GOSPODARSTVO
Leto xv štev. 383
CENA LIR 30
POŠT. PLAČ. V GOT.
SREDA, 19. JULIJA 1961
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Ali je upravičen ameriški optimizem?
zUgodnejša plačilna bilanca = Pravi gospodarski vzpon šele prihodnje leto
,č Na newyorški borzi je zadnji teden Nastopilo zelo optimistično ozračje, Povprečno napredujejo tečaji velikih ameriških podjetij, le nekatera področja ne kažejo posebnega op tirnima. K tem prištevajo zlasti podjetja, katerih proizvodnja je povezana z gradbeno akcijo. Ugodne so vesti tu di glede prodaje na drobno, na druži strani niso tečaji jeklarskih podjetij nazadovali v takšni meri kakor poprej, edino položaj velikega jeklarskega koncerna Bethlehem Steei fe šibkejši.
Tudi mnenja nekaterih ameriških gospodarstvenikov glede bodočega razvoja so optimistična. Ta splošni optimizem je prišel do izraza tudi na Zborovanju predstavnikov ameriške industrije in trgovine, ki ga skliče 'sakega pol leta Ameriška trgovinska zbornica v Washingtonu in na kate-rem poskušajo presoditi splošno go sPodarsko konjunkturo. Splošno je Ha konferenci prevladalo prepričanje, da se bo ameriško gospodarstvo tudi v preostalih mesecih tekočega leta razvijalo ugodno in da se bo ta razvoj nadaljeval tudi prihodnje leto.
Richard Wagner, predsednik Ameriške trgovinske zbornice, je dejal, da bi mrtvila, ki se je pred kratkim zaključilo, skoraj ne bili niti opazili, ako bi se ne bila povečala brezposel "ost ter zmanjšali dobički. Ameriško gospodarstvo je sedaj na poti k novim rekordom. Nekoliko bolj previden je bil načelnik oddelka za proučevanje gospodarske konjunkture Pri družbi Ford Motor Company T. L Obal, ki je pripomnil, da bo mogoče opaziti živahnejši razvoj gospodarske dejavnosti v Ameriki šele v Začetku leta 1962. Danes še niso dati pogoji za napovedovanje novega gospodarskega izrednega booma (vz-Pona). Podpredsednik podjetja Arne fican Machine Tools Distributors As-s»ciation J. C. Kelly, je dejal, da je glede razvoja orodne industrije upra-'dčen samo zmeren optimizem; šele Proti koncu tega leta bo v tem pogledu nastopilo celotno zboljšanje, ki ga doživljamo zdaj na dragih področ-Ph. Mnogo industrijskih podjetij hi-|1 z modernizacijo svoje opreme, da bi se bolje pripravila na konkurenčni b°j doma in na tujem. Gospodarski
Nemški glas o Trstu
Med tržaškim velesejmom se je mudil v Trstu tudi nemški časnikar Horst phlmann, urednik lista Siid-deutsche Gtung (Munchen). V svojem poroči-u iz Trsta se bavi z razvojem indu-s'rijskega pristanišča. Za investicije v Pove obrate v tem pristanišču so se Pričeli zanimati tudi Nemci. Tako so pričeli kazati sadovi vztrajnega de-a tržaške trgovinske zbornice, ki je s‘cer bolj tiho. Tri nemške tekstilne 'ovame (ena izmed teh iz Bavarske) v konkretno bavi jo z vprašanjem u-'rinovitve svojih obratov v Trstu. Eno JZthed teh novih podjetij bo pričelo v Gtkem izdelovati srajce. V bližnji °dočnosti se bo povečala tovarna pa-Pjrja (v štivanu), ki posluje s Švicarko - italijanskim kapitalom. Zgradili , odo tudi obrat za proizvodnjo celu-°že, ki jo bodo uporabljali za povečalo Proizvodnje časopisnega papirja; to ,e bo zgodilo s podporo finskega kapica.
9°pisnik poroča nadalje, da so polšji za investicije tujega kapitala v fstu ugodni. Investitorji so deležni ,aznih davčnih pa tudi kreditnih olaj-,av- Obstoji tudi industrijska prosta .0tla- Kakor je izjavil predsednik trgo-Jdske, zbornice dr. Caidassi, računa še posebno na ustanovitev obratov nemškim kapitalom. Trst ima na “zPolago tudi dovolj izvežbane delov-, \ sile. Strokovnih delavcev bo toliko ,.cb na razpolago, ko bo treba zmog-l’vost ladjedelnic zmanjšati za 40%; v ‘'hodnjih dveh letih bo tako na razlago vsaj 4.000 visoko kvalificiranih r°kovnih delavcev. Več tisoč delav-|Cv je že tako brez dela. Tem se vsako t n pridruži okoli 2.500 mladega nastaja. Tudi v sosednih pokrajinah, h videmski in goriški, je dovolj delov-e sile na razpolago, i Nemški časnikar opisuje nato novo bdustrijsko pristanišče v Žavljah, ki q bo z zajetjem novih površin pri j^ehu še povečalo. Nova podjetja v 'dustrijskem pristanišču plačujejo v ^'‘h desetih letih samo 9% davka od ^bička, medtem ko znaša sicer ob-avženje 33%. Gradbeni material in j^erna novih industrijskih obratov so ..°sti carin in poslovnega davka. Do-d Sr*ik navaja nato ugodnosti, ki so jih j. *ežne investicije, pa tudi razne kre-jjjbe olajšave za nabavo kredita, ki h lahko izkoristijo graditelji novih Setij.
•^elezniške, zveze med Južno Ncmči-? in Trstom so slabe, boljša je pove-I Va čez Benetke, ki imajo z Nemčijo H zračno zvezo. Železniške tarife so ^..Promet v smeri proti Trstu mnogo kakor na železnicah v smeri pro-10 Hamburgu. V tem pogledu bi se da-^ doseči izboljšanje za Trst samo z vednarodnimi pogajanji. Prevoz blaga cd Nemčijo in Trstom bi se dal po-^ Gsiti sporazumno med železniškimi jj ,ravami. Pojavlja se tudi vprašanje v planiških tarif v zvezi s tesnejšo g 2dsebojno povezavo držav Evropske j. HPodarske skupnosti, ki ga je treba >.Slti, da bi se odpravil očitek diskri-
‘Pacije; ta prihaja s strani prista-, ^c> ki niso deležna tarifnih ugodnosti. Lrst je v tem pogledu na slabšem ka-
si^duje z ugotovitvijo, da je, pri vseh ta . ih prometnih zvezah in neugodnih Vpv* ®h lani zopet uspelo nekoliko po-Cati promet v tržaškem pristanišču; na nadaljnje povečanje prometa H8 mogoče računati, ako se v Trstu je,. Ustanovijo nova industrijska pod-ki bodo pripomogla k povečanju
publicist William J. DoIy je mnenja, da se trenutno gradbena dejavnost ne razvija posebno ugodno, toda razvoj bo v preostalih mesecih tekočega leta mnogo bolj ugoden.
Podpredsednik Združenja ameriških bankirjev Harold N. Coale je napovedal veliko razpoložljivost z denarjem po ugodnih obrestih, medtem ko je Robert G. VVelch, podpredsednik Inštituta za proučevanje jeklarske konjunkture »Steel Service Center Institute« izrazil svoj optimizem glede bodočega razvoja ameriške železarske industrije. Pojavljajo se nove ideje in z njimi novi izdelki. Ameriška industrija se lahko hitro prilagodi novim zahtevam, toda koristni dosežki se pokažejo šele pozneje.
Finančni minister Douglas Dillon je napovedal, da bo ameriško gospodarstvo izredno v naslednjih 12 mesecih doživelo izredno konjunkturo in da bo surovi narodni dohodek prihodnje leto znašal 555 milijard dolarjev ter se bo tako povečal za 8%. Iz njegove izjave je bilo tudi očitno, da ni Kenne-dyjeva vlada nasprotna padanju cen, ki prihaja v zadnjem času do izraza. Državni primanjkljaj bo v finančnem letu, ki se je začelo 1. julija, znašal okoli 3,7 milijarde dolarjev ter ne bo presegel tretjine primanjkljaja, ki ga je prineslo leto gospodarskega mrtvila 1958.
Zaradi nazadovanja cen ne bodo nekatera velika podjetja dosegla takšnega povečanja dobička, kakor so prvotno pričakovala. Med zadnjim mrtvilom so namreč podjetja skrajno skrčila svoje proizvodne stroške, računajoč, da bo dobiček tolikti večji, ko bo nastopila ugodnejša konjunktura. Niso pa predvidevala, da bodo cene nazadovale. To nazadovanje cen je zbudilo toliko večjo pozornost, ker se doslej še ni v razvoju ameriškega gospodarstva pripetilo, da bi bile cene nazadovale v trenutku, ko je, nastopilo gospodarsko poživljenje. Nazadovale so cene jeklenih proizvodov, kemičnih, kovinskih, papirnatih in gumijastih. Ta pojav pripisujejo preveliki zmogljivosti podjetij, ki je le deloma izrabljena. Tudi konkurenca jz tujine je pripomogla k znižanju cen.
Na borzah z delnicami podjetij je v zadnjih dneh nastopilo sicer zboljšanje, vendar ni gotovo, koliko časa bo trajalo. Še pred kratkim je promet z delnicami dosegel komaj 2 milijona akcij na borzni dan, medtem ko so poprej znašale kupčije 6-7 milijard na dan.
ZBOLJŠANJE AMERIŠKE PLAČILNE BILANCE
Po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino je znašal primanjkljaj v ameriški plačilni bilanci za prvo tromesečje tega leta okoli 300 milijonov dolarjev ter je bil mnogo manjši kakor v istem obdobju lanskega leta, ko je dosegel 1,4 milijarde dolarjev. Do tega zboljšanja je prišlo v veliki meri zato, ker se je zmanjšal odliv kapitala v tujino. Poleg tega so nekatere druge države plačale Ameriki svoje dolgove in niso zahtevale novih posojil; lansko leto je bil razvoj obraten. Več tujih držav je letos rajši zopet zadržalo dolarje, kakor da bi jih prodalo za zlato. Ob koncu meseca marca so dolarske rezerve tujih držav dosegle nov vrhunec.
AMERIČANI BODO GRADILI HIŠE IZ PLASTIKE
Na razstavi plastičnih snovi v New Yorku je Henry Devore, ravnatelj družbe Allied Chemical Corporation izjavil, da bodo čez 20 let mnogi Američani že stanovali v hišah, ki bodo povsem zgrajene iz plastičnih snovi. Že danes uporabljajo gradbeniki plastične snovi na raznih področjih. V Virginiji je že vojaški tehnični oddelek v Fort Delboiru zgradil stavbo,
ki je vsa obložena s ploščami iz plastičnih snovi.
IZVOZ KMETIJSKIH PRESEŽKOV
V VZHODNE DRŽAVE
Zdaj so znane nekatere podrobnosti o najnovejšem ukrepu ameriškega ministrstva za trgovino glede izvoza ameriških kmetijskih presežkov v vzhodno evropske države. Izvoz teh presežkov vodi Urad za mednarodno trgovino BFC v tem ministrstvu. Od slej bo ta urad izdajal izvozna dovoljenja za izvoz kmetijskih presežkov v Sovjetsko zvezo in drage vzhodnoev ropske države, toda samo pod pogojem, da jih te plačajo v zamenljivih valutah. Ostane še nadalje v veljavi prepoved vsakršnega izvoza na Kitaj sko, v Severno Korejo in Severni Vjetnam. Neizpremenjena ostane tudi ureditev izvoza na Kubo, kamor Američani ne smejo izvažati kmetij skih pridelkov razen pšenice in pšenične moke. Med kmetijskimi pre sežki, ki jih bodo ameriški izvozniki lahko izvažali v vzhodne evropske države, so pšenica in pšenična moka, krmno žito, bombaž in bombažne tkanine, riž in mleko v prahu.
AMERIŠKE PODPORE
ZA KMETIJSKA RAZISKOVANJA
Ameriško ministrstvo za kmetijstvo bc podelilo več podpor za raziskovanje v tujini, ki naj bi pripomoglo k zboljšanju kmetijstva. Podpora Franciji v francoskih frankih znaša 64.941 dolarjev. Francoski higienski zavod je meseca junija prejel za raziskovanje moke in škroba 35.622 dolarjev ameriške pomoči. Španiji je Amerika nakazala v pezetah 113.702 dolarjev pomoči in Jugoslaviji v dinarjih za 30.000 dolarjev pomoči. Prav tako je Poljska prejela večjo vsoto v isti namen.
Lani za 10 °/0 več svetovne trgovine
Organizacija združenih narodov je objavila obširno poročilo o razvoju v svetovnem gospodarstvu v preteklem letu. Mednarodna trgovina je napredovala lansko leto za 10%, proizvodnja zasebnih podjetij se je povečala za 4,2%. Smer gospodarskega razvoja v prvih mesecih lanskega le-ta ni bila povsem jasna, v nekaterih državah je gospodarstvo napredovalo, v dragih pa nazadovalo. Gospodarska pomoč in sploh tuje investi cije v gospodarsko manj razvitih dr žavah so pripomogle k hitrejšemu in dustrijskemu razvoju v teh deželah. Verjetno se bodo gospodarsko manj razvite dežele tudi v letu 1961 še vedno močno zadolževale.
Razna posojila v obliki dobav stro jev in industrijske opreme so mnogo pripomogla h gospodarskemu napred ku v nekaterih državah po vojni tet prispevala k njihovi industrializaciji. Ameriška gospodarska kriza ni imela na razvoj gospodarstva v drugih deželah tako mogočnega negativnega vpliva, kakor so prvotno pričakovali, ker so ostale države same pomagale in tako olajšale posledice, ki so našla^ zaracR zmanjšanja izvoza v Združene ameriške države. Res je, da se je trgovinska bilanca v zahodnoevropskih državah nasproti Združenim ameriškim državam lani poslabšala, medtem ko se je zboljšala ameriška trgovinska bilanca.
Splošno je bilo mogoče preprečiti inflacijske pojave ter tako v večini držav ustvariti pogoje proti pretira nemu skakanju cen. Poročilo OZN pravi tudi, da bo treba za gospodarsko nerazvite države mnogo storiti, da bi se pospešilo zasebno varčevanje, povečali dohodki držav tet zmanjšali njihovi izdatki v javne na mene. O tem poročilu so te dni raz p ra vi j ali na zasedanju Gospodarsko socialnega sveta OZN v Ženevi.
Štiriletna doba nemškega državnega zbora se je te dni zaključila, in kakor vidite, je bil nemški zahodnonemški parlament med tem časom res plodovit, saj je znesel nič manj kakor 430 novih zakonov. Sodelovalo je prt tem 519 poslancev, ki so se med poletno vročino zdaj razšli. Volilna agitacija za nov parlament se je že začela. Neki nemški list pripominja še k tej karikaturi iz dnevnika »Deutsche Zeitung«, da je bivši parlament dosegel vsaj v enem vprašanju popolno soglasnost, ko je namreč izglasoval prepoved izvoza konj za zakol.. .
Angleško - sovjetsko poslovno prijateljstvo
Industrijske razstave v Moskvi in Londonu
Po razstavi angleške industrije v Moskvi, ki je po poročilih angleške ga tiska zelo uspela tudi s trgovsko-poslovnega vidika, so Rusi organizirali svojo industrijsko razstavo v Londonu. Kako velik pomen pripisujejo Angleži poživitvi trgovinskih in splošno gospodarskih stikov s Sovjetsko zvezo, dokazuje že dejstvo, da je sovjetsko razstavo v Londonu odprl sam predsednik vlade Mac-Millan, in da je otvoritvi poleg ministra za zunanje zadeve prisostvovalo še pet drugih ministrov. Uradne nagovore sta imela angleški minister za trgovino Maudling in sovjetski minister za trgovino Patoličev. Razstava bo trajala 23 dni. Njen pomen so hoteli še podčrtati s tem, da so povabili v London tudi Jurija Gagarina, prvega človeka, ki je poletel v vesolje.
Predsednik Hruščev je ob tej priložnosti naslovil na angleški narod posebno poslanico, v kateri poudarj‘a, da razlike v življenju in v političnem in socialnem sistemu ne morejo preprečiti plodnega in miroljubnega sodelovanja. Hruščev omenja tudi kako velik vzpon je doživelo v zadnjih letih sovjetsko gospodarstvo, za katerim ne zaostajata znanost In kultura; še to leto bo Sovjetska zveza po količini svoje proizvodnje presegla Združene ameriške države. Pozneje bo tudi proizvodnja na posameznega državljana prekoračila proizvodnjo v Združenih ameriških državah. Na tem gospodarskem področju naj bi tekmovale vse države na svetu.
Sovjetska industrijska razstava obsega 22 paviljonov, v katerih je razstavljenih 10.000 predmetov, V glav nem gre za kapitalne dobrine; samo nekaj razstavljenega blaga je na pro daj. Dopisnik nemškega lista Stutt-garter Zeitung poroča iz Londona, da so obiskovalci, ki so pred leti obiskali sovjetsko razstavo na svetovni raz stavi v Bruslju, presenečeni nad napredkom, ki ga je med tem časom dosegla sovjetska industrija in ki se zdaj kaže v Londonu. Napredovala so posebno industrijska podjetja, ki proizvajajo, precizne aparate. Po-
zornost zbujajo fotografski aparati, modeli atomskih elektrarn, elektronski stroji, majhen ljudski avtomobil, luksuzni avtomobili, mikroskopi in medicinski aparati ter operacijska pištola, ki hitreje in bolje zašije rane kakor najbolj izkušen kirurg.
SOVJETSKI PATENTI PRODANI AMERIKI
V Moskvi so predstavniki Združenih ameriških držav nedavno podpisali sporazum o odkupljenju ruskih patentov, ki jih hočejo izkoriščati ameriška podjetja. Po tem dogovoru bo Sovjetska zveza prejemala iz Amerike 50 do 100 milijonov dolarjev na leto. Nekateri patenti se nanašajo tudi na izdelavo raket.
KITAJCI DOLGUJEJO KUSOM MILIJARDE
Zanimive ugotovitve sovjetskega strokovnega lista
Zahodni tisk posveča v zadnjem času zopet večjo pozornost razvoju zunanjepolitičnih odnosov med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Za to so dali povod razni dogodki. Tako na primer je zbudila pozornost sklenitev zavezniške pogodbe med Sovjetsko zvezo in Severno Korejo, češ da se je Koreja tako bolj navezala na Sovjetsko zvezo kakor na Kitajsko. Sovjetski tisk naj bi bil sicer korektno, toda hladno spremljal proslavo 14. letnice obstoja kitajske komunistične stranke. Sovjetska komunistična stranka je sicer ob tej priložnosti čestitala kitajski komunistični stranki, vendar ni prišlo do izmenjave poslanic med Hraščevom in Mao Ce Tungom. Pozornost je zbudilo tudi potovanje tajnika centralnega komiteja Sovjetske komunistične stranke Suslova v Mongolijo, preden je ta proslavila 14. obletnico svojega obstoja. Mongolija se je ločila od Kitajske leta 1921. Lani je Sovjetska zveza podelila Mongoliji posojilo 350 milijonov dolarjev. Mongolcem so tudi Kitajci posodili i 15 milijonov dolarjev. Glede na neprijazno politiko Kitajske nasproti Jugoslaviji je tudi potovanje jugoslovanskega zunanjega ministra Koče Popoviča v Moskvo zbudilo pozornost zahodnoevropskega tiska.
Dobri poznavalci sovjetsko - kitajskih odnosov so tudi mnenja, da ni bilo slučajno, da je nedavno sovjetski časopis »Vnešnjaja torgovlja« (Zunanja trgovina) odkril podatek o kitajski zadolžitvi nasproti Sovjetski zvezi. Kitajska se je morala lansko leto močno zadolžiti, ker ni mogla svojega uvoza iz Sovjetske zveze plačati z izvozom lastnih proizvodov, kakor je bilo dogovorjeno. Tako je nastal kitajski dolg nasproti Moskvi v znesku 288 milijonov novih rubljev, to je nekaj čez 320 milijonov dolarjev (po sedanjem tečaju rublja nasproti dolarju). To predstavlja vrednost polovice vsega sovjetskega izvoza na Kitajsko v letu 1958 in približno tretjino sovjetskega izvoza v letu 1959. V skupnem sovjetsko-kitajskem poročilu, ki je bilo objavljeno aprila prejšnjega leta, je bilo rečeno, da je to kitajsko zadolžitev povzročila kriza v kitajskem kmetijstvu. Kitajska ni imela na razpolago dovolj proizvodov za izvoz v Sovjetsko zvezo. Kakor poroča omenjeni sovjetski strokovni časopis, sta se državi dogovorili, da bo Kitajska vrnila dolg v petih letih; letos ne bo plačala nič, prihodnje leto 8 milijonov rubljev, leta 1963 50 milijonov, leta 1964 in 1965 pa po 115 milijonov rubljev.
Velike kupčije oa galvanskem velesejmu
Padovanski velesejem je letos doživel lep uspeh. Sodelovalo je 30 tujih držav, med temi 17 z uradnim odposlanstvom. Sejem si je ogledalo 1 milijon .110.237 obiskovalcev, med temi 15.885 iz tujine in 1,094.352 iz Italije. Razstavljalo je 3.523 razstavljavcev, in sicer 2.470 Italijanov in 1.053 tujcev. Vse kaže, da sedanjih 87.000 kv. metrov razstavne površine ne zadostuje več in da bo treba že za prihodnje leto poskrbeti za večji prostor.
Letos so bile na sejmu uradno zastopane naslednje države:	Avstrija,
Belgija, Brazilija, Bolgarija, Češkoslovaška, Ceylon, Čile, Francija, Vel. Britanija, Grčija, Jugoslavija, Poljska, Portugalska, Dominikanska republika, Romunija, Madžarska in Združene, ameriške države. Med najvidnejšimi osebami, ki so si ogledale sejem, je bil tudi jugoslovanski poslanec v Rimu, Mi-hailo Javorški.
Med posebnimi razstavami in prireditvami je zbudila veliko zanimanje zlasti razstava naprav za gostinske o-brate. Poslovni ljudje iz Italije in tujine so sklenili ob tej priložnosti številne kupčije za nabavo naprav, ki u-
Kdo je ustanovitelj Tržaškega Llogda
Vodilna osebnost F. T. Reyerja iz slovenskega Naborjeta
S
Ho
r°met;
a z izvozom svojih izdelkov.
Ob priliki letošnjega tržaškega velesejma je uprava Tržaškega Lloyda izdala brošurico »Lloyd Triestino 1836-1961«, ki v glavnih potezah opisuje 125 let zgodovine tega velikega tržaškega plovnega podjetja. Brošura omenja, da segajo prvi začetki dražbe pravzaprav od leta 1836 tri leta nazaj, ko je bil leta 1833 ustanovljen drugi Lloyd po angleškem vzorcu, in sicer z združitvijo pomorskih zavarovalnih družb in s sodelovanjem trgovskega stanu v Trstu. Namen tega Lloyda je bil, »da zbira za trgovce in zavaro vatel je točne novice. glede trgovine in plovbe na glavnih evropskih trgih, na Bližnjem vzhodu in drugod, in sicer s sodelovanjem posameznih dopisnikov, iz listov in knjig.« Ta ustanova je bila zibelka plovne družbe »Avstrijski Lloyd«, ki je bila ustanovljena leta 1836. Zavarovalni podjetniki in trgovci so 2. avgusta 1836 sklenili ustanoviti Avstrijski Lloyd kot delniško plovno družbo z glavnico 1 milijona goldinarjev.
Brošura Tržaškega Lloyda ne omenja nikogar kot ustanovitelja, niti ne navaja imen članov prvega upravnega sveta, pač pa prinaša izven besedila fotografijo G. Sartorija s pripombo »Fondatore della Societa« (Ustanovitelj družbe). Ko sem to zagledal, mi je bilo kakor tistemu župniku v M amonijevih zaročencih, ki je vzkliknil: »Car-neade, kdo pa je bil to?« G. G. Sartorija nisem namreč nikjer našel niti med navadnimi odborniki v tisti dobi ustanovljenih zavarovalnih družb in še manj med odborniki Tržaškega Lloy-da. Iz zadrege mi je pomagal Matija Sila s svojo knjigo »Trst in okolica«, kjer sem našel na strani 126: »Novo trgovinsko zvezo so okoli leta 1809 nameravali odpreti neki tržaški trgovci, posebno Ivan Viljem (Giovanni Gugliel-mo) Sartorio iz mesta Soluna in
Kostajnice čez Balkanski polotok (skozi Bosno) do Save in od tam eno progo v Trst — načrt, ki bi mednarodno trgovino gotovo pospešil, ako bi ga bili izvršili.« G. G. Sartorio je torej sodeloval pri izdelavi tega načrta, toda kakšno zvezo ima ta načrt za graditev ceste z ustanovitvijo LIoydove plovne družbe?!
Sestavljalci brošure t»Lloyd Triestino 1836-1961« so gotovo imeli pri rokah spominsko knjigo, ki jo je izdalo vodstvo Tržaškega Lloyda — ki se je pravzaprav imenoval Avstrijski Lloyd — ob priliki svoje petdesetletnice pod naslovom »Dampfschiffahrt — Ges. des oster.-ung. Lloyd 1836-1886«. Tam ni med vodstvom nobenega Sartorija, pač pa je na prvem mestu ime F. T. Reyer. Na strani 6 te spominske knjige čita-mo namreč: Man schritt (2. avgusta 1836, ko je bil prvi občni zbor) nun zur Constituirung des Unternehmens ... Zur Leitung wurden berufen: (Pristopili so h konstituiranju podjetja... V vodstvo so bili pozvani) F. C. Ritter von Reyer, Joseph Bousquet, Carl L, von Bruck, L. M. Brucker, Marco Pa-rente, Carl Regensdorff, Schell - Griott; als Secretaer P. Cunaili... Der Ver-vvaltungsrath entsandte k.k. Oberleute-nant D. R. F. T. Reyer in Begleitung eines erfahrenen Seecapitans und mit den besten Empfehlungen ausgeriistet, als Vertraunsmann in die »Levantc«. (Upravni svet je poslal c. kr. nadporočnika v rezervi F. T. Reyerja v družbi izkušenega pomorskega kapitana in z najboljšimi priporočili kot svojega zaupnika na Bližnji vzhod).
Spominska knjiga Tržaškega Lloyda ob proslavi 50-letnice omenja Reyerja torej na prvem mestu med člani vodstva. To gotovo ni bilo slučajno. O' tem nas prepriča tudi druga brošura, ki je gotovo zanesljiv, saj jo je izdala Tr-
žaška trgovinska zbornica leta 1889, in sicer pod naslovom »In occasione del giubileo centenario della ditta com-merciale di F. T. Reyer et Schlick, Trieste, 1889«. V tej brošuri čitamo na strani 12: Reyer preše parte ... alla londazione della societa di navigazio-ne del Lloyd Austriaco, creata il 20 aprile 1836 ... Reyer presiedeva duran-tc parecchi anni nel consiglio d’Ammi-nistrazione ... (Reyer se je udeležil ustanovitve paroplovne dražbe Avstrijski Lloyd, ki je bila ustanovljena 20. aprila leta 1836 ... Reyer je bil več let predsednik upravnega odbora).
Bralca naj ne moti razlika med datumi; ta brošura omenja kot datum ustanovitve 20. aprila 1836, Lltiydova publikacija pa navaja datum 2. avgusta 1836. V prvem primeru gre namreč za sklep, da se družba ustanovi, v drugem pa za prvi ustanovni občni zbor.
Brošura Tržaške trgovinske zbornice pravi torej, da se je Reye,r udeležil u-stanovitve plovne družbe ter dodaja, da je več let predsedoval upravnemu svetu. Ker omenja tudi Lloydova spominska knjiga, izdana ob 50-letnici Reyer-ja na prvem mestu med tolikimi imeni upravnega sveta družbe, lahko sklepamo, da je imel Reyer pri ustanovitvi družbe vodilno besedo.
To je tudi logično glede na to, da je bil Reyer močna osebnost tudi na področju zavarovalstva, v katerem najdemo prvi zametek Avstrijskega Lloy-da, kakor smo že omenili. V tej vlogi omenja Reyerja tudi spominska knjiga Tržaške zavarovalne družbe. »Riu-nione di Sicurta«. Nel primo centenario della Riunione Adriatica di Sicurta«. Na strani 72 beremo o Reyerju tole: Tra gli uomini che ebbero legame con 1'industria assicurativa occupa un pošto preminente per la parte avuta
nello sviluppo commerciale delVempo-rio, F. T. Reyer, nato nel 1760 a Mal-borghetto. Fece parte della direzione dello Scrittorio di Sicurta e successi-vamente venne eletto presidente della Azienda Assicuratrioe, che doveva a-prire la strada alle grandi Compagnie triestine a larga base organizzativa e territoriale ... (Med možmi, ki so se bavili z organizacijo zavarovanja, zavzema zaradi vloge v trgovinskem razvoju našega mesta viden položaj F. T. Reyer, rojen leta 1760 v Naborjetu. (Na Oslavju naletimo na podobno krajevno ime Na Borjaču). Bil je član ravnateljstva zavarovalne pisarne Scrittorio di Sicurta in nato predsednik družbe Azienda Assicuratrice, ki je odprla pot velikim tržaškim zavarovalnim družbam). Ta zavarovalnica je bila u-stanovljena leta 1832 z 1 milijonom goldinarjev.
Spominska knjiga druge tržaške zavarovalnice pod naslovom »II Centenario delle Assicurazioni Generali« iz leta 1931, vsebuje na strani 40 sledeči odstavek, ki se nanaša na F. T. Reyerja ... 1’Azienda Assicuratrice sorge col capitale di 500 mila talleri corrispon-denti a 1 milione di fiorini... (Azienda Assicuratrice je bila ustanovljena s kapitalom 500.000 tolarjev, to je 1 milijona goldinarjev). Na okrožnici te zavarovalnice Azienda Assicuratrice z dne 19. decembra 1836 je podpisan kot predsednik (II Presidente) F. T. Cavaliere di Reyer, kot glavni tajnik (Segreta-rio generale) pa C. L. de Bruch. Dalje stoji: »a presidente della Societa venne eletto nel primo congresso generale Francesco Taddeo Reyer, allora alTapice della sua fortuna commerciale.« V spominski knjigi ob 100-letnici zavarovalnice Assicurazioni Generali najdeš tudi podrobnejše podatke o življenju F. T. Reyerja; knjiga se pri navajanju podatkov sklicuje tudi na brošuro .»In occasione del giubileo centenario della ditta commerciale di Trieste Reyer et Schlick — Trieste 1889«. Spominska knjiga omenja, kako je bil (Nadaljevanje na 2. strani)
strezajo zahtevam sodobnega turizma in gostinstva. Vsi stroji in skoraj vse naprave razstavljene v oddelku za gradbeništvo, so bile razprodane. Ravno tako so se razvile živahne kupčije tudi v oddelku poljskih strojev.
Kakor vsako leto; so tudi letošnja predavanja o različnih temah privabila veliko število strokovnjakov in poslušalcev. Tuji strokovnjaki so lahko predavali v svojem jeziku, istočasno pa so prevajalci posredovali poslušalcem prevod v zaželen jezik po sodobnem sistemu slušalnikov.
Na živinski razstavi je bilo živo zlasti prve dni, ko so mešetarji povezovali kupce in prodajalce. Živino so domači živinorejci prodali že v pičlem tednu. Med raznimi sklenjenimi kupčijami naj omenimo dogovor med skupino domačih uvoznikov in predstavniki Romunije za dobavo 3000 glav živine v naslednjih mesecih.
Vodstvo padovanskega sejma namerava razširiti obseg prireditve v prihodnjem letu, ko bo Padova proslavila svojo 40. sejemsko prireditev.
—•—
Razporeditev razstav na beograjskem sejmu
V	času od 23. avgusta do 2. septembra 1961 bo v Beogradu V. Mednarodni sejem tehnike. Vsi razstavljeni stroji in vse naprave bodo razdeljeni na štiri skupine: izdelki kovinske industrije, izdelki industrije nekovin, izdelki elektroindustrije in izdelki kemične industrije. Uprava velesejma ne bo pri tem strogo upoštevala izvoza strojev in naprav, temveč jih bo prikazala skupinsko, to je tako, da bo na enem mestu združila vse žerjave, (izdelek najrazličnejših držav), na drugem mestu vse traktorje za kmetijstvo itd. Ta način razporeditve razstavljenih izdelkov najbolje ustreza namenu tehničnega sejma, ki teži za tem, da prikaže zadnje dosežke na omenjenih industrijskih področjih v svetu.
V	okviru tehničnega sejma bo letos v Beogradu tudi mednarodna avtomobilska razstava. Tak salon bo letos prvič po vojni v jugoslovanski prestolnici. Svojo udeležbo so že prijavile vse tovarne avtomobilov in motornih vozil iz Jugoslavije, poleg teh pa so se prijavile tudi številne tovarne iz tujine, med temi tudi turinska FIAT, dalje OM in Lancia.
Veliko zanimanje vlada tudi za razstavo mehanografskih strojev in naprav. Prvo razstavo te vrste je beograjski sejem organiziral že pred dvema letoma. Letos se tej razstavi obeta še mnogo večji uspeh. Prihodnje leto bo sejem tehnike spomladi, in sicer od 22. maja do 5. junija, da bi ne sovpadal z zagrebškim jesenskim velesejmom.
V	času od 30. septembra do 8. oktobra bo letos v Beogradu mednarodni sejem oblačila z naslovom: »Moda v svetu«.
— e —
POSOJILO EVROPSKE INVESTICIJSKE BANKE NEMŠKIM ŽELEZNICAM
Nemške državne železnice so najele pri Evropski investicijski banki posojilo 100 milijonov mark za elektrifikacijo prog Hannover - Hanau in Ge-miinden.
»Vnešnjaja torgovlja« poroča še, da bo letos vrednost sovjetsko - kitajske zunanje trgovine močno skrčena; med tem naj bj se polagoma trgovinska bilanca zopet uravnovesila. Po trgovinski pogodbi za leto 1961 ne bo Kitajska izvažala v Rusijo osnovnih živil, kakor riža, mesa, jajc, semenskega olja in soje. Te proizvode je poprej izvažala v veliki meri. Skrčen je bil kitajski izvoz bombaža, pač pa bodo Kitajci izvažali kovine in razno potrošno blago. Zmanjšal se bo izvoz sovjetskih strojev; ta bo prihajal v poštev samo, kolikor kitajska industrija ne bo krila domačih potreb.
m n
nase
lili
orna
U
Poletna melanholija
Zdaj vemo, da ima sonce, vir toplote in življenja, tudi lepotne žarke; pravzaprav bi to ne smelo biti nič čudnega, saj se toplota in lepota samo dopolnjujeta. Vprašanje je sa-mo, kako pričarati iz sonca prav te lepotne žarke. Povedal bi vam za mažo, ki bi vam pri tem pomagala — videl sem jo že v tržaških izložbah — ko bi se ne bal očitka, di sem plačan za reklamo. Gotovo bi mi bili hvaležni. Kdo ne bi bil rad lep? Alt: Kdo ne bi rad ostal lep? in navadno je najteže dosegljivo tisto, po čemtr najbolj hrepenimo.
Še za ultravioletnimi žarki se je treba res močno potruditi in za njimi hiti iz mesta na morje in v planine mlado in staro. Po časnikih m knjigah poizvedujejo za njimi in celo zdravnika povprašujejo — bolj fino bi bilo rečeno, da se z njim posvetujejo — kako in kdaj sonce oddaja te žarke. Nekaj se na to razumemo tudi mi ter bi vam radi brezplačno postregli z receptom: Predpoldne nekako okoli 9. ure, največ do 11. in popoldne okoli 5. ure je za ultravioletne žarke najbolj primeren čas. Gorje vašim živcem, če se preo soncem razgalite okoli poldne, ko pošilja na zemljo navpično vprav strupene žarke. Takoj se umaknite v sen co in pustite prostor na soncu tistim nenasitnim zemljanom, ki vas povsod hočejo izpodriniti za vsako ceno.
Meščan mora iskati vse te naatce o soncu, kakor smo rekli, v časnikih in knjigah ter pri zdravniku, ker se skriva pred soncem in naravo po stolpnicah in mestnih kavarnah, medtem ko ve kmet ali mornar za vse njegove muhe. Tudi kmetica dobro ve, da sonce dela gube na čelu in ob sencih v Bregu, na Krasu in na Vipavskem in bi rajši skrivala svoje lice pred njim v mestnih palačah, toda kdo bi sicer listje grabil in praprot žel? Res je, da je tudi na kme tih vedno manj deklet, ki vidijo ne-pokošene in nepograbljene travnike ter plevel po njivah, ali čujejo kruljenje lačnih prašičev in mukanje zapuščene živine v hlevu. Še šivalni stroj v domači hiši je zaprašen. Ljubše jim je brnenje pletilnih strojev v strupenem tovarniškem zraku in rajši bi se stiskale v tesnih stanovanjih pod podstrešjem ali v vlažni kleti, samo da bi ta bila daleč od umazane zemlje in žgočega sonca.
Nekaj ne more biti v redu z današnjim človekom. Vsi bi bili radi v mestu in se prerivali tudi po razgretem asfaltu, ki se oprijemlje čevljev, kakor da bi to bil zadnji smoter našega popotovanja ni tem svetu in bi se iz mesta dalo kar komandirati naravi, naj rodi beli kruh. Današnjemu človeku manjka nezmotljivi usmerjevalec za zdravo življenje, to je naravni inštinkt. V boju proti naravi in proti njenim silam se je pač oddaljil od nje. Sončnica ve, da se brez škode lahko obrača za soncem in nekatere rastline prav tako vedo, da morajo ponoči zapreti svoj cvet. Sicer kaže, da se naglo bližamo dobi, ko bo prav tehnika, ki vidimo v njej glavnega krivca, da se je človek tako oddaljil od življenja. v stiku z naravo, pripeljala človeka zopet v njeno naročje. Radijski sprejemnik je že skoraj v vsaki kmečki hiši, postavimo na kmete še kino in televizijo; traktorji, motorne črpalke, škropilnice, mlatilnice in kosilnice bodo že tako kmalu iz kmeta napravili mehanika in iz kmečkega dekleta mestno gospodično. Kaj hočete več? Ali ne bo to mesto na deželi? Bliža se nam torej zlati čas, ko bomo vsi gospodje!
Toda, toda... znanost bo lahko premagala tudi raka in otroško paralizo, a prišle bodo druge bolezni alt pa se bomo še bolj pogosto ubijali z vozili rta cesti ali v zraku. Zla ne spravi s tega sveta nobena veda, čeprav z atomom lahko dvignemo Zemljo z njenih tečajev.
— Ib —
DANAŠNJA SOVJETSKA MLADINA
V Sovjetski zvezi je dorasel nov rod, ki zavrača polresnico Kremlja in ogluši pred zahodno propagando, ako prav tako ne najde v njej nič več kakor polresnico. Človeštvo hrepeni po sveži, čisti resnici, toda vse, kar postavljajo predenj, so samo medli bojni klici.
(Louis Fischer v svoji anketi o Sovjetski zvezi),
»Prepričan sem, da bi nesrečni poslovni človek bolj povečal svojo srečo, ko bi hodil šest milj na dan, kakor če bi menjal katerokoli filozofi-i°-a	(Bertrand Russel)
Nesreča za današnji svet je v tem, da so tepci polni zaupanja vase m razumni polni dvomov.
(Bertrand Russel)
Ženške: Bitja, ki se z besedo rešijo iz vsake zadrege razen iz telefonske kabine.
Mednarodna trgovina
9 to $&r u
ZAUPNICA FANFANIJEVI VLADI. Vodja italijanskih socialistov Nenni je izzval s svojim predlogom, naj se Fanfanijevi vladi izreče nezaupnica, živahno razpravo v parlamentu. Nenni je bil mnenja, da niso sedanje politične razmere več tako zapletene, da bi opravičevale še nadaljnji obstanek sedanje vade, ki je sestavljena iz samih krščanskih demokratov in s svojim delom ne vzbuja upanja, da bi prišlo do trajnejšega sodelovanja na osnovi »center — levo«. Parlament je zavrnil zaupnico s precejšnjim številom glasov. Fanfanija so podprli liberalci, socialni demokrati in republikanci. Ni še jasno, ah se je Nenni zopet bolj približal Togliattiju.
FANFANI IN SEGNI V BONNU Sestanka ministrov držav Evropskega skupnega trga v Bonnu se bosta udeležila tudi predsednik Fanfani in zunanji minister Segni. Verjetno bosta to priložnost izkoristila tudi za to, da opozorita zahodnonemško vlado na atentate na Južnem Tirolskem in na širšo tajno organizacijo, ki je za njimi in ki utegne imeti svoje pristaše tudi v Zahodni Nemčiji .
BEBLER VELEPOSLANIK V INDONEZIJI. Predsednik republike Tito je imenoval dr. Aleša Beblerja, dosedanjega predsednika odbora za zunanje zadeve Zvezne ljudske skupščine, za izrednega in opolnomočenega veleposlanika v Indoneziji. Bebler je bil rojen junija 1907 v Idriji, dovršil je pravne nauke. Sodeloval je. v španski vojni ter narodnoosvobodilnem boju; bil je član izvršnega odbora OF Slovenije in AVNOJ. Po osvoboditvi je prešel v diplomacijo. Postal je pomočnik ministra za zunanje zadeve, stalni delegat pri OZN, državni podsekretar za zunanje zadeve in veleposlanik v Franciji.
KOCA POPOVIČ V MOSKVI. Koča Popovič, minister za zunanje zadeve se je pretekli petek vrnil s sedemdnevne^ ga obiska v Sovjetski zvezi. Po svoji vrnitvi v Beograd je minister izjavil, da so razgovori, ki jih je jmel s sovjetskimi državniki (zunanjim ministrom Gromikom in predsednikom Hruščevom) potekali v duhu popolne odkritosti, iskrenosti, prijateljstva ter upoštevanja obojestranskih stališč; bili so zelo koristni in uspešni. »Omogočili so, da primerjamo svoje poglede in zbližamo mnenja, da iščemo tisto, kar nam je skupno in tega je veliko. Prepričani smo, da je ta obisk pomemben korak v nadaljnjem zboljšanju medsebojnih odnosov in poglobitvi prijateljstva med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.« Temu obisku pripisuje tudi zahodnonemški tisk velik pomen. Jugoslavija je proti oborožitvi Nemčije, na drugi strani je. postala njena vloga na mednarodnem poprišču pomembnejša, odkar je bila sklicana konferenca neopredeljenih držav, ki bo v Jugoslaviji. Moskvo tudi zanima gledišče Jugoslavije glede sovjetskih poskusov, da bi z Vzh. Nemčijo sklenili ločen mir.
KOLIKO JE GRADIŠČANSKIH HRVATOV. »Hrvatske novine«, glasilo gradiščanskih Hrvatov, ki živijo v Avstriji blizu meje proti Madžarski, poročajo, da se je pri zadnjem štetju število ljudi, ki so v vprašalne pole zapisali pod rubriko »občevalni jezik« — hrvatsko - nemški ali nemško - hrvatski (torej dvojezično) sicer zmanjšalo v primerjavi s štetjem leta 1951, zato pa se je na drugi strani povečalo število tistih, ki so kot občevalni jezik navedli samo hrvatski. Hrvatsko-nemški jezik je navedlo zdaj 1531 ljudi (leta 1951 14.782), samo hrvatski 24.617 (leta 1951 15.729). Skupaj torej je navedlo hrvatski ali hrvatsko-nemški jezik 26.148 ljudi. Ce k tem prištejemo še tiste, ki so navedli nemško-hrvatski jezik (2094), dobimo število 28.242 gradiščanskih Hrvatov.
MNENJE O NOVI PAPEŽEVI O-KROŽNICI. Te dni je papež Janez XXIII. izdal okrožnico glede stališča katoliške cerkve o socialnih vprašanjih pod naslovom Mater et Magistra gentium. »Avanti«, glasilo italijanskih socialistov, piše, da ni nova okrožnica tako polemična nasproti socializmu, kakor so bile prejšnje (Leonova »Rerum novarum« in »Qua-dragesimo Anno« Pija XI). Podobno mnenje izraža »Giustizia«, glasilo socialnih demokratov. Komunistična »U nita« meni, da se Cerkev hoče približevati resničnosti današnjega sveta. Drugi zopet poudarjajo, da okrožnica ne vztraja pri korporativizmu, kakor »Ouadragesimo Anno«, ki ga danes izvajajo na Portugalskem. Priznava zasebno lastnino, toda hkrati poudarja, da je treba bogastvo pravično razdeliti; močnejši ne sme z njim razpolagati po svoji volji in delavec naj bo deležen dobička podjetja. Zaostalim državam je treba pomagati ne da bi jim postavljali trde politič-
OBNOVITEV
ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKIH POGAJANJ
Italijansko gospodarsko odposlanstvo, ki se bo pogajalo z jugoslovanskimi predstavniki za obnovitev trgovinske pogodbe med obema državama, je prispelo predvčerajšnjim v Beograd. Odposlanstvu načeluje poslanik M. Castronuovo, ki je obenem opolnomočen minister na glavnem ravnateljstvu za gospodarske zadeve pri zunanjem ministrstvu.
Na poti v Beograd se je italijansko odposlanstvo ustavilo v Trstu, kjer se je poslanik Castronuovo v razgovoru z dr. Gerinom in dr. Deiano pozanimal za razvoj trgovinskih odnosov med Trstom in Jugoslavijo, zlasti pa za položaj avtonomnega računa. Tržaški poslovni krogi želijo, da bi se promet med obmejnimi področji povečal. Ob svojem prihodu v Trst med tržaškim sejmom je minister za zunanjo trgovino Martinelli izjavil, da bo vlada u-godila željam Jugoslavije glede sprostitve uvoza.
TRGOVINSKI SPORAZUM MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO PODALJŠAN
Razgovori med italijanskimi in jugoslovanskimi predstavniki za podaljšanje trgovinskega sporazuma se bodo po vsej verjetnosti ponovno začeli 28. junija. Veljavnost dosedanjega sporazuma je medtem bila podaljšana do 30. septembra 1961. Prav tako je bil podaljšan dodatni protokol k trgovinski pogodbi.
DOLOČBE O UVOZU PRAŠIČEV IN SVININE
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je te dni nekoliko spremenilo določbe, po katerih se odvija uvoz prašičev in svinine iz tujine. Uvoz slanine in masti je od L julija 1961 podvržen zakonski ureditvi, ki predvideva prost uvoz v primeru, da cena tem vrstam blaga na domačem trgu (v Milanu) doseže ah prekorači 250 lir za kg, medtem ko se uvoz avtomatično prekine, kakor hitro zdrkne cena pod 250 lir za kg. Te dni je cena na italijanskem trgu nižja, zaradi tega je u-voz slanine in masti prepovedan.
Uvoz živih prašičev in drobovine je od L julija urejen po sistemu kontingentov. Uvoz se za zdaj ne izvaja zaradi tega, ker ni Ministrtvo za zunanjo trgovino še določilo kontingentov. Ti kontingenti bodo različni za različne države. Za članice Evropskega skupnega trga pripravljajo kontingente, ki bodo izraženi v odstotkih proizvodnje svinjskega mesa pri italijanskih živinorejcih. Za države pripadnice GATT (General Agreement Tarifs and Trade) bodo veljali po vsej verjetnosti globalni kontingenti, ki bodo upoštevali povprečen uvoz v prejšnjih letih iz posameznih držav. Za tiste države pa, s katerimi vzdržuje Italija bilateralni sistem trgovinskih odnosov, bo za čas od L julija do 31. decembra 1961 veljala polovica uvoznega kontingenta, kakor je bil že določen za celo leto.
ZA POSPEŠITEV TRGOVINE MED JUGOSLAVIJO IN ANGLIJO
Med Jugoslavijo in Vel. Britanijo je bil dosežen sporazum glede ustanovitve britansko - jugoslovanskega sveta za gospodarsko sodelovanje. V njem bodo predstavniki industrije, trgovine in financ obeh držav. V vsaki državi se ustanovi poseben odbor, v katerem bosta sekciji za industrijsko-tehnično sodelovanje in sekcije za pospeševanje trgovine. Prvo sekcijo ustanovita Zvezna industrijska zbornica (za Jugoslavijo) oziroma Zveza britanskih industrij-cev, drugo pa Zvezna zunanjetrgovinska zbornica v Beogradu oziroma trgovinska zbornica v Londonu. Za predsednika jugoslovanskega odbora je bil izvoljen predsednik odbora za gospodarstvo Zveznega zbora Zvezne ljudske skupščine Iliča Gretič.
i ii n ii n................ ii i
ne in gospodarske pogoje. Dopisnica londonskega »Observerja« meni, da bo nova okrožnica olajšala morebitno sodelovanje med italijanskimi katoličani in socialisti.
JUBILEJ DRUŽBE SV. MOHORJA. Ta mesec slavi Družba sv. Mohorja, ki je bila ustanovljena že pred 110 leti v Celovcu, izreden jubilej. Gre za najstarejšo'' kulturno ustanovo med Slovenci na Koroškem, ki pa si je pridobila velike zasluge za širjenje znanja in izobrazbe med vsemi Slovenci.
ZAUPANJE KOROŠKIH SLOVENCEV V BODOČNOST. »Slovenski vestnik«, ki izhaja v Celovcu, je 14. julija izdal svojo 1000. številko. Preizkušeni borec za pravice koroških Slovencev dr. Franc Petek je ob tej priložnosti v svoji izjavi tudi dejal: Novo gledanje na razmere, ponos na našo borbo in žrtve, ponos, da smo bili ob najtežjih okoliščinah sposobni ohraniti svoj obstoj, so nam porok, da bo tudi pri nas zmagala pravica, za katero se je naš narod boril in toliko trpel.
MNOGO SLADKORJA NA RAZPOLAGO
Zadnje mesece je cena sladkorja na svetovnih trgih močno popustila. Ta pojav pripisujejo dejstvu, da je na razpolago mnogo sladkorja. Že podatki o napredku pridelovanja sladkorne pese v državah Evropske gospodarske skupnosti so v tem pogledu zgovorni. Po lanskem poročilu Mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO) bi morala proizvodnja sladkorja v državah Evropske gospodarske skupnosti tako napredovati, da bi leta 1965 že lahko krila domače potrebe v državah EST. V resnici napreduje proizvodnja v teh državah hitreje. V razdobju 1955 do 57 je bila proizvodnja še za 3% izpod domače potrebe. Domača proizvodnja v sezonskih letih 1959/60 in 1960/61 je tako napredovala, da so zaloge z uvoženim sladkorjem vred dosegle letos že okoli 2,3 milijona ton sladkorja. V Italiji je nastal prebitek še zaradi ugodne letine 1959/60. .Obdelana površina se je tedaj povečala od 254.000 na 302.000 hektarov. V sezoni 1960/61 so površino zopet skrčili na 240.000 ha. Nastopila je tudi slabša letina v Južni Italiji in tako je. bilo mogoče skrčiti proizvodnjo na 1,2 milijona ton surove vrednosti. Kljub temu ni bilo mogoče preostalih zalog 767.000 ton raz-pečati.
NOVA UPRAVA JUGOSLOVANSKE BANKE ZA ZUNANJO TRGOVINO
Zvezni izvršni svet je imenoval novo upravo Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino. Za predsednika je bil postavljen Tomo Granfil, za glavnega ravnatelja Risto Ačimovič, dosedanji pomočnik ravnatelja, in za podpredsednika upravnega odbora zvezni ljudski poslanec Dragotin Popovac. Med 12 novimi člani upravnega odbora sta tudi član Izvršnega sveta Slovenije inž. Viktor Kotnik in ravnatelj tovarne »Tomos« v Kopru Franc Pečar.
RAZVOJ ITALIJANSKE ZUNANJE TRGOVINE
Med razpravo o zunanji trgovini v senatu je minister za zunanjo trgovino Martinelli naglasil, da je vrednost zunanje trgovine v lanskem letu dosegla 5232 milijard lir, pred desetimi leti, to je 1950 pa 1,579 milijarde lir. Povečala se je torej za 212%. Zaradi naraščanja primanjkljaja se ni treba posebno vznemirjati, ker je plačilna bilanca še vedno aktivna. V prvih štirih mesecih 1961 je Italija uvozila za 1081 milijard lir blaga (v štirih mesecih 1960 691 milijard); izvoz je dosegel 806. milijard, lani pa 736 milijard.
, Mednarodni sejmi
JUGOSLAVIJA NA LEVANTSKEM SEJMU
Jugoslavija se bo uradno udeležila XXV.levantskega sejma v Bariju, in sicer s kolektivno razstavo 36 podjetij. Najeti prostor meri 275 kv. m. Glavni poudarek bo na izvoznih izdelkih, kakor so semena, konservirano meso, suho sadje, kovine ,ribje konserve, stroji, tobak, les, žgane pijače, sadni sokovi. TEKSTILNI SEJEM V LESKOVCU Dne 15. julija so svečano odprli IX. mednarodni tekstilni sejem. Iz tujine so zastopane naslednje države: Zahodna in Vzhodna Nemčija, Italija, Francija, Madžarska, Sovjetska zveza in Japonska. Sejem se zaključi 23. julija.
CELOVŠKI VELESEJEM V AVGUSTU
Letošnji avstrijski lesni sejem združen s koroškim sejmom v Celovcu bo od 10. do 20. avgusta. V Celovcu bodo letos proslavili 10-letnico tega sejma.
JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM
Jesenski velesejem v Zagrebu bo od 9. do 24. septembra. Prijavili so se že razstavljavci iz 30 držav Evrope, Azije, Afrike ter Sev. in Južne Amerike. Italija, Zah. Nemčija, Vel. Britanija in Združene ameriške države bodo sodelovale na velesejmu z nacionalnimi .razstavami, Švica pa s kolektivno razstavo.
ZELENJAVA IN SADJE
NA TRŽAŠKEM TRGU
Navajamo cene na debelo (vštevši zavojnino), v oklepaju pa cene na drobno za kg blaga.
Radič L 300-400 (380-420), II. 30-150 (70-220), solata 50-80 (80-120), blede 30 do 70 (50-100), špinača nemška 100 (140 do 160), cikorija 30 (50-60), bučke 50 do 100 (80-160), pesa rdeča 4060 ( 70-100), sladko zelje 30-50 (50-80), paprike 70 do 80 (100-140), melancane 70-90 (100-140), fižol v stročju zelen 140-170 (180-220), krompir goriški 20-22 (35-38), ostali 27 do 38 (40-56), čebula 50-60 (70-90), česen 170-200 (220-260), korenje 70-100 (100 do 140), paradižniki napoletanski 40 do 45 (70-80), domači 80-100 (120-160).
Grozdje 100-150 (160-220), breskve 30 do 110 (50-160), marelice 70-100 (100 do 160), hruške 40-100 ( 60-160), jabolka de-lizia .200-280 ( 260-340), limone 70-100 (120 do 160) lir kg.
S Koprskega prihaja prav malo blaga, zaradi turizma se v tem času tam potrošnja poveča.
S študenti v Grčijo
IV.
Po tem izletu v narodno gospodarstvo vrnimo se na našo ladjo. Potem ko smo na severu videli pristanišče Missolunghi, kjer je žrtvoval svoje življenje Lord Byron v borbi za grško svobodo, ki se je uspešno končala leta 1830 z osamosvojitvijo tedaj še majhne Grčije, nas je ob vhodu v pristanišče Patras pozdravila jugoslovanska državna himna, katero so igrali na svetilniku, okrašenem z jugoslovansko državno zastavo, obenem pa so nam pristaniške oblasti zaželele v našem jeziku prisrčno dobrodošlico, ki nas je. res ganila. V pristanišču smo zagledali tudi ozkotirno peloponeško železnico. Železnice ne igrajo v Grčiji zaradi velike razčlenjenosti njenih obal ter velikega števila otokov tolikšne vloge kot drugje in se je zato močno razvil pomorski, zračni in avtobusni promet. V Pa-trasu smo si ogledali mesto, ki se za radi svoje trgovske pomembnosti lepe razvija. Stopili smo na stari grad iz benečanskih časov — na Kreti tudi do 5000 let stari, starogrški, helenistični, rimski, križarsko - frankovski, benečan-ski in tudi turški, katerih je največ na severu, kjer so vladali Turki do balkanskih vojn (1912/13) in do konca prve svetovne vojne (vzh. Tracija). V
Patrasu smo lahko tudi spoznali posebnosti grškega jedilnika in pijač, med katerimi nam ni nič kaj teknilo vino s primesjo smole (resinato), s katero so nekoč pripravljali mehove, za vino, da bi na vročini delj vzdržalo. Sicer se dobijo tudi odlične vrste vina brez te primesi, na katero se je treba šele navaditi. Uvoženo pivo je izredno drago, zato pa popijejo Grki mnogo limonade, kar je veljalo tudi za našo družbo.
SKOZI KORINTSKI PREKOP
Napetost na ladji je narasla, ko smo se mimo sedaj malo pomembnega Novega Korinta (Stari in Visoki Korint ležita malce od rok) in kopališča Lu-traki bližali Korintskemu prekopu, ki je dolg 6,2 km. Prekop prihrani manjšim ladjam 350 km dolg ovinek okrog Peloponeza. Graditi so ga pričeli že stari Rimljani; dogradili pa so ga šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Čeprav je. ladjo krmaril grški pilot, smo se vendar bali, da se ne bi kje zadeli v skoraj navpično obalo. Čez prekop vodita tudi železnica in avto? mobilska cesta. Onstran prekopa smo imeli pred seboj že Saronski zaliv s Salamino in končnim ciljem Pirejem z Atenami.
Pogled na močno razsvetljeno prista-
nišče z ladjami in Atenami (Akropolo) v ozadju nas je vse navdušil. Škoda je le, da za ogled Aten po voznem redu ni mogoče rezervirati več časa, kajti prispeli smo v ponedeljek zvečer, za odhod pa smo morali bit-i pripravljeni v sredo opoldne. Večer je bil posvečen le površnemu ogledu Pireja; do Aten vodi še 10 km dolga podzemeljska železnica. Ogled Aten ponoči ob nepozabni nočni razsvetljavi Akropole smo si prihranili za prihodnji večer. Spali smo seveda kar na ladji.
V torek so se zbrali'skoraj vsi ladijski potniki v avtobusu, ki nam ga je poceni preskrbel ladijski komisar za dopoldanski ogled mesta. Tako je padla na kopnem skrb za skoraj vse ladijske potnike name (podobno deloma že v Patrasu, zlasti pa na izletu v Delfe) in našega odličnega vodiča Simo, Grka, ki so ga bili poslali v Beograd, da se nauči srbohrvaščine. Ko nam je bil v banki srečno izplačan a-kreditiv za vse naše udeležence (efektivnih drahem v Ljubljani nismo mogli dobiti dovolj) in smo vse razdelili, sem se lahko posvetil tudi sam ogledovanju mesta, ki sem ga sicer poznal že od poročnega potovanja leta 1939.
Dr. V. M.
(Konec prihodnjič)
Irak vabi ENI
Pri družbi Iraq Petroleum Compa-ny, ki izkorišča petrolejske vrelce v Iraku, imajo glavno besedo Angleži. Ko so se Angleži prvi uprli poskusu iraškega predsednika Kasema, da bi se polastili Kuvaita, je menda Ka-sem potipal v Rimu, ali bi Italija (ENI) imela dovolj petrolejskih izvedencev, ki bi lahko tehnično vodili izkoriščanje petrolejskih vrelcev v Iraku. Hkrati se je razširil glas, da namerava Kasem to tujo družbo podržaviti. Italija je odgovorila, da ima dovolj takšnih izvedencev. Predstavnik družbe ENI je zanikal vest angleškega tiska, da je ENI že vprašala iraško vlado za dovoljenje, da bi lahko izkoriščala petrolejske vrelce v Kuvaitu, ko bi bil ta priključen k Iraku. Pri družbi Iraq Petroleum Company je soudeležen angleški, francoski, ameriški in holandski kapital, in sicer družbe: British Petroleum Company, Royal Dutch-Schell Group, Compagnie Francaise des Pe-troles in Jersey Standard ter So-cony Mobil Oil Company. Tuje družbe imajo 50°/o dobička, Irak pa drugih 50%.
UGODNEJŠI RAZVOJ JUGOSLOVANSKEGA IZVOZA
Jugoslavija je meseca junija izvozila za 17,2 milijarde dinarjev blaga, u-vozila pa za 21,3 milijarde dinarjev. Vrednost izvoza se je meseca junija povečala za 3 milijarde dinarjev v primerjavi z mesecem majem in za 1,2 milijarde v primerjavi z junijem lanskega leta. Uvoz je junija nazadoval za 4 milijarde v primerjavi z majtm. Napredoval je zlasti izvoz industrijskih izdelkov, v prvi Vrsti ladij. V industrijskem izvozu meseca junija so bile najmočneje zastopane lesna in živilska industrija, ladjedelstvo, barvna in črna metalurgija ter elektro- in kovinska industrija. Med kmetijskimi proizvodi je Jugoslavija prodala največ živine, mesa in poljskih pridelkov.
ZASEBNA POTROŠNJA V ITALIJI
Med letom 1959 in 1960 se je zasebna potrošnja dobrin in storitev V Italiji povečala za 6,4%. Povprečno naraščanje potrošnje je. dosegalo med 1950 in 1959 po 4% na leto. Razlika je bila le v letu 1953, ko je potrošnja narastla za 6% v primerjavi z letom 1952.

JUGOLINIJA Proga Jadransko morje —
—	Indija — Pakistan: Avala 18/7, Baška 20/7.
—	Indonezija — Daljni vzhod: Baška 20/7.
—	Japonska: Baška 20/7.
—	Sev. Evropa: Rijeka 14/7, Bratstvo 22/7.
—	Sev. Amerika: Trebinje 25/7.
—	Sev. Afrika: Rijeka 14/7.
—	Perzijski zaliv: Vojvodina 31/7.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja Bled je 13. julija priplula v Benetke, odtod je nadaljevala pot v Šibenik in Reko, kamor prispe 18. julija. Ladja Bohinj je 14. julija odplula iz New Yorka, namenjena v Tanger, kamor dospe 24. julija. Ladja Bovec je 17. julija prispela v N. York. Ladji Bled in Bohinj bosta zapustili reško pristanišče 28. julija.
JADROLINIJA Proga Jadransko morje —
—	Dalmacija — Grčija (tedenska):
Orebič 18/7, Opatija 25/7.
—	Grčija — Kreta (14-dnevna): La-
stovo 21/7 in 4/8.
GENOVEŠKA DRUŽBA KUPILA ANGLEŠKO LADJO. Družba Compa-gnia Genovese d’Armamento je kupila 13.345-tonsko ladjo »Media« za 2,100.000 dolarjev od angleške družbe »Cunard Line«. Gre za potniško ladjo ki jo bo genoveška družba uporabljala za prevoz izseljencev v Avstralijo. Na prodaj je še dvojček te ladje »Parthia«.
STEČAJ TRŽAŠKE PLOVNE DRUŽBE. Primanjkljaj plovne družbe »Navi-gazione Triestina«, ki je zašla v stečaj v preteklem aprilu, cenijo- na podlagi terjatev 82 upnikov na poldrugo milijardo lir. Zdi se, da je do stečaja prišlo na pobudo uprave Rotacijskega sklada, kateremu je bila družba dolžna večji znesek. Dve motorni ladji, last družbe, S. Sebastiano in Cristina sta zasidrani pri Lesnem skladišču in čakata na dražbo.
Na Južnem Tirolskem še ostrejši veter
Med razpravo o nezaupnici Fanfanijevi vladi je vodja liberalcev Ma-lagodi dejal, da pomenijo atentati na Južnem Tirolskem in v Severni Italiji dejansko napoved vojne Avstrije Italiji. Tako daleč gotovo še nismo in italijanska vlada obdolžuje v svoji noti, ki jo je izročila avstrijski vladi, samo avstrijske politike moralne odgovornosti za sabotažna dejanja na Južnem Tirolskem. Ozadje te akcije še ni popolnoma razčiščeno. Z ene strani obdolžuje italijanski tisk nemške »pangermaniste« (iz Zahodne Nemčije) in bivše naciste, z druge strani pa poročajo zdaj, da so nekateri aretiranci priznali, da so jih vežbali v Innsbruku, kako je treba ravnati z razstrelivom. Italijansko javnost so vznemirili zlasti atentati na progah, ki vežejo Italijo z Avstrijo in Švico (St. Gotthard, Simplon in Brenner), do katerih je prišlo natančno mesec potem, ko je bilo izvršenih 39 atentatov na opornike električnih napeljav. Do prvih atentatov je prišlo 13. junija, zadnji pa so bili izvršeni 12. julija, to je prejšnji torek. Atentatorji so razstrelili dva električna droga celo na železnici v Švici. Električna napeljava na Južnem Tirolskem je bila poškodovana še na sedmih krajih. Italijanska policija je na Južnem Tirolskem odkrila velike množine razstreliva in razne pripomočke, ki so bili izdelani v Zahodni Nemčiji in Avstriji. Med mnogimi a-retiranci je tudi glavni tajnik Južno-tirolske ljudske stranke dr. Hans Stanek. Policija je izgnala štiri ča snikarje iz uredništva lista »Dolomi ten«, glasila Južnotirolske stranke. Nekateri izmed teh so poprej sode«, lovali pri tedniku »Standpunkt«, ki je izhajal v Meranu ter je bil naklonjen sodelovanju med Nemci in Italijani. V avtomobil ing. Steinerja, k; se ni strinjal s politiko Južnotirolske ljudske stranke, češ da je preveč nepopustljiva, in je urejeval nemško rubriko v italijanskem listu »Alto Adi-ge«, je bil položen dinamit, ki ga je Steiner pravočasno odkril. »Standpunkt« so urejevali nemški časnikarji, ki so pribežali po zlomu hitlerizma iz Nemčije in niso bili poprej organizirani v Južnotirolski ljudski stranki, temveč so tej celo nasprotovali.
REVOLUCIJA V TELEVIZIJI
Praška tovarna »Zesla« je izdelala dvojni televizijski oddajnik »Igla«, ki oddaja program po vsem češkoslovaškem ozemlju. Zanimivost novega oddajnika je. v tem, da njegov program lahko sprejemajo običajni televiz jski sprejemniki kjer koli v državi. S poskusi so ugotovili, da segajo valovi v še tako zakotne dolinice med češkoslovaškimi gorami. Institut Popov, prav tako iz Prage, je sestavil ročno- prenosni sprejemnik, ki tehta le 7 kg in ki črpa energijo iz 1,5 kg težkega akumulatorja. Novi sprejemnik je sestavljen z drobnimi cevmi »transistors«.

Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-137. — Vse udobnosti, mrzla in to pla tekoča voda, centralna kurjava telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 7Sf lir dalje.
- U* IN ZLATARNA -
H/likoli Kat el - TRST
Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
imiiiiiiiiiiiiiiii!ii:i!!iiiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiii:iiiiiin::.iiiiiiiii'iiiiiMiiiiiii n i im n i,i
»GOSPODARSTVO«
izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20 — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. račun štev. 600-14-3-375 — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. — Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. — Založnik: Založba »Gospodarstva«. — Tiskarna »Graphis« v Trstu.
Kdo je ustanovitelj Tržaškega Llogdt
(Nadaljevanje o 1. strani)
za predsednika družbe Azienda Assicu-ratrice na prvem občnem zboru izvoljen F. T. Reyer, »ki je bil tedaj na vrhuncu svoje trgovske sreče.« Reyer-jev življenjepis je naveden pod črto.
Ta je bil rojen leta 1761 (pravilno 1760) v Naborjetu; od tod je prišel še zelo mlad v Trst, kjer se je zaposlil pri trgovinski tvrdki Strohlendorf. Komaj 23 let star se je vkrcal na prvo ladjo, ki je odplula iz Trsta v Ameriko ter je bila natovorjena s trgovinskim blagom; ladjo je najel Strohlendorf. Med svojim dolgim bivanjem v Filadelfiji se je sprijateljil z Beniami-nom Franklinom. Po svojem povratku v Trst je leta 1788 ustanovil sicupno s Cesarjem Pellegrinijem svojo lastno trgovsko tvrdko, ki se je po vstopu novega člana preimenovala v Reyer et Schlick. član Trgovske konsulte (1805), prisednik Meničnega tribunala (1806), prvi Deputat Borze (1807), tržaški pa-tricij (1808), se je Reyer med francosko zasedbo preselil na Dunaj, kjer je organiziral uvoz blaga za Avstrijo, Nemčijo in celo za Francijo čez ruska pristanišča, zaradi česar je zaslovel po vsej Evropi. Ko- se je po avstrijski vzpostavitvi zopet vrnil v Trst, je dal velik razmah svoji tvrdki; ustanovil je podružnice v Londonu, Ameriki in Indiji. Cenijo, da je njegova tvrdka v petletju 1827-1832 uvozila po morju za nad 14 milijonov gold.narjev blaga, izvozila pa nad 3 milijone. Umrl je v Trstu leta 1846.
Vsi ti podatki, ki smo jih navedli iz povsem zanesljivih virov, torej pričajo, kako važno vlogo je igral F. T. Re-yer v trgovini, zavarovalstvu in pomorstvu Trsta. Imel je tudi prvo besedo pri ustanovitvi tržaške plovne družbe »Avstrijski Lloyd«, današnjega Tržaškega Lloyda, čeprav ga brošura te družbe ob 125-letnici ne omenja. Ta pa omenja G. G. Sartorija, ki ga sploh ni bilo med člani prvega upravnega sveta družbe. Zakaj tako?
Pomislite vendar, kaj bi rekli ljudje, ako bi zvedeli, da je. bil Slovenec iz Kanalske doline med glavnimi ustanovitelji slavnega Lloyda, s katerim smo se ponašali ne le Tržačani, temveč vsa Avstrija! Leta 1760, ko se je rodil Re-yer v Naborjetu, je bila Kanalska dolina še popolnoma slovenska in je torej izključeno, da bi Rcyer ne znal slovensko, čeprav so nekateri priseljenci v Naborjetu govorili nemško. Reyer je moral znati slovensko tudi zato, ker je študiral bogoslovje v Celovcu, kjer so
K
trš.
se spopolnjevali v slovenščini bogoskj^ ci, ki so bili namenjeni za duhovni v južni, slovenski del Koroške.
F. T. se je rodil kot Reijer (izvir Bjil bržkone Rejar, to je rokodelec) in 3on Reyer, ker je njegova tvrdka v tr;‘° škem trgovinskem registru (Sommal3.°b deile ditte mercantili) leta 1787 vpi na pod imenom »Pellegrini et Reijti^i Kdaj se je slovensko-kmečki Reir35 spremenil z gosposkega Reyer-ja, znano; bržkone takrat, ko se je tič3* naslov tvrdke spremenil v Reyer Schlick.
Drago Godina
siti
sod
D
4 a
Kal
flai
'let:
Pra
dol,
Leta 2000 ne bo lakote*e
'ed
Na sestanku nosilcev Nobelove . grade v Lindauu je nagrajenec Finj(ra prof. Artturi Illmari Virtanen ovršvoj mnenje tistih pesimistov, ki trdijo, se človeštvo tako naglo množi, da krtjo lu ne bo več zanj dovolj hrane na s' tu. On trdi, da proizvodnja živil svetu hitreje napreduje, kakor se ml ži prebivalstvo; edino za Afriko Južno Ameriko ne velja to. človeštk]0 prideluje vedno več hrane, pa tudi t kovost živil je boljša. Vsekakor bo ti ba do leta 2000 proizvodnjo živil pod'^? jiti, saj se bo prebivalstvo dotlej p J]; množilo od sedanjih 3 milijard na ■ ° milijard. V tem razmerju bo mogo1^^ povečati pridobivanje hrane edino, at se močno razvije proizvodnja umetn gnojil. Opozoril je na odkritje »GiM lina«, ki je uspelo japonskim izvede^1/ cem. To je snov, s katero je mog< pospešiti rast rastlin. Gojiti je tret neko posebno vrsto enoceličnih zel nih alg, ki imajo to lastnost, da izfc riščajo v veliki meri sončno svetlob tako nabira alga te vrste iz ogljiko' ga dioksida v zraku in vode sladi' r in škrob. Med te vrste alg sodi »cti rella«, ki nabira beljakovino. Njeno s1 .^n ho tkivo daje 45% proteina, medte1] ko - nam da riževo zrno samo 7% snovi.
sed
sPo
C
V TRSTU NAJ SE BENCIN ruC 1 NI. Na petkovi seji poslanske zbor»t ce je skupina poslancev predložila konski osnutek, po katerem naj vlada odobrila za lastnike motom' t vozil na Tržaškem podobne olajša’ pri nakupu bencina, kakor jih užb • _ jo lastniki motornih vozil v Goriš' &a prosti coni.
FILMSKI FESTIVAL V PUUU
V času od 25. julija do 5. avgust bo v areni v Pulju filmski festival.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 160.000.000
TRST - ULICA FABID FILZI ŠT. 10
TELEFON ST. 38"101
BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
4oč
v_e
bev
vu
san
, itiei
'ier
titd
Tar
Pov
Va
•ho
la
•oc
Vitli
6ra
=i,
P
!‘ia
'n
k
iae<
V
•ert
k
•JCD
lje\
lir)
BESTI

SPJEDICIJA
Železniška postaja Časa Itossa - Tel. 55-33
GORIZIA
skc
•-hi
bi
°hr
•en
ie
oi
sPt
»a!
P te
'el
the
'cit
Iti
Kmetje, vrtnarjii
vsako Vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
trst, via MiLaaio ib telef. 35 iee
katera Vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna SEMENA najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne SADIKE, ŽVEPLO, MODRO GALICO, UMETNA IN ORGANSKA GNOJILA ter vsakovrstno ORODJE in STROJE vsake velikosti
Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino svetovno znanih STROJEV ZA OBDELAVO ZEMLJE ter KOSILNICE AGRIA VVERKE

IZVOZNO PODJETJE
LJUBLJANA, DALMATINOVA 1
Tel. 22-212 — Telegr. SLOVPROMET
IZVAŽA VSE VRSTE ŽIVINE, KONJ, PRAŠIČEV, MESA IN MESNIH IZDELKOV, PRVOVRSTNE KRANJSKE KLOBASE IN KRAŠKO ŠUNKO .
ŽIVINA JE STALNO NA ZALOGI V DEPOJU, PRESTRANEK, 3 Telefon št. 3
Zaloga vina in k raških pršutov
ARCEILO SIEG
n
TRST - Via Romagna 24 Tel. 31-207
Priznana istrska in vipavska vina tef vstekleničena kvalitetna vina:
Kabernet, Refošk, Burgundec in Rizling
Velika zaloga kraškega pršuta!
• PARK HOTEL - BLED
ajvečij hotel na Bledu sodobnim kionfortom rlznana domača im tu-t , kuhinja. Kavarna s raso na jezero, nočni ii z zabavnim rprogita-iom. Plesna dvorana s zalite tn im	ansamblom,
raznimi folklornimi t drugimi prireditvami
Obiščite
18.
tradicionalni
MARIBORSKI TEDEN v MARIBORU
oil 29. julija <lo 6. avgusta 1961
Revija štajerskega gospodarstva, potrošnih artiklov, zabavni program. Ob tej priliki si oglejte tudi lepote zelenega Pohorja

5l|
jjjVg političnem obzorju
JrUDI MI SMO POSTALI RASISTI!
ni! Kako pojmujejo voditelji tržaške krščanske demokracije krščanstvo, je irffjihova zadeva in v njo se seveda ne l pomo vmešavali. Za nas tudi ni važ-;riflo konec koncev, ali skušajo svojo aipolitiko nasproti naši narodnostni listkupini motivirati tudi s krščanski-jeFi načeli, ki jih razlagajo po svoje. ;iflašo slovensko javnost zanima salo, kakšni učinki njihove politike se t#ažejo na našem narodnem telesu, po-■ Ptivni ali negativni. Temu ustrezno Fodimo o njej.
ia| Da s posebno pozornostjo sledimo Pjavam odgovornih voditeljev krščan-.Cjske demokracije na Tržaškem in seveda tudi v Rimu, je pač razumljivo /Bede na to, da je krščanska demo /'racija dejansko na vladi že vsa pogojna leta in nam torej kroji usodo, fekšna je ta, vsi predobro vemo, ker čutimo. Osnovno načelo politike stvladajočih strank nasproti nam je od leta 1954, (odkar je tu italijanska u-1 Trava): odlašaj in odlašaj z izvedbo , jjoločb Posebnega Statuta, da bi se 'jPlovenci med tem utrudili in da bi JVas opravil svoje. Zato nas tudi pro-jv dramatični govor glavnega tajnika treske krščanske demokracije C. Bel-cija na XIX. pokrajinskem kongresu, hi ga zdaj objavlja »La Prora« v ce-l°ti, ni. mogel posebno presenetiti. Po i sedmih letih od podpisa londonskega lt’ 'Porazu m a p riporoča g. Belci voditcl-|e lem krščanske demokracije, naj temeljito proučijo tiste določbe london-ske spomenice, o katerih bodo v bodoče razpravljale mednarodne ustanove (mešana komisija), ki jih predvideva Posebni Statut. K temu pozi-'u moramo pripomniti, da niso šte d Vilna zasedanja mešane komisije do-jl sfej prinesla nikakšnega rezultata. In 5 lendar priznava govornik, da je vprašanje odnosov do Slovencev »funda-mentalno« za tržaško politično živ-henje. Na koncu je g. Belci ponovil /di nasproti Slovencem to, kar so .'1 'ambroni, Scelba, Segni in drugi že
I	tovedali Južnim Tirolcem: Mi z napeljevanjem Italijanov v slovenskih rajih ne moremo prenehati, ker ne
1,1 Moremo dovoliti, da bi se narodnost-
II	^ skupina zaprla v svoj tabor (ar-r°ccamento) ter tako postavila pre-
s /a j o pred »dinamičnim gibanjem ve-Clne«. Takšna obramba narodnostnih Pravic bi Slovence, tako pravi g. Bel-ci dovedla do rasizma . ..
Po vsem tem bi se Slovenci ne sme-... upirati načrtnemu naseljevanju bananskega življa po naših krajih — m sicer prav po naših vaseh, ko je ?e v mestu dovolj gradbišč na razpodilo — in odtujevanju naše zemlje. v tem je namreč Belcijev »dinami-*Crn državljanov italijanske narodno-/«, za katerimi so milijarde držav-ie8a denarja. (Zadnji kredit za naseljevanje Istranov znaša 5 milijard '/)■ Ce hočemo potem, ko so nas že horaj popolnoma odrinili od morja, ?hraniti vsaj še nekaj vasi, v katerih * lahko živeli po svojih običajih in Ivanih svojo narodno bit ter svojo brnijo, ki bi nam dajala kruh, potem ie to rasizem! In vendar ste v Lon-F°nu podpisali obvezo, da ne boste Plemenih narodnostnega sestava v aših krajih. Zakaj je po vsem tem Predsednik Fanfani v svojem zadnjem 'elikem govoru pred rimskim parlamentom — videli smo ga in slišali po Reviziji — dvakrat svečano zatrdil, da mednarodni dogovori sveti in da j h u Italija izpolnjevala?
'VSI ZA AVTONOMIJO. Zveza demo-'ratičnih občin bodoče dežele Furlani-- Julijska krajina je pred dobrim .blnom napovedala »Teden protestov <l deželno avtonomijo« (od pretekle do /'hodnje nedelje). Dogovorila se je tu 0| z delavskimi sindikati, da bodo nje-gibanje podprli s stavkami. Po tej ^Povedi je krščansko - demokratična jitranka sklicala v Gorici zborovanje /uiokrščanskih občinskih svetovalcev, Španov in predsednikov pokrajinskih Prav (tržaške, goriške in videmske), je bilo v nedeljo na goriškem gra-
Naša mladina je res spretna
Tudi letos smo si ogledali razstavo risb in ročnih del gojencev nižje industrijske strokovne šole v Rojanu in radi priznavamo, da je razstava tudi letos presegla naša pričakovanja, že lani smo podrobno opisali nemogoče prostore, v Katerih so delavnice in pod strešna kuhinja. Le požrtvovalnosti profesorjev in živemu zanimanju gojencev in gojenk za laboratorijske predmete se moramo zahvaliti, da je vsako leto na vpogled toliko novih izdelkov strogo izdelanih oblik in prikupne zunanjosti.
Mehanski oddelek razstave obsega lepo izbiro izdelkov iz železa. Mladi gojenci so pokazali, da znajo sukati o-rodje tudi, ko gre za precizno izdelavo. Sproti se seznanjajo s slovenskimi nazivi posameznega kosa, kar je toliko večje važnosti pri nas, kjer se pri nomenklaturi radi zatekamo k italijanščini in deloma tudi k nemščini. Strokovne risbe razodevajo težnjo k največji natančnosti tako pri opazovanju predmeta kakor pri samem risanju. Resno pripravljanje na poklic zahteva od mladih ljudi spretnost roke in poostren čut opazovanja. Čudili smo se čisto izdelanim risbam, ki predstavljajo tehnični predmet ali celo stroj, in sicer gledan z več smeri. Posebna pohvala pa gre velikemu stroju »Ansal-do« (izdelek tretjeletnika Nabergoja) in pa jadrnicam (izdelek Antončiča iz istega razreda).
Mizarski oddelek nam je prikazal vrsto lično izdelanih obešalnikov, omar, podstavkov za cvetlične lončke in likanje ter še vrsto drugih izdelkov, med temi tudi mizo za namizni tenis in celo nekaj parov smuči. Ob pogledu na razstavljene predmete razumemo, zakaj se naši obrtniki v mestu tako živo zanimajo za mlade absolvente rojanske šole. Na hodniku je oglasna deska, a
na njej vrsta ponudb: električarji, mizarji, kovači itd. si želijo mladih, iz-vežbanih rok. Gojenec, ki zaključi to šolo, se zaposli brez težave. Samo izbrati je treba, škoda le, da nimamo Slovenci v Trstu celotne srednje industrijske (tehnične) šole. Kdor si želi naprej, se mora vpisati na italijansko šolo, kakor na pr. Inštitut A. Volta. Marsikateri gojenec preneha zaradi tega prestopa svojo šolsko pot pri 14 letih in stopi v poklic, ne da bi nadaljeval svoje strokovno izobraževanje.
Učenke so na razstavi pokazale, kako jih šola vzgaja v bodoče pridne mamice in skrbne gospodinje. Razstavljene izdelke bi lahko razdelili na tri glavne skupine: jedila, vezenine in šivani izdelki. Razstava jedil je bila letos nenavadno bogata: obsegala je celo vrsto raznih piškotov in drugega peciva, slaščic in podobnih sladkarij. Dekleta pa so pokazala še večjo kuharsko spretnost pri izdelavi tort in likerjev. Posebno omembo zasluži še konservira-no sočivje, okusno pripravljeno v steklenih vazah. Mizice so bile pogrnjene s pisanimi prti, medtem ko so zanimanje številnih obiskovalcev in zlasti obiskovalk vzbujale oblekice za o-troke, šali, nočne srajce, torbice in še mnogo drugih izdelkov, ki so pričevali o vsestranskem delu učenk med šolskim letom. Nekatere so pomislile celo na -kravate in so narisale vrsto vzorcev zanje. Tudi narodna ornamentika je prišla do veljave na risbah, na oblekah in tudi na blazinicah za dnevno sobo. Posebej je treba omeniti tudi razstavljene broške iz keramike in pa kozarčke, na katerih so mlade roke narisale s posebnimi barvami lepe okraske. To novost je letos uvedla prof. Skrinjarjeva, ki je tako pripomogla, da je bila letošnja razstava še bolj pestra in zanimiva.
MATURA NA UČITELJIŠČU. Na u-čiteljišču so že končali z maturo oziroma z usposobljenostnim izpitom. K izpitu se je prijavilo 15 kandidatov: 11 rednih (od teh 6 iz Trsta in 5 iz Gorice) in 4 privatisti (3 iz Trsta in ena iz Gorice). En tržaški privatist je pred izpitom odstopil. Izpit je tako delalo samo štirinajst kandidatov, štirje kandidati so izpit uspešno opravili in dosegli učiteljsko usposobljenost: ti so: Ana Marija Blasutto iz Beneške Slovenije, Eleonora Zavadlav iz Trsta, Leopold Devettak z Vrha pri Gorici in Marjan Terpin iz števerjana. Tem mladim učiteljem čestitamo in jim želimo obilo uspeha v življenju. Deset kandidatov bo v jeseni delalo popravne izpite. Odklonjen ni bil nihče.
PROŠNJE ZA VOJNO ŠKODO. Glavno ravnateljstvo za vojno škodo pri Zakladnem ministrstvu je odredilo, da bodo odslej sprejemale prošnje za podelitev .vojne škode, ki ne presega vrednosti 600.000 lir, okrajne finančne uprave. Doslej so morali oškodovanci pošiljati svoje prošnje za vojno škodo na glavno ravnateljstvo v Rim. Pričakovati je, da bo ta ukrep decentralizacije pristojnosti pospešil reševanje posameznih prošenj, ker bodo okrajne davčne uprave močno razbremenile osrednjo upravo. Za na-še kmete je ta ukrep posebno dobrodošel, ker njihove zahteve po povrnitvi škode skoraj v vseh primerih ne presegajo zneska 600.000 lir.
du. Zborovanja se je udeležil tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi. Očitno je, da Krščansko-de-mokratična stranka ne zaostaja za drugimi glede zahteve po avtonomiji, ker bi ji to sicer utegnilo škodovati pri volitvah. Ustava že predvideva ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina, toda ta določba do danes še ni bila izvedena. Okraj Pordenone zahteva ločitev od videmske pokrajine in ustanovitev lastne pokrajine.
AVTOMOBILISTI, ki imajo vozniško dovoljenje vrste C (to dovoljenje, daje pravico voziti avtomobile, tovornjake in cestni traktor z ali brez prikolice) morajo do 31. julija t. 1. urediti davčno obveznost, ki predvideva doplačilo 833 lir za tekoče leto. Ustrezne znamke se lahko nabavijo na pošti in stanejo 900 lir (vlada je namreč »zaokrožila« znesek 833 na 900 lir).
V JUNIJU NA MEJI BOLJ ŽIVO. Junija meseca je prešlo s prepustnico italijansko-jugoslovansko mejo na Tržaškem 440.632 ljudi (13.000 več kakor v maju). Tudi število prehodov s potnimi listi se je povečalo, in sicer na 189.999 ( 76.000 več kakor v maju). S potnim listom je v juniju prešlo mejo 41.657 Italijanov, 38.200 Nemcev, 31.400 Jugoslovanov, 20.500 Avstrijcev, 14.800 Angležev, 7.400 Francozov, 6 400: Švicarjev, 5.200 Švedov, 3.900 Američanov, 3000 Dancev, 2800 Belgijcev itd.
ŠE VEČ »COCA-COLE«. Družba SI BET, ki ima svoje obrate v Rojanu in preskrbuje Tržaško ozemlje z znano brezalkoholno pijačo »Coca-Cola«, je te dni odprla nov obrat za vstekleničenje te pijače v Vidmu. To je 21. obrat te vrste v Italiji. Družba SIBET je povezana z ameriško The Coca-Cola Ex-port Corporation.
ZRAČNA POŠTA DRAŽJA. Ministrski svet je na zadnji seji odobril povišek pristojbine za zračno pošto v razmerju 10 lir za vsakih 5 gramov. Povišek velja tako za notranje prevoze kakor tudi za mednarodne.
PRAŽENA KAVA IN ZLATE NAGRADE. Od 1. julija 1961 je v Italiji prepovedana prodaja pražene kave, združena s podeljevanjem raznih »nagrad«. Nagrade so bile po navadi drobni okraski iz zlata, ki so jih prejemale gospodinje, ko so nakupile določeno količino pražene kave. Proti tej navadi so pred časom nastopili zlatarji, ki so se pritožili, da jim to razdeljevanje zlatih okraskov povzroča občutno zgubo.
Jtaj je novega v £juhljani
Ljubljana, julija
. ^rta s kostanji ob »Unionu« ni /bralo. Miklošičevo in Titovo (nek-/bjo Tyrševo) cesto so namreč po-l Fli z novo ulico tik ob »Unionu« t r v novi palači »Delavskih sindika-ly" odprli prostorno samopostrežbo j 'sedel sem k mizi študenta, ki se [ bekam s težavo: 'sporazumel z naje riem- Pozneje mi je razložil, da Beograjčan in jo namerava mah 1 iz Ljubljane na »lambreti« na Go-j lisko in nadaljevati pot čez Vršič Trento ob Soči v Novo Gorico. Ne-,‘btio mu je, ker ne pozna slovenske l^hinje in se le težko odloči za kakš
jed; sicer se mu zdijo cene v
pijanskih restavracijah visoke. Po-frežnina (10%) bi se morala po dolo-/"ern znesku (računu) postopoma lajšati, na primer do 1000 dinarjev / lahko še znašala 10%, pri višjih ra 8 "ih pa bi se morala zmanjšati. Na ti i'instvo se razume, ker pomaga v /si beograjski restavraciji in se ta-/ Preživlja. Okoli sebe čujem sicer %’%> tuje jezike; od mize na levi [^ško, od zadaj angleško, z leve ya9cosko, le pred nama so Hrvati, j. Ljubljani je očitno mnogo tujcev, t, r' se zaključi festival in nekaj dni /to mednarodno študentovsko zboro-k/.ie. žal mi je, da ne morem poča ;. 1 Kozinovcga »Ekvinokcija« v Krinkah.
cSobo v hotelu dobiš brez težave. I lr>(likalnih sestankov in zborovanj t r izletov kolektivov očitno ni toliko V tem času, sicer so dozidali »Slonu« Nazorjevi ulici trakt s 56 sobami V„ s tem podvojili njegovo zmoglji-v/t (zdaj 109 sob in 200 ležišč). Slo-so se razšli, predvsem silijo /. htorje, planine v tem času manj t, Plačujejo kakor pozimi pod snež-odejo.
<c n vsem tem je po Ljubljani živo. Pred pošto ima prometnik mno-dela. če se pa postaviš na križi-tk .Gosposvetske in Prešernove (nek-(J/e Bleivveisove) ceste, vidiš šele, lj/° važna tranzitna točka je Ljubih/?’ in to ne samo po svojih že-^v/cah, temveč tudi kot križišče. Vj: Ornobili, avtobusi in tovornjaki dr-v obeh smereh — proti postaji,
Ježici in dalje čez Slovenijo v Avstrijo, ali z Gorenjskega v mesto in naprej čez Dolenjsko proti Zagrebu. Nekoliko više zastane promet od časa do časa zaradi križanja Gosposvetske ceste z železnico. Vprašanje graditve železniškega vozlišča proučujejo na novo in menda še ni prišlo do končne odločitve, ali bodo gradili cestne podvoze ali poglobili železnico. Na desni strani ob Gosposvetski cesti nasproti »Delavskemu domu« podirajo tri hiše, da bi cesta pridobila na preglednosti, in sicer ne tako, kakor so to storili nekoliko niže od glavne pošte, kjer so vogale stare stavbe v-pregli za traktor. Ob teh starih hišah se je nekdaj Ljubljana končala. Ši ška je že bila daleč od nje, a do Šentvida ni bilo potem več hiše. Danes je vsa cesta do Šentvida pozidana in ob njej se vrstijo nova naselja. Nove stolpnice po mestu in razširjene ulice dajajo novi Ljubljani že zunanjost razmeroma velikega mesta, v katerem stari nebotičnik ne kvari več celotnega obrisa.
Zidajo še vedno mnogo. Pomagajo tudi Bosanci, ker ni dovolj domače delovne sile. Opazovali smo jih na delu iz neke sosedne hiše za Bežigradom. Gospodinja je pripovedovala: Ko so prišli, je pripomnila soseda: »No, zdaj bodo naši otroci marsikaj slišali«. V resnici smo bile presenečene. Vedejo sc spodobno in iz njihovih ust ne čuješ grde besede. Ko končajo delo, se posebno mladi zelo lepo oblečejo in gredo v mesto. Pra ijo, da jih je mnogo tudi na Jesenicah in da so se nekateri zelo hibo udomačili.
Na avtomobilih opaziš nove evidenčne tablice: »Lj«, »Kr« itd., torej ne več »S«; to so začetnice okrajev; očitno je to novost zahtevala motorizacija, sicer bi prišli do previsokih številk, ko bi ostali pri »S« (Slovenija) za vso republiko.
Z avtobusa proti Ježici sem na Gospodarskem razstavišču ugledal napis »Sejem pohištva«, ki ga je priredilo znano podjetje »Slovenijales« in ki se je že zaključil z velikih uspehom. Prireditelji so ugotovili, da se ljudje prej odločijo za nakup pohištva, ako je raz-
stavljeno na večji razstavi. Poleg tega so prišli tudi na dobro misel, da so na sejmu odprli izpostavo banke, ki je takoj na licu mesta podeljevala posojila kupcem, ki so se odločili za nakup.
Eri Tromostovju sem opazil turista, kako je čez Prešernov spomenik začudeno zrl proti frančiškanski cerkvi, ki je obdana z lesenim odrom ; potrebna je novega ometa. Gotovo sc mu je zdelo čudno, da v socialistični državi popravljajo cerkve. Povedali so mi, da so v stolnici, okoli katere tudi opaziš lesen oder, obnovili vse freske. Cerkve sodijo med kulturne spomenike in država prispeva k stroškom za njihovo ohranitev.
Lire menjaš zdaj po turističnem tečaju 96 dinarjev za 100 lir. Pred odhodom bi jih bil rad nekaj menjal tudi zato, da bi si tako preskrbel za carinika posebno »prepustnico«. Za pisati moram, da mi to ni uspelo. Avtobus odhaja iz Ljubljane ob 17. uri in nič prej se ne odprejo menjalnice ne pri Kompasu ne pri Sap-tu-ristu.
Na avtobusni postaji je bilo treba precej čakati na vozni listek. Bilo je nekaj potnikov s »sindikalno«, ki daje pravico na 75% popusta za potovanje na vlaku, avtobusu in drugih vozilih. Zadeva z izdajanjem takšnih voznih listkov je očitno komplicirana, kakor je popust s socialnega vidika hvalevredno priznanje državlja nu za njegovo delo.
Morda vas bo še zanimalo, kako je bilo z rižanskim vodovodom, o katerem so v Trstu vztrajno trdili, da vsaj en mesec ne bo dajal več vode. V Ljubljani so mi prijatelji razložili, da je pri Bertokih počila glavna cev, ker je že stara in ni vzdržala močnejšega pritiska, odkar so na Rižani zajeli več vode. V 24 urah je bil kvar popravljen, a nato je cev počila še na dragem mestu tudi blizu Bertokov. Tudi ta kvar so popravili v 24 urah. Nič novega torej pod soncem, seveda je bila škoda toliko bolj občutna, ker se je to zgodilo sredi turistične sezone.
L. B.
lAAAMZ€4fa>
ŽIVAHEN TURISTIČNI PROMET MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO. A-gencija »Italia« poroča, da je bilo v zadnjih dneh na italijanskem poslaništvu v Beogradu izredno povpraševanje po vizumu za Italijo. Prve dni julija je s potnimi listi prekoračilo mejo nad 5.000 jugoslovanskih državljanov, ki so sc podali proti Trstu in Benetkam. K tej vesti naj dodamo, da je prav tako živahen tujski promet v obratni smeri, to je iz Italije v Jugoslavijo. Naval na jugoslovanski generalni konzulat v Trstu za jugoslovanski vizum je večji kakor lansko leto. Poleg Tržačanov je tudi mnogo turistov Iz vsega področja tržaškega generalnega konzulata, ki sega tja do Verone. Uradniško osebje v oddelku za potne liste je bilo ojačeno. Potnik, ki se mu mudi, lahko prejme vizum še isti dan. Poleg italijanskih državljanov prihajajo po vizum tudi Nemci, Angleži in Francozi pa tudi posamezni A-meričani.
— e —
Tobak in koroški plebiscit
Avstrijska tobačna uprava je izdala spominsko brošuro pod naslovom »175 Jahre Oesterreichische Tabakrcgie 1784-1959«. Oprema brošure je vsekakor razkošna, krasijo jo tudi lepe ilustracije iz avstrijske zgodovine. V publikaciji naletiš na nekatera mesta, ki so značilna za miselnost današnjega Avstrijca, zlasti starejše generacije. Tako lahko čitaš na strani 53: Bilanca leta 1918 (prve svetovne vojne) je porazna: Od 30 domačih tovarn jih je avstrijska tobačna režija ohranila samo 9. Brošura opisuje tudi »vztrajno borbo za današnje meje«. Upanje, da bi Avstrija ohranila določena sudetsko-nemška o-zemlja; dele Južne štajerske in predvsem Južnega Tirola, se ni izpolnilo. Nh J u žri c m Tirolskem se je med tem razvil oster obrambni boj proti vdirajočim jugoslovanskim četam, ki so zasedle Celovec. V mirovni pogodbi v St. Germainu se priključi zahodni del Ogrske, kjer prevladuje nemški jezik, k Avstriji. Leto 1920 je prineslo plebiscit na Koroškem, katerega rezultat je bilo jasno glasovanje za Avstrijo... Na drugem mestu opisuje pisec učinek razpada Avstroogrske na miselnost avstrijskega človeka. Ta je bil poprej vajen velikih prostornih razdalj od Bodenskega jezera do Dnjepra in od Lvova do Boke Kotorske ter je še iz časov Maksimilijana I. . in Karla V. do XX. stoletja mislil v širokem prostoru, toda po drugi vojni se je moral dokončno sprijazniti s stvarnostjo majhne države.
40LETNICA ZVEZE SLOVENSKIH ZADRUG NA KOROŠKEM
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu je v torek, 4. julija proslavila 40 letnico svojega obstoja. Na občnem zboru je podal poslovno poročilo za -leto 1960 dr. Mirt Zvvitter, poročilo nadzornega odbora pa predsednik dr. Franc Petek. Temeljni kamen za slovensko zadružništvo na Koroškem je bil položen 21. februarja 1921. V zvezi je včlanjenih 49 zadrug, in sicer hranilnice in posojilnice, kmečke gospodarske zadruge, Južnokoroška gospodarska zadruga, živinorejske zadruge, Južnokoroška se-menarska zadruga in podporno društvo proti požarnim škodam.
iiniiiiniiiiiiiiiniiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
ŽELEZNIČARSKA STAVKA. V petek je bila po vsej državi 24-urna stavka železničarjev. Tudi v Trstu se je promet na glavni postaji ustavil, medtem ko so se potniki posluževali številnih avtobusov.
NAŠE SOŽALJE
Pri prometni nesreči v Sežani je zgubil življenje 19-letni Ferdinand Metlika (Metilli), na Proseku je umrl Josip Puntar, v Samotorci Franc Gruden, v Nabrežini Celestin Radovič, v Lonjer-ju Andrej čok, v Rojanu Terezija Sam-po, na Proseku Alojz Badahč, v Rubijah Ivanka Kranjc, v Pe.vmi Katarina Peršolja, v Ljubljani Anton Čadež, bivši katehet na meščanskih šolah. V Trstu je umrl Ivan Ferluga s Ferlugov, lastnik gostilne »de Nini« v Trstu.
SMRT SLOVITEGA PRAVNIKA. V Pcvmi pri Gorici je umrl dr. Niko Dominko, star 92 let. Rajni se je kot pravnik povzpel do najvišjega mesta, saj je postal član vrhovnega sodišča (Stola sedmorice) v Jugoslaviji. Rajni je bil markantna osebnost, nadarjena poleg vsega z izrednim humorjem.
V Izoli je umrl, v 42-letu svoje sta rosti gradbeni tehnik Maks Kralj, doma iz Trebč na Tržaškem. Med vojno je sodeloval s Finkom Tomažičem.
Na razstavi mladega slovenskega umetnika
V bara »Moncenisio« (ulica Carducci 27), razstavlja najmlajši slovenski sli kar s Tržaškega, 21-letni študent Klavdij Palčič. Razstavo je organiziral Univerzitetni center za umetnostne študije, ki je bil ustanovljen lansko leto na tržaškem vseučilišču.
Palčič se že delj časa ukvarja s slikarstvom. Javnosti se je predstavil z
KONČNA UZAKONITEV SLOVENSKIH ŠOL
Zakon o uzakonitvi slovenskih šol v Italiji, na Tržaškem in Goriškem, je končno odobril rimski parlament, ki ga sestavljata poslanska zbornica in senat. Sedaj je treba, da ga podpiše še predsednik republike in da nato izide v Službenem listu. Z zakonom je bil v glavnem uzakonjem sedanji položaj. Z njim ni bilo dopolnjeno slovensko šolstvo po željah in predlogih Slovencev; prav ta zakon ne velja za
vrsto del v »Mladih potih«. Razstavljal je že v Ljubljani in v tržaški Občinski galeriji. Na »Stadionu 1. maj« je ob lanskem dnevu mladine, razstavil 25 slik, nato je iste slike razstavil tudi v dvorani Prosvetnega društva S. Gregorčič v Gorici. V baru »Moncenisio« razstavlja zdaj 12 del, in sicer 5 grafik in 7 slik, izdelanih s tehniko mastnih pastelov. Palčič je tudi ilustriral naslovno stran romana Borisa Pahorja »Onkraj pekla so ljudje«. Sedaj ilustrira LipoVčev roman »Ljudje, ob cesti«, ki ga v podlistku objavlja »Primorski dnevnik«.
V zadnjih 15 letih sta se med Slovenci v Italiji pojavila samo dva slikarska talenta, to je Palčič in Cej iz Gorice. Palčiča lahko štejemo med ekspresioniste, med slikarje torej, ki zajemajo iz svoje notranjosti in vlivajo v svoja dela svojo dušo. Zanima ga posebno naš domači svet v tržaški o-kolici.
ODPOSLANSTVO SINDIKATA
SLOVENSKE ŠOLE V RIMU
Tik pre.d izglasovanjem zakona o u-zakonitvi slovenskih šol na Tržaškem i:i Goriškem, se je v Rimu mudila delegacija Sindikata slovenske šole v Trstu in Gorici, v kateri so bili prof. J. Jež in prof. E. Košuta iz Trsta ter profesor Bukovec iz Gorice. Rimske parlamentarce, pa tudi referente v prosvetnem ministrstvu je odposlanstvo seznanilo z željami Slovencev glede samega šolskega zakona pa tudi o drugih šolskih vprašanjih.
*
1čdMM
»IL COMUNISMO A TRIESTE« NI VEČ V PRODAJI. V tej knjigi, ki jo je sestavil G. Botteri s sodelovanjem drugih krščansko demokratičnih piscev in ki je napisal uvodno besedo glavni tajnik krščanske demokratične stranke A. Moro, smo že poročali. Krščansko-demokratična agencija »Giulia« pravi, da .ima namen razkrinkati gosto mrežo ljudi in organizacij, po katerih deluje komunistična stranka v Trstu in ki ogroža demokratični razvoj v našem mestu. (G. Botteri je avtor tudi znanega »Slovarja Slovencev« v časopisu »Trieste«, ki je izzval hude proteste med Slovenci). Tiskarna Riva, katere lastnik je M. Podmenik, je tožila založnika knjige Del Bianco iz Vidma, ker je v knjigi zapisano, da je tiskarna orodje komunistične stranke. Tiskar se je čutil prizadetega, češ da podobno pisanje škoduje njegovemu poslovanju. Po dveh razpravah je bila obravnava odložena do 19. t. m. Po prvi razpravi je založnik potegnil knjigo iz prometa.
RAZPUST CIVILNE POLICIJE. Danes bo uradno razpuščena civilna policija v Trstu, ki jo je ustanovila Zavezniška vojaška uprava. Korpus je deloval 15 let in je štel 3081 mož, od tega 2099 policistov, 193 upravnih paznikov, 141 paznikov v zaporih, 48 gozdnih paznikov in 600 finančnih straž. Okoli 67% teh ljudi (2048 oseb) preide v civilne službe, ostali pa v korpus Javne varnosti.
PROMET ČEZ KOPER
Skupni promet je v prvih petih mesecih letošnjega leta znašal čez pristanišče v Kopru 105.135 ton, to je 134% prometa v istem razdobju lanskega leta. Izvoz čez Koper v tem času je znašal 11.724, uvoz pa 77.574 ton.
Beneško Slovenijo, kakor je bila splošna želja naše javnosti. Na željo Slovencev so bili izvršeni samo nekateri nebistveni popravki prvotnega predloga. Vsekakor je bila Slovencem končno tudi z italijanskim zakonom, torej ne samo mednarodnopravno (z londonsko spomenico in mirovno pogodbo), priznana enakopravnost. Zdaj je na starših, da se pravic svojih otrok res zavejo ter da jih v čim večjem številu vpišejo v naše šole.
S STROKOVNIH ŠOL NA UNIVERZO
V senatu je bil te dni izglasovan zakon, po katerem bodo absolventi višjih strokovnih šol lahko nadaljevali svojo izobrazbo z vstopom na vseučilišče. Vpis naj bo popolnoma prost. Kandidati bodo morali opraviti poseben izpit. Poleg tega je predvideno tudi, da bo prosvetno ministrstvo vsako leto določalo število absolventov, ki se lahko vpišejo na posamezno vseučilišče. Na kmetijsko fakulteto se bodo lahko vpisali absolventi strokovnih šol in diplomirani geometri; na fakulteto matematičnih, fizičnih in prirodoslovnih ved absolventi industrijskih, pomorskih in kmetijskih višjih šol ter geometri; na fakulteto gospodarskih ved diplomiranci višjih trgovskih šol, geometri in diplomiranci pomorskih in kmetijskih višjih šol; na inženirsko fakulteto diplomiranci industrijskih in pomorskih šol ter geometri; na fakulteto statističnih ved diplomiranci pomorskih, industrijskih, kmetijskih, trgovskih višjih šol in geometri. Za vpis na beneško univerzo (za jezike), na Orientalski zavod v Neaplju in na Pomorsko fakulteto v Neaplju veljajo diplome o dokončanih študijah na kakršni koli višji strokovni šoli.
SVOJEVRSTEN AMERIŠKI PISATELJ
Zadnjič smo kratko poročali, da je umrl znani ameriški pisatelj Ernest Hemingway. Naš kulturni sodelavec nam je zdaj napisal o njem nekaj več. Priobčujemo njegov prispevek, čeprav niha med življenjsko borbenostjo in obupom nad življenjem. (Prip. ur.).
Ernest Hemingway je gotovo bil največji sodobni ameriški pisatelj; šteli so ga tudi med največje pisatelje na svetu v zadnjih 40 letih.
Rodil se je 21. julija 1898 v Oak Parku (Illinois), v bogati meščanski družini. Ker ni bil ustvarjen za učenje, je mlad zapustil šolo in se komaj 15 let star podal v svet s trebuhom za kruhom. Preživljal se je s priložnostnim delom, tudi z boksanjem in teža-štvom, saj je bil krepke rasti. Ko je na ta način dal predčasno družbi svoj delovni obulus, se je vrnil domov in se lotil učenja, nakar se je posvetil časnikarstvu pri listu »Kansas City Star«. Časnikarstvo mu je odprlo pot do vrha književne slave. Leta 1952 je za svoje umetniško ustvarjanje prejel Pulitzerjevo in Nobelovo nagrado za književnost.
Ali je njegovo smrt pripisati nesreči ali samomoru, ni važno. Važna je ugotovitev, da je umrl v skladu z junaško dejavnostjo, ki ga je odlikovala vse življenje, in sicer v trenutku, ko mu je postalo jasno, da se je njegova u-porna življenjska krivulja začela neza-držano nagibati k zatonu, proti niču, ki ga je v posebnem pisateljskem zanosu opeval v povesti »Čeden 'n lepo razsvetljen kraj«, čeprav je v delu »Imeti in ne imeti« s čarovniškim u-metniškim prijemom dokazal, da obvlada književni izraz prav tako trdno kakor življenje, je podlegel življenjski nujnosti, ki je pa ni sprejel suženjsko, ampak ostentativno kljubovalno, rekli bi skoraj megalomansko, če ne bi poznali njegove človeške skromnosti.
Živel in umrl je kot živijo in umirajo junaki vseh njegovih romanov, v katerih je ovekovečil svojo iniciativno in junaško poseganje v življenjski razplet ter svoje napredne nazore o smislu življenjske borbe. Ta svojski avtobiografski činitelj pronica prav posebno iz njegovih del »Zbogom orožje« (iz leta 1929). s tematiko iz prve svetovne vojne, ki se je je udeležil na italijanski fronti, »Komu zvone zvonovi« (iz leta 1940), v katerem nam v junaku Robertu opisuje svoje gledanje na špansko vojno, in ki je verjetno njegova največja mojstrovina; '»Starec in morje« (iz leta 1952), ki nam kaže Francisa Macombera in ribiča, katera nam posredujeta pisateljeva dognanja križem po svetu, s katerimi si je zaslužil najvišje književno priznanje na svetu v obliki Pulitzerjeve in Nobelove nagrade.
Fiesta (iz leta 1926) je slavospev španski pkrvavljeni zemlji. Iz istega leta so »Pomladanski hudourniki«. V to dobo, ko je Hemingway že zaslovel v domovini in svetu, spadajo tudi dela »Imeti in ne imeti«, »Zmagovalci ne dobijo ničesar« in »Sneg na Kiliman-džaru«. To delo so predelali za filmski trak kakor pozneje tudi romana »Zbogom orožje« ter »Starec in morje«.
Poročajo, da je Hemingway pred smrtjo pripravil za tisk novo delo. Izredno zanimiv pa bo izbor njegovih člankov in poročil, ki jih je pošiljal raznim listom s službovanja in pohajkovanja po širnem svetu.	jj.
DOM
Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt
LJUBLJANA, Alestni trg 24
*>— »m MU
Odkupuje in prodaja izdelke domače in umetne obrti Slovenije in Jugoslavije » Oglejte si bogato izbiro v naših trgovinah: na Mestnem trgu 24, na Cankarjevi 6, na Titovi 4, na trgu Revolucije 5, na Miklošičevi cesti, v Kresiji ter v sezonski trgovini na Bledu
PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL
Galeb
KOPER
Domača kuhinja
Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom.
PRIZNANO MEDNARODNO ATOREVOZNlSKO PODJETJE
LA GORIZIANA
60RIZIA - VIA DOGA D A0STA N. 88 TEL. 28-« - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦ PRODAJA-
AGRARIA lt. i,no
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ piščeta
kmetijske stroje
OPČINE - Telefon 21-321
se je preselila v nove prostore, In sicer v
NARODNO ULICO 53
Grand Hotel Toplice - Bled
Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača ln mednarodna, kuhinja, odlična domača vina.
aUTOPREUUZ
Cunja Rihard
TRST
Strada del Prilili 2Bfl telefon 35-379
e
Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo
Konkurenčne cene
TRII	US - TRIESTE
	Socleti ■ r. 1.
TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 98880	
UVA2A:	vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CHAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Poravnajte naročnino!
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
L POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ST. 1 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoza za tn ln Inozemstvo. — Postrežbe hitre. Cene ugodne
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Na zelenjavni trg prihajajo vedno večje količine blaga, kajti ta letni čas je ugoden za najrazličnejše vrste sadja in zelenjave. Največja je ponudba marelic, breskev, hrušk, sliv, svežega ližola in paradižnikov; blago gre sproti od rok. Trg z žitaricami je zelo živahen zaradi velikega povpraševanja po novem pridelku pšenice. Cene se držijo čvrsto, posebno cene mehke pšenice. Riž je ohranil zmerno ceno. Pri olju so se cene surovemu semenskemu olju dvignile, medtem ko so se cene navadnemu semenskemu olju umirile; oljčno olje je popustilo na ceni. Na trgu z mlečnimi izdelki je povpraševanje po maslu živahno in tudi cene se držijo čvrsto; cene siru so ostale zmerne. Živina se je v preteklem tednu prodajala zelo slabo. Povpraševanje, po goveji živini za zakol kot po živini za rejo je komaj znatno in cene težijo navzdol. Tudi pri prašičih prevladuje ponudba. Kupčije z vinom so umirjene in tudi cene se niso bistveno spremenile.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Marelice extra 120-180, I. 60 do 120, zelene lige 50-65, črne fige Riviera 100-130, navadne hruške 20-55, I. 75-95, bele breskve extra 120-180, I. 60 do 120, rumene extra 155-215, I. 70-155, slive extra 130-150, I. 50-100, češplje 25 do 50, jabolka 50-80, pomaranče 300 do 380, limone 1. 100-130, merkantilne 70 do 90, grozdje 120-205; suh česen 150 do 200, pesa 40-60, rdeča pesa 65-100, zelje 45-90, korenje krajevnega pridelka 75-110, od drugod 95-120, kumaroe 50-140, bela čebula 50-55, rdeča 60-70, dišeča zelišča 250-350, fižol »boby« 95 do 215, svež fižol 60-140, cikorija 50 do 70, solata kraj. pridelka 50-90, endivija 50-100, gobe (čista teža) 1000-1800, me-lancane 60-140, krompir 28-30, paradižniki Riviera 30-90, I. 100-140, peteršilj 50-100, zelena 40-70, bučice 30-60 lir za kilogram.
ŽITARICE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Mehka domača pšenica 6700-6800, dobra merkan-tile 6500-6600, merkantile 6300-6400, trda domača pšenica 8200-8300, Manitoba 8400-8500; pšenična moka tipa »00« 9400 do 11.000, krušna moka tipa »0« 8800 do 9000, tipa »1« 8400-8500; fina domača koruza 5200-5300, navadna 4100-4150, uvožena koruza 43004350, uvožena rž 3600-3650, uvožen ječmen 3650-3900, uvožen oves 39504000, uvoženo proso 3900 do 4000; neoluščen riž Arborio 9600 do 10.800, vialone 9500-10.500, carnaroli 8200 do 10.000, Vercelli 8200-9800, R. B. 9600 do 10.100, Rizzotto 8700-9500, P. Rossi 8500-9300, Maratelli 7800-8300, Stirpe 136 7300-7600, Ardizzone 7200-7900, Balillone 6900-7100; oluščen riž Arborio 17.500 do 18.500, vialone 16.500-17.500, carnaroli 16.500-17.000, Vercelli 17-17.500, R. B. 16.300-16.600, Rizzotto 15.400-15.700, Maratelli 13.500-13.700, Stirpe 136 12.700 do 13.000, Ardizzone 12.800-13.200, Balillone 11.100-11.300, P. Rossi 14-14.300 lir stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Prvovrstni živi domači piščanci 800-900, živi domači piščanci I. 750-780, II. 700-750, navadni piščanci 300 do 340, izbrani zaklani domači piščanci 1100-1150, zaklani domači piščanci I. 380440, II. 340-370, uvoženi zmrznjeni piščanci iz Madžarske 400-500, žive domače kokoši 650-720, žive uvožene 430 do 450, zaklane domače kokoši 1000 do 1100, uvožene kokoši zaklane v Italiji 600-650, zaklane zmrznjene kokoši 400 do 640; zaklane pegatke 1000-1150, živi golobi I. 700-750, zaklani golobi I. 900 do 1000, II. 800-850, uvožene zmrznjene pure 400-500, živi purani 800-850, zmrznjeni uvoženi purani 400-500, purani iz umetnih vališč 800-1000; žive gosi 450 do 500, zaklane gosi 450-500, gosi iz u-metnih vališč 300-350 lir gos, race 600 do 850 lir raca, živi zajci 400410, zaklani s kožo 400410, brez kože 440-600; sveža domača jajca I. 25-26, navadna domača jajca 23-24, uvožena ožigosana jajca I. 20-21, II. 18-19 lir jajce.
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: koleraba 10.500-11.500, ricinus 14-14.300, koruza 4800-5200, surovo olje iz zemeljskih lešnikov 33.700-33.900, iz kolerab 31.700-31.900, iz sončnic 32.800 do 33.900, iz koruze 30.200-30.700, iz soje 31.800-32.000, iz tropin 30.500-30.600, kokosovo olje 18.800-19.300, iz industrijskega lana, iz ricinusa 36.800-37.800; jedilno olje iz zemeljskih lešnikov 37.300 do 37.500, iz sončnic 35.300-35.600, iz rafinirane soje 34.500-34.700, prvovrstno jedilno olje 34.700-34.900, navadno 33.200 do 33.700; oljčno olje »lampante« s 4°/'o oljčne kisline 43-43.500, retificirano 48 do 48.300 lir stot.
VALUTE V	MILANU	
	30-6-61	14-7-61
Dinar (100)	74,00	76,00
Amer. dolar	619,60	619,50
Kanad. dolar	600,00	596,50
Francoski fr.	126,20	125,60
Švicarski fr.	143,73	143,72
Avstrijski šil.	23,85	23,95
Funt šter. pap.	1730,00	1727,50
Funt šter. zlat	4775,00	6075,00
Napoleon	4775,00	5075,00
Zlato (gram)	706,00	708,00
BANKOVCI V CURIHU
14. julija 1961	
ZDA (1 dol.)	4,30
Anglija (1 funt šter.)	12,15
Francija (100 nov. fr.)	86,25
Italija (100 lir)	0,698
Avstrija (100 šil.)	16,60
Češkoslovaška (100 kr.)	18,00
Nemčija (100 DM)	107,50
Belgija (100 belg. fr.)	8,50
Švedska (100 kron)	83,00
Nizozemska (100 gold.)	119,50
Španija (100 pezet)	7,15
Argentina (100 pezov)	4,90
Egipt (1 eg. funt)	8,00
Jugoslavija (100 din.)	0,525
Avstralija (1 av. funt)	9,475
MLEČNI IZDELKI
LODI. Cene veljajo za kg, prodaje na debelo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračunana. Maslo iz centrifuge 780-790, lombardsko maslo 725-730, domače, maslo 735-745, emilij-sko maslo 710-720, iz sladke smetane 660-670; sir reggiano proizv. 1959 780 do 820, proizv. 1960 620-650, grana iz Lodija proizv. 1959 740-770, proizv. 1959-1960 720-740, proizv. 1960 610-630, grana svež 435440, postan 455-485, sbrinz svež 470480, postan 560-580, emmenthal svež 560-570, postan 600-620, originalen švicarski emmenthal 720-740, provolone svež 490-500, postan 550-580, italico svež 390-410, postan 440-460, cresoenza svež 280-300, postan 380-400, gorgonzola svež 285-290, postan 470-510, taleggio svež 320-330, postan 430-460, švicarski pasterizirani sirčki (6 kosov) 170-200, slan sir svež 140-150, postan 220-230 lir kg.
ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL
LODI. Cene veljajo za kg žive teže, trošarina in prometni davek nevračunana, f.co hlev. Voli za zakol I. 350 do 395, II. 290-345, III. 250-295, debele krave za zakol I. 255-270, II. 210-220, III. 185-205, biki za zakol I. 360400, II. 325 do 340, III. 290-305, junci in junice za zakol I. 350-395, II. 295-345, III. 250-300, neodstavljena teleta za zakol I. 590-600, II. 520-530, III. 440-470; voli za vprego 320-350.000 lir par, teleta do 1 leta stari 70-80.000 lir glava, junci 290-305.000 lir par, krave mlekarice 120-160.000 lir glava, krave prvesnice 140-180.000 lir glava, junice 90-150.000 lir glava, telice za rejo 30-80.000, biki za rejo 150-200 tisoč lir glava; neodstavljeni prašiči do 15 kg težki 560-580 lir kg, do 25 kg težki 520-540, svinje za rejo 700-750, suhi prašiči 40-50 kg težki 370-395, 50-80 kg težki 330-340, 80-100 kg 315-325, debeli prašiči 130-150 kg težki 330-332, 150 do 180 kg težki 332-335, čez 180 kg težki 333-335 lir kg.
PAPIR IN LEPENKA
TURIN. Cene veljajo za stot, od proizvajalca do grosista. Navaden satini-ran tiskarski papir 16.500-18.000, srednje vrste, 19.500-21.000, navaden pisarniški papir 17.000-18.500, srednje vrste 20.500 do 22.000, finejši 25.500-27.500, trikrat klejen papir 27.000-29.500, papir za registre srednje vrste 21.500-23.500, finejši 25.500-27.000, prvovrstni 29.500-31.500, pisemski papir srednje vrste 24.500 do 26.500, finejši 29-31.000, velina za kopije 42-44.000, risarski papir 49-52.500, pati-niran »solex« 28-30.000, navaden bel per-gamin 40 g in več 23.500-25.000, extra 28.500-30.000, srebrn papir 30 g 34.500 do 36.500, 40/40 g 31-32.500, velina za zavijanje 20/22 g 25-26.500; navaden bel ali barvan kartončin 20-22.000, finejši 30-32.500, kartončin tipa »Bristol« 34.500 do 39.500, fin patiniran 37.500-39.500; navadna siva lepenka 8000-9000, triplex bela navadna lepenka 13-14.500, srednje vrste 14-16.000, finejša 17.500-19.500 lir stot.
Na mednarodnem trgu s surovinami je cena kakava v zadnjem tednu nadaljevala svojo pot navzdol. Pridelek kakava bo tudi letos zdaleč prekosil letno potrošnjo. Znižala se je tudi cena kave, medtem ko teži ce na sladkorju tako v Londonu kakor tudi v New Yorku navzgor Med kovinami je cin ohranil prejšnje kota-cije, medtem ko je cena bakra popustila. Cena kavčuka je čvrsta in je ponekod tudi napredovala. Pšenica gre dobro v promet: njena cena je čvrsta. Tako cena bombaža kakor tudi cena volne sta ohranili zadovoljivo višino.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenice v tednu do 14. julija nazadovala od 190 .3/8 na 189 3/4 stotinke dolarja za bušel proti	takojšnji	izročitvi.	Cena	koru-
zi je nasprotno napredovala, in sicer od 113 7/8 na 114 1/8 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Na	newyorški	borzi je	cena	slad-
korju rahlo nazadovala, in sicer od 3,12 na 3,08 stotinke dolarja za funt proti	takojšnji	izročitvi.	Kava	je v
pogodbi »M« nazadovala od 44,29 na 43,25	stotinke dolarja za	funt	proti
izročitvi v juliju. Cena kakava je rahlo nazadovala, in sicer od 20,74 na 20,39 stotinke dolarja za funt pod istimi pogoji.
KAVČUK
Na	londonski	borzi je	vrsta	RSS
notirala konec tedna 24% do 25 prejšnji teden 24 1/2-24 5/8) penija za funt proti takojšnji izročitvi. V New Yor-ku je blago pridobilo na ceni, in sicer je zadnja kotači j a dosegla 29,30 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju (prejšnji teden 29,25).
VLAKNA
Cena bombaža je na newyorški borzi v tednu do 14. julija napredovala od 34,70 na 34,80 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Tudi volna je nekoliko pridobila na ceni, in sicer od 116 na 117,5 stotinke do-
VINO
MILAN. Cene veljajo za stop/stot za vino proizvodnje 1960, trošarina in prometni davek nevračunana. Rdeče piemontsko vino 10/11 stop. 470-530, 11/12 stop. 530-590, barbera superior 12/13 stop. 630-680, moškat 12-12.500 lir stot, Oltrepo pavese 10/11 stop. 490-540 lir stop/stot, 11/12 stop. 540-590, moškat Oltrepo pavese 9000-9500 lir stot, man-tovansko rdeče 9/10 stop. 450480, Val-policella Bardolino 10/11 stop. 350-550, Soave belo 11 stop. 580-600, raboso 10-11 stop. 460/490, merlot 11/12 stop. 560 do 630, reggiano 10/11 stop. 490-510, rdeča filtrirana vina 11/12 stop. 7600 do 8000 lir stot, modensko vino 10/11 stop. 490/510, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 460-480, rdeče 9/10 stop. 450 do 470, bel mošt 9/10 stop. 410420, klasični Chianti 12/13 stop. 360-400 lir toskanska steklenica, 12 stop. 250, navadna toskanska vina 9,5/10,5 stop. 460-480 lir stop/stot, aretino belo 9/10 stop. 480 do 500, belo vino iz Mark 10/11 stop. 480 do 500, rdeče 10/11 stop. 470-490, bar-lettano extra 14/15 stop. 510-530, navadno 13/14 stop. 470-500, Sansevero belo 11/12 stop. 500-510, Squinzano 13/14 stop. 460-480, Martina Franca 11/12 stopinj 500-510, rdeča sladka filtrirana vina iz Brindisija 9500-10.000 lir stot, iz Barlette 9000-9500, Rionero Barile 12 do 13 stop. 650-700, Alcamo 13/14 stop. 450 do 460, mošt »Babo« 240-260, belo sar-dinjsko vino 12/13 stop. 480-500, rdeče 13/i4 stop. 480-500 lir stop/stot.
KONSERVIRANA ŽIVILA
PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 160, po 5 kg 165, po 1 kg 180, po % kg 190, v tubah po 200 g 46, po 100 g 34; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 170, po 5 kg 175, po 1 kg 190 po % kg 200, v tubah po 200 g 50, po 100 g 35; olupljeni paradižniki domačega pridelka v škatlah po 3 kg 250, po 1,20 kg 100, po 34 kg 55, po 300 g 36 lir kg.
KAVA
MILAN. Cene veljajo za kg ocarinjene kave, od uvoznika do grosista, f.co Milan. Južnoameriška in brazilska kava: B.C. I. iz tržaškega skladišča 1020 do 1040, Santos superior 1290-1310, Santos extra 1300-1320, Santos Fancy 1340 do 1360, Kolumbija Medellin 1380-1400, Ecuador extra superior 1200-1220, Venezuela oprana 1430-1450, Peru naravna 1210-1230, Peru oprana 1360-1370, S. Salvador naravna superior 1380-1400, naravna extra 1400-1420, Guatemala oprana 1420-1440, Kostarika 1420-1440, Honduras naravna 1210-1230, Haiti naravna ZX 1290-1310, Haiti XXX 1310-1330, San Domingo Ocoa 1360-1380, Portoriko 1460-1480; Afriška, arabska in azijska kava: Kongo naravna 970-990, Slonokoščena obala 990-1010, Gimma 1270-1290, Kenija tipa A 1450-1480, tipa B 1430 do 1450, Madagaskar 1010-1030, Glava 1230 do 1260, Malezija AP/2 20-25% 970-990, AP/1 3-5% 1000-1020, AP/1 3-5% special 1030-1050, Hodeidah 1370-1390 lir za kg.
larja za funt za blago vrste suint. V Londonu je vrsta 64's B napredovala od 101 1/4 na 101 3/4 penija za funt proti izročitvi v juliju. V Roubaixu (Francija) je cena volni ostala nespremenjena pri 12,70 franka za kilogram.
KOVINE
V Londonu so zabeležili naslednje kotacije: baker 229 1/4 (prejšnji teden 230), cin 915 (916), svinec 64 1/2 (64 1/4), cink 77 1/2 (neizpr.) funta šterlinga za tono (1016 kg). V New Yorku pa so bile kotacije naslednje: baker 30,15 (prejšnji teden 30), svinec N. Y. 11,50 (neizpr.), cink St. Louis 11,50 (neizpr.), aluminij v ingotih 28 (neizpr.), antimon Laredo 28-28	1/4
(neizpr.) stotinke dolarja za funt proti izročitvi; lito železo 66,44 (neizpr.), Buffalo 66,50 (neizpr.), staro železo povprečen tečaj 36,69 (36,83) dolarja za tono; živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 200-203 dolarjev jeklenka.
— • —
ZOPET ODPRTA POT BAKRU IZ KONGA
Kongo pridobi približno 25.000 ton bakra na mesec. S tem bakrom niso mogli nikamor od julija lanskega leta, ko je nastala v državi zmeda zaradi no tranjih sporov. Med osrednjo vlado in predsednikom Katange Combejem, ki je bil dalj časa zaprt, je v zadnjem ča su prišlo do sporazuma. Combe je vsaj ustno priznal enotnost Konga. Vprašanje je zdaj, ali bo besedo tudi držal. Ako pride do resničnega pomirje-nja, se bo pot za izvažanje bakra iz Konga zopet odprla. Ležišča bakra so v Katangi. Poprej so baker izvažali po železnici do pristanišča Beira (v Mozambiku), v drugi smeri pa po Ben-guelski železnici do Atlantskega pristanišča Lobito. Vlada predsednika Gi-zenge se o tem še ni izrekla. 1
ARGENTINSKA ZUNANJA TRGOVINA
Argentinska zunanja trgovina je bila od januarja tega leta pasivna za 14,4 milijona dolarjev ,v februarju pa za 5,4 milijona dolarjev.
		"V	V
MEDNARODNA	TRZISCA		
CHICAGO	20.6.81	30 6.BI	14.7.61
Pšenica (stot. dol. za bušel)		.	. 180.7/,	192.7«	189.7/g
Koruza (stot. dol. za bušel)		.	• 112»U	M3.7,	114.7,
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		■	■	31.-	31 -	31.-
Cin (stot. dol. za funt)			110,25	118.25
Svinec (stot. dol. za funt)		. . 10 80	10.80	1080
Cink (stot. dol. za funt)		.	.	11.50	11.50	1250
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . 26,—	26.—	26,—
Nikelj (stot. dol. za funt)		.	.	74.—	81.25	81 25
Bombaž (stot. dol. za funt)		.	.	34 50	34.00	34.80
Živo srebro (dol. za steklenico) ....	. 200,-	197,—	195,-
Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) .	38,—	37.50	37 25
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		.	. 231.3/,	233.7,	228.—
Cin (funt šter. za d. tono)		. . 880,—	914,-	911,—
Cink (funt šter. za d. tono)		• - 77A/4	78.7',	77.V,
Svinec (funt šter. za d. tono)		•	•	64.7,	65.7,	64.7,
SANTOS			
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) .	.	. 694,—	694,-	694,—
Lesni trg v Italiji
Glede na gradbene programe računajo, da bo potrošnja lesa letos precejšnja; preračunana gradbena dela bi namreč morala preseči lanska. Poleg porabe drugega gradiva se bo zato povečala tudi potrošnja lesa. Kljub temu niso kupčije z lesom posebno živahne, ker je trenje med kupci in trgovci, ki ponujajo les, veliko. Kupci se upirajo povišanju cen. Glede položaja na avstrijskem trgu govorijo poročila, ki prihajajo v Italijo, o zadovoljivi razpoložljivosti na avstrijskih žagah. Zlasti boljših vrst lesa je dovolj na razpolago, medtem ko vlada pomanjkanje glede slabših vrst. Kupčije z jugoslovanskim lesom niso posebno živahne; to velja posebno za severni italijanski trg. Italijanski trgovci se namreč pritožujejo, da so cene jugoslovanskega lesa v primerjavi s kakovostjo previsoke.
V prvem tromesečju tekočega leta so v gozdovih posekali okoli 3,350.000 kub. metrov lesa, to je 5% več kakor v tem času lanskega leta. Poraba obdelovalnega lesa je dosegla 1,050.000 kub. metrov ter je bila za 3% večja kakor prve tri mesece lanskega leta. Poraba drv je znašala 2,300.000 kub. metrov, in sicer 6% kakor v prvih treh mesecih lanskega leta. Od iglavcev so pridobili 18% obdelovalnega lesa, od listavcev pa 82%; mehkega lesa so pridobili 8% več kakor v prvem tromesečju lanskega leta, trdega pa 2% več.
Ponudbe sovjetskega lesa
Evropske države imajo v zadnjem času na zalogi precej mehkega lesa, lako da so se kupčije močno skrčile. Angleški trgovci bodo po vsej verjetnosti omejili letošnje nakupe rezanega lesa iz skandinavskih dežel in iz Sovjetske, zveze na 150.000 standardov, Nizozemska pa naj bi potrebovala le še 70.000 standardov in Zah. Nemčija 225.000 standardov. (Standard obsega 4,62 kub. metra).
Sredi maja SO' Rusi ponudili Nizozemcem okoli 40.000 standardov mehkega rezanega lesa po nizki ceni 55 goldinarjev za standard. Nizozemci so ponudbo zavrnili in zahtevali znižanje cene za nadaljnjih 10 goldinarjev. Pogajanja so se nato prekinila. Sovjetska zveza namerava doseči leta 1965 proizvodnjo 92-95 milijonov kub. metrov rezanega lesa. Zaradi nenehnega naraščanja potrošnje na domačem tržišču naj bi 'bilo leta 1965 na razpolago za izvoz le 5% te količine. Moskovsko podjetje Exportles je sporočilo, da postavljajo v Sovjetski zvezi številne peči, v katerih bodo sušili les, ker je poletna doba v severnih krajih, poraslih z gozdovi, prekratka. Rusi tudi močijo les, in sicer zato, da bi ne pobledel in da bi ohranil svojo naravno barvo.
ZAKAJ JE PRIŠLO DO PODRAŽITVE JUGOSLOVANSKEGA LESA
List »Les Nouvelles Commerciales de la YougosIavie« pravi v svojem poročilu o jugoslovanskem izvozu v mesecu aprilu, da so se cene lesa dvignile, in sicer velja to za celulozni les, rezani mehki les, pa tudi za razne vrste trdega lesa in drva. Do povišanja cen je prišlo zaradi večjega povpraševanja na zahodnih trgih, pa tudi zaradi izboljšanja kakovosti jugoslovanskega lesa in sprememb v asortimentu. Poleg tega se je konjunktura izboljšala zaradi večje gradbene dejavnosti v Zahodni Evropi in povečanja proizvodnje lesne industrije.
Razvoj trgovine med Italijo in ZSSR
Dodatno k poročilu, ki smo ga objavili v predzadnji številki o vsebini najnovejše trgovinske pogodbe med Sovjetsko zvezo in Italijo, poročamo, da igra uvoz petroleja iz Sovjetske zveze v Italijo tudi v najnovejši pogodbi važno vlogo. Zdaj uvaža Italija okoli 4,2 milijona ton sovjetskega petroleja na leto. Toda uvoz se bo stopnjeval ter bo leta 1965 dosegel 4,5 milijona. Zanimiva je določba, da se bo uvoz petroleja iz Sovjetske zveze sorazmerno povečal v primeru, da bi se potrošnja petroleja na italijanskem trgu povečala. Uvoz iz Sovjetske zveze se bo povečal v razmerju s povečanjem potrošnje, toda ne bo smel presegati 14% vsega italijanskega uvoza petroleja. Znano je, da je cena sovjetskega petroleja nižja. Italija se očitno noče zameriti velikim zahodnoevropskim petrolejskim družbam, ki dobavljajo petrolej Italiji, z druge strani pa tudi ne mara postati preveč odvisna od u-voza iz Sovjetske zveze.
RAZVOJ ITALIJANSKO-SOVJETSKE
TRGOVINE V ZADNJIH LETIH (v milijonih lir)
Leto	Uvoz	Izvoz
1956	14.127	16.743
1957	32.160	26.635
1958	25.255	19.407
1959	49.030	27.646
1960	78.651	49.102
mm KMEČKE ZVEZE
Izkoristimo ugodnosli .zelenega mrla"
Nagrade za dobro vintEi
Dodatek k Uradnemu vestniku (Gaz-zetta Ufficiale) št. 141 z dne 10. junija 1961 prinaša dokončno besedilo zakona št. 454, ki je bil izglasovan 2. junija in ki je znan kot zakon o »Zelenem načrtu«.
Zeleni načrt, o katerem smo že večkrat poročali v Gospodarstvu, predvideva vrsto državnih posegov v prid gospodarskemu in socialnemu razvoju italijanskega kmetijstva. Načrt bo trajal pet let, in sicer od finančnega -leta 1960/61 do konca finančnega leta 1964-65. V smislu tega načrta bo država v teh letih izdala 550 milijard lir dodatno k tistim oblikam pomoči za kmetijstvo, ki jih predvidevajo že obstoječi izredni zakoni.
O Zelenem načrtu je bilo že med pripravami za dokončno besedilo objavljenih mnogo razprav in kritik. Levičarske struje v Italiji so poudarjale, da bodo imeli levji delež državnih prispevkov lastniki velikih zemljišč, medtem ko ima mali kmet, ki se preživlja z delom na skrčenem zemljišču, in kmetijski spolovinar in delavec, le malo upanja, da bi se lahko okoristili z olajšavami, ki jih predvideva Zeleni načrt. V tem smislu so predstavniki levice tudi nastopili med razpravo o . zakonskem besedilu pred parlamentom .vendar so dosegli le vnos malenkostnih sprememb v pripravljeno besedilo. Zdaj se Zeleni načrt prične uresničevati, zaradi tega se morajo naši kmetje pozanimati za njegove določbe in pravočasno vložiti zadevne prošnje.
/■UIlllIllllIlllIlIllUlllllUlIlllllIllllllllHimilllllllilllHIIIIHIlIllIlliilllllillllllUlMIIIIIIII
Zunanji znaki zdravih domačih živali
ŽIVALI MED POČITKOM
Zdravi konji čez dan običajno ne ležejo. Ako jih včasih najdemo ležeče, skočijo ob našem prihodu brez priganjanja takoj pokonci. Zdrava goveda pa ležijo zelo pogosto tudi čez dan. Zlasti po krmljenju si rada privoščijo počitek, da v miru prežvekujejo svoj obrok. Pri tem delu se goveda ne dajo motiti, zato jih težko spravimo na noge, čeprav so zdrave. Zdrave svinje, posebno še pitane, preležijo večino dneva, klicu h koritu se takoj odzovejo. Zdrave ovce, ki poleti v vročih dneh rade poležavajo v senci, skočijo ob prihodu človeka, zlasti tujca, hitro pokonci in se razbežijo. Tudi kokoši, zlasti ob sončni pripeki, rade poležavajo. Na običajni klic se hitro zberejo okoli gospodinje. Pri psih nam živahnost in zanimanje za okolico ter odziv na naša povelja govorijo o njihovem zdravju.
Dr. D. R.
(Nadaljevanje sledi)
ko zaprosil za posojilo, da bi kril ostalih 50% stroškov. Odplačevanje se bo vršilo v roku 20 let, del obresti pa bo prevzela država.
Podobne olajšave veljajo tudi za nakup poljedelskih strojev, in sicer kakor so veljale že pred Zelenim načrtom. Razlika je zdaj v tem, da bo država podeljevala finančno pomoč tudi za nakup tujih strojev in ne samo za nakup strojev italijanske, izdelave, kakor je predvideval zakon št. 949 z dne 25. julija 1952.
ZA VINOGRADNIŠTVO, SADJARSTVO IN ŽIVINOREJO
Vinogradniki bodo deležni posebnih olajšav in državne pomoči pri obnavljanju vinogradov, zlasti pri uvajanju žlahtnih sort trt. V ta namen bo država izdala po 2 milijardi 800 milijonov lir na leto, ki naj sc razdelijo med vinogradniki, sadjarji itd. Sadjarjem bo na razpolago znesek 2 milijardi lir na leto kot državni prispevek za delno kritje stroškov pri pobijanju sadnega mrčesa, za nakup škropilnih naprav in škropiva. Živinorejcem bo na razpolago vsako leto znesek 4 milijard lir. Iz tega sklada bo država prispevala živinorejcem 25% nabavne cene za živino. V primeru, da se kmet za preostali znesek zadolži, bo država krila del o-bresti.
Na dolinskem županstvu so pretel^™ torek razdelili nagrade, ki so bile B deljene na razstavi domačih vin v D 4 lini meseca maja. Svečanosti so se Ul deležih dolinski župan Dušan Lovri* ■ pokrajinska svetovalca dr. Corberi Visintin, dr. Perco in Galante v imej Vc Kmetijskega nadzorništva, inž. Pečjo , ko za Kmečko zvezo, Marij Grbec f s Zvezo malih posestnikov in A. Marffojš vič, predsednik Kmetijske zadruge. Ve, bele vrste vina so prejeli nagrade ■ ‘°; sip Ota, Ivan Smotlak, Josip in Iv Sancin, Ivan Slavec, Josip Lovri!'aie Anton Bandi, Andrej Hervat, Iv Štrajn in Josip Pangerc. Za črna v pa Josip Bolčič, Josip Kuret, Jos'!£e Štrajn, Marij Klabjan in Marij Kocji , čič. Vsi' nagrajenci so prejeli tudi plome. Dolinska občina je priredila di majhno zakusko.
Z:
'ek;
tiu
le.
ŠE 1 LETO KOMISARSKA UPRA',Qv KMEČKE BOLNIŠKE BLAGAJN*!*
Generalni vladni komisar dr. Palede mara je 27. junija 1961 izdal odlok bos] 18, s katerim se komisarska upraMev, Kmečke, bolniške blagajne podaljša "os nadaljnjih 12 mesecev. Odlok je zl> dil veliko negodovanje med kmetovi kup ci, ki so že lansko leto protestirali pllaji ti komisarski upravi kmečke bolniš' v
blagajne. To bi morali po zakonu 6^g
DAVČNE OLAJŠAVE
ZA CESTE, VODOVODE IN ELEKTRIFIKACIJO
Država bo dajala na razpolago za kritje stroškov pri gradnji poljskih cest, vodovodov, električnih napeljav in podobno 18 milijard lir na leto. Kmetje bodo krili sami 30-50% stroškov, ostalo bo prispevala država. Ce se bodo kmetje morali pri teh delih
zateči k posojilom, bo država prispe-vala del obresti. Za to je določen znesek 500 milijonov lir na leto.
POSOJILA ZA HIŠE IN KMETIJSKE STROJE
Vsako leto bo na razpolago za gradnjo novih hiš na kmetih znesek 30 milijard lir. Iz tega sklada bo država prispevala 50% stroškov za gradnjo hiš. Tudi v tem primeru bo kmet lah-
Druga vrsta državne pomoči se nanaša na vrsto davčnih olajšav. Predvidena je popolna oprostitev davčnih dajatev za na novo kupljena zemljišča, in sicer za dobo 5 let. V hribovitih krajih bo oprostitev trajala osem let. Kupec mora v roku 90 dni vložiti ustrezno prošnjo na okrajni davčni urad. Vsi akti s tem v zvezi bodo oproščeni kolka. Pristojbina za notarske uslugo bo skrčena na polovico. Davek na registracijo dokumentov se zniža na 500 lir Oprostitev velja tudi za nazaj, in sicer za zemljišča, kupljena po februarju 1948. Rok za vlaganje prošenj za 5 oziroma 8 letno oprostitev davkov za kupoprodajne pogodbe, sklenjene od leta 1948 do danes, poteče 24. septembra letos. Zato naj kmetje pohitijo, da bodo deležni teh olajšav. Prošnji na prostem papirju je treba priložiti kupno (ali darilno) pogodbo. Vložiti jo je treba na Okrajni davčni urad. Goriška pokrajina je bila proglašena za "»hribovito«, zaradi tega traja tamkajšnja oprostitev 8 in ne le 5 let. E. F.
pravljati odbori, sestavljeni iz ljudi, bi jih na posebnih volitvah izbrali siris mi kmetje. Komisarska uprava je ifjit zakonu, ki velja za vso Italijo, dopu na samo iz posebnih razlogov, in sic * za največ 4 mesece. Tržaško krneč!)® bolniško blagajno pa bo komisar pravljal do konca junija 1962, to skupaj kar 36 mesecev.
ul'iuj
$ke
ŠE NEKAJ O LETINI Kakor smo že zadnjič poročali, kaže grozdje letos prav dobro. Iz! šem vinogradniki priporočajo, naj prekinemo še s škropljenjem. Let1 bo krompirja mnogo. Na nekatef primerih se je od semena razvilo 8 10 komadov pri gomolju. Breški hrušk, marelic in fig je, precej. VI nar iz Oreha nam poroča, da se na nekaterih krajih paradižnikov tila rja.
VISTfl
T*ST, Ul. Ciriaecl 15, lel. 29-65*
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računat in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
živali ne morejo razodeti gospodarju svojih občutkov in bolečin z besedo, zaradi tega je zelo važno, da se človek nauči na podlagi zunanjih znakov, spoznavati, kaj se dogaja z živalskim organizmom. Nekateri zunanji znaki so odraz zdravja tako zunanjih kakor tudi notranjih organov telesa, drugi so zopet odraz motenj v organizmu.
VEDENJE NASPROTI ČLOVEKU
Eden glavnih znakov zdravja je živahnost zdrave živali. Že zjutraj, ko stopimo v hlev, spoznamo takoj, da so živali zdrave, če se pričnejo ob našem prihodu živahno premikati in če so na splošno živahne. To živahnost o-pažamo zlasti pri krmljenju, ko vse živali žro svoje obroke živahno in celo požrešno. Zdrave delovne živali gredo živahno na delo, prav tako pašna živina na pašo. Poleg tega je pogled zdravih' živali zelo bister.
IMPEXPORT
UVOZ-IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 60010 Telegr.: Impezport - Trieste
UVAŽA:
VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRAl> BENI MATERIAL - MESO IN ZIVIN^
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJ* TEKSTIL - KOLONIALNO BLAG®
pismom po Mem in mskem spimK
MMBANO PODJETJE M VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ
Prit
Jav;
ptiž
'op
dva
važ;
Mai
bil
(351
CPc
kil;
K
Sp0
N
ska
fe,
tep
dar
kal
sto
k’
“in
kes
*at
Vec
doi
Po
Dal
*»j
kk:
izk
sto
fi
ko;
SČ£
di
v
t>rj
Ob;
0o
tre
$ai
in.
lUi
KOBILI HADALOSiO
Uaupie-
permafles
Trst - Trieste, ul. XXX Ottebre vogal ul. Torrebianci, tel. 35-740
Pohištva — dnevne robe — opreme
»a urade — vozički - posteljice
RAZSTAVE: UL. VALDIBIVO, M — UL. T. TILZI. 7
Trunsmlrin
«1. d.
IMPORT - EKPORT
VSEH VRST LESA, TRDIH GORIV, EKSOTOV I N STROJEV ZA LESNO INDUSTRIJO
TRST - Sedež: ulica Cicerone 8/II Telefon: 30-214
0
Lestenci, svetilke, popolne opreme za kopalnice
m m m po conaAf k! se ne tlajo primerjati!
mednarodna špedicija in transport
Brandolin
Via S, Maurlzlo, 2
Splošna plovba Piran
Telefon 51-70 Telex 03523	03522
Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike
Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni
Na liniji sodelujemo z Jugolinijo iz Reke
Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 teles 03—176
Brzojav: Intereuropa Koper,
Tek. rač. 600-31 — 1-3* Jugobanka Ljubljana
s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu.
Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v sveži s mednarodnimi velesejmi/

jucolinija
Održava osam linija i to:
Sjeverna Evropa (tjedno)
S]edinjene Države Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno)
Lcvant (tjedno)
Iran, Irak (svaki mjesec i pol)
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno)
Daleki Istok, Japan (mjesečno Dalekijlstok, Sjeverna Kina (dvomjesečno)
Na svim prugama plovi 4(1 brzih i modernih bredeva, koji imaju 280.1)00 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta.
Prevozite robu prugama ”JDG0LIB1IJE”
___________________________________'
ki
b
k
k
li
h,
bi
ir
6
Sf
ji
D
S
d
k
8
t:
V
S
tl
I
Is
S
j
t
t
s
t
<
t
l
o
8
t
s
]
t