Inaernti sa aprfljomajo in vulju triatopna vratu H kr., Pa hu tiHku lkrut, II II •! II » II II II II .1 f II l*ji večkratnimi tUlotuji no cenit primerno zmuiijaa. Hokoplal «0 II« Vručlljo, ll« trikrik nu teden in •ieer v torea, četrtek ni minotti. Konservativne zmage v gorenji Avstriji in na Štajarskem. Zdaj h to bili dve dopolnilni volitvi za deželne zbore in Bicer na Štujurskein ena iu v gorenji Avstriji druga; v kratkem pa im« biti v gornji Avstriji dopolnilna volitev za državni zbor. Pri obeh volitvah za deželno zbore, v gor. Avstriji, kakor na gorenjem Štajarskem stali stu si nasproti dve stranki: katoliško-koiiBervativna iu pu „kmtčko društvo", zu kterim so so skrivali liberalci. Tisto tukozvano „kmočko društvo" so jo rodilo v gorenji Avstriji iz ono veliko razburjenosti, ki je nastala, ko bo tamo&njl kmetje zvedeli, da jim je davek povikšau. Liberalci, ki so bili pri kmetih nu Štajerskem in v goreuji Avstriji že ves kredit zgubili, dobili so zdaj zopet nekaj upanju, ko so videli kmete tako razburjeno zavolj gruntuo vceuitvo, ki so jo liberalci sami izmislili in izvrševali. To ljudsko nezadovoljnost so hoteli liberulci porabiti v svojo korist, začeli so kmete ščuvati na vlado, ter jim lagati, du so konservativni poslanci krivi povikšanrgu davka, ukoruvno jo ista postuvn izvirala od liberalno dobo, sedajna vludu je stvur le do konca doguula, da ni bilo 25 miljonov zastonj tj o vrženih za vcenitov. En čub je to ščuvunje liberalcem dobro spod rok šlo, pa konservativni možje niso molčali, ampak kmete podučili, kako stvur stoji in knj jo rasuica, ti.ko da so kmetje liberalnim gospodom vnovič hrbet obrnili. izmislili pa so si liberalci drugo zvijačo sami pri kmetih nič no morejo opraviti, to so sprevideli; znto so dobili nu svojo strun nekaj liberalnih kmetov, in te so kot nposteljno po-Bluli med kmetovalce. Kirchmayr, Krennmayr v gorenji Avstriji in Posch na zgornjem štajarskem so bili gluvni aposteljni novega evangelija. Sklicnvnli so vedno kmečke shode, pn ne dn bi razvili nov načrt., po kterem bi owre-čili kmetu, so edino in vedno lo konservativnim poslancem zabavljali, /o iz tega so je lahko spoznalo, da stvar nima zdravega jedra v sebi. Marsikdo si je mislil, da je to gibunje v gorenji Avstriji začetek kmečkegn prerojenja, tor da so z njo pričenja nova doba v zgodovini človeško družbe, tako široko so ti možje med svet ujiili, du hočejo naprnviti „kmečko stranko, ki bo neodvisna od duhovščino in od posvetne inteligencijo znBtopuln in branila koriHti kmečkega Btauu." Toda kmulo se je pokazalo, du stvnr ni tako velikanska, ampak da je lo čisto malenkosten boj za držuvnozborskc poslanstvu, ktera ho hoteli liberalci nn ta način konservativnim poslancem iz rok izviti. Ko bi bilo temu luži-kmočkemu družtvu res mar za blagostanje kmeta, morali bi vendar pri svojih ahodih ruz-govnrjnti so resno o načrtu , na kterega pod lugi bi se dalo kmetu pomagati. Čisto novn strnukn, ki toliko vpitja dela, inornln bi ven-dnr z zdravim progrumom prod Hvet stopiti, iu ta progrum bi morul propagando delati, no osebo z obdelovanjem drugih oseb. Naša narodna stranka ima zahvaliti vso Hvojo vspehe svojemu zdravemu in pravičnemu načelu , po kterem postopa; nnšn moč jo in ostane v pravičnosti našo stvari. Tako bi zamoglo tudi pri-zadevanje kmečkegn osvobojenja veliko vspehe si pridobiti, oko bi se res potcgovnlo za kmeta, in obručulo so zoper vse krivice, ki jih kmet trpi. Toda tisto lažikmečko društvo v gorenji Avstriji in na Štnjnrskem ni imelo v mislih blugostunju kmečkegn, nmpnk le hudobno spod-jedanjo uplivu duhovščino in konsorvutivnih poslancev. Napravili so v Lincu in po drugih krajih mnogo tistih ,,kmečkih" shodov, pa niBO so dosti razdovarjali o potrebah kmečkega prebivalstvu, nmpnk glavnu točka ju bila lin vsakem shodu zabavljanje nn konservativno poslunco, češ da ti so vsega hudega krivi, in du bo izdajalci, ker s Cehi in Slovenci glasujo! Od teh dveh zločinov, kterih ho obdolžili konservativno poslance, jo drug smešneji od druzega. Kuko so zamogli konservativni poslanci zakriviti slabo stnnjo in povikšanje davkov, ko so vendar vos čas liberalci vladali in liberulci sklenili gruntuo vcenitov ter jo tudi sami izvrševali; konservutivni poslanci pa do zdaj niso imeli besede in je šo zdaj pod Taaffe-jem nimajo, kakor se večini spodobi, suj Taaffe dela bolj po drugih vzorih, kukor po željah večine državnega zbora. Ce pa so kmetje vendar pod sedujno vlado kuk priboljšek dosegli , kukor n. pr. plačevanje povikšanegn davka na desetletno obroke in znižanje glavno svoto gruntnega davka, potem oderuško po-Btavo, postavo zopor ponarejene pijučo itd., in čo imnjo kmetje od prihodnjih sej državnega zbora pričakovati knk poboljšek, komu so imajo zahvaliti čo no konservativnim in slovanskim poslancem, s kterimi glnsovnti velja Kircbmaye-rovim lažikmetom za izdnjnlstvo? Nasprotno pa izvirajo vso za kmetu pogubne in škodljivo postave od liberalcev, in vendar se na teh la- Flavija. Prizori kerSčans/cega življenja is Četrtega »tja. A. Iltircl, Prod. Vilinaki. V. Quo nlii vontiun uiit, forvolmnt omnia immuniHaimiH volu-ptatibua. (Dalje.) Nekega dno sestro samo v atriju iznonadi. Zauzela je polukrožni sedež v Benci, ki so bili v marmornih stenah izdobljeni. Sedela jo ondi prijetno mislečo ho deržajo kakor Polimnlja. Pogled njo prodirat jo v praznoto in ustni sta kazale žalostni nasmehljej. Kujign, ktoro jo v rokah imela, jo sanjajoči pala iz rok. Flavijana ugledavši je hotela borzo jo pobrati, a mladi mož pobravšl jo pogleda vn njo. Hilo je evangelije po hv. Mateju, v kterem zadene na to versto: „Kadar prineseš tvoj dar k altarju in ho tukaj HponiniS, dn ima tvoj brat knj zoper te, pusti dar tu pred oltarjem, pa idi Bpravit ho z bratom svojim in potem pridi darovat svoj dar". — Lope besede, pravi in zapre knj'go. Knj pa ti miHliš, Flavija? Lepo, zares, prav lepe, Flavijan, odgovori mlado dekle, mulo iznenadjenn zarad te hitre gorečnosti. — Seveda, pa snmo občudovanju vredne, ker bi so pač no moglo izpeljuvuti v resnic'. No misli tega, Flavijan, občudovanje jo nerodovitno, a ljubezen je vspešna. — Kuj? Po onem nauku bi so ros kdo ravnati mogel? — pozabiti sovraštvo, dolgoletni prepir? Da, mogel bi bo, z milostjo božjo. —■ lu čo gre, bi rekel, za h veto čertitov, od rodu do rodu, dedovini enako, prehajočo in čast naših prednikov maščujočo? Odpuščanje bilo bi potem šo bolj potrebno in dur toliko blagši. — Pa kako bi so morala omejiti tn po-žertovuluost? Nikakor. In čo bi bilo primerno, da so med dvomu osebnimi nli dvoma družinama trnjnu sprava zapečati, kuj potem? Potem ni nič, česar no bi imeli storiti. — Nič? Ne Flavijan. — Tedaj, celo kaka zaveza kako poava-čenjo .... Fluvijn zmigno pri teh besedah, kajti nehote jo začela sumiti, če so ji pust, no nastavlja. Vernitev ni bila mogoča, kajti kjo se hočo zagraditi? V kratkem storjenega miru še ni poznala; zato v bratovih prušanjih ni mogla najti posebnega smisla. On pa ji gleda v obraz, no razloživ ji pomen nvojili besedi. Spoznavši pa velevulnost njegovega pogleda in v notranji duši vznemirjena, se je prisilila tožečo izreči besedo: Seveda. To jo bilo dosti. Nekaj dni pozneje predstavi Flavijan svoji materi prijntla svojega. Njegovo obisknnjo Je bilo pa Flaviji ravno knr uaznanjeno, zato se ni mogla nn to pripraviti. Sicer je monila, da Pretekstatovi nameni ne zadovujo nje. Suj gn še poznula ni; komaj gu jo kterikrat videla. Jo hilo mar mogoče, du jo naenkrat vso Hvojo misli na-njo obernil? Ne; Pliivijnti nnj hi bil karkoli Hiinjuril, tak strah jo bil neopravičen in nikakor bi so ne spodobilo, če bi prezgodaj spodbijala njegovo namene. žikmečkih Bhodih nihče ni oglasil zoper liberalce, ampak le Doblhamerja in tovarše so vedno zdelavali, čeravno je Doblhamer poštenjak prve vrste in se je tudi za kmeta potegnil pri vsaki priliki. Jasno je toraj, da na teh shodih ni vladalo navdušenje za spoznano resnico, ampak srd in sovražtvo, zavist in mržnja liberalcev proti konservativnim poslancem. Ko bi bilo tisto lažikmetsko družtvo res kmečko družtvo, ne smelo bi se spodtikati nad tem, da nemški konservativni poslanci z našimi slovenskimi glasujejo; kajti če hočejo kmetje kaj doseči, morajo biti vsi za enega, morajo slovanskim kmetom iste poboljške privoščiti, kakor sami sebi, in potem jim mora biti kmet brat bodi si ktere koli narodnosti. V istiui neihški kmet tudi ne pozna narodnega sovra-žtva, in če se v tem gorenjeavstrijskem ,kmečkem" družtvu zoper čehe, Poljake in Slovence ščuje, potem mora biti vsakemu jasno, da pri teh shodih ne govori dub nemškega kmeta, ampak duh nemških liberalcev, kteri se za Kirchmayrom in Krennmayrom skriva. Gorenjeavstrijski in štajerski nemški kmet pa tudi ni tako zabit, da bi ne spoznal, kam pes taco moli; pri volitvi v Steyru v gorenji Avstriji je kandidat ..kmečkega" družtva, recte kandidat liberalcev, sijajmo— propadel, na Štajerskem pa še huje, tam je komaj nekaj glasov vjel. Nemški kmet se ne pusti dosti za nos voditi, kedar tiča enkrat po perji spozna, potem se po njegovem petji ne da več zmotiti, on že ve, s kom ima opraviti, če bi prav vrabec slavčevo petje posnemati hotel. Rogovilenje „kmečkega" druztva po gorenji Avstriji je zdaj konec, VBaj nema nobenega pomena več. Liberalci bo zopet za eno upanje goljufani, mi pa se veselimo, ker vidimo, da gorenja Avstrija trdno stoji na naši strani, to je na Btrani pravice, krščanstva, enakopravnosti in zvestobe, kjer stoje tudi dežele Kranjska, Tirolska, Predarelska, Solnograd, Go renja Avstrija, Galicija in Dalmacija. Politični pregled. V Ljubljani 9. avgusta, Avstrijske dežele. „Pokrok" in drugi Češki listi so, kakor Bmo tudi mi zadnjič enako pisali, zadovoljni s tem, da vlada hoče v prihodnjem zasedanji državnega zbora glavno težo položiti na rešitev važnih gospodarBkib vprašanj, vendar zahtevajo, da se jim vsaj nektere zahteve v narodnem oziru precej izpolnijo, posebno pa ustanova Češkega vseučilišča in pa sprememba volilnega reda za deželni zbor češki. Tudi mi Slovenei imamo dovolj pritožb gl&ie narodne ravnopravnosti in bomo silno žalostni, Če v prihodnjem zaBedanji dr žavnega zbora prav nič ne bo govora o njih. Z ministroma Konradom in Pražakom smo prav malo zadovoljni in mi hočemo, da oba ministra in tudi Taaffe to naše mneuje zvedo, Slovenski narod ima že toliko zaslug za Avstrijo, da se sme državni zbor pač en dan posebej s slovenskimi zadevami in težnjami pečati. Za rešitev gospodarskih vprašanj ostalo bo zmirom še dovolj časa. Na Dunaji je bil te dni nek mladi jud obsojen, ker je katoliško procesijo zasmehoval, ter ni hotol klobuka z glave sneti, še potem ne, ko so mu ljudje klobuk z glave zbili, ker vnovič ga je potem še na glavo postavil. Zagovornik njegov je sicer povdarjal, da se nihče ne sme po postavi silitij, da bi se vdeležil kake cerkvene svečanosti; Bodnija je pa vendar v obnašanji judovem spoznala zaničevanje in zasmehovanje vere, ter je pobalina obsodila. To spada zato med politične dogodke, ker iz te obBodbe razvidiroo, da je pri naših sodnijah vendar zopet začeluplivati nekak krščanski duh, ki ne bo dopuščal zasramovanja naše vere. V prejšnjih letih za liberalne dobe smeli so judje v svojih časnikih svobodno zasmehovati katoliške obrede. V dalmatinskem deželnem zboru je predlagal poslanec Klaič, naj se odpošlje prošoja do presv. cesarja, naj on blagovoli ukazati, da Ee dalmatinska železnica do konca izdela. Pri naučnem ministerstvu hočejo ustanoviti glavno vodstvo za VBe strokovjaške šjole v Avstriji. Vnanje države. Vsa Evropa gleda zdaj na mesto Danzig, kjer se v kratkem snideta nemški in ruski cesar. Bizmark je že došel v Danzig, toraj se bo shoda obeh cesarjev vdeležil in njegova navzočnost nam je dokaz, da shod ni oprt samo na rodovinske razmere, kakor bo nekteri trditi, češ da se mladi ruski car hoče Ah, ona ni vedela ali pa je pozabila, da je Flavijan tako prikrojen človek, ki se na boj pripravlja, pa se vendar ne bojuje. Če je bila njegova namera terdno sklenjena, zagnal Be je v boj in pokazal v njem vstrajno ognjenost. Tu je bil začetek legek. Pri Pretekstatu ni našel nikacega upora, velikoveč lahko umljivo veselje. Ko bi imela pa Emilija res kake po-miselke, zmagal bi je z eno besedo, rekši: Flavija sama se udaja. In res je zadostovala ta beseda pri zaupljivi gospej, ki čudivši se tega še pomislila ni, da bi hčer samo poprašala. Da Flavija po-davši roko Pretekstatu, spravo dožene in da bode zastava bolje prihodnosti med dvema ro-dovinama, ta misel ji je bila tako prijetna, tako ginljiva, da se ji je zdelo nemogoče slišati iz Flavijinih ust nezadovoljnost ali oporeko. Kako bolestno jc moralo biti iznenadjeno mlado dekle, vide kako da ji Flavijan predstavlja ženina Pretekstata in to pričo svoje matere, ki je pri tem mirna ostala. Zaupljivoi žareče veselje Pretekstatovo, kteremu odkri-toserčnost Flavijanova ni mogla biti .sumljiva, derznost njenega brata, kterega niti za treno-tek ni zapustila hladnekervnost, je storila, da je stala za hipec nepremakljiva, brezglasna in skoro brez volje. Tok vzburjenih in zmedenih misel je trenotek pretresal njeno dušo. Naj-pervo rudečica spreleti njeno čelo potem pa bledica. Kmali se ji prikradejo solze v oči, ktere je imela nepremagljivo uperte v tla, Zdelo se ji je, da se vse okoli nje verti. Ču-tivši, da oroaguje, se je komaj k steni naslonila. Nje strežnica jo prestreže v roke in privede bolj mertvo ko živo za gosto pregrinjalo. Tako se je končalo drugo dejanje igro-kaza, kteremu predmet sta bila Flavija pa Eusebij. Ostalo je tretje dejanje, ktero je k dosegi namena vodilo, dasi na drug način. Spominjamo se, kako sovražljivi so bili učni verstniki Eusebiju zastran njegovega či-Btosti na Blavo imetega govora. To mnenje, spojeno z zavistjo, ki vsako izverstnost čerti, in pa tista radovednost, ki nasprotij išče, v ktere se človek tako rad zamota, vleklo se je okol Eusebija kakor mreža, ktere zanke so se vedno bolj ožile, ki mu skoro izhoda niso puščale in ki so ga zadergavale, kamor bi bil stopil. Nič se ni opustilo, da ga va-nje privabijo le predstaviti svojemu staremu Btricu; pri zgolj rodbinskem pozdravu bila bi uavzočnost Bizmarkova čisto nepotrebna. To snidenje nemškega in ruskega cesarja vzbuja toliko večo pozornost, ker se je do zdaj sploh sodilo, da 80 se razmere med obema državama ohladile, odkar si je Nemčija v Avstriji poiskala drugo zaveznico. Iznenadeni so francozki in angležki časniki, naj bolj pa Madjari, kateri so mislili, da bosta že v kratkem naš cesar in nemški cesar napadla ruskega, ter ga za vse čase polomila. Prijateljsko občevanje ruskega in nemškega cesarja pa podira vse umi-šljevanjain vse upe teh slovanožrešnih politikov. Velikansko smešili so se madjarski in nem-školiberalni dunajski listi, ki so zanašaje se na nemško zvezo vpili k vojski nad Ruse, zdaj so pa kar poparjeni, ko vidijo, da Be na Nemčijo ni zanašati in da bi ta vtegnila z Rusijo vnovič prijateljstvo skleniti, Avstrijo pa na cedilu pustiti. Madjarom je zdaj pogum precej upadel, in tudi „N. fr. Presse" trobi k begu, ter se jezi nad onimi listi, ki 80 vpili po vojski z Rusi ter tako Avstrijo v nevarnost rinili, pa ne pristavi, da je bila eama med tistimi, ki so Rusijo vsak dan sumničili in dražili. Okoli kakih in kterih predmetov se bodo sukali pogovori v Danzigu , to nam je se ve da neznano, kakor vsem drugim listom, ki bodo vedeli o tej stvari na dolgo in široko poročati, le toliko nam je jasno, da Nemčija ne misli na vojsko z Rusijo, in ker Madjari sami tako vojske pričeti ne morejo, nam je mir zagotovljen. Francozi v Afriki do mesca oktobra ne mislijo nič važnega pričeti, ampak se le zbirajo in pripravljajo. Kedar naBtane vreme bolj ugodno in hladno, pričeli bodo posedanje z vsemi močmi. Med francoskimi vojaki razsaja vročinska bolezen. Izvirni dopisi. Iz KJiibljanc, 8. sept. V zadnjem listu „Slovenca" ste priobčili dopis iz Hrvatskega, v kterem neki naš rojak prestavlja podlistek zagrebškega „Obzora", pisanega od g. Jam-breščaka, kakor sem zvedel. Vi ste ta dopis priobčili „bona fide", da bi dokazali svojo ne-priatranost tudi nasproti hrvatskim bratom. in vse storilo, da ga veržejo va-nje. Vaba je bila sedaj groba, sedaj drobna; zapeljavanje se je pokazovalo v najraznejih podobah, ki je prihajalo bolj in bolj silno, mikavno. Malokdaj je Eusebij dan preživel, da ne bi koga srečal; bilo je sicer naključno navidezno, a v resnici preudarjeno in pripravljeno. Priložnosti k veselicam in celo k razkošju se nikdar ni pogrešalo v mestu, tako nemirnem, kakor je bilo rimsko. Mnogoboštvo še ni izgubilo svojega upliva v javnem življenju in kristjanstvo ga še ni dobilo, kakor se spodobi. Pamet se je borila za kristjanstvo, a navada se je deržala stare nenravnosti in kolika je moč navade, če strasti podpira! Pod obrano tega dvojstva ali bolje tega dvoborstva, ki je trajalo povsod in negotovosti, v kteri je bivala ljudska drhal, nevedoča na ktero stran naj se nagne, vladala je vbo kot Btrahovita razuzdanost. Vsaka brzda in vsak nravni čut zginjala sta ob enem. Bila je še kaka čednost, pa bila je redka, nekako boječa, strašljiva ; ni si upala v javnost stopiti, nekaj iz strahu, da ne bi bila zasramovaua, nekaj pa, da ne bi se oma-dežala občevaje z neobrzdanimi strastimi. Je' lata nepristranost ali objektivnost pa zahteva, da Bte enako nepristranski tudi nasproti svojim slovenskim rojakom. Zato mislim, da boste tudi moj dopis priobčili kot odgovor na g. Jambreščakovo denuncijacijo, ali kako bi to stvar imenoval, kajti če človek pogovor z kavarne porabi za to, da bi Slovence pred Hrvati v slabo luč postavil, podobno je njegovo ravnanje skoraj že ovadbi ali denunci-jaciji. Najlepša stvar pri vsem pa je to, da g. Jambreščak niti vsega po pravici povedal ni, kakor se je razgovarjal z g. dr. Z—kom. Jaz sem te dni govoril z g. dr. Z—kom, ki ga g. Jambreščak v ,,Obzoru" uapada, pa on ni vedel druzega odgovora, ko da se je smejal, da „Obzor" na tak način navadno gostilniško šalo v resen, političen dogodek spreminja. Navedeni naš narodnjak dr. Z. namreč pozna svojega znanca g. Jambreščaka tako daleč, da ta med šalo in resnico ne zna dobro ločiti, in taki ljudje so navadno obsojeni, poslušati reči, ki jih zgrabijo, pa vendar niso zgrabljive. Poznavši to Jambreščakovo nrav, pošalil se je g. dr. Z. iz Burke, češ, da je to madjarska noša, akoravno dr. Z. izvor te noše morda bolje pozna nego g. Jambreščak. Že ta nedolžna šala je zadostila, da je g. J. vsplam-tel v svoji jezi. Na to pa je dr. Z. na pol šaljivo, na pol resno rekel, da ima on slabo misel o hrvatskem vseučilišči, to pa iz tega uzroka, ker prevladuje med tamošnjimi dijaki duh Starčevičev. Dr. Z. je meni čisto resno rekel, da to ni bila šala, da je imenoval zagrebško vseučilišče o sat na slovanskem jugu, ker duh Starčevičev vso slovansko slogo razdira. Visokošolci zagrebški so namreč iz hrvatskega doma" izbacnili in pognali podobi dr. Bleiweisa in biškupa Strossmajerja, o BI so celo rekli „kaj ta magarac tukaj dela?"; če pa tak duh prevladuje na zagrebških viBo-kih šolah, potem si zamoremo k večemu misliti, da je zagrebško vseučilišče odgojilnica „norcev". Kolikor je tistih Starčevičev, naj bodo Anteji ali Davidi, nobeden ni hrvatskemu narodu toliko dobrega storil, ko biškup Strossmajer ali pa ko Slovencem dr. BleivveiB. Strossmajer je celo ustanovitelj zagrebške univerze, in če tega podobo hrvatski dijaki mečejo iz svojih učilnic, potem je to najgrša in najbolj črna nehvaležnost, kar je je Bvet še kedaj videl. Dr. Z. misli, da bi bila velika nesreča za Slovence, ko bi v Zagrebu študirali in se s tem duhom okužili, in Bamo iz tega uzroka je on grajal zagrebško vseučilišče, pa tudi pristavil, da njegova Bodba velja le zdaj, ne pa za vse čaBe. Gospod Jambreščak pa je bil tako pošten, da je to v svojem poročilu čisto zamolčal, ter stvar v taki luči pokazal svojim rojakom, kakor bi bili Slovenci sploh sovražni hrvatskim bratom , in kakor bi jim niti vseučilišča ne privoščili. Mi obžalujemo sicer list ,,Obzor", da se je dal od take osebe, kakor je g. Jambreščak, na led Bpeljati in da je priobčil njegovo jako malenkostno dogodbo v Ljubljani kot resen političen dogodek. Mi Slovenci nismo nobene kukavice, še vselej smo Hrvate kot brate sprejeli v naši sredi, čeravno od njih nobene politične pomoči ne prosimo in ne potrebujemo, mi smo Slovani in oni bo Slovani, mi smo katoliki in oni so katoliki, če nas hočejo imeti za brate, dobro; če pa mislijo, da bomo mi kedaj sužnji in podložniki „kralja" Starčeviča, potem se močno va-rajol Nemški jarem je težak, ali jarem prismojenega Starčeviča, ki Srbom in Slovencem odreka njih narodnost, ta jarem je neznosljiv, mi se mu ne bomo vklanjali, če bi se prav vsi hrvaški študenti na glavo postavili in dr. Starčevič ž njimi. Mimogrede naj bode omenjeno, da se hrvaški listi za nas prav nič ne brigajo, ter da se podučujejo o naših razmerah iz „N. fr. Presse" in takih listov, ter na pr. poročajo o „Loit8chu" namesto v ,,Logatcu", o .,Stein-brucku" namesto v „Zidanem mostu"; nasprotno pa imajo naši slovenski listi vendar večkrat kak dopiB iz Hrvaškega. Taka je vza jemnost starčevičjanske Hrvatske 1 Konečno naj bo pa še to omenjeno: priprosti Hrvat in priprosti Kranjec ali Štajerc Be dobro razu mevata, ona se tudi ljubita, ker Bta v kupčij-skih zvezah med sabo, in Kranjec se rad pohvali, kako dobro se je imel med Hrvati, ter še pristavi „aaj Hrvati so tudi Slovenci, to je en narod z nami". Tudi Hrvat spoštuje Kranjca, ker ta mnogo kupi in pošteno plača; pa nik dar Hrvatu ne pride na misel, da bi enako Starčeviču rekel: „Ti nisi in ne smeš biti Kranjec, ti si naš sluga in moraš biti nam pokoren, ti nemaš pravice, govoriti po Bloven 8ki, ti moraž govoriti hrvatski l" O tej prevzetnosti ni med hrvatskim narodom ne duha, ne sluha, zato pa tudi vsa teorija Starčeviča V zraku viBi in nema zdrave podlage. Sicer pa. tudi noben nared drugače suženj ne postane, nego z močjo meča; do zdaj nas pa Hrvatje še niso z mečem podjarmili; dokler se to ni zgodilo, nam morajo že dovoliti, da pred dr Starčevičem še ne bomo padali na kolena, in da se bomo Slovane čutili, tudi če govorimo svoje lastno BJovensko narečje. Pri nas politike ne delajo posamezni možje, ampak celi narod, ki je že precej politično izobražen, zato se pri nas ne da usiliti nobena nenaravna teorija, kakor pri Hrvatih starčevičjanska. Kar g. Jambreščak o Miklošiču piše, to naj sam dobro premisli. Mi niBmo prijatelji Miklošičevi, ker on že toliko let v gosposki zbornici sedi, pa še nikdar ni ust odprl za Bvoje slovenske rojake, nasprotno pa naše uasprotnike podpira. Pa vendar je učenjak, in če Bi g. Jambreščak, ki sam ni nobenih izpitov napravil, predrzne Miklošiču reči, da je on še preveč „zelen", potem vsaka dalja beseda nepotrebna postane. Končno po vsej pravici rečeno, bi tudi „Obzoru" ne škodovalo, ko bi malo bolj pazil na svoje pisatelje, da ne bi takih bedastoč pisali, kakor g. Jambreščak, in „Obzor" naj toraj pred svojim pragom pometa, namesto da po g. Jambreščaka „SI. Narodu" poduke daje! Iz pod Stola, 8. sept. (Šolstvo na deželi J Prav resničen je članek v 95. št. „Slovenca": Šolstvo v Ljubljani. Kar tu govori pisatelj o ljubljanskih ljudskih šolah, ravno to velja tudi o štirirazrednicah na deželi. V tih Be ravno tako nemškutari kakor v Ljubljani. Začne Be nemščina otrokom vbi-jati že v prvem razredu. V drugem že šolski nadzornik zahteva, naj bi otroci prosto prestavljali iz slovenskega v nemško in narobe. Res, nerazumljivo je, kaj ti čudni pedagogi od otrok zahtevajo. Kdor ima le malo previdnosti, mora spoznati, da za 90 odstotkov otrok je trud s nemščino zastonj, dragi čas potratijo kmečki otroci večidel zavoljo nemščine, drugi razred ne prekoračijo, in tisto nemčino, ki se jim je v glavo vbila, hitro pozabijo. Kteri bo sedanji učni načrt delali, od zdrave pedagogike nimajo pojma. Človek bi mislil, da jih bo skušnja zmodrila, a ne; saj celo g. nadzornik Pirker — kakor je v „Tovaršu" brati — učiteljem priporoča, naj nemščino še bolj goje. ruzalem je bil takrat kakor jetnik v Babilonu. Imel je svoj Eufrat, svoje pašnike in svoje verbe, na kterih so bile obešene onemele harpe in čakal je molče rešivnega kira. Eusebi je v obče poznal spridenost življenja, ki ga je obdajalo, 'a bile so še popa-čenosti, kterih ni poznal. Kako bi tudi mogel tako pokvarjenost le domnjevati? V naročju kristjanstva, pod odejo kristjanske vere valilo Be je njih črno blato. Od časa do časa po-kazavalo se je to blato na površju, navadno pa se je takala ta smrdečina po nižjih plasteh, kjer se gibljejo ločine skrivaje svoje najoBtud-niši skrivnosti in najgrdobniši življenje. Imena baBiligovcev, nikolajevcev, karpo-kratovcev bo Eusebiju že prišla do ušes, a mislil si je pod temi imeni samo manihejske šole ali njih učne sostave, ne pa njih neomejeno spohotnost in poželjivo gnjusobnost. Nesreča za-nj, da je bil v tej zmoti. Nekteri njegovih prijateljev ali bolje nekteri součencev, ki bo be izdajali za njegove prijatelje in ktere je za take imel, so bili jako razdraženi videvši, da so bili neuBpešni njih očitni poskusi zvijačnega zapeljavanja in da njih groba in drobna vaba, ki so mu jo bili v obilici nastavljali, ni mogla motiti in zmotiti njegove čuječnosti. Zatorej se zbero še enkrat v pogovor, kako se ima izpeljavati ko-varstvo. Res jim je narejene spletke brezvest-nost in prekaujenost vspeh zagotavljala. Ker njega samega niso mogli ugonobiti, hoteli bo o njem gnjuane govorice trositi, da mu spodkopljejo dobro ime. V ta namen je začel eden z njim pridno občevati. Pretveza je bila kmali najdena, ki je imela vrh tega še mnogo resničnosti. Pravil je, da hoče resnico resno iskati in vestno po dobrem hrepeneti. Čas, da si o važnih pra-šanjih jasnote pridobi, tako je govoril, ta čas je vendar enkrat prišel. Neka notranja milost ga je že ganila. Pa kdo mu zamore z dobrim sovetom bolje pomagati pri tem podjetju? Vendar sami dobri soveti ne bi izdali, da življenja svojega delo spreobrnjenja dovrši: Treba mu je, da se uveri in prepriča o resničnem in neposrednem življenju kristjanov. Ali ni mogoče pristopa doseči k tistim bra-tovskim ijubeznijam, pri kterih se skuplja jedro izvoljenega ljudstva? Kar njega zadeva, pozna enega tistih oddelkov, kterih geslo Be glasi: občestvo v enakosti in od izvoljenih je bil že večkrat nagovarjan , da bi se k njim pridružil. Tamo , sredi njih pravo pravcatega početja, sredi njih skrivotnih običajev, da jih je mogoče najprimerneje brez prikrivanja videti, preiBkavati in presojevati. A njih ukaz je oster, vse svetnjake preganja iz njih srede. Njih vrata Be odpro le na glasilo. To geslo, ki se sicer nikomur ne sporoča in ktero se sveto spoštuje, da je on si prisvojiti Bi vedel. Z njim bi zamogla, da Bi tujca, uhod dobiti, med izvoljene se splaziti, njih skrivnostim pri-sustovati, njih duh in pomen preumiti in po tem, kar bi videla in skusila , se ravnati in sklep Btoriti. Eusebij je vedel, koliko skrbi so obračali kristjani vsak Čas in tudi takrat na to, da svetih obredov ničemurni in nebožni radogled-nosti ne izdado. Govorjenje Amfcijevo, tako se je imenoval novi prešlec, tudi samo ga nI nikakor iznenadilo in ker je prav živo hrepenel kristjansko življenje poznati po celi njegovi resničnosti, predeu se sam pokristjani, zato se ni kar nič obotavljal ponudbe sprejeti« (Dalje prih.) Gosp. nadzornik t ali vam mar res še to ni zadosti? — Tako ni mogoče da bi se otroci za življenje kaj koristnega naučili, ker s nemščino toliko drazega časa potratijo. Pri tem učnem načrtu naše prosto ljudstvo ne bo nikdar na-predvalo, in ljudske šole so vendar za prosti narod. Če se mora že nemščina v ljudskih šolah učiti, naj se začne v tretjem razredu in potem naj se slovenski otroci v srednjih šolah podu-čujejo ua podlagi slovenskega jezika. Ali ni silovita nespamet, na pr. zgodovino, kerš. nauk v petem razredu dekliške šole nemško podu-čevati. Slovenski otrok ne zna potem kerš. nauka ne nemški ne slovenski, ja ta se mu je dostikrat za celo življenje pristudil, ker res strašanska težava mora biti za otroka se cele liste na pamet učiti, ker komaj razume, tu mu manjka besedi, da bi se prosto izrazil. Taki otroci so večidel brezznačajni in v kerš. življenji slabo vterjeni. Naj svetejša tvarina se neodpustjivo zlorabi v pospeševanje nemščine. Tako je tudi s zgodovino. Vestni učitelj je vsaki dan žalosten; veselje do podučevanja mu zginuje, ko vidi, da po sedanjem učnem načrtu pri večini otrok njegov trud tako mala vspeha ima. Ali si more pomagati? On mora prazno Blamo mlatiti in zavoljo kopice otrok, njih stotine s nemščino nespametno mučiti. Naj vendar me-rodajni krogi enkrat spregledajo in če jim je napredek in omika prostega naroda kaj mar, naj dosedanji učni načrt kmalo spremene, sicer moramo reči, da ga nalašč v nevednosti ohraniti hočejo. Domače novice. V Ljubljani, 10. septembra. (Ljubljansko nemško gledišče) je prevzel za to zimo g. vodja Aleks. Mondheim-Schreiner. S plakati po mestnih ulicah naznanja imena izvrševalnih udov, ki bodo naše nemško občinstvo zabavali. On obeta predstavljati opere, operete, veBele igre in burke. (Tlak) bodo položili na dunajski cesti po-prek od cerkve usmiljenih Bester do Smoletove hiše, ker se ob deževji tam toliko blata na bere, da je težko preko ulic priti. (Prošnja za Janezičevo „Cvetje".) ReB prava težava je s slovenskim berilom na gimnaziji v 7. in 8. razredu, če hoče človek kaj spremeniti za čitanje, pa nima dotičmh knjig. Ko je izhajalo JanežiČevo „Cvetje", imeli Bmo tukaj nad 40 naročnikov, sedaj pa so se vse te knjige razpršile, imamo samo 3 eksemplare. Tisti goBpodje, kateri so onih let študirali na novomeški gimnaziji — pa tudi drugi — prošeni bo prav vljudno, naj blagovolijo poslati: a) Sofoklov Ajant (poslovenil M. Valjavec, 1. 1863.); b) VViljem Teli (poslovenil Ceguar 11G2.), c) Maria Stuart (poslovenil Cegnar 18G1.). Rad bi spravil skupaj vsakega kakih 10 eksemplarov. — Bodi si, da častiti gospodje poBodijo na eno leto, bodi si, da prodajo, naj zapišejo imd ua knjigo, naznanijo pošto dotično, ter blagovolijo poslati v Novomesto. P. Ladislav II rova t. (iČitalnica v Starem trgu) praznuje jutri svoj desetletni obstanek. (Bralno društvo na Občini) napravi tudi jutri društveno veselico. (Lep vol.) Neki gospodar iz Rakovnika je prignal v Ljubljano lepega, s cvetlicami ozalj-šanega, velikanskega vola, ki tehta 15 centov. (Nesreča.) Nekemu kmetiču, ki jo kravo na Bomenj prignal, zgodila se je nesreča, da je breja krava poskakovaje zabodla se v trebuh na kol, ter se je bati, da bo žival, ki je vredna 100 gl., morda celo poginila. (Šnopsarja) so ČiBto krvavega našli na tleh ležečega v rožnih ulicah. Preobilna vžita pijača ga je spravila ob zavest. Kdo nas reši vendar žganjarske kuge?l Koliko nesreč, koliko pobojev, koliko preklinjevanja in drugih grehov, koliko revščine bi bilo manj, ko bi se špirit tako podražil, da bi ga revni ljudje ne mogli piti, kupčevalci pa ne žganja iz njega delati I Razne reči. — Dr. Josef Schmiderer, državni poslanec je bil 5. t. m. tudi v deželni zbor šta-jarski izvoljen kot zastopnik Mariborskega mesta. Mariboržani bo bb za volitev silno malo brigali, kajti od 640 volilcev je prišlo na volišče samo 165; iu izmed teh je dobil Schmiderer 164 glaBOv, enega pa rotovški brenjar F. W6sh. Poprej je v državnem zboru zastopal Maribor dr. Duchatsch, ki bi tudi zdaj zopet rad voljen bil, dasiravno je laui oba mandata prostovoljno (?) odložil bil, vendar zdaj še je bilo grozdje zanj prekislo. Sicer pa dr. Schmiderer ravno v tiBti političen rog trobi, kakor dr. Duchatsch, ter je za Maribor vse jedno, kateri teh da na Dunaji in Gradci sedi. Zalivala. Za pogorelce v Knežaku bo podpisanemu poslali : GoBp. A. SamnBa v drugič 10 gld. GoBp. Boncelj v Dažgošah 4 gld. GoBp. A. Obreza, državni poslanec 20 gld. Goap. L. Gerjol, župnik pri bv. Gredorju 24 gld. Gg. Lavrič in Hmg, trgovca na Rakeku sta dala vsaki en voz stavbenega lesa. Dalje ao poslali: G. Jerič v Lljubljani 15 gld. *) Iz Vodic 2 gld. Neimenovan 1 uld. Gosp. J. Z. 4 gld Gobp. V. Majer, župnik v Selcah 5 gl. 20 kr. Gosp. Alojz Stare na Ro7i 3 gld. Gowp. M Šlibar, dekan na Vrhniki 8 gld. Gosp. dr. J. Strbeuec, Ilrenovce O gl. 40 kr. GoBp. Anton Fetih, Vreme 5 gld. Bog obilno poverni; hvala. Anton Ponikvar. Wa\ pogorelcc v Knežaku. G. Fr. Dolinar, župan na Trati 5 gld. TeleKrnflene d«n«rrn> e*w« 0. septembra. Papirna rent* 76.86 — Sreberna renta 77.46 —« Zlat« rent« 93 80 — lSSOlotno državno tionojilo 183 — Hankin« akoij« 833 — Kreditne akcijo 302.--London 117.--— Co«. kr. cekini 6.96. — 20-frankov 9.38. "» l IfliVUlUI - lili fiir 1882. 1% 3al)rfla«fl, 3Uiognlic fiir ffirflrrrcid)=llititarit. 84 CJnnrt-gritru. ftririj tlln|hirt. flflit 250 flmlis.prainim iia Jtlccttic ooa 15(10 St. ■jPrcis bcr SIii«(jabc I mit @tem|)el: so Wv. » „ „ II „ „ : 279M*. Uorriitljitj in der Kathol. Buchhandlung. *) Nabrani darovi. Opravn. Dober kup ure. Jaz pošiljam ure proti poStnomu povzetju, iu če komu ura ni všeč, (lam Tllll deilftr lllizaj, tomj kupovalec ni v nobeni nevarnosti. 1 cilinder-ura i2 srebrnega nikla z verižico, prej 12 gl., zdaj 5 gl 25 kr. 1 anker-Ura iz srobernega nikla z verižico, prej 10 gl., zdaj 7 gl. 25 kr. l srebrna remontoir Washington-ura a verižico, prej 30 gl., zdaj 15 gl. Zlate urice za gospo, prej 40 gl., zdaj 20 gld. , z verižico za 11» vrat. (8) Zlato remontoir ure, prej 100 gi., zdaj 40 gl. Na pet let dobri stojimo. l*li. Froinin, urar. (Uhrcnfabrikant, Rothcnthurmstrasse gegeniiber der "\Voiizeiio \Vien.) L e š c malo č as a! cd m e« >£> O r-1 S3 a ® »ta v Samo za 8 ghl. pošljem vsakemu popolno jedilno opravo iz britanje srebru, le 61 krasnih reči: iu sicer teh (i nožev iz britanjo srelira iu angleškega jekla; li vilie i/, britanjo srebra prav možnih; G možnih žilo iz britanjo srohra; 12 malih žliolo za kavo i/, britanje srohra; 1 možno veliko žlico za mleko, iz britanjo srebra; 1 težko velika žlico za juho, iz najboljoga britanjo srebra; 2 krasna namizna svožnlka; 8 ližno kupico za jajca ; (i ličnih cizeliranih podžašnio; 1 Icjio posodico za popor ali sladkor 1 fino preoejilo za enj; G podnožnikov iz stokla; teli bi roži vseli skupaj volja samo 8 gld. To roži so bilo naknpljeiio v neki veliki tovarni za britanljo srebro, ki jo pa falirala, ter so proj veljalo 40 mark. Dobri stojimo za to, da ostanejo to roži lopo belo. Naročila proti poštnemu podvzotjil (Nachnahme) bo tožilo izvršujejo, dokler imamo roži šo kaj v zalogi; pisma naj so pošiljajo pod napisom: ir<-s-i-n IVI- BKciimIJmsMh, JVien 11. Iladtvigsstrasse 4. Vsakdo so lahko brez škodo prepriča, kako po coni iu kako krasno jo to blago, ker so poslano roži, ako niso všeč, v 10 duoh lahko pošljejo nazaj in projoto clonarjo takoj povrnemo. (N) f« ČD B P