INTERNA IZDAJA št. 1 januar 2000 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek • Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Vito Šaruga. Tehnična ureditev Sonja Požar in Darnjana Poberaj. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. 1434/42,2000 5 r ^ osrednja knjižnica Nflš GLAS § F \ _ i SRECKA VILHARJA S Poštnina Lačai a nrJ »Rolo I Storjena napaka naj ti bo dobra lekcija, ne pa razlog za nekoristen obup! Anonimus Brez hudih pretresov smo se prekobalili s Silvestrovega v novo leto. Tudi računalniški sistemi so vzdržali in menda celo večina denarnic. Vse, kar je svet dolge mesece pričakoval z naraščajočo nestrpnostjo, se je v nekaj dneh razblinilo - pifff! - kot pohleven milni mehurček. Izložbe so si nadele običajno podobo, uslužbenci pooblaščenega podjetja so sneli in pospravili praznično mestno razsvetljavo. Božična drevesca in bleščeč darilni papir so že davno v smeteh, celo prijetne predpraznične vznemirjenosti se ne spominjamo več. Pa toliko seje pisalo, govorilo, pripravljalo in načrtovalo! Za hip se nam zazdi, da se obnašamo skoraj nehvaležno do življenja, ki nam poklanja lepa doživetja; marsikdo je zanje prikrajšan, še sanja se mu ne o njih. Mi pa kar takole -kot da je minilo že sto let od tistih svečanih ur, obsijanih od utripajočih lučk in dišečih sveč! A tako je pač to: pričakujemo, doživimo, prespimo in gremo dalje. Ne gre brez teh pričakovanj, sanj, ne gre brez uživanja, pa tudi brez streznitve in nadaljevanja po prejšnji poti ne gre. Življenje je presneto resna stvar, kar naprej je treba slediti nekim kažipotom, premagovati neke ovire in se otepati s časom, z denarjem in utrujenostjo. Ampak sem ter tja je le treba ukrasti košček časa za postanek, za kakšno noro doživetje, za nekaj čisto nepotrebnega, kar bomo zaužili kot okrepčilno pijačo in se nato spet lotili resnega seznama neizbežnih opravkov. Naše trajanje se tako prepleta z dolžnostmi in dragocenimi nepomembnostmi. Oboje so nepogrešljive. Običajno je dolžnosti sicer več in kar prav je tako; si lahko predstavljate svet, kjer bi se v glavnem veseljačili? Seveda si ga lahko predstavljate: zelo hrupen in kratkočasen bi bil, pa zelo neveden in razcapan; v urah treznosti tudi zelo nesrečen. Negujmo torej razmerje, ki je v prid dolžnostim. Do te čudne vzpodbude sem pravzaprav prišla čisto nehote; na začetku uvodnika sem menda hotela povedati nekaj drugega, pa sem se potem mimogrede zaplezala z besedami, iz stavka v stavek sem bila dlje od začetne misli. Če se prav spominjam, sem hotela napisati nekaj patetičnega, visoko zvenečega, zelo zanosnega, nekaj kot “veselo na delo” ali tako nekako - kar pač sodi v prvi uvodnik znamenitega leta 2000; očitno pa mi je prav grdo spodletelo. No ja, ni konec sveta, če se nam kakšen načrt ne posreči v vseh potankostih! Konec koncev so tudi drobni neuspehi del življenja in se lahko iz njih naučimo veliko koristnega; pri tem nam je seveda ljubše, če gre za neuspehe drugih, ne za naše... Sonja POŽAR Foto: Jadran RUSJAN CELOVITO OBVLADOVANJE ISO 14001 - KAJ SE DOGAJA V DROGI? Že v prejšnjih številkah glasila smo vas obvestili, da si bomo v letošnjem letu prizadevali tudi za pridobitev novega okoljskega standarda, ki nosi ime SIST ISO 14001. Cilj tega standarda je seveda izboljšanje našega delovnega in širšega okolja, vendar je tako kot ISO 9001 tudi to dopolnitev poslovnega sistema. Sistem SIST ISO 14001omogoča zmanjševanje porabe materiala, energije in vode, zmanjšanje stroškov odstranjevanja odpadkov, zmanjševanje tveganja nesreč, sistematično skrb za zdravje in varnost zaposlenih, vzpostavitev sistema komuniciranja navzgor in navzdol in še marsikaj. Poleg teh relativno oprijemljivih prednosti pa ima sistem tudi tržne prednosti, ki se kažejo predvsem v anti-cipiranju tržnih zahtev, predvidevanju razvoja zakonodaje in nenazadnje v povečanju ugleda podjetja tako doma kot v tujini. Pa na kratko preglejmo, kaj seje na temo ISO 14001 dogajalo v Drogi: • lani julija je kolegij uprave sprejel sklep, da bomo sistem kakovosti ISO 9001 dogradili s sistemom ravnanja z okoljem v skladu s standardom ISO 14001; • že v letu 1998 je bil opravljen začetni pregled okoljskega stanja v vseh PC in upravni stavbi ter izdelano poročilo. Na podlagi poročila je bil sprejet načrt dela v letu 1999 in 2000; • konec prejšnjega leta so se začele odvijati aktivnosti za pripravo dokumentacije za vpeljavo sistema ISO 14001. Začeli smo pripravljati prve dokumente, ki jih bomo čimprej pregledali in jih čimvec poskušali vgraditi v že obstoječi sistem kakovosti ISO 9001. Dokumenti, kijih ne bo mogoče vgraditi na ta način, pa bodo zaživeli kot samostojni; • vpeljava novih postopkov za obvladovanje dejavnosti, ki vplivajo na okolje. Vsi zaposleni v Drogi lahko na svoj način pripomoremo k temu, da bo sistem ravnanja z okoljem hitreje in učinkoviteje zaživel. Če se malo zamislimo nad tem, kaj smo v zadnjem času naredili iz naše uboge Zemlje, nam verjetno motivacije ne bo zmanjkalo. Da se bomo tega pravilno lotili in kar najhitreje dosegli zastavljene cilje, bodo v Drogi potekala izobraževanja na to temo. CILJ V LETU 2000: pridobitev certifikata o vzpostavljenem sistemu ravnanja z okoljem, ki bo v skladu s standardom ISO 14001. Damjana POBERAJ NOVE AVANTURE FRFRASTEGA KVADRATKA IN PODJETNEGA KROGCA DOBER DAN. G. KVADRATEK. MORAM VAM POVEDATI, DA PRVI VTIS NI KAJ PRIDAI UPAM DA SE MOTIM! DAJMO OTROCI. KAR ZAČNITE Z VPRAŠANJI! OČKA NI DOVOLJ. SEDAJ SE SINE III ZAKAJ JE VASE DVORIŠČE TAKO RAZMETANO? NI RAZMETANOI UREJENO JE TAKO DA SAMO JAZ NAJDEM VSEI KAKOR DA NIMAM DOVOLJ TEŽAV PA Ml ŠE SINE Z RAZREDOM IN TISTO BUTASTO ZAKAJ SE PA IZ DIMNIKOV TAKO KADI? T — • liv I IO I U HU 11 “£"£4!°° PRIDe NA ekskurzijoi za k/ SPLOH OBLJUBLJAM TAKŠNE BEDARIJE? delate sami?! MOJ OČKA P RA VI,O/V I F TUKAJ NI SISTEMA! lf / TAKO SE SKRIVAMO PRED KONKURENCO, DA NE BI UGOTOVILI NASlH SKRIVNOSTI! DAJTE NOI NEKAJ BOLJŠEGA Sl IZMISLITEI s*hq pa j i ru a jč J,, u-1-i.rj s O cL O o o SE NADALJUJE... Tekst in risba Vasja REBEC KORISTNI PREDLOGI Koristni predlog meseca V letu 2000 bomo vsak mesec predstavili enega izmed najzanimivejših koristnih predlogov, ki so se “zgodili” v zadnjem času. Tokrat smo izbrali koristni predlog iz Zlatega polja. Tam imajo napravo za tiskanje “Smart date”. Morda ste jo kje že srečali, v Drogi jih imamo kar nekaj. Njena naloga je, da na vsako spakirano škatlico z rižem odtisne rok uporabnosti in še nekaj drugih podatkov. Tiskanje poteka podobno kot pri starih pisalnih strojih, ki so imeli s črnilom prepojen trak in kladivca s črkami, ki so tolkla po traku. Pri tej napravi škatla z rižem potuje mimo traku s “črnilom”. Na predvidenem mestu elektronsko “kladivce” prenese črnilo s traku na škatlo, tako da na njej nastane napis. Opravljeno. Črnilni trak se premakne za nekaj centimetrov (za porabljeni del) naprej in čaka na naslednjo škatlo. Ko se odvrti cel kolut traku, je porabljen in ga zavržemo. To pa ni čisto res. Res je, da smo ga doslej zavrgli. Vendar je cela desna polovica traku ostala neuporabljena. To pa zato, ker je napis, ki ga odtiskujemo, ozek, trak pa precej širši. In tu se je rodila ideja za izboljšavo. Z majhno predelavo lahko trak, potem ko ga porabimo, obrnemo in tiskamo od začetka še z drugo stranjo. Tako lahko cel trak uporabimo dvakrat. Takega traku porabimo kakih 30 kilometrov na leto. Odslej ga bomo samo pol toliko. Čestitamo avtorju koristnega predloga, Renatu Križmanu, strojniku linije v PC Zlato polje! Peter FATUR 1 RIŽ I. kakovostna vrsta Lomljena zrna do 7% Izvor surovine: Italija Sorta: TONDO Uporabno najmanj do: 20-12-01 RIŽ I. kakovostna vrsta Lomljena zrna do 7% Izvor furovine: Italija Sorta: TONDO Uporabno tugmaqj do: 20-12-01 RIŽ I. kakovoatna vnta Lomljena zma do 7% Izvor surovine: Italija Sorta: TONDO Uporabno najmanj do: 20-12-01 1 I. 10-21-03 Lk^ovo^m^rafroonqtiodn Lomljena zma do 7% OONOI :®W°S Izvor surovine: Italija afltoi raaiAOins joazi Sorta: TONDO' op muz Buafprori Uperimo 20-12-01 io-zi-oz L kakovostna Ooq*jodfi Lomljena zma ao 7% OdNOJ. W>s Izvor surovine: Italija Bitim :3oiAOjns JOAZJ Sorta: TONDO %/, op tojz uiul[uioq Uporabno najma^do:roj(ioAOTO 20-12-01______________________ p« RIŽ io-zi-oz Lk^«tn.;v™^rajfraonqEiodn Lomljena zma do 7S OONOiL W>S Izvor surovine: Italija :suiAxuni mMn. Sorta: TONDO" %l op suh TOSfpncn Uporabno n^na^:^^ 20-12-01 £th II. t Pred izboljšavo Izboljšava NAŠ GLAS 0 PISANJE ZA BRANJE Foto: Jadran RUSJAN NAŠA PODJETJA V TUJINI DROGA d.o.o. SOMBOR - NAŠA PRAŽARNA V ZVEZNI REPUBLIKI JUGOSLAVIJI O predelavi kave v Zvezni republiki Jugoslaviji smo začeli razmišljati v začetku leta 1997. Ideja se je porodila, ker je na tržišče ZRJ skoraj nemogoče izvažati izdelke, ker so le-ti obremenjeni z visokimi uvoznimi in drugimi dajatvami, kar zelo zviša ceno naših izdelkov na policah. Razmišljali smo tudi o tem, da je blagovna znamka Barcaffe, predvsem v Vojvodini, še vedno poznana. Imeli naj bi torej precej možnosti za dobro prodajo. kavo 100 g, vse potrebne povezave med omenjenimi stroji in hladilni sistem za hlajenje valjev mlina, da bi se kava lahko mlela pri najnižji možni temperaturi (kar je eden izmed pogojev za kakovostno kavo). Pri montaži moram omeniti, da so veliko dela v težkih pogojih (temperatura je bila v proizvodnem prostoru le 2°C) opravili vzdrževalci iz PC Začimba in sodelavci iz Somborja. Po končani montaži smo opravili poskusni zagon in ugotovili, da je oprema delovala v skladu s pričakovanji. Montažo smo zaključili v decembru leta 1998. Zaradi vojne v ZRJ je bilo nato sodelovanje prekinjeno do oktobra 1999, ko smo spražili prve šarže kave, namenjene trgu ZRJ. d.o.o. SOMBOR Po nekaj obiskih naše ekipe v Somborju in dogovorih s partnerjem, g. Stevanom Terbcem iz podjetja Caffee Trade d.o.o., smo jeseni leta 1998 začeli z montažo opreme, ki smo jo delno kupili, delno pa pripeljali iz pražarne PC Začimba. Skupaj s sodelavci programa kava smo temeljito preučili možnosti postavitve opreme v prostore, ki so bili namenjeni proizvodnji. Staro opremo smo v PC Začimba detajlno obnovili, kar nam zagotavlja nemoteno delovanje v novi pražarni. G. Terbec je zagotovil in obnovil potrebne proizvodne prostore ter ostale spremljajoče prostore. Uredil je tudi vsa potrebna dovoljenja za obratovanje. Naj omenim, da smo imeli pri izvozu opreme v ZRJ kar nekaj problemov, a smo jih z združenimi močmi rešili v skupno korist. Montaža je potekala v predvidenih rokih. Obsegala pa je postavitev celotne pražarne s pražilnikom, silosom za praženo kavo, mlinom, pakirnim strojem za mleto NAŠA PODJETJA V Somborju bomo tako proizvajali najbolj razširjeno obliko pakiranja - mleto kavo Barcaffe 100 g ter kavi v zrnu Barcaffe 1000 g Espres-so, bolj znano kot Zlato in Barcaffe 1000 g, znano kot rdečo kavo. Pri uspešni vzpostavitvi delovanja so iz PC Začimba sodelovali vzdrževalca Zvonko Kojnok in Marino Špeh, električar Radko Sepič ter tehnolog programa Klement Valenčak. S strani partnerja pa ima poleg g. Stevana Terbca veliko zaslug predvsem Srdjan Bogdanovič, ki bo tudi v prihodnje skrbel za kakovostno proizvodnjo. Na koncu se moram za uspešno postavitev in zagon pražarne zahvaliti vsem, ki so kakorkoli sodelovali v aktivnostih, povezanih s podjetjem Droga d.o.o. Sombor. S tem se je zaključila krajša faza projekta, daljša, to je prodaja kave, proizvedene v ZRJ, pa se šele začenja. Tekst in slika Dušan POBERAJ KADROVSKE NOVICE ZAPOSLENOST V DECEMBRU 1999 31. 12. 1999 je bilo zaposlenih 604 delavcev, od tega 286 moških in 318 žensk. V DROGA d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 27 delavcev, v SOLINE, Pridelava soli, d.o.o. pa 22 delavcev. Prihodi delavcev: V decembru nismo sprejeli nikogar. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v decembru prenehalo 19 sodelavcem. Razlog prenehanja je bil potek del.razmerja za določen čas, Sporazumno prenehanje delovnega razmerja, Sta- Jubilejne nagrade se izplačujejo na osnovi J. točke 50. člena Podjetniške rostna upokojitev, predčasna upokojitev ter prenehanje kolektivne pogodbe družbe. kot presežek. Kadrovska služba OBLETNICE ;ovost HAMZAGIČ iz PC Argo r ) DEČKO iz PC Gosad b V JANUARJU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE 30-letniki Barbara Zvonimir SILA Anica GRAVISJ 20-letniki Omer Srečko DEČKO 10-letniki * I \ 0 Severina VOGRIČ iz PC Argo Ksenija TOMIČ iz PC Argo Milan ŽOLNIR iz Olj Informatika NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU! DELOVNO OKOLJE Sedaj smo uvedeni! 15. 12. 1999 smo se novi delavci Droge d.d. udeležili uvajalnega seminarja v sejni sobi upravne zgradbe. Vtisi s seminarja so, nekoliko karikirani, zbrani v naslednjem prispevku............. Kot novorojenčki v svet, smo bili pred kratkim tudi mi postavljeni v za nas popolnoma novo okolje. Vstajanje, odgovornosti, sodelavci,.... stvari, ki smo jih še pred kratkim le bežno zasledili v dolgočasnih pogovorih staršev, so sedaj postale del našega vsakdana. Ta novi svet se nam je zdel kot ocean, kjer se bomo morali v naslednjih letih naučiti plavati, veslati, jadrati in še kaj. Kako, kdaj in na kašen način bomo kos tej nalogi je odvisno predvsem od nas samih. Udeleženci uvajalnega seminarja (začetna faza) od leve proti desni... Naša želja, da bi čim prej zaplavali na odprto morje, je zelo velika, da pa nas ne bi kakšen vrtinec ambicioznosti hitro povlekel na dno, so nam bile dodeljene neke vrste posebnih staršev. Njihova imena so različna. Nekateri med njimi se imenujejo mentorji, drugi komentorji, tretji direktorji, pa še kaj bi se našlo. Vsem pa je skupno, da so naši prvi vodiči v tej novi avanturi. Vsi skrbni starši opremijo svoje otročke za prvo ekskurzijo na plažo in tako so nas tudi naši opremili s “kapico” modrosti in “šlaufkom” spodbudnih besed. Prav nič me ni strah! Za dober začetek so poleg skrbnih staršev potrebni tudi trdni temelji. Postavitev temeljev je vedno zelo zahtevna naloga. Običajno je ne zmore en sam človek, zato so se naši “starši” odločili, da bodo pri tej težki nalogi med seboj sodelovali. Za postavitev temeljev so nam izbrali najboljše učitelje in znašli smo se na UVAJALNEM SEMINARJU. Po uvodnih spodbudnih besedah generalnega direktorja, g. Matjaža Čačoviča, seje seminar pričel s polno paro. Da ne bi mislili, da smo z učenjem končali in da bomo lahko spali na papirnatih lovorikah, nam je ga.Marjeta Koštomaj Pokleka predstavila usposabljanje in izobraževanje v Drogi d.d. Znanja ni nikoli preveč, ravno obratno : vedno se lahko še kaj naučimo. S tem znanjem lahko tudi bolje delamo. Dobro delo pa ponavadi ne ostane neopaženo. V Drogi obstaja in deluje sistem nagrajevanja, ki nam ga je predstavila ga. Silvija Benčič. Sistem naj bi spodbujal vsakega posameznika, vendar zavedati se moramo, da smo vsi na isti barki in je uspešnost podjetja kot celote predpogoj za kakršnokoli nagrajevanje. Da bi spoznali, na kakšni barki smo se pravzaprav znašli, nam je g. Aleš Škraba predstavil osnove delniške družbe in tržne zakonitosti, katerim je ta (sedaj že tudi naša) barka podvržena. Tržne zakonitosti narekujejo precej oster tempo, kateremu lahko sledimo le s kakovostnimi izdelki. Kaj kakovost pomeni in kako Droga zagotavlja kakovost svojih izdelkov in storitev, nam je prikazala ga. Maruška Lenarčič. Kakovost ni naključje, ampak rezultat sistema, kjer se vsak udeleženec v verigi nastajanja izdelka obnaša do naslednjega člena kot do potrošnika. Potrošniku pa moramo ponuditi kakovost, ki jo pričakuje oz. še boljšo kot jo pričakuje. Ker nič ni tako dobro, da ne bi lahko bilo boljše in ker je boljše zmeraj boljše od dobrega, bi bilo bolje, da bi že na začetku ugotovili, da moramo biti vsak dan boljši. Že po prejšnjem stavku lahko ugotovimo, da je možno iste stvari povedati na več načinov. Načini reševanja problemov so različni, vendar je samo eden v določenem trenutku najboljši. Nenehne izboljšave pri iskanju trenutno naj-bolših rešitev pa so predmet Inovativne dejavnosti, ki nam jo je predstavil g. Peter Fatur. Da vse to niso le besede in da je bilo na teh načelih v preteklosti že marsikaj narejeno, smo lahko videli kar v sejni sobi, saj je bila pred nami miza s široko paleto Droginih izdelkov. Kako so se ti izdelki razvijali in dosegli današnji izgled, nam je predstavila ga. Majda Vlačič. Za sproščeno in ustvarjalno delo je pomemben občutek varnosti in tega se Droga zaveda. Kako je za varnost poskrbljeno in na kakšen način se lahko izognemo poškodbam pri DELOVNO OKOLJE delu nam je predstavil g. Albert Su-ban. Mnogokrat se zgodi, da poleg “tehnične" varnosti, ki je namenjena predvsem preprečevanju fizičnih nezgod, potrebujemo tudi drugačen, bolj “socialen” občutek varnosti. Tudi v takšnih težavah nismo sami, saj je tukaj svet delavcev, pod vodstvom ge. Dragice Mekiš in deluje kot povezovalni člen med delavci in vodstvom. Ga. Dragica pa ne skrbi samo za to, da se glas delavcev na poti do vodstva ne izgubi, ampak tudi za kvalitetno počitnikovanje v Droginih počitniških domovih. Da je občutek varnosti popoln, pa je tukaj še pravna služba, ki nam jo je predstavila ga. Andreja Bercieri, na katero se lahko obrnemo, če se znajdemo v pravnih škripcih. Po vseh teh lepih, spodbudnih in strah zbijajočih besedah smo že nestrpno čakali na organiziran sprehod po proizvodnji PC Začimba. Seveda nas tudi tukaj niso pustili samih. Da s svojim mahanjem prek Z vetrom naprej! rumene prekinjene črte ne bi zaustavili proizvodnje kave in čaja, je poskrbel g. Klement Valenčak, ki nam je predstavil proizvodnjo teh dveh nosilnih programov Droge. Ura je odbila dve. Prijeten, koristen, a tudi dokaj naporen dan je bil za nami. Spoznali smo podjetje, nove sodelavce in način dela. Pogledali smo v zgodovino podjetja, seznanili smo se s sedanjostjo in začeli razmišljati o prihodnosti. Prihodnost pa je že tu, na obzorju so nove poti, novi izzivi, mnogo pričakovanj in verjetno tudi kakšno razočaranje. Pot je dolga in prepredena z mnogimi ovirami, vendar, če bomo znali izkušnje preteklih let in svežino novih moči združiti v složno moštvo, ki bo vztrajno veslalo proti novim uspehom, se nam za prihodnost ni potrebno pretirano bati. Vasja REBEC Spoštovani sodelavci, v letih svojega službovanja v Drogi Portorož sem spoznal dosti prijetnih ljudi. Prisrčno se jim zahvaljujem za sodelovanje, za nova spoznanja in dragocene delovne izkušnje. Vseh se bom rad spominjal! Ivan Rakovec BORZNI KOMENTAR ČISTO NAVADEN BORZNI KOMENTAR No, pa je mimo še eden od v zadnjih letih tako težko in nestrpno pričakovanih mejnikov sodobnega sveta: stopili smo v leto 2000!!! Od vseh napovedovanih težav, povezanih predvsem z vsesplošno informatizacijo današnje družbe (beri: krilati, kosmati in strah zbujajoči hrošč) in celo napovedanega konca sveta, se ni zgodilo nič. Prvega dne po velikem praznovanju smo se prebudili v čisto navaden dan. Eni z večjimi, drugi z manjšimi “mačjimi” težavami, katere pa so bile predvsem posledica intenzivnosti praznovanja (beri: količine uničenega alkohola). Če je kdo kje srečal kakšnega hrošča, naj mi to prosim pove, saj me prav zanima, kako izgleda ta strašna pošast!!! Sicer pa tudi borzno življenje teče naprej, kot da nič ni bilo. Trenutno vlada na Ljubljanski borzi nekakšno zatišje, katerega tu in tam razbije kakšna vroča informacija. Trenutno je to združitev dveh večjih bank, NKBM d.d. in SKB d.d., v katerih so očitno prišli do zaključka, da je to edini način pa-riranja vedno hujši domači in tudi tuji konkurenci na domačem bančnem trgu. Drugače pa smo vsi skupaj bolj v pričakovanju prvih napovedi o poslovanju v letu 1999, od katerih bo vsekakor tudi odvisno borzno dogajanje v prihajajočih mesecih. In kot ponavadi, se bodo nekateri smejali, drugi pa kremžili! Trenutne vrednosti: DRPG SBI PIX BIO 35.268,47 SIT 1.872,29 točk 1.570,53 točk 106,37 točk Pa ne pozabite, da tudi v tem tisočletju velja: borza je igra na dolgi rok! Aleš ŠKRABA MARKETINŠKE NOVICE 1001 CVET - GOZDNI SADEŽI Nelo koHti’1" m Hiter tud* Sto ljudi, sto čudi, pravi star ljudski pregovor, ki že od nekdaj opozarja na različnost ljudi, na različnost ljudskih okusov pri izbiri načina življenja, in seveda tudi prehranjevanja. Prav različnost okusov je eno izmed vodilnih načel, katerim v Drogi sledimo pri razvoju novih izdelkov. Pa vzemimo primer naših sadnih čajev; že težko najdemo domač ali gozdni sadež, ki ga ne bi prepoznali v okusih in aromah Droginih sadnih čajev 1001 CVET. Vsak lahko najde svojega. Kaj pa lahko Droga ponudi pivcem čajev, ki so jim skoraj vsi všeč in bi “požrešno” pripravili in “popili kar vse okuse”, katere je podjetje predstavilo v zadnjih letih? Droga je pravkar poskrbela za vse tiste, ki obožujejo gozdne sadeže. Pripravila je sadni čaj 1001 CVET z okusom gozdnih sadežev. Plodovi šipka, hibiskusa, jabolk, črnega ribeza, bezga in borovnic so obogateni z naravno aromo gozdnih sadežev. Vzemite si čas za skodelico toplega (ali hladnega) čajnega napitka in prepustite se domišljiji. Učinek napitka bo omamen, skoraj čaroben; postali boste del zgodbe iz gozda. Majda VLAČIČ LOV, KJER SE ZABAVA TUDI LISICA Droga Portorož, dolgoletni sponzor Zlate lisice, tudi leta 2000 v “neposrednem ozadju” odlične Špele Pretnar. g MARKETINŠKE NOVICE yc£vic\ (\XXflTV Nagradna igra Tudi otroci cenijo dišeče Drogine čaje, istočasno pa so najbolj številni in najbolj zvesti udeleženci nagradne igre 1001 CVET ČAJI. Pridno pošiljajo nagradne kupone in si obenem krepijo zdravje z zeliščnimi čaji. Kar poglejte, kakšen navdih so dobili ob tej zdravi pyači! Prisrčen pozdrav malim ustvarjalcem in njihovim mentorjem! «01 CVET CA JI men/ -oVHMvnv« /ornooMu- tv Ati. yflP.Wt\JUCJL' Al <\XVyTV MC.ljjit' MEGA foN 2 UC\TfcU\CO-- £>£.160)0 ObVJOMUA &OLA "PAv^ovJ BVLN 9XbA \iEl_T \ lKc/ foi 0uWwv W fy^ (wm] jjb (CJOJjJ A>^cLruy CUCxj |t&j rf\M)rb nrnj^wLjmj mMA/Jk&riJC' . ooxxmr\j SVET DELAVCEV SVET DELAVCEV DROGE POROČA Spoštovani sodelavci, dragi volilci! V letošnjem prvem javljanju o aktivnostih, ki jih je izvajal svet delavcev v DROGI, smo vam pravzaprav dolžni poročati kar o dveh preteklih sejah. V decembrski številki NAŠEGA GLASU vas s tem nismo hoteli “moriti”, saj je bilo vzdušje karseda napeto in svečano v pričakovanju novega leta 2000. Že 5. redna seja (23.11.1999) je bila izredno napeta in glasna, tako da je nismo mogli speljati do konca.Prekinili smo jo in nadaljevali prvega decembra. Svet delavcev se je na zadnji seji v letu 1999 sestal 21.12.1999 in poslušal informacijo o letnem načrtu DROGE d.d. v letu 2000, sprejel soglasje o PRAVILNIKU ZA KORISTNE PREDLOGE. Seznanili smo se s programom reševanja presežnih delavcev in se z njim strinjali, saj je v štirih primerih šlo za dogovore med zaposlenimi in družbo. Obravnavo programa reševanja sedmih presežnih delavcev v našem najmlajšem PC, Predelavi in skladiščenju soli, pa smo odložili na januar 2000 s ciljem, da se poiščejo še bolj ugodne rešitve. Program svojega dela bo svet delavcev dokončno sprejel na prvi seji v tem mesecu, objavili pa ga bomo v februarski številki N G. Vabimo vas, da nam posredujete morebitne predloge za delovanje sveta delavcev. Bolj podrobno o vsebini dela sveta delavcev na zadnjih dveh sejah si lahko preberete v zapisnikih, ki so izobešeni na oglasnih deskah. Za spremembo objavljamo intervju predsednice, objavljen decembra 1999 v MEDIUMU, glasilu Obalne sindikalne organizacije Koper. Spraševala je novinarka MEDIU-MA, Karin Krmac-Renko. Dragica MEKIŠ DELODAJALCI NA EMI STRANI, DELOJEMALCI NA DRUGI STRANI, VODNI TOK PA TEČE V ISTO SMER! - Letošnjo pomlad so zaposleni v vaši družbi (DROGI d.d., op.p.) že drugič volili člane v svet delavcev. Kakšna je bila volilna udeležba, in kako ocenjujete odnos zaposlenih do soupravljanja in še posebej njihovo mnenje o svetu delavcev kot osrednjem organu v sistemu delavske participacije? “Tako je. Svet delavcev smo v DROGI Portorož volili že drugič, zadnje volitve so bile 1. junija letos. Volitev seje udeležilo 81 odstotkov volilnih upravičencev, torej 479 zaposlenih od skupaj 589 zaposlenih. Odnos zaposlenih do soupravljanja? Moje mnenje je neobjektivno iz preprostega razloga, ker zadevo gledam morebiti preveč optimistično. Prepričana sem namreč, da soupravljanje mora biti! Človek nikoli ni bil in ne bo zgolj stroj ali njegov del. Človek je človek, čeprav delavec! Mora biti spoštovan kot delavec, še prej pa kot človek! Razumen delodajalec to ve in spoštuje. V vsakem sistemu je bolj pomembno, kako delamo, kot pa kdo je lastnik - o tem sem prepričana. Dobro delo je prvi pogoj za tako željen profit - ampak, dobrega dela brez zadovoljnih in spoštovanih delavcev ni. Posledice dela nezadovoljnih delavcev pa so jasno vidne šele dolgoročno in ne morejo biti pozitivne. Povedano ne velja le za DROGO, pač pa za vsako družbo. Nekoliko sem zašla od vašega vprašanja, zato se vračam. Odnos zaposlenih do soupravljanja v DROGI ni pasiven, a tudi ne zelo aktiven. Nekaj vmesnega, bi rekla”. - V nekaterih podjetjih se člani sveta pritožujejo predvsem nad neustreznimi oziroma oteženimi pogoji za delovanje. Kakšni so ti pogoji v Drogi? “Pogoji za delovanje sveta delavcev v Drogi Portorož so dobri! Dejstvo sicer je, da si moramo delavci pogo- SVET DELAVCEV Člani sveta delavcev smo se za vas slikali po “gasilsko”. Med nami pa sta tudi predstavnika uprave, član odbora za plače in predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu DROGE d.d., in sicer z leve proti desni: Jože Šorgo ■ član odbora za plače, Marija Tul ■ predstavnica zaposlenih v NS, Enzo Scotto di Minico iz PC Argo, Andreja Bercieri - pravnica v DROGI in predstavnica uprave v svetu delavcev, Klement Valenčak iz PC Začimba, Milorad Tomič iz PC Argo, Vili Kleva - predstavnik v NS in član sveta delavcev, Dragica Mekiš - predsednica SD, Damir Čendak - namestnik predsednice SD iz PC Skladiščenje in predelava soli, Marija Lašič in ob njej Igor Cvetko, oba iz PC Gosada, Ljubica Cinkl iz PC Začimba, Manuela Brajko iz prodajne službe, Nevenka Dodič iz PC Zlato polje, Bruno Flego iz PC Začimba in Aleš Škraba, predstavnik uprave v svetu delavcev, sicer pa pomočnik finančnega direktorja v Drogi. Odsotni sta bili le dve članici SD, Alenka Kubik in Zdenka Hribar. je izgraditi, kot si mora tudi delodajalec oblikovati neko tradicijo sodelovanja s svetom delavcev. Navsezadnje je svet delavcev za obe strani nova pojavna oblika nekega sodelovanja. Pri vsem tem je po mojem mnenju narobe le to, da zakon o soupravljanju ni obvezujoč za obe strani. Če pa bi bil, bo kdo menil, da smo zopet v samoupravljanju ... kar pa bognedaj, mar ne?” - Mogoče bi sedaj povzeli program dela, ki ste si ga zastavili v tem mandatnem obdobju? “Program dela svet delavcev ima, in sicer letni program dela. Ravno v tem mesecu sprejemamo program za leto 2000. V programu skušamo slediti pristojnostim, ki jih svet delavcev ima po zakonu o soupravljanju, predvsem gre za najbolj vitalne zadeve, kot so poslovanje družbe, novi pravilniki.... Spremljamo pa tudi izvajanje sistema nagrajevanja in napredovanja na delovnem mestu”. - Predstaviva sedaj nekaj najpomembnejših aktivnosti! “Na zadnji seji sveta delavcev smo obravnavali rezultate poslovanja v prvih devetih mesecih tega leta, razpravljali o novem pravilniku za koristne predloge, dokončno uskladili pripombe in predloge za pravilnik o izobraževanju ter obrav- navali analizo plač za obdobje januar - september 1999”. - Se vam zdi, da je svet delavcev s strani vodstva dovolj dobro obveščen o, za zaposlene, pomembnih dogajanjih in poslovnih ter drugih odločitvah? “Ob tem, da imamo svet delavcev, imamo v DROGI tudi interno, mesečno glasilo NAŠ GLAS. V njem obljavljata tako uprava kot tudi svet delavcev in sindikat pomembna sporočila zaposlenim. Glede informacij, ki jih od uprave, torej vodstva, prejema svet delavcev za obravnavo, bo treba še mnogo narediti. Ne gre le za to, da uprava svetu ne posreduje dovolj in pri- SVET DELAVCEV Udeleženci zadnje seje SD v letu 1999 so v prednovoletnem vzdušju, saj je bila zadnja seja SD 21. decembra, nazdravili prihajajočemu novemu letu in si voščili, da bi se vsem uresničile najlepše želje. Enako želijo tudi vsem, ki to prebirate. merne informacije, ampak tudi da svet delavcev nima vedno dovolj vprašanj. Nekatere procese in oblike sodelovanja bo potrebno še izpiliti. Seveda pa me zelo moti, če ima kdo v DROGI delovanje sveta za “nujno zlo”, čeprav to le v mislih ...“ - Iz posameznih okolij je s strani zaposlenih pogosto moč slišati tudi, da svet delavcev ni izpolnil njihovih pričakovanj, da ni bil učinkovit. Kje se po vašem skrivajo razlogi za vtis o neučinkovitosti sveta delavcev? “Zelo bi bila vesela, da bi v DROGI bilo slišati, da svet delavcev nič ne dela, da ničesar ne naredi za zaposlene! Zame je bolj nehvaležno, da ničesar ne slišim, da so torej zaposleni do tega pasivni. Ob tej priliki svojim sodelavcem, volilcem vendarle lahko sporočim, da svet delavcev dela, da se trudi izpolnjevati svojo nalogo, o rezultatih pa seveda še ne moremo govoriti. Odklanjam pa trditev, da smo neučinkoviti, ker to ne drži.” - Kako pa bi označila sodelovanje s sindikati v družbi, še posebej v primerih, ko prihaja do “prikrivanja pristojnosti”? “S sindikati sodelujemo. Lahko bi še bolj, ampak za to še nimamo dokumenta, dogovora. Ne glede na to, si upam trditi, da smo usklajeni. V pristojnosti sindikata ne posegamo, tudi očital nam tega (še) ni nihče: včasih pa je bolje, da se ene zadeve lotita dva kot nobeden, mar ne?” - Komuniciranje sveta delavcev z vodstvom in zaposlenimi je pravzaprav predpogoj za učinkovito delovanje sveta delavcev. Kako poteka pri vas? “Vodstvo je svet delavcev pozvalo na pogovor o sodelovanju. Potekalo naj bi korektno in konstruktivno. To je tudi želja sveta delavcev. Če pa se kdaj karkoli drugače izcimi, je pač to življenje, ki vendarle teče dalje. Kdor se krega, se potlej še bolj razume, pravijo modri ljudje. Partici-pativnega dogovora z upravo še nimamo. Le-tega planiramo sprejeti naslednje leto (leto 2000, op.p.). - Bi na koncu dodali še kakšno misel? “Dvoje priporočam: delodajalcem naj sprejmejo in spoštujejo svet delavcev, kar je lahko le pozitivno za obe strani. Delojemalci smo v bistveno drugačni poziciji, kot smo bili pred desetimi leti, in temu se moramo prilagoditi. Končno trdim še to, da so delodajalci na eni strani, delojemalci pa na drugi strani reke, vodni tok pa teče v isto smer!” Foto in tekst: Dragica MEKIŠ V PC Argo je c januarju zacvetela vrtnica... Foto: Dragica MEKIŠ ZAHVALA Ob smrti najinega očeta Marjana Gorele se toplo zahvaljujeva sodelavcem iz PC Začimba za izraze sožalja in za cvetje, s katerim ste mu še poslednjič izkazali pozornost. Marija Jakac Klavdij Gorela ZAČIMBE - upika na i” ČEBULA Allium cepa L. družina: lilijevke (Liliaceae) druga imena: luk, navadna čebula, čebul, črlenec, čr-ljenec, Splošno o začimbi Čebula je pomembna začimba, zelenjavna in zdravilna rastlina. Poznamo dve glavni sorti čebule, zimsko in poletno, iz katerih se je pozneje razvilo veliko podvrst, ki se med seboj razlikujejo po velikosti, barvi in okusu. Poletna čebula cveti v juniju in avgustu, poberemo pa jo jeseni. Zimska, ki je po okusu milejša od poletne in ni občutljiva na pozebe, pa prezimi na polju in jo poberemo spomladi. Podzemni del rastline tvori mesnata čebulica, iz katere požene votlo, modrozeleno nadzemno steblo in votli suličasti listi. Zeleno beli cvetovi na dolgih pecljih pa so združeni v glavičasto socvetje. Zimska čebula izhaja iz južne Sibirije, poletna pa iz zahodne Azije. Danes jo gojijo po celem svetu. Ni gospodinjstva, ki je ne pozna. Kot začimbo uporabljamo mesnato podzemno čebulico, svežo ali posušeno v različnih oblikah: v prahu, v granulah, rezancih. Posušeno shranjujemo v dobro zaprtih posodah, ker se rada skepi ali celo strdi, posebno če je v prašnati obliki. Čebula ima rezek, oster vonj ter sladek, aromatičen in oster okus. Značilen vonj ji daje eterično olje, ki ga sestavljajo v glavnem hlapne žveplove spojine, ki v nepoškodovanih celicah čebule še niso prisotne. Do tvorjenja teh spojin pride šele po enzimatski reakcji, ki se sproži, če celice poškodujemo. Čebula vsebuje tudi veliko vitamina A, B1, B2, C, E, K in P ter rudninske snovi. Uporaba v kuhinji Čebula sodi med najbolj razširjene domače začimbe. Jedem jo dodajemo surovo ali suho, jo z jedjo kuhamo, dušimo ali jo pocvremo. Sodi v raznovrstne jedi. Je nepogrešljiva začimba za golaž, paprikaš in druge mesne jedi. Dodajemo jo k raznim enolončnicam, pečenkam, v razne solate, je nujen dodatek kot priloga za čevapčiče, pleskavice in meso na žaru. Veliko jo uporabljajo v mesno predelovalni industriji, v ribji industriji in drugi prehrambeni industriji za izdelavo različnih omak, mesnih izdelkov, konfekcionirane hrane itd.. Dobro se ujema z vsemi začimbami. Njene zdravilne lastnost so od nekdaj poznane. Pospešuje prebavo, odvaja vodo, zdravi rane, je odlično sredstvo za preprečevanje gripe, nahoda, vnetij v grlu in kašlja. Ima antioksidativne in antibakterijske lastnosti. Helena ČOK Gagica: “To je pa res čudno! Le kje hodi bratranec puran ■ že od lanskega božiča ga nisem videla!" Foto: Jadran RUSJAN DOGODKI - KONJIČKI VINO JE KOT ŠPORT - NIKOLI PRETIRAVATI! Kakor v preteklih letih, so se tudi na zadnji delovni dan v letu 1999 nekateri naši sodelavci v ZAČIMBI potrudili predstaviti svoje vinske pridelke zadnjega letnika, najprej strogi komisiji, potlej pa v pokušino sodelavcem. Najprej so si ogledali barvo... Tradicionalno ocenjevanje in poku-šanje vin bi površno imeli za zgolj zabavno početje. Proizvajalci pa vemo, da sta ocenjevanje in poku-šanje tudi zelo pomembna, saj nam strokovnjaka iz VINAKOPER, gospoda Iztok KLENAR in Darko ERHATIČ, obenem dajeta zelo koristne napotke in nasvete. Ob tej priliki se tako organizatorji kot proizvajalci vin obema lepo zahvaljujemo. Oba strokovnjaka iz VINAKOPER sta tudi sicer zelo prijazna in se rada odzoveta našemu povabilu k ocenjevanju vin proizvajalcev, ki so zaposleni v DROGI Portorož. Pet najbolje uvrščenih proizvajalcev belih vin : 1. Marino Špeh 2. Vojko Mrak 3. Marino Špeh 4. Zoran Boštjančič 5. Ivan Pavlovič Skupaj je bilo 13 vzorcev belega vina. Prvi trije uvrščeni proizvajalci črnega vina: 1. Josip Kraljevič 2. Bruno Gei 3. Bruno Gei Skupaj je bilo 5 vzorcev črnega vina. “ Za vino je najbolj pomembna lega vinogradov in čas trgatve. Seveda so pomembni tudi sodi in njihovo vzdrževanje ter kletarjenje. Ne pozabimo pa, da se bolezen vin prinaša že iz vinograda - bogata letina grozdja pomeni tudi bogatejši, širši obseg bakterij,” je povedal gospod Klenar. “Letnik 1999 je najboljši v zadnjih desetih letih, kljub temu, da ste letos prinesli manjše število vzorcev,” je povedal gospod ERHATIČ. Ob obeh strokovnjakih iz VINA- m,' Uk ...nato so se posvetili okusom in vsem elementom okusov. DOGODKI - KONJIČKI Kdo pravi, da se dame ne razumejo na vina? KOPER so bili v komisiji še trije zaposleni v DROGI: Marino Špeh, Ivan Pavlovič in Dragica Mekiš. V tradiciji ocenjevanja vin je bila Mekiševa prva ženska in nekateri so zlobno pripomnili, da je zaradi tega ocenjevanje trajalo dlje, ocene pa da so bile nižje. Pripomniti pa gre, daje nepričakovano odpovedal tretji član komisije in je Dragica dobrovoljno vskočila, čeprav je sprva prišla le zaradi fotografiranja. No, vabljeni ste tudi vi, decembra prinesite svoje vino, če ga pridelujete, ali pa se prijavite za pokušanje v komisiji. Bruno GEI Foto: Mila PRODAN ZA LJUBITELJE DRUGAČNIH PIJAČ Kdor pa meni, da vino ni primerno za zimski čas in so mu ljubši topli napitki, naj si pobarva uhlje v rdeče po sledečih navodilih. KAVNI KOKTEJL BARCAFFE BAR MILLIENIUM Sestavine: 1 dl 1-2 žlici 2 cl 1 brizg 2 žlici vroče kave Barcaffe Bar trsnega sladkorja mandljevega likerja Amaretto di Saronno konjaka ali vinjaka sladke smetane Priprava: Vse sestavine razen smetane nalijemo v kozarec iz jena stekla in narahlo zmešamo. Na vrh dodamo dve žlici do polovice stepene sladke smetane, po okusu naribamo muškatni orešček, dodamo cimetovo paličico in postrežemo. GROG 1001 CVET Sestavine: 1 vrečka 2 dl 5 cl 3 1 2-3 žličke sadnega čaja 1001 cvet (jagoda-vanilija) vroče vode ruma (lahko tudi viskija) klinčki cimetova paličica medu Priprava: V keramično skodelico ali kozarec iz jena stekla nalijemo rum, spustimo vanj vrečko čaja, dolijemo vročo vodo (približno 70° C), dodamo med, okrasimo z rezino limone in pomaranče, dodamo klinčke in cimetovo paličico ter postrežemo. Branka POGAČNIK PRI NAS DOMA Z ZAČIMBAMI IN DIŠAVNICAMI MAESTRO DO ZDRAVJA “Misli globalno, deluj lokalno!” Misel, ki smo jo večkrat slišali ali prebrali, velja tudi za zdravje. Na zdravje lahko vplivamo lokalno, v bistvu pa gre za globalen pojem. Naglica, s katero hitimo skozi čas, nas je prisilila do tega, da če nas boli glava, vzamemo aspirin, če si zlomimo nogo, jo zavijemo v mavec. In mislimo, da smo s tem rešili problem. Nikoli se ne vprašamo, zakaj nas boli glava. Je vzrok glavobola stres, morda jeza, ki jo nosimo v sebi in je ne izrazimo? Tisoč razlogov je lahko. Z aspirinom se glavobola rešimo za eno popoldne, a se bo kaj kmalu spet pojavil. Zato je pomembno, da prevzamemo odgovornost za svoje zdravje. Holistično zdravljenje je način zdravljenja, ko se na človeka pogleda kot na celoto. Ne zdravi samo glavobola, ampak se ukvarja z vsemi nivoji posameznikovega bivanja. Kakšno prehrano ima, koliko se giblje, kakšno je njegovo delo, kakšne odnose vzpostavlja z ljudmi okrog sebe, s katerimi mislimi se ukvarja, kaj so njegove vrednote in principi... Vse to vpliva na naše počutje in preko tega na naše zdravje. Zanimivo je, da so zelišča, ki so bila skozi zgodovino človeštva najpomembnejša in edina zdravilna sredstva, danes dobila oznako “alternativna zdravila”. Večina jih sprejema s skepso ter se še vedno naslanja na izdelke kemične in farmacevtske industrije. Pa vendar je vedno več ljudi, ki se zavedajo, da je pot do zdravja posuta tudi z začimbami in dišavicami. Rada bi vam predstavila nekaj zelišč, ki očistijo naše telo in ga pomirijo. Predvsem prebavila najbolj občutijo hiter in stresen način življenja ob kavi, cigaretah in “fast foodu”, zato bom predstavila zelišča, ki obvarujejo predvsem prebavne organe. Zavedati pa se moramo, da če ne bomo odpravili pravega vzroka težav, nam tudi zelišča ne morejo pomagati. Vsaj ne dolgoročno. ČESEN je rastlina, ki jo vsi dobro poznamo in mislim, da ni kuhinje, kjer ne bi bil vedno prisoten. Sodi med najučinkovitejše rastlinske antibiotike in anestetike in deluje proti bakterijam, virusom in zajedavcem v prebavnem traktu. Preventivno ga lahko uporabljamo pri večini okužb prebavil in dihal (bronhitis, katar, prehladi, gripe itd.). Znižuje tudi krvni tlak in holesterol v krvi. Zato je treba uporabljati pri pripravi jedi čimveč česna. PETERŠILJ vsebuje veliko vitamina C, ki nam ga predvsem pozimi, ko ne zaužijemo dovolj svežega sadja in zelenjave, zelo primanjkuje. Je učinkovit diuretik, ki pomaga iz telesa izločiti vodo, pomirja napenjanje in bolečine, ki jih povzročajo spremljajoči krči. Ker pa močno vzpodbuja delovanje maternice, ga ne priporočamo nosečnicam. Priprava poparka: 1 - 2 žlički suhega peteršilja prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo 10 - 15 minut. Poparek pijemo trikrat na dan. ROŽMARIN spodbuja krvni obtok in živčevje, hkrati pa pomirja in izboljšuje prebavo. Psihična napetost ponavadi botruje prebavnim težavam (napenjanju), glavobolu in potrtosti in v ta namen je idealen poparek iz rožmarina, ki ga pripravimo enako kot peteršiljevega in zaužijemo trikrat na dan. Nosilci okusa in vonja v začimbah so eterična olja, ki imajo zelo nizko vrelišče in pri povišanih temperaturah hitro izhlapevajo. Zato je potrebno začimbe mleti v zamrznjenem stanju! Ugotovljeno je, da med mletjem brez hlajenja izgube eteričnih olj znašajo do 40 %, medtem ko pri mletju, kjer začimbe predhodno zamrznemo s tekočim dušikom, znašajo le do 5 %. Prednosti tehnologije mletja začimb MAESTRO: Nizke temperature v mlinu med mletjem preprečijo izhlapevanje eteričnega olja, dušik ustvari v mlinu inertno atmosfero, ki preprečuje oksidacijske spremembe eteričnih olj, maščob in pigmenta. Poleg tega pa hlajenje pozitivno vpliva na fiziološke lastnosti začimb, ki postanejo krhke in se lažje drobijo na različne granulacije. Branka POGAČNIK DEDEK MRAZ LEP POZDRAV, Kaj bi lahko še dodali tej prelepi pesmici male Ane Planinšek? Lahko bi popisali veliko papirja, pa nam ne bi uspelo opisati leska otroških oči, ki budno, dokler so še majčkeni tudi s strahom, potlej pa vedno bolj hudomušno čakajo na dedka Mraza. Tudi če ne boste priznali, spoštovani sodelavci in sodelavke, vem, daje tudi za vas poseben dan, ko v DROGO pride dedek Mraz. Lepi spomini bogatijo naše življenje. Daje to lahko tudi dedek Mraz, si lahko preberemo v prispevku DVE GENERACIJI V DROGI v decembrski številki NG. Danes že odrasli, naši otroci gojijo lepe spomine na dedka Mraza, ki v DROGO prihaja že mnogo, mnogo let. In prav je tako. Moram pa povedati, daje dedek Mraz namenjen otrokom, ki naj DEDEK MRAZ... £ep pozdtaa, jDedeft mxaz.... ff>um lepa oe ti zahvaljujem za pretep paket, fiatetega aem prejeta od tebe in aem ga Bita zelo, zeta-. ueaeta. Za JVova leta 20C0 želim, tebi in vaem ljudem.... »Vzemite ai čad za prijaznoat, aaj je pet k onečL« »Vzemite ai čaa za /sanje, popeljejo te med zvezde.« »Vzemite ai čaa za ometi, fc je gtaaSa duše.« »Vzemite ai čaa za praznovanje iMtapa v novo- tisočletje, aaj ga doživi te uaafia Stvudeaeta generacija.« »Maj ta trenute/i zariše pot a atečo , zdravjem in zadovoljstvom* Planinšek Ona se z njim srečajo. Organizatorji se trudimo, da bi bilo srečanje čimbolj prisrčno in da bi za otroke to bilo nepozabno doživetje. Zato nam je hudo žal, kadar slišimo, da bi nekateri starši darila najraje kar odnesli domov in da jim je odveč pripraviti otrokom veselje ob srečanju z dedkom Mrazom. V nadaljevanju si oglejte srečanja naših otrok z dedkom Mrazom. Tekst Dragica MEKIŠ Foto ART FOTO Izola V decembrski številki glasila nam je spet ponagajal tiskarski škrat. Pod Horoskop za drogovce sije dovolil zapisati Dragica Mekiš namesto Vaša vedeževalka. Bralcem se opravičujemo! UREDNIŠTVO GLASILA DEDEK Takole, malce zaskrbljeno sta glasbenik in čarovnik skupaj z otroki v Začimbi čakala na prihod dedka Mraza Tokratni spremljevalec dedka Mraza V Gosadu so se z dedkom Mrazom fotografirali še preden jim je izročil darila, zato so nekoliko resni (foto Danica KRAJNC) DEDEK MRAZ V Zlatem polju je dedku Mrazu in vsem ostalim prešerno zaigral Marko Vouk. V takih primerih se niti dedek Mraz ne znajde. Ni popolnoma jasno, kateri od obeh je v večji stiski... In še ena, prelepa gasilska v Zlatem polju. Lep pozdrav do naslednjega snidenja! DEDEK MRAZ Letošnji dedek Mraz je bil močno moderen. Gibčno kot le kaj je zaplesal rokenrol in zganjal vse mogoče vragolije. Ob njem je takte ubiral glasbenik (na strani 18) in čaral čarovnik. In končno, ko je bilo vse mimo, so bile posledice tudi takšne. NOVOLETNA ZABAVA NA BERNARDINV JE BILO PREŠERNO IN VESELO “In kako je bilo na fešti ?” so spraševali tisti, kijih 11. decembra lani na Bernardinu ni bilo. “Super, lepo je bilo, zares!” sem odgovorila. “No, zate je vedno super, to že vemo...!” je bil odgovor. No, in kako bi ne bilo lepo, vas vprašam ? Prvič: spremljali so nas v vzdušju pričakovanja božiča in novega leta lepo okrašena dvorana, izredno dobri glasbeni orkester KALAMARI, Andrej Šifrer, prijazno osebje natakarjev in kuharjev... Drugič: srečali smo se s sodelavci, ki so prišli od vsepovsod, mimogrede obvezno še koga novega spoznali. V nekaterih trenutkih nisi vedel, ali sanjaš ali je res, ko si zagledal veselo sodelavko, ki je od vekomaj trdila, da je že nikoli ne bodo videli na Drogini fešti... Tretjič: bilo je veliko jedi, od slanih in sladkih, mesnih in morskih, sadja, potic, vina in šampanjca... in vse dobrega okusa in lepo servirano.... Četrtič, oziroma kar na začetku: generalni direktor je imel zelo lep, prijazen govor, pohvalil nas je za uspešno in kakovostno delo in razkril skrivnost, ki je postala resnica -trinajsta plača! In tako dobra volja, ples, hec in smeh vse do jutranjih ur. In fešta naj ne bi bila lepa ? Resnici na ljubo bi nas na tako lepo organizirano praznovanje moralo vendarle priti kaj več. Vendar pa nas je bilo za super družbo dovolj. Osebno menim, da bi morali biti nekateri naši sodelavci na takšnem druženju tudi zaradi svojih funkcij. Predvsem tu mislim na predstavnike zaposlenih v sindikatu, na predstavnike sveta delavcev, pa tudi na vodje in direktorje. Ti po mojem mnenju ne bi smeli manjkati. Kljub temu pa si v nadaljevanju oglejmo nekaj utrinkov s praznovanja. Predsednik uprave DROGE d.d., g. Matjaž Čačovič, je praznovanje pričel s pozdravom prisotnim, pohvalil zaposlene za prizadevno delo, saj je bilo poslovanje DROGE v letu 1999 izredno uspešno. Prisotnim je voščil lep večer, v novem letu pa zaposlenim in njihovim družinskim članom želel obilo zdravja in uspeha. S svojo prisotnostjo so nas prijetno presenetili sodelavci, trgovski potniki, ki so domala polnoštevilno prišli na naše družabno srečanje - njihova miza je bila kar se da živahna. Elegantni ljudje so iz Logistike. Med njimije bivša sodelavka, sedaj izAOP. Ce bi iz vseh delov DROGE prišli polnoštevilno kot oni iz Logistike, bi v dvorani bila precejšnja gneča... in prav bi bilo tako ! NOVOLETNA Lepa, vesela dekleta so iz finančnega sektorja. Pohvalno je, da se direktor financ in njegove sodelavke “fešte” DROGE pridno udeležujejo. Če bi ocenjevali najbolj umetniško izvajanje različnih plesov na DROGINI fešti, bi prav gotovo prvo nagrado odnesla naša GOCA in MIŠO; hita sta namreč enkratna ! Na DROGINI fešti je bilo tudi tokrat največ zaposlenih izARGA (slika nad in pod tem besedilom). Lepo jih je bilo videti, lepo opravljeni in dobre volje so zasedli kar štiri večja omizja. Med njimi je bilo precej mladih ljudi, ki so naši fešti dali še poseben, mladosten šarm. To, kar ste ravnokar prebrali, sem povedala tudi tam, za mizo Argovcev. Gospa Senija je skromno povedala: “Skupaj delamo, se poznamo, se razumemo in se imamo radi, zakaj ne bi prišli skupaj tudi na fešto?” Saj je res, zakaj ne hi prišli? NOVOLETNA ZABAVA Andreju Šifrerju je na pomoč priskočil, mnogim Drogovcem znani RELMONDO, alias Djuro Vesela druščina, in to še niso vsi, je iz Zlatega polja. Niso prišli vsi, toda zastopniki Zlatega polja so svojo nalogo 'ce*‘< s sv°j° kitaro iz sirka. Vse opravili odlično. ,ep<> inprav' D}Uro’le daje Andrej želel biti glavni, ti pa mu tega nisi dovolil... NA ZDRAVJE IN SREČNO NOVO LETO 2000!, nam voščita Nada in Daniela, prešerno in nasmejano s šampanjcem in točno oh polnoči! ZDRAVJE IN MI PRIPRAVA ISA SMUČARSKO SEZONO Telovadba doma in v telovadnici, tek in ustrezna prehrana so osnova za prihajajočo smučarsko sezono. Navdušene in smuči ter bele snežne poljane. Noja, pa še pancerji, pa obleka in smučarska karta. Zdi se, da ni ničesar, kar bi zavrlo navdušenca. Ali nismo pozabili na reflekse, telesno kondicijo? Drugače bomo že prvi večer zdelani, drugega in sledeče dni pa ostali bolj ob robu kot na smučišču. Mišice namreč ne bodo imele dovolj časa, da si že preko prve noči opomorejo od nenadnega prvega smučarskega napora. Da ne omenjam kakega hujšega incidenta: nateg mišice, vezi ali celo zlom kosti! Smučarski dopust naj se začne že vsaj mesec dni pred odhodom na prvo smučanje: telovadba doma in v telovadnici, tek in ustrezna prehrana so osnova za pripravo kosti, vezi in mišic ter pljučno-srčnega sistema na prihajajočo smučarsko sezono. Telesna kondicija Najprej si ojačamo nogi. Smučanje intenzivno obremenjuje zelo različne mišične in kostnovezivne strukture predvsem nog. Če nismo telesno aktivni preko celega leta, potem je v naših mišicah ostal le še bežen spomin na lansko smučarsko sezono. Kdor more že v službi, ostali pa naj bi doma čimprej začeli z vajami za raztezanje mišic nog; menda smo kje že brali o “stretchingu”? Trening doma največkrat ne zadošča; naj pa bo dobrodošla in obvezna navada preko celega leta. Intenzivnejši in uspešnejši bo trening v telovadnici z nam prilagojenim načrtom in nasvetom trenerja. Poleg prostih vaj za nogi in celo telo posvetimo redno vsaj pet minut tudi treningu ravnotežja; zadošča že nizka in ozka nekoliko nagnjena gred, na kateri lovimo ravnotežje medtem, ko nihamo z boki v levo in desno predstavljajoč si, kako vozimo skozi ovinke. Hja, vsi pa nismo navdušeni in vajeni telovadnic! Obstajajo še drugi športi, ki pripravijo mišice na smučarske obremenitve. Na primer kolesarjenje; ampak je zanj že malo pozno, če še niste začeli. Pa seveda plavanje, ki razvija tudi harmoničnost gibanja udov in trupa. Tudi v mestu lahko tečemo. Namen rednih treningov ni le krepitev kostnomišičnega sistema, temveč tudi izboljšanje delovanja srca in pljuč: telo se nauči bolje izrabljati kisik, laže prenaša telesne napore in večjo nadmorsko višino, ki je včasih kar nepredvidljivo utrujajoča. Blagor tistim, ki jim za hišo ležijo snežne poljane! Dolg sprehod s tekaškimi smučmi lahko postane navada in potreba. Tudi za sprehode in tek na smučeh se velja pripraviti, da ne bi zasopli zastali nekje na sredini proge. Že omenjena tek in kolesarjenje sta prava priprava; tisti pa, ki so vešči kotalkanja in rolanja, bodo v naših krajih tudi tik pred zim- sko sezono z nekajkrat tedensko po eno uro treninga dosegli dobro kondicijo in tehniko gibanja, podobno smučarski. Še nekaj o poškodbah Ne velja le za zimo: dobra priprava je osnova vsake fizične aktivnosti. Po njej se ločijo nedeljski smučarji od ostalih. In seveda po pogostnosti poškodb. Toda tudi še tako pripravljenega lahko doleti poškodba. Večje zvine, izpahe in sume na zlome morajo oskrbeti zdravstveni delavci. Za manjše pa si pogosto lahko pomagamo sami. Obtolčenim po padcih, ki se kažejo z bolečino in rastočo oteklino je potrebno čimprej oskrbeti, da se škoda ne povečuje. Čas za postanek! Prvo zdravilo, ki ga na smučišču res nikoli ne zmanjka popolnoma, je sneg: takoj obložimo pordeli in otečeni del telesa. Sledi elastični povoj in dvig uda, da dodatno zmanjšamo otekanje. Po kaki uri počitka Foto: Dragica MEKJŠ ZDRAVJE namažemo prizadeti del telesa z mastjo s heparinoidi (npr. lasonil ali hepalpan), ki pospešujejo resorb-cijo otekline in zmanjšujejo vnetje. Ponavljamo večkrat dnevno in povijamo z elastičnim povojem. Ranice in razpoke na nogah (v trdih pancerjih) in na rokah naj bodo tudi deležne naše pozornosti: še tako majhne se lahko vnamejo in nam onemogočijo nadaljno uživanje. Pa je tako enostavno oskrbeti jih: voda in milo, morebiti tudi kako razkužilo in košček gaze ali obliž zadoščajo, da spet lahko obujemo smučarsko obutev. O prehrani Ne zadoščata le dobra kondicija in varnost: če ni pravega goriva ni pravega gibanja. Večja telesna aktivnost zahteva (ob predhodni kondicijski pripravi, glejte zgoraj) le nekoliko večji vnos kalorij ter vitaminov skupine B. Intenzivna mišična aktivnost pa zelo poveča tvorbo t.i. prostih radikalov, ki so celicam škodljivi. Protiorožje je povečan vnos antioksidantov - vitamina C, E in A Tudi nekateri drugi minerali so koristni: kalcij, ki je gradbeni element kosti in sodeluje tudi pri prenosu informacij po živcih ter pri krčenju mišic; in selena, ki stopnjuje delovanje antioksidantov. Psihologija v naših glavah nas v hribih sili, da pojemo več: občutek imamo, da se tako laže upremo mrazu. Kar pa je lahko ključna napaka, če si izberemo kosilo kot glavni obrok. Če se že napokate kar ob smučišču z golažem in žganci, potem vsaj še počivajte kako uro. Sicer tvegate, da boste imeli kri in kisik na delu v napolnjenih prebavilih ne pa v mišicah. In se čudili odkod ta nenadna utrujenost in glavobol, ko smo se vendar pravkar dodobra podprli. Tudi alkoholne pijače, tako tiste, ki so popite za boljšo prebavo kot tiste, da nam bo topleje (ali za kak drug izgovor) ne sodijo na smučišče. Alkohol širi žilice v koži (in pričara občutek toplote, toplih, rdečih lic), toda le za kratek čas. Medtem pa izgubljamo kalorije, glava je manj sposobna presoje, mišice manj učinkovite in smučanje bolj nekoordinirano. Tveganje za nezgodo se poveča. Raje pojejmo bogat zajtrk, ki naj vsebuje mleko, kruh, marmelado, sadne sokove. Kosilo naj bo kalorično hranljivo: suho sadje, čokolada, napitki z vitamini. Zvečer pa, noja življenje ne sme biti le ena sama velika dieta... Andrej DERNIKOVIČ, dr. med. SResr Posnetek z letošnje Zlate lisice; nimamo podatkov o zlomljenih udih in o buškah... POČITNIKOVANJE TURISTIČNA PONUDBA OBČINE BOVEC Občina Bovec: Trg 8, 5230 Bovec, tel.: +386 (0) 65 841 910, 841 900; fax: +386 (0) 65 841 915, http: //www.bovec.si, E-mail: obcina.bovec@siol.net ZIMA NA BOVŠKEM Kanin je najvišje ležeče visokogorsko smučišče v Sloveniji na meji z Italijo. Odlikujejo ga zanesljiva snežna odeja, razgibane smučarske proge, prekrasni razgledi od Julijskih Alp do Jadranskega morja. Smučišče je primerno za vse vrste smučarjev, tudi za tiste najmlajše in začetnike. NAPRAVE: gondolska žičnica ( 3 odseki ), 3 sedežnice, I vlečnica PROGE: lahka, srednje težka, težka, turna smuka GOSTINSKA PONUDBA: restavracija, 2 brunarici na samem smučišču OBRATOVANJE ŽIČNICE: vsak dan od 8.00, zadnja vožnja v dolino ob 16.00 V dolini, na drugem bregu lepotice reke Soče, samo dober sprehod 3 km iz Bovca, leži vas Čezsoča. NAPRAVE: dodatno zasneževanje, 2 vlečnici PROGE: lahka, primerna za otroke in začetnike TEKAŠKA PROGA: 5 km; SANKALIŠČE GOSTINSKA PONUDBA: brunarica ob smučišču OBRATOVANJE SMUČIŠČA: vsak dan od 9.00 do 16.00 Vaško smučišče 800 m iz centra Bovca primerno za najmlajše, otroke, začetnike. NAPRAVE: 1 vlečnica, 2 prenosni vlečnici PROGE: zelo lahka TEKAŠKA PROGA: 8 km; SANKALIŠČE GOSTINSKA PONUDBA: brunarica ob smučišču Prijetna vasica 9 km iz Bovca v smeri proti Predelu (I). NAPRAVE: 2 vlečnici PROGE: zelo lahka, primerna za najmlajše, otroke, začetnike TEKAŠKA PROGA, DRSALIŠČE, GOSTINSKA PONUDBA: brunarica ob smučišču OUCfNA BOVEC LEŽI NA SKRAJNEM SEVERO-ZAHOONEM OCLU REPUBLIKE SLOVENIJE OB >*EJt Z ITALIJO IN MERI MT KM2 TER IMA 3 381 PREBIVALCEV OSREDNJI KRAJ NA BOVŠKEM JE BOVEC. NA NAOMORSKI VIŠINI 493 M SKUPAJ 2 DOLINAMI TRENTE LEPENE BAVŠICE MOŽNICE IN KORITNICE. BOVŠKO TVORI ENEGA OO CENTROV JULUSKIfl ALP OZIROMA TURISTIČNE REGIJE JUIUSKE ALPE. ZARADI OBROBNE LEGE SE INDUSTRIAlh ZACUA SKORAJDA NI DOTAKNILA OKOLJA TAKO DA JE NEOKRNJENA NARAVA S SVOJIMI EKOLOŠKIMI IN ESTETSKIMI VREDNOTAMI VAŽEN FAK TOR PRI RAZVOJU TURIZMA NAJPOMEMBNEJŠI NARAVNI ELEMENTI TURISTIČNE PONUOBE BOVŠKE SO GORATA POKRAJINA VODOTOKI BIOKLMATSKO PODNEBJE KULTURNE ZGODOVINSKE IN ETNOGRAFSKE VREDNOTE Log pod Mangartom LOG POD MANGARTOM 10 km PREDEL (I) 17 km SELLA NEVEA 23 km TRBI2 (TARV1SIO) 34 km LJUBLJANA 135 km MED NAJVIŠJIMI GORAMI. V SRCU TRtGLA VSKEGA NAROONEGA PARKA. IZVIRA REKA SOČA ZA MNOGE NAJLEPŠA V EVROPI JE OSNOVA ZA VSE VRSTE VOONIH ŠPORTOV ZA SPROŠČEN OOOtH REKREACIJO IN AVANTURO V SVEŽINI NARAVE VZDOLŽ SVOJEGA TOKA SE POGOSTO GLOBOKO IN TESNO ZAJEDA V SKALNO POOLAGO IN USTVARJA ŠTEVKNE TOLMUNE. BRZICE IN KORITA PRAVI IZZIV ZA RIBIČE IN KAJAKAŠE Svinjak BOVEC SOČA 12 km TRENTA 21 km VRŠIČ 32 km Kal - Koritnica Pluina LETALI&čE Srpenica m vršič POZIMI OŽIVI KANIN. NAJVIŠJE VISOKOGORSKO SMUČIŠČE V SLOVENIJI (2300 M). SMUČANJE MED SLIKOVITIMI OSTENJI KANINSKEGA POGORJA JE ENKRATNO DOŽIVETJE. ČUDOVITI RAZGLEDI. SONČNA LEGA IN OBILNA SNEŽNA ODEJA SO ZNAČILNOSTI KANINSKIH SMUČIŠČ. V POLETNEM ČASU JE KANIN IZHODIŠČE ZA PLANINSKE TURE SPOŠTOVANI OBISKOVALCI. PRIPRAVLJENI SMO DELITI TE LEPOTE IN VREDNOTE TUDI Z Moinica A Veliki vrh Rombon Vrsnik Lepena Slap Boka Čezsoča KOBARID 21 km ROBIČ (I) 27 km TOLMIN 37 km TOLMII NOVA GORICA 75 km LJUBLJANA 140 km O LEGENDA nat tamtv« • kulturni dom. kinodvorana vatnica • goetltt* s prano£»i6 • atu bu* MdtirMta • rad*«*«, gosttna. pttnnp # upo»ojev.i«w..« smuft - Kattnaka 2£ntca • kma&uturmm mmma Mnkaiiui picga © Aport m rvfcrMcip* OD U AS '°»WA AM\ DO VAS *AtViX> "JL-' VAMV 5>OrVcd> A^TAN Civilni Hfcvxsk>< Dclavcc •pl^ATCL (.VVA*J> CAr l KI a c »vc OS^C-bNlK HUfeVOV PORTOROŽ £>?Q.O MO-bT , B.CC.NOST W?OZS NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 1 AMTON MAftTl daokz.ma feOPAfc/ fcAtKgNVK, vvbt>«.\ c: StAfc. bl.OVA.KJ b\VTVO, N€*DAN]A M OT L-A TAtO-A TtU.OCA MAVLOfcA ttvoa QK1\V< Z.lvAL,U.l t>M€ VOLNC iv ©T iv.Ul?»o VA.^£ V OCLAl>Vj GLAVNI IT.O^OkL V DAbfcNVCA fcA^\C-A, OMA Uwi]U WLOKI OUAN £at>k A*a€«ASKA1 IC»,UAV.K ^u.1 *>GfrA *&.Ot>A ftAVTUNA P*t'*AfcN\V *r**ov lAv*. AVfclVtl naJvT^Ja G,OCkA V njolv^ IVO ■2>ancu I€.*-* OlA^A MA^sPUOl^; VCSiVjA NVAU^»k n\o1, 3C1 USOV IfeVfeN' fi&£ upu VCDt«nC, OL\KA^ KiODA HAVNANje Xll6.0 N A PlVj^KC** Cl*J Aft-'*> AKJA, kC.AUf.Mt K/A kvAVX»7a i\t>K A OfeLO&fe **€tUSUA iG^dALvcA C»Aki.bV)efc VOtVLO Z^VLO ZbD.AN.NlK T»M>Vlt.€. VA^ec n AD “bcu i»CA »AC-ftA VMNA fc/VCl»\Q>A O^ONO at&Afc,-NO 'DCU-O DOU, KA&- SNOVAUtC M A$> A V«VKA <*Ot».A V bAVlN^ S\OH AV.V>AH Pt-ObNlK i^AAbu)! KOb SOK.ANCA REŠITEV KRIŽANKE ST.12 VODORAVNO: SEKS, PAVŠAL, OCEAN, POT, IR. VESELBO, SEKT, LAŽ, TRZ, ANALI, AKCENT, ONlC, EVA, ČIR, GO, STRANKICA, KONTO, AVA, ION, VRISK, OTS, OBI, ČILE, TRNAVA, KANAL, IZIDOR. VRATA, SICILIJA, REN. KNA. ETOS, AŽ GESLO KRIŽANKE: VESEL BOŽIC SREČNO NOVO LETO Število prispelih rešenih križank je bilo 80. Tričlansko komisijo so sestavljale: Katja Uljan, Tjaša Ulčar-Jesih in Majda Vlačič. Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: 1. nagrado v vrednosti 5.000 SIT prejme • MILIVANOVIČ MIKI iz Izole; 2. nagrado - v vrednosti 3.000 SIT prejme ČOPREŠ MILKO iz Izole; 3. nagrado - v vrednosti 1.000 SIT pa DO BRAVA DEN IS iz Izole. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš na tel. 066/648 040 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pošljite do ponedeljka 14. februarja 2000. na naslov: Droga Portorož, Marketing, Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo "Za nagradno križanko št. 1".