili. O produktivnosti soglašam s predgovorniki. Produktivnost lahko povečamo le z modernimi stroji, ne moremo in ne smemo od delavca zahtevati, da zviša produktivnost s povečanim garanjem Delamo v nemogočih pogojih. strojni park je leta in leta isti, prostori isti — realizacija pa leto za letom raste Sploh ne vem. kako bomo ob takih pogojih začeli razpravljati — seveda resno — o uvedbi 42-urnega delavnika, Nič ni torej Čudnega, da težko dobimo v take delovne pogoje ljudi Ko smo iskali v Mariboru na razna me^ta delavce*, smo dobili porazno sliko: na več oglasov se ni prijavil niti en kandidat SOŽITJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN UPRAVE Vinko Florjančič: Menim, da bi morali imeti enoten pravilnik o nagrajevanju za celoten delovni kolektiv »Gradisa«. Statut bo lahko precej obdelal delo in življenje samoupravnih organov Seveda pa je treba sklepe samoupravnih organov tudi oživotvoriti Kaj pomagajo sklepi DS, če jih upravni uslužbenci ne izvajajo. Dober šef mora od delavskega sveta celo zahtevati, katere zadeve in probleme naj delavski svet reši. Tu je nujno sožitje in dobri, iskreni odnosi. Menim, da je decentralizacija dobra že zaradi tega, da se danes ljudje upajo marsikaj vsaj povedati, o čemer si včasih niso upali niti razmišljati. Albin Bačer: Na centrali nas je decentralizacija našla precej nepripravljene. Zato smo seveda hiteli in marsikdaj našim nalogam nismo bili kos, naredili smo marsikatero napako, ki nas še danes tepe. V bistvu naj bi z decentralizacijo še bolj približali samoupravljanje neposrednemu proizvajalcu, gre v bistvu za to, da delavcu še bolj približamo gospodarjenje, da bo vedel, kako gospodarimo. Mi pa smo hiteli decentralizirati osnovna sredstva — torej prav tisto, v čemer je udarna moč našega kolektiva. Edinice so torej prišle do neposrednih pravic glede odločanja s čistim dohodkom, s skladi Od tu dalje pa nismo napredovali. Menim, da akordov res ne moremo ukiniti čez noč, vsaj tako dolgo ne. dokler ne najdemo boljših oblik. Seveda pa morajo biti akordi realni. Tudi v sistemu nagrajevanja posameznika nismo dosti napredovali Pripravili smo osnutek — ki ima sicer razne hibe — nismo pa ga realizirali Skratka, nismo naredili koraka dalje Torej, nimamo enotnega sistema, ki bi enotno urejal politiko nagrajevanja, čeprav je zaradi bazenov to morda težko. Menim pa, da bi neke skupne kriterije in osnove vendarle morali ali lahko dobili. KJE SMO Z NAŠO KADROVSKO SLUŽBO? Šepamo tudi v naši kadrovski službi O tem je bilo že precej govora — vse težave, ki so kadrovskega značaja, kažejo na to našo slabost. Kadrovsko službo smo pravzaprav čez noč ukinili. Danes se lahko večkrat vprašamo, ali je »Gradis« sploh še enotno podjetje, ko pa niti ne vemo najosnovnejših stvari — ne vemo na primer niti točno, koliko je pri nas delavcev, koliko tehnikov, delovodij, inženirjev. Jasno je, da bi to službo, ki mora biti centralizirana, morali zelo okrepiti. Še beseda o enotnost:. Vsi si jo želimo smo pa, žal, enotni le pri besedah, Majhen primer: ko je v Poreču prišlo do izgub, ni hotela nobena poslovna enota biti kriva, vsak si je umival roke, čeprav je bilo jasno, da smo vsi krivi, ker smo postavili organizacijo — ad hoc Tudi pri Skopju smo bili sprva vsi enotni, zdaj pa se že kažejo razpoke, ko je prišlo do nekaterih spornih terjatev. Menim. da to ni enotnost, če so posamezne edinice pripravljene to-žariti se po sodiščih za nekaj tisočakov. Enotnost podjetja bi se lahko pokazala tudi pri združevanju nekaterih sredstev in skladov, morda za zidanje stanovanj in podouno skratka tam, kjer bi lahko gospodarili bolj smotrno, bolj racionalno Rudolf Benko: Naša edinica leži ob veliki tovarni, kjer lahko delavec dobro zasluži. Zato smo bili Dricilieni znova vpeljati sistem akordov, ki nudi delavcu možnost hitreišega zaslužka v (Nadal jevanje na 7. strani) Predsedniki delavskih svetov vseh naših enot IVAN ŽORŽ PE Ljubljana ALOJZ ZOREC PE Maribor STANE SIMEONOV PE Jesenice JERNEJ BRANK PE Kranj IVAN RIBIC PE Ljubljana-okolica ANTON FRANDERAJH PE Koper VINKO FLORIJANCIC LO Škofja Loka IVAN PIGNER CVETO BLATNIK KO Maribor OGP Ljubljana JANEZ MARTINČIČ SPO Ljubljana ALBIN BACER centrala podjetja radisovci v Skopju Kolektiv naše naj novejše poslovne enote v Skopju kar tekmuje, da bi čimprej zgradili prebivalcem tako prizadetega mesta streho nad glavo Dan odhoda naše prve skupine v Skopje je daleč za nami. Skupina je bila sestavljena iz ljudi takih strok, ki so bile potrebne za »Gradisov« zarodek v Skopju. Naj osvežim spomin na takratno potovanje z avtobusom, ki je trajalo približno dvajset ur, upoštevajoč postanke za kosilo in večerjo ter triurni počitek šoferja avtobusa. V Ljubljani smo zasedli mesta v avtobusu, obrazi vseh teh nenavadnih potnikov so bili nasmejani in vedri. V sproščenih pogovorih ni bilo nobenega jadikovanja zaradi odhoda v Makedonijo. Zbrana je bila pisana druščina iz več Gradisovih enot. Na grobo ocenjena starost potnikov je bila v mejah od < 18—46 let. Vsi smo bili več ali manj seznanjeni s katastrofo ob po- Vlae - naše največje gradišče Od zadnjih dni avgusta, ko so naši prvi delavci prihiteli na pomoč Skopju — na veliko gradbišče Vlae v predmestju Skopja — se je do danes to gradbišče razživelo v pravcato človeško mravljišče. . Naše podjetje je prevzelo častno in humano, vendar zelo težavno nalogo: zgraditi do konca letošnjega leta celo novo predmestje s 1000 stanovanji ali naselje za kakih 5000 prebivalcev. Seveda pa v tem satelitskem naselju, ki leži od središča Skopja odmaknjeno okrog 8 km, ne bodo samo stanovanja, marveč tudi šola s površino 3000 m2 (za 1000 učencev), nadalje obrat družbene prehrane z zmogljivostjo 1000 obrokov dnevno, trgovinski center, poslopje šolskega varstva, ambulanta in zelo verjetno tudi velika kotlarna, ki bo dajala toploto celemu naselju, tako da bodo stavbe ogrevane s centralno kurjavo. Sicer pa dovolj o tem naselju pove tudi podatek, da merijo Vlae okrog 45 ha in bo celotna investicija — izgradnja naselja z vsemi komunalnimi napravami — terjala okrog ? milijard dinarjev. Od te vsote odpade na naše podjetje, ki mora zgraditi za vse objekte betonske temelje ter priključke s hiš na glavno kanalizacijo okrog 1.5 milijarde dinarjev. Zdaj je v naselju Vlae okrog 400 naših delavcev, zlasti zidarjev in tesarjev, ki so prišli z vseh gradbišč, iz vseh enot. Pridno nam pomagajo tudi mladinske brigade, ki :so dokazale, da znajo zelo spretno vihteti krampe in lopate. Če upoštevamo, da je to gradbišče oživelo šele prve dni septembra in da mora biti naloga izpolnjena do konca decembra, potem je jasno, da ta naloga res ni lahka. Kako pa poteka delo? Začetne težave, ko je primanjkovalo ljudi, strojev in materiala, so že premagane, zdaj to naše na j več je gradbišče s 400 delavci že diha s polnimi pljuči. Po planu mora »Gradis« do 15. decembra izdelati vse temelje za objekte, na katerih bodo stale hišice naših kooperantov — »Jelovice«, »Edi-lila« in »Marlesa«. Doslej je narejenih že okrog 70 % vseh izkopov za temelje, sicer pa delo v glavnem teče po planu kljub težavam in oviram, ki jih seveda pri takšni naglici in obilici dela ni malo. Zlasti je sredi oktobra (od 10. do 12. t. m.) nagajalo močno deževje, ki se ga naši ljudje najbolj boje. V glavnem pa je zdaj vse urejeno — ni posebnih težav z mehanizacijo, kadri in materialom. Če ne bo v novembru in decembru izrednih padavin, ki bi res lahko ogrozile izpolnitev te naloge, potem lahko računamo, da bo naselje Vlae do konca leta pripravljeno, da sprejme pod streho okrog 5000 prebivalcev Skopja, družin, ki jim je potres pzel streho nad glavo in se zdaj stiskajo pred mrazom in dežjem pocl šotorskimi platni. tresu v glavnem mestu Makedonije po televiziji in dnevnem časopisju. Le redki iz te skupine so bili že prej v Skopju in to le kot vojaki pred vojno ali po njej, vendar nismo imeli jasne podobe, kolikšno je razdejanje. Tudi delo, ki ga bo treba začeti, ni bilo še vsem znano. Znano je postalo šele nekaj dni po prir hodu, zaradi česar so bila razna ugibanja. Potovanje ponoči ni bilo najbolj naporno. Naslanjali smo se dremajoč drug na drugega in tako prespali noč. Proti jutru smo nestrpno čakali prihoda v Skopje, saj tisoč kilometrov tudi ni kratka razdalja. Konč.no smo le prišli v Ku-manov, po čemer smo sklepali, da do Skopja ni več daleč. Na komaj prebujenih obrazih je bilo opaziti rahlo nestrpnost. Obrazi potnikov so postajali vedno bolj vedri, čeravno niso bili umiti. Med nekaj duhovitimi pripombami na račun prenočišča se nam je vidno krajšala razdalja do cilja. Naenkrat smo bili v predmestju Skopja. Zazrli smo se v hiše s porušenimi dimniki, razdejano streho in manjšimi razpokami zunanjih sten. Bolj ko smo se bližali središču mesta, bolj so se nam odkrivali prizori opustošenja, ki ga je napravil potres. Do tal porušeni objekti, zevajoče odprtine v sodobnih stanovanjskih blokih, nagnjene in razpokane poslovne zgradbe so nemo sprejele našo skupino. Z manjšim manevriranjem po mestu zaradi zaprtih ulic smo končno le prispeli na cilj. Kraj, kjer je predvidena graditev novega naselja Vlae za 5.000 prebivalcev je oddaljen ca. 4 km od mesta. Takrat je bilo tam še polje, vinogradi in sadovnjaki, katerih sence so blažile avgustovsko pripeko. Izstopali smo, sprejel nas je šef novega gradbišča tov. Franc Vovk. ki je odpotoval dan pred nami. Ta tridcsetčlanski kolektiv kot zarodek Gradisa v Skopju, se je znašel na prostem pod vedrim nebom brez strehe, vode, sanitarnih prostorov, elektrike in prehrane, kakršne smo vajeni doma. Nastalo je tiho nerazpoloženje, kar se je dalo brati z obrazov ljudi. Vem, da si je sleherni predočil udobnost in ugodje, ki ga je imel v matični enoti. To je bil le trenutek krize, ki ni dolgo trajal, saj se morajo gradbinci sprijazniti z vsakršnimi težavami. Da so tako krizo prebrodili zelo hitro, gre zasluga starim gra-disovcem, veteranom, ki si jih lahko srečal na vseh gradbiščih naše republike in izven nje, v Zenici in Titogradu in drugod. Po krajšem odmoru smo prijeli za delo. Vreme je bilo lepo, vroče, posamezne skupine so pričele postavljati šotore, razkladati različne tovore, ki je prispel za nami z avtovlaki. V senci nekaj slivovih dreves je že zraslo platneno naselje, v bližini pa lesene lope, namenjene za jedilnico. V šotorih je kmalu zasvetila tudi luč. Iz dneva v dan se je standard dvigal, saj smo že po dveh dneh dobili toplo hrano — enolončnico. Vodo so dobavljali »individualno«, pač koliko je je kdo potreboval, vendar tudi to ne dolgo, saj smo po nekaj dneh dobili tudi lasten priključek na vodovod. S temi osnovnimi pridobitvami smo začeli postavljati, skladišča, prvo stanovanjsko barako, prvi betonski mešalec ter formirati deponije za gramoz. Potem, ko je prispel tisočlitrski betonski mešalec, smo začeli postavljati betonarno. Dela so se hitro odvijala na obeh sektorjih. Geometri so hiteli z izmerami in zako-ličevanjem temeljev za barake tipa Vardar 4104, ki so bile predvidene za nastavitev naših delavcev in delavcev kooperantov. Polja so spreminjala svojo prvotno obliko. Nasadi paradižnika in paprike so izginjali, iz njih so vzklili temelji različnih oblik za razne montažne hiše. Mehanizacija se je večala. Buldožer je vrezal prve poti čez polje. Kot voda so vdrli v ta polja tovornjaki z raznimi tovori gramoza, cementa, raznih strojev ter končno montažnih elementov. Polje se je spremenilo skoraj čez noč v razsežno gradbišče Tovornjaki dvigajo prali suhih ilovnatih tal, saj ni bilo dežja že dva meseca pred našim prihodom, a vreme je lepo in za naše razmere celo prevroče. Lepo vreme pa je tiha želja ne samo vseh graditeljev satelitskih naselij ampak tudi tisočev stanovalcev pod šotori in podobnimi provizoriji. ki jih dež posebno v jesenskih dneh lahko potisne v obupen položaj. Prav iz teh vzrokov je for-siranje gradnje in montaže naselij upravičeno ter se mora vsak posamezni član tega kolektiva odreči marsičemu, čemur se drugim v matičnih enotah ni treba. Že na začetku se je pokazala visoka zavest posameznika posebno pa skupin, ki so pokazale svojo sposobnost in udarno moč. Med prvimi takimi se je izkazala skupina škofjeloških tesarjev pri montaži barak, ko so potoki! vse rekorde in celo sami sebe, saj je bila baraka v treh dneh pod streho (normalno 8—10 dni). Z razvojem ostalih del so se pojavljale še betonerske skupine, ki so presegle dnevni plan, katerega sta tov. Vovk in ing. Dovjak skrbno preštudirala in ga prilagodila situaciji. ; Naš kolektiv se povečuje, saj redno prihaja potrebno število ljudi raznih poklicev. Naloga, ki jo je prevzel kolektiv te enote, je obsežna in odgovorna. Uspehi niso izostali, pod streho je 30 barak, ki jih uporabljamo za nastanitev naših delavcev, za pisarne in delavce kooperantov. Poleg tega je bila omogočena montaža montažnih hiš, , od katerih je že lepo število pod streho. Pri taki akciji oziroma nalogi pa igri odločilno vlogo tudi mehanizacija. Stroji morajo biti sigurni in. ne sme biti zastojev, ki ohromijo ves proces dela. Žal se to dogaja, ker ni možnosti izbire strojev, ki bi najbolj ustrezali tako forsi ranemu delu. Ni se pa čuditi strojem starejšega porekla, če jim zastane kakšen člen, saj še novi odpovedo. Vse prekinitve obratovanja so zelo kratke, stroji so hitro usposobljeni z veliko pomočjo armadnih delavnic in naših strokovnjakov. Visoka zavest vseh kolektivov in lepo vreme liosta omogočila realizacijo te humane naloge mogoče še pred predvidenim rokom. Ludvik Šnajder ■ IS? Sektor »B«. Delo je ofežkočeno zaradi gostih nasadov sadnega drevja Mednarodno sodelovanje. Šef gradbišča tov, Vovk in njegov pomočnik ing, Dovjak v razgovoru z ruskimi oficirji, ki pomagajo pri izgradnji Skopja Iz Skopja itam pišejo Tov. Ciril Vrabl, te- da do danes še niso na- sar, ki dela v Skopju stale nobene ovire, saj že od vsega začetka, skupno primemo za delo nam je poslal naslednji in pogumno gremo na- dopis: prej, ker bi želeli, da bo Dragi tovariši, porušeno Skopje čim- v imenu vseh nas, ki prej zgrajeno. Zato že- delamo tu o Skopju, vas limo ostati vestni delan- ose skupaj prav lepo ci Gradisa ter s svojim pozdravljam. Naznanja- dobrim in kvalitetnim mo vam, da se počuti- delom tudi v daljni Ma- mo kar dobro. Delamo kedoniji obdržati sloves dnevno po 12 ur in tudi Gradisa. Dostikrat mi- ob nedeljah. Tako nam slimo na dom in na soo- čas hitro mine. Delamo je sodelavce n podjetju. pridno in dobro, saj ta- 'predvsem pa na Grad- ko smo zvedeli od naših beno vodstvo Maribor. predpostavljenih. Pri- $e enkrat ose skupaj pomniti še moram, da lepo pozdravljamo. delamo zelo složno ter Ciril Vrabl Gradbišče v Skopju so si nedavno ogledali tudi naši vodilni strokovnjaki in šefi poslovnih enot. Od desne proti levi: ing. Štefan Mesarič, ing. Branko Vasle. lov. Vovk, Bernard Gabrijelčič, ing. Jože Uršič ter ing. Lojze Štok. ki se je ravno obrnil in klical oslale manjkajoče šefe Sektor »A«. Med ličnimi lesenimi hišicami in objekti i* siporexa, ki so v izgradnji, še polagajo vodovodne cevi Delavci in uslužbenci Skopja pri nedeljskem delu ■HBSBCSHBSipa Zavarovanje v gradbeništvu Namen zavarovanja v gospodarstvu je, da določene stvari, ki predstavljajo družbeno premoženje, zavarujemo pred riziki, tj. nevarnostmi, ki lahko v vsakodnevnem prometu nastanejo ali pa imajo te nevarnosti svoj izvor v nepredvidenih dogodkih, Z odredbo o nevarnostih (rizikih), za katere je gospodarska organizacija dolžna zavarovati osnovna in obratna sredstva skupne porabe, je postalo leta 1958 zavarovanje določenih kategorij stvari gospodarskih organizacij pred nevarnostmi, ki jih odredba taksativno našteva, obvezno. Med drugim predstavljajo posebno kategorijo gradbeni objekti v gradnji, katerih zavarovanje je urejeno s pravilnikom za zavarovanje gradbene dejavnosti, katerega je izdal bivši Državni zavarovalni zavod in ki predstavlja sestavni del zavarovalne pogodbe. Ker je zavarovanje vsakega objekta v gradnji obvezno in se plačuje za to visoke zneske kot zavarovalnino premijo, je po drugi strani ugotovljeno, da se v škodnih primerih ne uveljavlja vedno in povsod odškodninska pravica. Predpostavljamo, da se to dogaja, ker gradbena opcrativa ni oziroma ni zadosti seznanjena s pravicami in obveznostmi zavarovanca. (Zaradi tega je namen tega prispevka opozoriti na bistvena določila pravilnika za zavarovanje gradbene dejavnosti posebno v zvezi š stališčem gospodarskih sodišč, ki so jih zavzela v zavarovalnih primerih. Poudariti velja namreč, da pravilnik ni v celoti razumljiv in da je v več določilih nejasen. Te vrzeli in nejasnosti je pa dopolnila sedaj (Nadaljevanje s 5. strani) e£oni. Zadnje čase je našo edi-1Co zapustilo precej delavcev. Jernej Brank: Leta 1961, ko je == naša edinica imela dovolj dela, smo precej denarja razdelili za = Sebne dohodke. Leto dni pozne-je Pa nismo imeli več dela in smo ggg Škrat morali odpustiti okrog 100 tudi. Postavili smo kot kritpnj, a ostane tisti, ki je v podjetju = ^ec kot 5 let. Seveda je bil ta = riterij zelo šablonski, saj so nnsli mnogi dobri delavci, marši-kateri je bil boljši od tistih, ki so g= stali. Pri nas v Kranju zelo tež-0 dobimo delavce. Druga podjet-bh imajo dovolj, zlasti doraa-Clne> ki so bili prej pri nas. Ima- = sodna praksa, ker se spori iz zavarovalne pogodbe, zaradi odklonilnih tarif zavarovalnic množijo. Kot izhaja iz uvodnih določil pravilnika za zavarovanje gradbene dejavnosti, je treba zavarovati gradbeni objekt v celoti. Predmet zavarovanja so gradbeni objekti, tj. gradbena dela vseh vrst, gradbeni material in gradbeni deli. Zavarovalna vsota gradbenega objekta se določa po pogodbenem predračunu ali po končni dejanski vrednosti objekta. Pri ponovnem, ugotavljanju vrednosti objekta se vzame tržna cena vrednosti materiala, vloženega dela in drugih običajnih stroškov. Zavarovalni primer nastane, če se zgodi kaj takega, kar bi pomenilo zmanjšanje vrednosti objekta oziroma škodo za zavarovano gospodarsko organizacijo. Tem dogodkom — zavarovalnim primerom — pravimo v zavarovalstvu nevarnosti ali riziki. Gradbeni objekti so zavarovani pred naslednjimi nevarnostmi: 1. požar, udar strele, eksplozija, razen eksplozije na osnovi ekonomske energije, utrganje oblaka, talna voda, hudournik, visoka voda, vihar, toča, zmrznjenje, splav ledu, snežni plaz, dež; 2. odtrganje zemljišča in zemeljski plaz; 3. napake v statičnem računu; 4. napake v konstrukciji in materialu; 5. napake pri izvajanju gradbenih del; 6. nespretnost, malomarnost ali zlonamernost delavcev ali koga drugega; 7. vlomska tatvina; MgMmm—niinmnmTini ir n -.hjuj— ' * | 8. pad zračnega vozila, manifestacija in demonstracija. Kot izhaja iz zgoraj naštetih nevarnosti, je obseg rizika zelo obširen in zajema skoraj vse, kar se lahko pripeti med izvajanjem gradbenih del. Kadar nastopi kateri od naštetih zavarovalnih primerov, jamči zavarovalnica, razen za neposredno dejansko škodo, še za stroške, ki so nujno potrebni za reševanje zavarovanih stvar iter zmanjšanje škode in za stroške čiščenja na kraju dogodka. Pod pojmom dejanske škode se običajno in po dosedanji praksi mnenja zavarovalnice in zavarovanca razidejo. Vendar je glede tega vprašanja sodišče že zavzelo meritorno stališče. Obseg rizikov, za katere jamči zavarovalnica, je pa omejen za določene nevarnosti, ki izključijo pravico do odškodnine. Za gradbeništvo so posebnega pomena naslednje nevarnosti: 1. civilna odgovornost; 2. kršenje splošno priznanih tehničnih pravil, zakonitih predpisov in predpisov pristojnih organov; 3. naklep ali velika malomarnost zavarovanca; 4. zahtevki na temelju pogodbene kazni (neizpolnitev rokov); 5. če je gradbeni objekt zgrajen v nasprotju s pogodbo ali uporabljen neustrezen ter pomanjkljiv material. V vseh teh primerih zavarovalnica ne povrne škode. Zaradi tega je mogoče prijaviti zavarovalnici le tiste primere, kjer je prišlo do škodnega primera brez vpliva ali vzroka naštetih nevarnosti, ki jih zavarovanje ne vključuje. Seveda je presoditi vzroke za škodo od primera do primera. Pri tem je pa potrebno opozoriti, da je postavljen zelo kratek rok za prijavo škodnega primera, največ tri dni, zaradi česar je treba priglasiti zavarovalnici vsak zavarovalni dogodek, pa čeprav bi poznejše ugotovitve pokazale, da zavarovalnica take škode ne plača, (Se nadaljuje) Pa v drugih podjetjih delavci azne ugodnosti. Tako jih na rirner z avtobusi pripeljejo na Sraclbišče in domov. Važno je tu-'' ita itna edinica dobre stike z občino. Vlado Osolnik: Pri nas smo gotovili. da akord lahko stimuli- 0 delavca, seveda pa mora biti akord pravično postavljen. Zelo slabo pa vpliva degresija. Ce de- avee za več kot 35 odstotkov Preseže normo, se mu že začenja ^ohodek »striči«. To degresijo bi odpraviti, seveda pa mora-'ti norme res skrajno objektivizirane. Vajt: Menim, da je bil Jo na*nh posvet uspešen in bi bili ,Prav* da bi uredništvo našega r]^ a večkrat organiziralo podob-Posvetovanja. Ce se strinjate, gj 1 današnjega posveta pisali naju tovarišem pozdrave v Skopje, sed °r tudi tamkajšnjemu pred-lla.niiiu delavskega sveta, ki se jega posvetovanja zaradi odličnosti hi mogel udeležiti. ^ mam še nekaj pripomb in mi- 1 Iz zapisnikov in obiskov na V' snu vidim, da delavski sveti, v torVnem. delal° dobro, da delo a .ej ječe. Seveda pa bi morali to bo okrePiti- Ena izmed sla- v * ki jo bo treba odpraviti, je Pri6m’ da delo povsod ni dovolj „r Pravljeno. Vsekakor je treba adiv° za seje delavskih svetov či Obodno pripraviti, tako da m m =§ m Sanitarna inšpekcija je obiskala naše naselje VLAE. Pri tem si je hotela ogledati tudi sanitarne prostore. Ko je sanitarni inšpektor potrkal na vrata sanitarnih prostorov ter dejal »kontrola«, se je iz prostorov začul glas tov. Poldeta: »Ja, ja, samo sedaj ne!« n v $ : 9 ' Ds lahko pripravijo za raz- t— čla.ni Čla V° Zel° važno je tudi, da si Unni DS z delom pridobivajo zaje a°je med delavci. Pomembno pf. tudi. da vodilni uslužbenci Proh^° Z aktualnimi in perečimi Šef lemi na seJ'0 DS. Tam, kjer da lahko sam reši vse *eme, delo prav gotovo ni p0vr° zastavljeno. Nujna je torej S(>d ezava, iskreno in tovariško ^jrne °yanje. Zelo važno je, da se ŠUi Ve^ osnovnih problemov re-Ptof na se.iah DS, pred organi sa-Še Pravljanja. To je tem važnej-stji udi zaradi tega, ker gre do-at za zelo odgovorne in de-j)°a ne naloge. Prav zato je nuj-pj a 80 s temi stvarmi sezna-Vor 1 Vsi delavci oziroma njihovi pleni Predstavniki. Č]a°ludarii bi še to, da morajo vsi r0v 1 centralnega DS obvezno po-sVoi i ° sklePih in razpravah v VeZg edinicah. Takšna živa po-bhdrrf Pae najboljša vez med stvar^011011 bi rad omenil še dve lekt 1 Zdi se mi’ da v našem ko-družKU da^emo premalo priznanja lVtar .^n° političnim delavcem. vefj^lk(3o žrtvuje za takšno delo redk ° syojega prostega časa, ne-Popo? ®redo za takšno delo celi ip0 -dnevi in večeri. Vsekakor bi jeina * najti neko obliko, da da-ČaSa° tem delavcem od časa do teriaiUstrezno priznanje — ne ma-j n°’ marveč moralno, bi m končno bi izrazil misel, da rilu °ra** pri nas — bodisi v me-UStanCele države ali v Sloveniji — bi n neke vrste inštitut, ki Ijani r°u^eval sistem samouprav-ku§n3" Tu bi se lahko stekale iz-lahk^ iZ vseh kolektivov, tu bi d0v ?. dragocene izkušnje posre-\ vsem kolektivom širom e domovine. V SKOPJU IMA DENAR DUH PO SLIVOVKI Blagajnik Bruno Wabra je konstanti ral, da denar v Skopju »po šnopsu diši«. Po detajlni kontroli od kod ta duh so ugotovili, da je tov. Wabra gobo za vlaženje pomotoma prepojil s slivovko namesto z vodo, ki naj bi bila v kozarcu, s katerega je vlažil, ko je štel denar. 12-dnevni zaslužek naj dam? Ali veste, da poleg avtomobila, televizije, radia, hladilnika, sesalca, časopisa, elektrike, vode in smeti s svojimi 80 tisočki res ne morem odplačevati še posojila za Skopje. m IZ NAŠIH POSLOVNIH ENOT »Fantje, kdo bo računal po normah in akordih? Zmenimo se: vfcem povečamo prejemke za 25 •/« in mirna Bosna. Al’ ne?« »Odkar nam sektorski meri učinek s temi instrumenti namesto z normami, ga še manj vidim na gradbišču.« »Seveda, zdaj ima več časa, da pri »Mačku« študira, kako bi še povečal našo storilnost.« »Ali me ne marate? Saj imam tudi jaz petnajst let... ??? »., službcA »Iz centrale so poslali? Kaj prida gotovo ni, ker kar od tam pride ni piškavega oreha vredno.« Kratek posvet pred pričetkom betoniranja. Vsako podrobnost je treba temeljito preštudirati Sektor »A« in »B« razmejuje prometna Partizanska cesta (Skopje—Tetovo) Delo s kompresorji je zelo težko. Le počasi se kubik za kubikom drobi pod pritiskom atmosfer V Skopju smo organizirali tudi sindikalno podružnico. Odbor ima tl članov. Na sliki: predsednik Franc Hočevar i:i tajnik Jernej Jeršan NARAVNI BARVNI SISTEM Če so barvni vzorci večji, se vrši indukcija samo na stičnih robovih, takrat govorimo o mejni indukciji, ker se dotika odnosov barv na mejnih robovih. Ta pojav pogosto srečujemo pri obdelavi notranjih sten, kjer je npr. majhen vzorec v intenzivnem barvnem tonu barvno šibek, če pa je v istem tonu slikana velika stena, pa postane naenkrat barvno premočan in vpliva na sosednje stene. Kadar gledamo intenzivno dalj časa v neko barvno točko na svetli ali beli podlagi, nato pa pogledamo vstran, bomo še vedno imeli pred očmi obliko prejšnje točke, vendar v drugi barvi, odvisno seveda od indukcijskega vpliva podloge in barvne točke, ki smo jo gledali. To je indukcija v daljšem časovnem obdobju ali barvni odmev. Značilni primer tega pojava je opazen v operacijskih dvoranah, kjer kirurgi po daljši operaciji, ki zahteva koncentrirano gledanje v rdečo rano, vidijo okrog sebe vse zeleno. Da bi kompenzirali pojav barvnega odmeva, oblagajo stene v operacijskih dvoranah z zelenimi obložnimi ploščicami, pa tudi samo ki-rurgično osebje ima zelene halje. VPLIV SVETLOBE Odločujoč faktor pri dojemanju Barv je kvaliteta svetlobe, kar se sami dobro zavedamo, ko npr. kupujemo blago v trgovini. Praviloma moramo izbirati barvni vzorec pod istimi svetlobnimi pogoji, kakršni bodo vladali v dotičnem prostoru, za katerega izbiramo vzorec. Isto seveda velja tudi za umetno svetlobo, pri čemer moramo upoštevati. da postane barvno področje Yr pr: svetlobi navadne žarnice barvno šibkejše. Marsikdaj se bomo srečali tudi s problemom sekundarne ali reflektirane svetlobe, ki jo najbolje ponazarja tale primer: Nek interieur je bil obdelan v hladnem barvnem registru, in sicer v zgodnjih pomladanskih mesecih, ko je na bližnji sosednji strehi, ki se je videla skozi okno, ležal še sneg (vpliv snežnega refleksa!). Spomladi pa je sneg skopnel in streha je zažarela v rdeči barvi, ki je prvotno hladno sobo spremenila s svojim reflektiran jem v violetno. BARVNI VPLIVI Občutja, ki jih človek subjektivno zaznava v danem okolju, so delno tudi posledica lastnosti barv. da vzbujajo v nas neka občutja ali vplive v pozitivnem ali negativnem smislu. Vplivajo torej na naše telesno in psihično razpoloženje. Vendar so te presoje popolnoma osebnega značaja in jih ne smemo generalizirati, ker so pač ljudje različno dovzetni do barv. Se več, celo isti človek ima razne občutke do iste barve pod drugimi pogoji, v katerih se trenutno nahaja. Iz tega področja obstajajo splošna imena barv, kot so: hladne, tople, sladke, vsiljive, pomirljive itd. Zanimivo je, da vpliv barvnih tonov ugotavljajo tudi zdravniki. Pri barvno občutljivih ljudeh se pri določenih barvah poviša krvni pritisk, pri barvno indifirentnih pa ni zaznavna nobena sprememba. Najbolj razširjena sta pojma »TOPEL« In »HLADEN«. Karakteristično zanju je barvno področje v I. oziroma III. kvadraniu in je občutek, kdaj postane neka barva topla oziroma hladna, težko določljiv ravno glede na stališče subjektivne barvne presoje. Vendar je občutek barvne toplote bolj in hitreje zaznaven kot občutek hladnosti in celo hitreje kot pa sam barvni ton, zlasti pri zelo svetlih barvah. Izrazito topel značaj daje področje srednjega barvnega tona yr. Hladno barvno področje dojemamo enako kot toplo, samo v nasprotnem smislu. Tudi tu lahko ugotovimo, da leži center hladnosti v srednjem barvnem tonu gb, ki ga lahko povečamo z barvno močjo in z belo barvo. Vlogo pri vplivu barve igra tudi oblika in struktura. Tako lahko ugotovimo, da se toplost stopnjuje s kosmato strukturo, s tem ko povzroča hladen občutek trda, ravna struktura. Manj splošno priznan pa je pojem »AKTI- Polaganje armature na upravni stavbi toplarne v Ljubljani VEN« in »PASIVEN«. Na splošno vzeto so vse barvaste barve aktivne, obstaja pa tudi področje, v katerem so nekatere barve bolj aktivne od drugih. To je tako imenovano področje maksimalno aktivnih ali vsiljivih barv, ki leži ob srednjem barvnem tonu (rb) v II. kvadrantu (sl. 5). Aktivnost, katere področje seže zelo daleč, dosežemo, če vzamemo čimbolj globoke in izrazite barve istega barvnega področja. Pasivno barvno področje je manjše. Pasivne barve so bolj mirne in leže okrog srednjega barvnega tona gy. Njihova umirjenost pa izgine, če povečamo stopnjo barvne moči. To so torej svetli barvni toni IV. kvadranta. Kot vidimo, so nosilci barvnih vplivov vedno srednji barvni toni in ne osnovne barve. ing. arh. Milan Arnež Mehanizacija je steber gradbeništva, je dejal gradbeni delo vodja Albin Mavser. V sredini tehničarka Majda Komljanec in delovodja Albin Mavser Tisočlitrski mešalec z deponijo gramoza v Skopju. Poleg je skladišče za cement kapacitete ca. 150 ton OPOZORILNI NAPISI V oktobrski številki »Gradisovega vestnika$ je bil objavljen članek, katerega pisec graja opozorilne napise na naših deloviščih. Mnenja je. da je sedanja oblika opozorilnih napisov o nasprotju z našo demokracijo in tovariškimi odnosi. Napisi mu niso všeč zato, ker brez iskanja blage ali mile oblike opozarjajo na nekaj, kar se ne sme napraviti, pa naj bo to že karkoli Vsi, zlasti pa tisti, ki piše o časopis, bi morali vedeti, da mora biti opozorilni napis oz. opozorilo tako, da vsak. ki je pismen., takoj ve. za kaj gre. S tem, da je napis kratek in dobro razumljiv, nismo kršili demokracije, še manj pa tovariških odnosov, S strani pisca predlagana oblika opozorilnih napisov. >Ne moti nas pri delu s. bi marsikoga spravila v dvom, ali sme ali ne. Vsak bi napravili po lastni presoji misleč. da nobenega ne moti. Zato takih opozoril, ki bi lahko koga spravila d dvom, da bi delal po lastni presoji, ne smemo uvajati in ne dovoljevati, da učinek ne bo prav nasproten od tistega kar hočemo doseči Ni pa podjetju ali posamezniku vedno dano na voljo, kakšno vsebino naj dajo opozorilnemu napisu. Za primer navajam določilo »Pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih prt delu z žerjavi* 'Ur. I. FLRJ, št. 52/62). ki v 84 členu predpisuje, s kakšnimi opozorilnimi napis' mora biti žerjav opremljen. Na žerjavu ali v njegovi bližini morajo biti na vidnem kraju deske z naslednjimi dobro vidnimi napisi — opozorili: t. na žerjavu: a) deska z napisom: »Nezaposlenim je dostop na žerjav strogo prepovedan ?; b) deska z napisom: »Pozor! Prepovedano je zadrževati se pod visečim bremenom«; c) deska, na kateri je napisana registrska številka in dovoljena obremenitev v kg: »Žerjav reg- , št... Največja dovoljena obremenitev ...«; 2. v kabini žerjavovodje: izpisek iz pravilnika o čuvanju in uporabi žerjava (o dolžnostih žerjavovodje in o prepovedih) n .okviru; j. v bližini žerjava s trolejnim vodom v kanalu deska z napisom: »Smrtno nevarno vlivati vodo in metati predmete v kanal trolej-nega voda«; 4. pod žerjavom, ki je v popravilu, na stojalu deska z opozorilo: »Pozor! Žerjav je v p°' pravilu — bodi previden«. Zato naj v podjetju velja pravilo tudi še naprej, da nai bodo o*1 napisi in opozorila kratka, jasna in vsakemu lahko razumljiva■ Le takrat, ko vsak ve kaj sine in kaj ne, sta anm uspeh in varno delo zagotovljena. J. S.