Dragovi Hrvati, čitajte na trečoj strani našeg lista referat n radu hraatskih prnsvietnih društava Bujštine!
PRIMORSKI DNEVNIK
__________GLASILO	OSVOBODILNE
Leto IV . Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din_
FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
TRST četrtek 30. septembra 1948
Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini
Štev. 1012
Kardelj na včerajšnji seji skupščine OZN:
neodvisnosti STflla
je večina Varnostnega sveta poteptala
Jugoslovanska vlada odločno podpira predlog visi
nskega glede prepovedi uporabe atomske bombe, Nadzorstva nad atomsko energijo in zmanjšanja oborožitve
Sasiz,
Siavm
29. — Današnja seja
e skupščine OZN se je začela .	9-45. Eryi je govoril bolivijski
■^fegat, ki je zahteval, naj se Spa-Italija sprejmeta y orga-OZN ter naj se prekličejo r^pi proti Španiji, ki jih določa solucija skupščine od 12. decembra 1946
Govoril je nato jugoslovanski zu. minister EDVARD KARDELJ, •fejal V svo^em g°y°rl> med drugim
J^ed splošno debato so nekateri * Orniki včasih celo v. obliki pa-e izjavili svojo. bojazen o usodi »ute!* Pretirano vznemirjenje ^aža vojnohujskaško o-Ha,^ aa danes ustvarja med-rodna reakcionarna propaganda, «*. ki muči široke ljudske unvi**0® prizadete po grozotah in (jruge svetovne vojne. “Poueduje se, da je tretja sve-hen<l vojna tako rekoč zelo blizu.it
tkuj ■Je’ ^ P- VZTOk v tem> ker doseči, da bi se čim prej
ui podprla z vsemi sred-
1 sovražna propaganda in zna-
Politika «močne pesti» proti
zvezi, proti državam
e demokracije in proti de-
ratičnim gibanjem na splošno. T °o sicer, kakor trdi ta propa-
nastala tretja svetovna
**«!
Sanda
Vojna
l^.Uooslovanska delegacija upravi-JjrJ0 smatra, da je te tendence d o-ho,1 ned °^avne vzroke slabih uspe-Združenih narodov. Po-if, da jg brez enotnosti šti-narn%elifeifl držav, nemogoče med-*ku° ° s°delovanje. Vendar pa ki vodi večino driav, spre. ^ Ja Oz N v politično orodje do-,, skupine držav ali celo ene •itii-6 dr^ave- Jasno, da bo ta po-q 0 spravila OZN v slepo ulico. y. ®s Vidi ves svet to nevarnost. jj. °^r pa večina predstavnikov Ztjil^oda na poti, ki bo dovedla jo . *ene narode do propada. Išče-*tinŽ -a v reviziji ustanovne li-na(* ln odpravi ali znatni omejitvi j ‘a soglasnosti med velikimi ri«vami
tCn
yiaVsl?e\i ie poudaril nato, da hi-0(. o iskanje nekakšnih «napak» 2tfrJ>.orrianikljiv°sti v mehanizmu kriv Zenih narodov v resnici le za-t!rj a dejstvo, da vodilna skupina 1'eion V: tei organizaciji ne želi so-pos ,ati 2 drugimi državami in še no s Sovjetsko zvezo. b(ia P£ava veta, bi neizbežno oši-ifien(j ^žene narode in jih spro-e«e f.a.u organ pritiska v rokah bj _ atJ(? ali skupine držav, kar s°4e( len,I° Poruz mednarodnega
2af<
Odeij~ Smatra jugoslovanska dele-hkviri' 3e neobhodno potrebno *"«# začasno komisijo (mala n? I.lna) in se držati načel listi-ti/„,,Tu^enih narodov, ki 2 edel je nato primer Grčije, lsebi^redno jasnostjo kaže pravo Ukorit ^emijcnja, da se OZN %	®	v korist posebnih intere-
držav večine. Pred-*u0°slavije, skupno s pred-Oih j ! Sovjetske zveze in dru-ljudske demokracije so Poudarjali, da so pravi
^9nuilski: Bevin in Spaah ‘®četniha evropske hrize in živčne vojne
1'jlt»1V°ril is nat° čilski delegat, za ske energije. Manuilski je izjavil, *’ ki^ u*tra^nsk* delegat Manuil-V Ce. Je izjavil, da se pridružuje
fazr,V	Višinskega	gle-
^ rožitve in Drenovedi atom-
vzroki vstaje v Grčiji v. dejstvu, da je bila v tej državi sestavljena vlada, ki ji večina grškega ljudstva nasprotuje, z druge strani pa zaradi brutalnega vmešavanja ZDA in Velike Britanije v notranje zadeve Grčije. Edina pravilna rešitev grškega vprašanja bi bila umik vseh tujih čet ter vsakovrstnih komisij in «izvedencev». Kardelj jg nato poudaril, da delovanje komisije za Balkan predstavlja napad na suverenost Jugoslavije, Bolgarije in Albanije.
Nato je Kardelj kritiziral komisijo za Korejo in prešel na vprašanje Trsta. & tem v zvezi je dejal:
(Mirovna pogodba z Italijo je stopila v veljavo IS. septembra 1947, t. j. več kot pred letom dni. Varnostni svet se Je s svojim sklepom od 10. junuarja 1946 obvezal, da bo čuval neodvisnost in nedotakljivost Svobodnega tržaškega ozemlja ter imenoval čimprej guvernerja. Znano Je, da Je STO še vedno pod začasnim režimom vojaške okupacije in da guverner ni bil še imenovan. Delale so se vse mogoče spletke, da se onemogoči uveljavitev določb mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na Svobodno tržaško ozemlje, in resolucija Ukrajine, ki je Varnostni svet opomnila na potrebo in možnost nujnega imenovanja tržaškega guvernerja, Je bila odbita. Večina Varnostnega sveta ne samo da podpira kršitev omenjenih določb mirovne pogodbe z Italijo, pač pa tudi podpira politiko ZDA in Velike Britanije, ki sloni na neposredni reviziji mirovne pogodbe. Jugoslovanska vlada je predložila Varnostnemu svetu pritožbo, s katero opozarja na dejstvo, da organi ZDA in Velike Britanije v Trstu vodijo politiko združitve Trsta z Italijo. Toda večina Varnostnega sveta ni nič napravila, da bi zagotovila izpolnjevanje mirovne pogodbe, Ta večina je torej poteptala obveznost, ki Je bila slovesno sprejeta, da se bo spoštovala neodvisnost in nedotakljivost Svobodnega tržaškega ozemlja.
Nato je Kardelj kritiziral sistem varuštva v neodvisnih deželah, kjer se ustvarjajo navadni kolonialni režimi. Glede Palestine je poudaril, da ZDA in večina Varnostnega sveta niso izvedli resolucije OZN o razdelitvi Palestine. Poudaril je nato, da je politika večine v. nasprotju ~ načeti ustanovne listine tudi glede mednarodnega gospodarskega sodelovanja in ob tej priliki je obsodil Marshallov načrt.
Glede vprašanja beguncev jugoslovanskega porekla ]e Kardelj zahteval, naj skupščina izglasuje resolucijo, na podlagi katere naj se vojni zločinci, ki so sitdelovali pri pokoinh mirnega prebivalstva in antifašistov, izročijo jugoslovanskim sodiščem.
Končno Je Kardelj izjavil, da je edina pot, ki vodi do miru, prepoved atomske bombe, nadzorstvo nad atomsko silo In znižanje oboroževanja. Zaradi tega predstavlja predlog. Višinskega v imenu sovjetske vlade, ki se nanaša na znižanje oborožitve, dragocen ln važen doprinos k borbi za utrditev miru, mednarodega sodelova. nja in Združenih narodov.
da smatra Bevinovo kritiko k trm predlogom kot dokaz, da hoče za-padnl blok dovoliti ZDA. da brez ovir nadaljujejo z izdelovanjem
OBT02ENI .TERORISTI NA ZATOZNI KLOPI.
3
atomskega orožja y vojaške namene. Z Baruchovim načrtom hočejo ZDA nadzorovati ležišča urana v vsem svetu z namenom, da po svoji volji določijo delež vsem drugim državam in se tako vmešujejo v njihovo gospodarsko dejavnost.
Omenil je Byrnesov načrt za šti-ristransko rešitev nemškega vprašanja in dejstvo, da Bevin očita Sovjetski zvezi, da ga je odklonila, ter je nato poudaril, da bi ta načrt služil samo za zakrinkanje načrtov za novo oborožitev Nemčije. Zahodni zavezniki so tisti, ki so prekršili potsdamske dogovore, je dejal Manuilski. Izjavil je dalje, da Bevinov in Spaakov govor zadajata udarec miroljubnim namenom Združenih narodov. Manuilski je izjavil, da je tako imenovani «strah». ki ga po Spaakovem mnenju povzročajo sovjetski narodi, samo izgovor za utrditev zahodnega bloka.
Isto velja za pobudo za delitev Nemčije, ki seje seme bodočega an-šlusa. Obtožil je Bevina in Spaa-ka, da začenjata evropsko krizo in Živčno vojno.
Glede Palestine je Manuilski iz-
I javil, da se to vprašanje rešuje v onih krogih, kjer se dve državi skušata polastiti petrolejskih bogastev in strateških položajev. Obtožil je intervencijo ZDA s Grčiji in v Italiji pri zadnjih volitvah ter spletke imperialističnih držav ¥ Indoneziji.
Po govoru Manuilskega je predsednik zaključil splošno debato in plenarna seja skupščine se je nato odložila.
Danes popoldne se ie sestala politična komisija pod Spaakovim predsedstvom in določila vrstni red, po katerem bo razpravljala o posameznih vprašanjih. Višinski je predlagal, naj se o resoluciji sovjetske delegacije razpravlja prej nego o poročilu komisije za atomsko silo. Zahteval je dalje, naj vprašanje italijanskih kolonij pride na četrto mesto dnevnega reda namesto na šesto, kakor je predlagal Spaak. Komisija pa je odobrila vrstni red. kakor ga je bil predlagal Spaak.
Danes se je sestala tudi juridična komisija, ki je sklenila, da bodo najprej preučili vprašanje umetnega splava.
Solidarnost
z obsojenimi tovariši ki so branili dvojezičnost
Za obsojene tovariše in njihove družine so prispevali: Prejšnji znesek 141.150 lir.
VIII. okraj O. F. — I. sektor — Barkovlje: Habe Elza 100, Plesničar Stojan 100, Ščuka Jože 100, Plesničar Lojzka 100, Starec Tatjana 300, Per-tot Ivan 100, Nardin Anton 500, Žnidaršič Drago 100,Kandus AdriJanlOO, Pertot Anton 100, 2nidaršič Olga 100, Kovačič Rudi 50, Martelanc Marij 100, Grmek Jelka 200, N. N. 200, Vodopivec Ana 100, Doles Ivo 5M, Ukmar Franc 100, Starc Miro 50, Besednjak Karel 100, Starc Stanimir 25, Pertot Stanko 100, Meden Edi 50, Mosetti Nino 50, Mosetti Bruno 50, N. N. 100, Urška Brišček in Ferdi, nand 500, Milič Emil 500, Pertot Milka 200. Člani O. F. II. okraja: Milov-nik 500, Perko 500, Gregorič 300, Škerlj Lina 200, Škerlj Vida 200, Škerlj Stana 200, Malalan 500. Do sedaj nabrano 148.425 lir.
Prispevke Je pošiljati na upravo Primorskega dnevnika v ul. R. Manna 2».
Mladina Lonjerja in KaHnare ne dovoljuje vidalijevskega zborovanja
Večina mladine iz Lonjerja ir. Ka-tinare, zbrane na mnoilčnem sestanku na dan 29.IX.194S Je po preučitvi letaka ln članka v Vidalijevem glasilu (II Lavoratore«, da bodo Vidalijevi pristaši priredili v Lonjerju svoje mladinsko zborovanje, ugotovila, da o tem zborovanju večina mladine ni obveščena ter da ima takšna prireditev namen razbiti enotnost mladine ter ostalih demokratičnih organizacij v Lonjerju in Katinari.
Zaradi tega mladina Lonjerja in Katinare izjavlja, da ne bo dovolila nikakršnega zborovanja, ki bi bilo v nasprotju z interesi mladine in vsega demokratičnega ljudstva Lonjerja in Katinare ter hkrati obsoja vsak poskus vnašanja med naše ljudstvo nemira in razdora.
Zato lonjerska in katinarska mladina izjavlja, da se na dan 3. oktobra t. I. v Lonjerju ne bo vršilo nikakršno mladinsko zborovanje.
V Lonjerju 29. septembra 194*. Smrt fašizmu — Svoboda narodul Sledijo podpisi:
„Giornele di Triesfe" razglasa fašistično načelo: ,,e privilegio di una civilta superiore assorbire la minore".
Vsak resničen antifašist pa bo uveljavljal resnično kulturno načelo: dve civilizaciji se lahko le spopolnjujeta, ne pa uničujeta.
Zato bo naš odgovor šovinistom pri listu ,,Giornale di Trieste", ki bi radi uničili slovensko šolstvo:
Vsak slovenski otrok v slovensko šolo!
OB ŠOVINISTIČNI IN JEZUITSKI GONJI PROTI SLOVENSKIM ŠOLAM V TRSTU
Berlinsko vprašanje
želi SZ rešiti na miren način
Osnovno šolstvo na Opčinah
(Nastanek in razvoj)
PALAČA CHAILLOT (Pariz) 29. Danes popoldne so zapadne tri velesile uradno predložile berlinsko vprašanje Varnostnemu svetu OZN. Varnostni svet se bo sestal v ponedeljek k proučevanju tega vprašanja.
Predsednik pokrajinske vlade
Sanchsen—Anhalt dr. Hiberer ie pozdravil poročilo agencije Tass kot dokaz, da želi Sovjetska zveza rešiti berlinsko vprašanje na miran način in je dodal, da bi bil ta namen že dosežen, če bi zapadne velesile izpolnile svoje obveze napram nemškemu ljudstvu.
Nadaljevanje razprave proti teroristom iz Ižole
CLNI in še posebej demokristjani
so Mit voditelji ln organizatorji terorizma
a***,
iTELJl OBfTOZENIH, ADVOKATI (OD LEVE NA DESNO),
zfiNNARO,' sroeeAV poms/ degra^sr-
Na včerajšnji razpravi pred vojaškim sodiščem v Kopru so nadaljevali * zaslišanjem obtožencev. 2e prejšnji dan so kot prvega zaslišali Dandri Livija, 21 let starega, kmečkega sina iz Ižole. Danes je bU zaslišan najprej Dudine Ot-tavio, 34-letni mesar iz Ižole, za njim Perentin Salvatore, 33-letni urar iz Ižole in kot zadnji Drioli Alojzij, 46-letni trgovec posestnik X Ižoli. Razprava je trajala do 14.20 in se bo nadaljevala danes ob 8.30.
Vsi obtoženci so najprej le delno prignali svojo kriydo in so skušali na vse načine zmanjšati svojo odgovornost ali utajiti nekatera dejanja. Vendar so pri tem svojem izmikanju zašli v vedno, večja protislovja in končno so jih jasni dokazi pripravili do priznanja. Pri nekaterih je bilo potrebno soočenje z drugimi soobtoženci, da so priznali svoj del odgovornosti.
Iz izpovedi obtožencev vedno bolj jasno izhaja njihovo ilegalno, zločinsko ir* teroristično delovanje, ki je bilo naperjeno proti ljudski oblasti, njenim posameznim članom in proti JA. Izpovedi vseh soglašajo v tem, da so vso akcijo organizirali predstavniki CLN iz Trsta in predstavniki demokrščanske stranke. Od tam so prejemali navodila, orožje, denar in druge potrebščine, ki so jih rabili za svojo šoyinistično propagando in za svoje diverzantske akcije. <
Kot glavna organizatorja vseh njihovih podvigov in celotne ilegalne teroristične organizacije navajajo vsi štirje obtoženci že včeraj omenjenega prof. Romana Re-denta, ki je znan pod ilegalnim imenom «Eneo», in Vattovani Vit-toria, ki je imel z zarotniki opravka pod ilegalnim imenom «cap. Furiaa. Oba ta dva človeka sta znana italijanska šovinista ter imata važna mesta v CLN v Trstu in v demokrščanski stranki, na katere sedežu sta se večkrat sestajala z današnjimi obtoženci.
Obtoženci so hoteli včasih prikazati svoje delovanje kot popolnoma neškodljivo in normalno delovanje neke politične skupine, ki da je imela namen braniti red in zaščititi italijanstvo v coni B. Posebno se je oprijemal za to bilko Drioli Alojzij, predsednik krajevnega CLN v Ižoli. Ko pa sta jima predsednik sodišča in vojaški tožilec predočila, da za tako delovanje ni bilo potrebno iti y ilegalo niti se skrivati za ilegalnimi imeni ter podpisovati tajen organizacijski statut, v katerem grozijo s smrtjo vsakemu odpadniku, niso obtoženci vedeli kaj odgovoriti.
Specialisti iz Trsta in gro/.nju s smrtjo
V dokaz svobode političnega mišljenja v coni B je sodišče navajalo, da že obstajajo dalj časa tam razne italijanske stranke, ki so uradno zaprosile za svoje delovanje v coni B. Tako imamo tu italijansko socialistično stranko STO-ja, indi-pendentiste, SIAU in razne cerkvene organizacije in združenja, ki vsa nemoteno delujejo na tem ozemlju v smislu svojega programa, ki pa seveda ni program atentatov na razne javne objekte in na funkcionarje ljudskih oblasti, kakršen je bil program te teroristične tolpe.
Dandri Livio je obdolžen, da je vstopil v teroristično organizacijo GRI-DL v Ižoli junija 1946 z ilegalnim imenom «Ottavio» in je na. predoval v njei do položaja vodje trojke ter imel tajne sestanke v 'Soji hiš?.’ Obenem' je zbirtfl pot
datke funkcionarjev 'ljudske oblasti in članov množičnih organizacij, da bi lahko organizacija nastopila teroristično proti tem osebam. Na veliko soboto 1946 je pomagal razkladati orožje, ki sta ga poslala «Enea» in #Furia» z ladjo iz Trsta. Pozneje se je udeležil yaj v uporabi orožja, ki jih je vodil Difino Domenico in končno je 29. junija ter 2. julija 1947, oborožen s pištolo, sodeloval pri napadu na radijsko postajo ATI pri Belem križu nad Pirančan.
Obtoženec je ta svoja dejanja priznal in je dejal, da je pristopil k teroristični organizaciji zato, ker mu je Mario Musizza v nasprotnem primeru grozil s smrtjo .Od številnih tajnih sestankov sta bila dva, in sicer decembra 1946 in februarja 1947 v njegovi kleti. Na tem zadnjem sestanku so zbrali prisotni 25 do 28 imen članov SIAU iz Ižole, proti katerim so mislili pozneje nastopiti. Podpisal je tudi tajni Statut, ki ga je prinesel Aldo Dudine z ilegalnim imenom «Ot-tavion.
Priznal je, da je bil pri napadu na radijsko postajo oborožen s pištolo, ki jo je tudi prepoznal, ko so mu jo pokazali na mizi med acorpus delicti*. Pri napadu na radijsko postajo sta sodelovala tudi dva specialista, ki so ju poslali organizatorji iz Trsta. Napad je bil nameravan že 29. junija, pa so ga odložili na noč 2 julija, ko so prinesli g seboj tudi eksploziv in peklenski stroj. Pri tej alčclji pa sta ga dva organa javne varnosti ustavila in aretirala, dočim so drugi udeleženci pobegnili.
Orožje so razkladali med procesijo
Povedal je tudi, da mu je znano, da je Parma Olinto, ki je eden izmed udeležencev pri tem napadu, sedaj v Trstu. Na vprašanje, če mu je znano, da Parma Olinto služi sedaj pri civiliji policiji v Trstu, je rekel, da tega ne ye. Za časa njegovega bivanja y zaporu, ki je trajalo do konca 1947, je prejela njegova družina od organizacije v Trstu 60 tisoč lir in več kosov obleke. ki jih je izročil Parmi Olin-tu. Ob koncu je obtoženec izjavil, da je že večkrat poskusil izstopiti iz organizacije, da pa se je bal to storiti zaradi groženj.
Včeraj zjutraj je bil kot prvi zaslišan Dudine Ottavio, 34 let star, mesar iz Ižole, ki je prav tako obtožen, da je vstopil spomladi J946 v organizacijo GRI-DL, da je zbiral podatke in imena funkcionarjev v svrho terorističnih napadov in sodeloval pri pripravah za teroristično akcijo proti radijski postaji ATI.
Obtoženec je takoj priznat, da je delno kriv in povedal, da ga je Perentin prisilil, da stopi v organizacijo. Povedal je tudi, da so nameravali potopiti ladje, ki so prevažale stroje iz tovarne Arrigoni, da bt jih na ta način «rešili». Pri Parmi Olintu so na sestanku govorili tudi o v jjaških podatkih iz tovarne Arrigoni.
Obtoženec je izrecno izjavil, da je v preiskavi napravljeni zapisnik prečital in prostovoljno podpisal ter da je Perentin vse nabrane podatke zbiral za «Eneo» in za ilegalni časopis #Grido dejristria*. Ko je podpisal štatut tajne organizacije. so bili že na njem podpisi «Istro», «italico» in «Lince».
Glede orožja je rekel, da so ga razložili med procesijo na veliko soboto Parma Olinto; frimfgliarM
in Dandri Livio. V ostalem je tudi on potrdil izjave, ki jih je pddal že prej Dandri Livio.
..Dobrodelna organizacija" z brzostrelkami in peklenskimi stroji
Kot tretji je bil zaslišan obtoženec Perentin Salvatore, 33 let star urar iz Izole, ki je imel pri organizaciji nekako vodilno vlogo in bil njen soustanovitelj. Deloval je pod ilegalnim imenom «Italico», organiziral z Dudine Aldom in Parma Olintom ter Musizza Marijem prevoz orožja iz Trsta ter sodeloval pri vseh drugih akcijah ali pripravah nanje.
Tudi on se je čutil le «deloma» krivega ter je trdil, da je bil samo navaden član teroristične organizacije. Pri soočenju z Dudine Otavi-jem pa je moral priznati, da ga je in vpeljal v organizacijo. Dejal je, da se je njihova organizacija sprva imenovala «Volontari della liberta« in da se je šele proti koncu 1946 icla prekrstila v GR1DL. Celotna organizacija je bila odvisna od «Enea» in «cap. Furia* iz Trsta, in se je ravnala po njihovih navodilih.
Glede na orožje in napad na radio postajo je trdil, da je izvedel šele pozneje od Parma Olinta. Priznal pa je, da je 8. novembra 194? leta šel v Trst, kjer se je sestal obenem z Marijem Musizza na sedežu demokrščanske stranke v ul. Duca D’Aosta 10 s «cap. Furio». Priznal je tudi, da je plačal enkrat 1000 lir in enkrat 5000 lir Puglie-seju za prevoz orožja z ladjo iz Trsta, in da je nesel organizacijski statut Drioliju, ki ga je podpisal z imenom «Italia». Drioli mu je dal tudi dvakrat po 10.000 lir za Dandrija ter še druge manjše zneske, za revne ljudi v Izoli.
Na splošno bi Perentin najrajši pokazal svojo teroristično tolpo kot nekakšno dobrodelno organizacijo. Čudno je pri tem dejstvo, da so potrebovali za to svoje »človekoljubno delovanje« konspiracijo, ilegalna imena, orožje in peklenske stroje in pa sezname ljudi, ki bi jih morali pobiti. Res, lepa dobrodelna organizacija!
Predsednika HLH-a zapošca spomin
Kot zadnji je bil zaslišan včeraj popoldne Drioli Alojz, 46 let star, trgovec in posestnik iz Izole, ki ima tudi X Trstu svojo trgovino. Obdolžen je, da je kot predsednik ilegalnega CLN v Izoli spomladi 1946 podprl ustanovitev teroristične organizacije GDI—DL, da je odobril njen statut, kjer se je podpisal z ilegalnim imenom «Italia», da ie
podpiral to teroristično organizaciji tudi z denarjem, da je zbiral in dostavljal profesorju Redentu Romanu s psevdonimom «Enea» ter Vattovaniju Viktorju z ilegalnim imenom «cap. Furia* podatke vojaškega značaja, predvsem a novih vojaških edinicah JA, ki so prišle v Izolo. Dalje, da je zbiral podatke o radio postaji ATI za GRI—DL, ki je prejel od Enea in Furia nalog, da jo uniči.
Drioli je deloma priznal svojo krivdo in je dejal, da je zvedel za GRI—DL od Perentina Salvatora, kateremu je tudi dejal, da je potrebno, da se oborožijo, ker bodo po prihodu guvernerja na STO-ju zmešnjave. Dejal je tudi, da se sam v Izoli ne čuti preveč varnega, ker da so mu tam že grozili. Priznal je, da je dal Marinu Klavdiju in družini Dandri Livija denar, o katerem smo že govorili in da je ta denar prejel od Ivana Delise v Trstu, ki je ravnatelj pri Comitato assisten-za istriana. Ta in demokristjan Bologna Jakob, ki je sedaj v Trstu pri CLNI, so bili prej člani ilegalnega CLN v Izoli skupaj z obtožencem. Tudi on je priznal, da so vodili GRI—DL in CLN v Izoli Enea in cap. Furia, ter je povedal za njihova prava imena.
Pri nadaljnjem zasliševanju je na pritisk argumentov, ki jih je navajal vojaški tožilec, priznal, da je dal v Trst poročilo a prihodu novih čet JA v Izolo in o njihovi razporeditvi po raznih hišah. Skušal pa se je izgovoriti, češ da to ni vohunstvo in njegov odvetnik Zen-naro mu je pri tem poskušal pomagati. Nadalje je Drioli povedal, da je bil v njihovem CLN tudi Burli-ni, ki je bil znan fašist in name-ščen pri uradu za tisk Mussolinijeve fašistične republike.
Glede statuta za GRI—DL je priznal tudi, da ga je podpisal z imenom «Italia» in povedal, da je bila v njem grožnja s smrtjo tistemu, ki bi se ne ravnal po njihovih pravilih. Na splošno, pa se je le «malo spomnil* iz njegove vsebine in je «porabil» tudi mnoge druge stvari in imena. Priznal je tudi, da je vedel za atentat na radijsko postajo, o katerem pa je izvedel šele pozneje.
Med včerajšnjo razpravo, zlasti med zaslišanjem Perentina in Drio-lija, so se Juli y dvorani večkrat medklici, posebno od ljudi, ki so osebno poznali oba obtoženca, ki sta na razpravi skušala omiliti svoje protiljudsko delovanje, č§ že ne zanikati. Sodnik je moral večkrat poseči vmes in pomiriti razburjene duhov«!.
Razprava! se nadaljuje danes ob 8.30 po sončnem čaau.
LJUDSTVO Z ZANIMANJEM SPREMLJA POTEK RAZPRAVE;
  Sola na Opčinah je bi-
6 la ustanovljena l. 1T98 kot prva v. okolici mesta Trsta. Učni jezik na tej   šoli seveda ni bil slovenski. temveč nemški. Vendar je že tedanje učiteljstvo pravilno doumelo svojo dolžnost in ni upoštevalo predpisov, da je treba poučevati na foli edinole v nemškem jeziku, za kar je prejelo 1838 leta uraden ukor s strogim ukazom, da mora gojiti pouk kolikor le mogoče v nemščini.
Za časa ustavne borbe avstrijskih narodov, je tudi v šolo zavel svobodnejši vetrič in leta 1846 je bila določena kot učni jezik slovenščina. Kaj kmalu se je zopet okrepila avstrijska reakcija, ki je dala čutiti svojo pest in je zopet uvedla v. šoli edino zveličaven jezik tedanje dobe — nemščino. Vendar pa reakcija (pa bodisi katera icoli), ki nikoli ni imela dolgega življenja, ker ni nikoli sledila razvojnemu duhu napredka, ni mogla dolgo obvladati svobodnih teženj narodov, in je morala že l. 1862. 25. marca obnoviti slovenščino kot učni jezik. Od tedaj dalje pa vse do nastopa fašistične šole so imele Opčine izključno slovensko šolo, kar je popolnoma odgovarjalo občevalnemu jeziku na Opčinah, ki je slovenski.
Novi duh, ki je zavel v šolo, je kmalu pokazal ugodne uspehe, saj je bila openska šola že leta 1879 razširjena v trorazrednico, teta 1893 v. štirirazrednico, leta 1903 pa v petrazrednico, kar je še danes. Ze leta 1880-81 je obiskovalo to šolo 208 otrok. To število je z malimi izjemami stalno raslo in je leta 1912-13 doseglo 360 otrok.
Doba po prvi svetovni vojni je bila za naše šolstvo v krajih, ki so pripadli Italiji, pogubonosna. Posebno z nastopom fašizma so tržaški italijanski šovinisti dobili vso moč v svoje roke. Smrtni sunek slovenski šoli je pa zadala znana Gentilejeva reforma, ki je počenši t šolskim letom 1923-24 postopoma odpravljala slovenščino kot učni jezik in postavljala na njeno mesto italijanščino. Da pa je bil zagotovljen uspeh nizkotni Gentilejevi šolski reformi, je bilo na ta ali oni način odstranjeno naše domače učiteljstvo, na njegovo mesto pa so bili postavljeni ljudje iz vseh krajev Italije. Se danes živijo in.delujejo štirje učitelji domačini z Opčin v tujini, ker ne najdejo kruha na domačih tleh.
V tej dobi je italijansko šolstvo na Opčinah zaživelo v polnem razmahu. Zaradi priselitve raznih uslužbencev na Opčine, predvsem železničarjev, ki so bili priseljeni iz Italije v. naše kraje, je bila z letom 1919-20 osnovana prva italijanska šola. Tako se je preko vsake dostojne mere razbohotila po Gentilejevi reformi in to na raz valinah naše, stopetindvajsetletne slovenske šole.
Druga svetovna vojna je močno prizadela šolstvo. S 'padcem fašistične Italije je naše kraje zasedla nemška nacistična vojska, ki je šolo spremenila v vojašnico ter s tem prekinila vsak šolski pouk. S tem pa je bil tudi zadan smrtni udarec heaemoniji italijanske Gentileieve reforme.
Kakor Za ves Kras, tako je tudi za Opčine za lo dobo značilno dejstvo, da je skušctU tedanji nacistični režim obnoviti slovensko Solo. Jeseni leta 1944 je dr. Jazbec z nekim profesorjem in neko učiteljico iz Barkcrvelj otvoril na Opčinah slovensko šolo. ki je med ljudstvom pač dobila svoje ime »Rainerjeva lolao. ne pa tudi odziva. Tudi tov. Tončka Ozbičeva ki je kot upokojenka edina od nekdanjega slovenskega učiteljstva ostala doma, je odločno odklonila sodelovanje na tej Rainerjevi šoli Ob otvoritvi so spravili skupaj menda 20 otrok, ki pa so iz dneva v dan vedno bolj izostajali in je končno po nekako štirinajstih dneh ostala šola — brez učencev.
Cim pa je naša narodno-osvobo-dilna vojska pomela poslednje naciste iz naši, že je ljudstvo vso svojo pozornost posvetilo lastni osnovni šoli. Z vseobčo slovesnostjo je že 29. maja 1945. spremilo svoje otroke v novo slovensko, SVOJO osnovno šolo.
Toda šolsko poslopje je bilo zaradi vojnih dogodkov v vasi močno poškodovano in za šolske svrhe popolnoma nerabno. Zato se je vsa vas spravila na delo in popravila, kar je bilo najnujnejšega. Potrebni denar za nabavo materiala (112 tisoč lir) so vaščani zbrali med seboj. Isto lako so oskrbeli peči in kurivo za prvo zimo. Vse to obnovitveno delo je vodil nač krajevni NOO, ne da bi bil čakal niti naročila nifi pomoči od koder koli
Toda tudi na učiteljstvo niso pozabili/ Ker zaradi še neurejenih razmer učiteljstvo ni prejemalo nikake plače, je ljudstvo samo poskrbelo za vse, kar je za življenje potrebno.
Ti prvi meseci po osvoboditvi so jasno pokazali, kaj značt našemu človeku slovenska šola; pokazali so Pa tudi, koliko spontane sile živi v njem.
Sele pozimi 1945-46 je mestna občina začela s temeljito obnovo šolskega poslopja. _
Razvoj rmvh slovbriske osrfovite'
šole na Opčinah je razviden iz naslednjih podatkov:
Ob prvem začetku pouka, ki trajal od 29. V. do 16, VI. 1945, bilo vpisanih 197 otrok.
V šolskem letu 1945-46 je bilo vpisanih 216 otrok; poleg ravnatelja je bilo še 7 učnih moči, ki ap učile v petih razredih in dvm vzporednicah.
V šolskem letu 1946-47 je obisliof valo šolo 237 otrok v petih raž* redih in treh vzporednicah; učiteljski zbor je štel 1 ravnatelju,
8 razrednih učiteljev, 2 učiteljici brez razreda, skupno 11 oseb.
Leta 1947-48 se je število otroti dvignilo na 270 v začetku leta, o£ teh je sedem otrok prišlo iz Fejj* netičev, ki so zaradi nove državJ ne meje pripadli v naš šolski okoliš. Do konca šolskega leta je go otrok sicer odpadlo (prestaref lost, odselitev itd.), kljub temu je ostalo 247 otrok, kar še vedno znaj či napredek.
V nasprotju s trditvami «Gior,-nale di Trieste>> je tukajšnja italiJ janska šola imela popolno možnost razvoja že od prvega početka. Kmd-lu po osvoboditvi so bili sklicarii italijanski starši na pobudo KNO0 na sestanek z namenom, da raž3 pravljajd o obnovi italijanske šole. In res se je istočasno s slovenskor šolo začel pouk tudi v italijanski šoli. Ker dotedanjega ravnatelja g. Ferrettija kljub pozivu ni bilo na Opčinah, je poučeval v italijdn-ski šoli g. Pauli, ki je od vsega prejšnjega učiteljstva edini oistal na Opčinah.
Italijanski pouk se je vršil tj istem šolskem poslopju kakir slovenski. Kakor za slovensko, tako je tudi za italijansko šolo poskrbel za prvo silo (poprava prostorov, peči in kurivo) domači KNOO.
V šolskem letu 1945-46 je obiskor valo italijansko šolo 97 otrok. V letu 1947-48 pa 114 otrok v 5 razredih z eno vzporednico ter 1 ravnateljem in 13 učnimi močmi.
Ce primerjamo povprečno število otrok v slovenski šoli (258) s številom otrok V italijanski ioli (114)' in upoštevamo število učiteljr stva slovenske (13) in italijanske šole (13), se pač moramo vprašati: na kak način naj bil bilo italijansko učiteljstvo zapostavljeno p korist slovenskega?
Kakor že omenjeno, so bili zaradi nove razmejitve priključeni Fernetiči našemu šolskemu okolišu in je v preteklem šolskem letu 7 tamošnjih šolskih otrok obiskovalo slovensko osnovno šolo na Opčinah. To so pa tudi vsi otroci izven našega šolskega okoliša, ki so obiskovali tukajšnjo osnovno šolo po osvoboditvi. Neresnična je torej trditev «Giomale di Triesten, da se je število otrok slovenske šole umetno dvigalo. Zato pa je resnica, da je to bil primer v italijanski šoli, katero so obiskovali otroci iz Trsta, in sicer:
1. Ciak Mario iz Trsta, Vicolč Castagnetto 135.
2. Marussi f iz Trsta, Via S. Lazzaro 17.
3. Fomo Edo iz Trsta, Via r eri 158.
4. Rondi ? iz Trsta, Romagna, vla Commerciale 103.
Ravno tako si je italijanska šola množila število otrok z učenci domačih, čisto slovenskih staršev; ti otroci so:
1. TAVČAR Julijana, oče Viktor, mati Ana.
2. Kukec Aldo, oče Stanislav, mati Frančiška roj. Sosič.
3. Sosič Ina, oče Slavko, mati Nora roj. Bizjak.
Otrok iz mešanih zakonov J? bilo: v slovenski šoli 3, v italijanski pa 5.
Da bo slika ((kraje otroku popolnan, ugotavljamo, da obiskujejo štirje otroci čisto slovenskih staršev iz naše vasi italijanske srednje šole v Trstu. Da hi kak otrok italijanskih staršev obiskoval slovensko srednjo šolo, pa res — ne verjamemo!!!
Na i končno še pogledamo, kakšni so odnosi - med slovenskimi in italijanskimi učenci in učitelji. Ze imenovani list je baje videl velike nesnorazvme in morda celo pretepe ali poboje. Nam, ki smo tu domačini in torej dan za dnem na Opčinah, o sličnem ni znano in nomo imenovanemu listu prav hvaležni za točne podatke.
Množične usmrHfve v Grčiji
ATENE, 29. — Včeraj je vojaško sodišče v Solunu izreklo šest unrt-nih obsodb in vojaško sodišče v Edesi (Makedonija') nadaljnjih šest. Obsojeni so bili grški demokrati, češ da so pomagali grškim demokratičnim borcem.
V Lamiji so včeraj usmrtili 10 partizanov, ki jih je obsodilo na smrt neko vojaško sodišče.
Čistka v Sokolu
PRAGA, 29. — 45 voditeljev praškega Sokola so včeraj razrešili njihovih funkcij. 244 članov so pa izključili:
Kaj bo storil
Četrtek 30. septembra
Jelka, Grozdana Sonce vzhaja ob 7.01, zahaja ob 18.48. Dolžina dneva 11.47. Luna vzhaja ob 3.26, zahaja ob 18-04 Jutri 1. oktobra Janez, Veličan
tovariš Stane ltldovec?
V letopisu vidalijevskega žur-nalizma moramo zabeležiti novo dobo. Oglasil, se je Lovarii Stane Bidovec, edini slovenski intelektualec, o katerem vidalijevci ne govore, da je izdajalec. Povedal je nekaj globokoumnih misli o slovenskih prosvetnih društvih. Toda te posebne misli so bile tako zapletene in pretkane, da bedni poročevalec ni mogel ujeti njih skrite vsebine in je pač zapisal to, kar je o prosvetnih vprašanjih že neštetokrat slišal. Zapisal je' v poročilu o novi Osvobodilni fronti, katere edini program je borba proti osvoboditvi slovenskega naroda, tele besede: Tovariš Stane Bidovec je «ome-nil tudi, da so se Prosvetne zveze polastili taki ljudje, ki niso povsem ali sploh izgubili nacionalistične miselnosti in ki so vnesli v prosvetna društva politična načela Babičeve izdajalske skupine. Take ljudi je treba razkrinkati in jih odstraniti, ker inteligenca brez ljudstva ne more živeti. thira.s
Ko je tovariš Stane Bidovec prebral odmev svojega govorjenja, se je zamislil, premislil in sklenil razodeti, kaj je bilo jedro 9jegovega temeljitega razpravljanja o slovenskih prosvetnih zadevah. Zato je vsel pero in zaprosil vidalijevce, naj mu izvolijo njegove misli popraviti. Naslednji dan so objavili: eGovoril je dalje o SUPZ in prosvetnih društvih ter povedal, tja kljub stališču, ki je bilo sprer jeto na sejah in plenuma SHPZ, se nekateri ljudje iz nacionali-stične skupine n? drže istega ter zlasti delajo proti sodelovanju z množičnimi organizacijami. Nacionalistična Babičeva skupina po izgubi množičnifi organizacij skuša porabiti prosvetno organizacijo kot svoje politično torišče. Obrnil se je nato na slovensko inteligenco s pozivom, naj se ne toči od ljudskih množicr.
Ko prebereš oba odstavka, se po pravici sprašuješ, kaj je prav za prav govoril tovariš Stane Bidovec. 4li je govoril tisto, kar trdi poročevalec, ali ono, kar je napisal sam. Poročevalcu bi prav za prav morali verjeti. Kajti če poročevalca postavimo m laž, potem tudi ne moremo verjeti, da je Murina govorila tisto, kar piše nkatvoratores, ampak nekaj cisto drugega. Tovarišu Bidovcu pa moramo tudi verjeti, saj sam pravi, da je tako govoril. Verjemi, komur hočeš. Ge pa nočeš, ne verjemi nikomur. Saj ja novi politik Malalgn Henrik zadnje dne izustil, da novi politiki sme-jtf govoriti danes tako, jutri dru-gage. Ker pa je tov. Stane Bidovca tudi politik, velja najbrž to tudi zanj.
Toda vse to je malo važno, fii važno in pomembno, kaj govori tov. Bidovec, važno je to, kaj hoče Vidali in kaj Vidali zahteva od top. Bidovca. Na to vprašanje Pa imamo temeljit odgovor, ki ga tov. Bidovec ne bo nikdar preklical- Ali ste kdaj slišali, da bi izpremifljali resolucijo?
Delegati so sprejeli resolucijo, ki jo je Vidali zahteval. Ali more sam samcat tov. Bidovec izpre-meniti eno črko v tej resoluciji «nove OF», ki pravi v točki f) prav tisto, kar je uje\ ob Bldov-čem govoru sLovoratorovs poročevalec;
»Zborovanje pooblašča novo tajništvo, da ukrene vse potrebne, da se uredi vprašanje Prosvetne zveze, ki so se je polastili razni izdajalci iz Babičevega taboras.
Ali ni to od besede do beseda isto, kar je bilo prvič slišati o Bidovčavem govoru? Tisti, ki sni. so izgubili nacionalistične misel-nostis in ki pripadajo sBabičevi izdajalski skupini». so vendar, tovariš Bidovec, isti, ki jih vaša resolucijo imenuje srazni izdajalci iz Babičevega tabora«. Stavek, ki govori, da je treba «take ljudi razkrinkati in jih odstra-ni(i», pomeni vendar isto kakor besede, naj novo tajništvo »Ukrene vse potrebno, da se uredi Vprašanje Prosvetne zvezen.
Teko torej! Verjeti je treba resoluciji in tov. Bidovec »s bo moral držati resolucije in tega, kar mu bodo rekli, da je »potrebno ukreniti». Zborovanje gg je pooblastilo kot člana novega tajništva, da tudi on pomaga ukreniti vse potrebno. Ort se pa sedaj izmika in premišljuje o tem, kaj je govoril. 2e takoj v začetku to tajništvo ni složno, tov, Bidovec ima svoje osebne nazore, Toda ti nazori Vidaliia ne brigajo. Tov, 'Bidovec bo moral «ukreniti■ vse potrebno», drugače se bo s svojimi posebnimi nazori moral posloviti. Položaj je jasen, tov. Bidovec in tovariši!
Trebg je slepo izvrševati pave-! Ha Viktorja Vidali ja in uničevati slovensko prosveto in «strahneti kakor suha veja na zdravem deblu-s
Vašim popravkom ne moremo 'verjeti, dejanja napoveduje samo resolucija. In ta govori od točke a do i — razbijanje.
BLAGODATI MARSHALLOVEGA PLAHA
SPOMINSKI DNEVI
1942 je bil v Vipavski dolini nad Ozeljanom ustanovljen l. primorski bataljon Simona Gregorčiča.
Skupina frakeionlstk samovoljno Izključila predsednico ASIŽZ na Proseku
SLOVENSKO"
NARUIllVO
GLEDALIŠČE
Pismo iznr.
a odbora ES Delavski zbornici
Izvršilni odbor Zveze eruotnih sindikatov je poslal Delavski zbornici pismo, v katerem poudarja, da se je lahko v tem času popolnoma prepričala, da je volja vseh delavcev, tudi tistih, ki so včlanjeni v Delavsko zbornico, pričeti s skupno borbo proti uredbi o povišanju cen življenjskim potrebščinam, ki lahko povzroči samo to, da se že sedanje kritično stanje tržaškega delavstva še bolj poslabša.
V tem pismu zatrjuje nadalje, da zahtevajo vsi delavci ne glede na politično pripadnost pričetek enotne borbe obeh sindikalnih organizacij za rešitev tega perečega vprašanja, ki bo lahko edina zcnntoviln uspeh in zmago.
Razen tega poziva Delavsko Zbornico, da bi skupno s predstavniki Enotnih sindikatov predložili vojaški upravi protest zgradi povišanja cen, ter da bi zahtevali od te, da prekliče sva-jo uredbo ter na ta način zaščiti interese delavskega razreda.
Nq. zadnji seji med predstavniki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice je bilo sklenjeno, da bosta obe sindikalni organizaciji, če ne bi dosegli ukinitve te uredbe, zahtevali prihodnjo pomlad izplačevanje doklade za kruh, ki bi lahko krila stroške za nakup življenjskih potrebščin. Izvršilni odbor je prepričan, da bi p sedanjem trenutki/ bila le ta rešitev pravilna.
Toda kljub temu da so si bili na zadnji seji vsi edinj v tem vprašanju, ni Pelavska zbornica storila dg sedaj te ničesar, da bi lahko svoje sklepe skupno tudi izvedli, čeprav se približuje dan, ko bo stopila v veljavo uredba vojaške uprave o povišanju een življenjskim potrebščinam.
Zato opozarjajo ponovno Delavsko Zbornico, da bg lahko le skupna borba pomagala do rešitve tega vprašanja in da lahko stališča Delavske zbornice sa-
mo škoduje interesom delavskega razreda.
Izvršilni odbor ES je prepričan, da bo- Delavska zbornica spremenila svoje dosedanje zadržanje ter bo pokazala svojo dobro voljo pri reševanju vprašanj, ki so ogromne važnosti za vse prebivalstvo Tržaškega ozemlja.
Pred dnevi je bilo na Proseku množično zborovanje žen, včlanjenih v ASIZZ, na katerem so navzoče razpravljale o najbolj perečih vprašanjih za slovensko ljudstvo Tržaškega ozemlja, in sicer o vprašanju slovenskih ioi in priznanju dvojezičnosti. Poudariti moramo, da je zborovanje potekalo v duhu bratstva in enotnosti, ter da so imele vse navzoče priliko obravnavati probleme izredne važnosti za vse slovensko ljudstvo.
Vse bi bilo v redu, da se ni pojavil 28. t. m. na stenčasu letak, na katerem so predlagale nekatere Članice ASIZZ, da se izključi predsednica Brišček Celestina iz odbora, ker je pomagala organizirati ta sestanek, o katerem baje ni bil obveščen odbor. Obenem opozarja letak, da bi žene «ne nasedale delovanju ljudi, ki danes razdirajo enotnost naše organizacije...«
Nočemo se spuščati v dolge polemike, ker dobro vemo, kakšen je
PRESKRBA
za Tržaško ozemlje
PREDSEZONA
V soboto 2.10.48 ob 20.39 gostovanje v Prosvetuem društvu v RICMANJIH (na prostem) z i*t°
O’ NEILL
,,Ana ChristieP
Sepral javlja, da je cena kruhu od 1. oktobra 1.1.
lir 82 za kg.
Kanec razdeljevanj*. Sepral javlja vsem potrošnikom, da se danes končajo vse delitve obrokov živil po nakaznicah za september.
Zaradi povišanja cen živilom v mesecu oktobru se danes konča delitev belih testenin delavcem zaposlenim pri težkih in najtežjih delih pri oboroženih silah, ki se je začela 11. t. m.
Delitev se bo nadaljevala v prihodnjih dneh po novih cenah-dalje.
SHPZ v Trstu bo dvorila reži-serski tečaj, na katerega yabimo vse režiserje in sposobnejše igralce, ljubitelje odrskega dela. Tečaj, ki g* bo vodil član Slovenskega narodnega gledališča režiser Jože Babič, se bo pričel 24-oktobra t. 1. Nadaljeval se bo pet naslednjih nedeljskih dopoldae-vov. Pouk bo brezplačen.
Prijave za tečaj sprejema SHPZ (Trst, Largo Panlili t-IIII.)
Bivši politični preganjanci
Združenje bivših političnih P*f“ ganjancev antifašistov — sekcij* Milje, organizira v Ljudskem doni® v Miljah ((?. Verdi) veliko veselico, ki bo v soboto 2. 10. ob 20 izvajanjem pestrega in bogateč* sporeda, kakor pevsko - godbeni koncert, ples, priložnostni 8°?° itd itd. Bogato založen bar. vabljeni vsi!
* * *
Združenje bivših političnih preganjancev antifašistov, okraj 5® Jakob, organizira v nedeljo S. I0, v »Gostilni pri Paradižu« (PU8U* lin) veselico grozdja, ki se bo P?** čela ob 16 in bo trajala do 24. Kih ster in bogat spored b koncertant itd. Vabljeni vsi!
ENOTNI SINDIKATI
Vabimo učitelje in protesorje, člane šolskega sindikata, na izredno zborovanje v soboto 2. oktobra v ulici Im-brianl 5-1 točno ob 15 uri. Zaradi izredne važnosti sestanka je dolžnost vsakega, da se istega udeleži.
Zveza bolniških nameščencev. Bolniški nameščenci, ki Žele katera kpli sindikalna pojasnila, se lahko zglase vsak večer na sedežu v ul- Zonta 2-1 od 18 do 20.
TEČAJ ZA KROJILJE PRI ES $e do 30. t m. traja vpisovanje za tečaj, ki ga priredijo Enotni sindikati za žensko krojenje. Vpisovanje se vrši na sindikalnih sedežih v ulici Imbriani 5 in v ulici Monfort 3 med uradnimi urami, Tečaj s« bo začel 2. oktobra in bo trikrat tedensko, v torkih, četrtkih in sobotah od 19 do 21.
Študij 8-mesečnega delovnega načrta
ZA PROSVETNA DRUŠTVA »Z MILJSKEGA, DOLINSKEGA W NABREZINSKEGA OKRAJA.
V nedeljo J. oktobra bo ob * poldne konferenca
v Domju
za prosvetna društva iz n>ilj*M*» in dolinskega okraja.
Ob isti uri istega dne pa bo k®#" ferenca za društva nabrežinskeg*
okraja
v Nabrežini
Udeležba Je obvezna za tajnik* ** predsednike.
ŠOLSTVO
VPISOVANJE V SLOVENSKI TRILETNI ZASEBNI TEČAJ ZA ZENSKO DOMAČO OBRT V TRSTU se bo zaključilo v soboto 2. oktobra 1948 od II do 12 v prostorih' Vicolo Ospedale Militare št. 2, soba 18. Pohitite z vpisi, ker j« število gojenk za sprejem v prvi razred omejeno,
PROSVETNA DRUŠTVA
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE« Sv. Ivan vabi vse svoje člane na roditeljski sestanek, ki bo dane« 31. t, m. ob 29.36 v društveni dvorani.
Ker se bodo obravnavala zelo važna vprašanja, pozivamo članstvo, da s« polnoštevilno udeleži sestanka. Predavala bo tovarišica Morana.
Prosvetno društvo »Simon Jenko«. Danes ob 20.30 v društvenih prostorih običajni članski sestanek. Poslovala bo knjižnica. Vrnite prečitane knjige.
Prosvetno društvo »Iv. Cankar« (pevski zbor). V petek 1.10. ob 20 url redna pevska vaja za moški pevski zbor. Načelništvo.
II i RADIO III
Glasbena matica
Naknadno vpisovanje gojencev bo v petek 1. oktobra od 10 do 12 v Vicolo Ospedale Militare št. 2. Vsi novi in stari gojenci pridejo tega dne k razdelitvi začasnega urnika. Gojenci iz Sv. Ivana Barkovelj, z Opčin in iz Skednja pa se zglasijo pri svojih lanskih učiteljih, kjer so imeli lani pouk. Za te gojence bo v omenjenih krajih razdelitev ur v soboto, 2. oktobra od 10 do 12. Odsotni gojenci se lahko prijavijo tudi z dopisnico. Poleg instrumentalnega pouka bo uveden tudi solopevski in operni oddelek Vsa posebna pojasnila glede1 posameznih tečajev daje upravništvo v VOM 2 od 1. oktobra
Vodstvo tržaške mestne občine je imelo vedno v izključno lastni upravi vsa raznarodovalna sredstva naših otrok. Ni čudno, da se sedaj gospodom vseeno malce tresejo hlačnice, ko so se pojavile na vidiku upravne volitve, pa četudi smatrajo njihooi pokrovitelji trenutni politični položaj V mestu kot ugoden za njihovo zmago.
Da je to tako, napi priča naslednji p ogovor, ki sta ga imela reproducirana gospoda v torek v tramvaju. Po vsem videzu morata imeti neko funkcijo v upravi občinskih mladinskih igrišč tako zvanih erikrea-torijev».
Stvolasec se je pritoževal, da je danes teže upravljati te ri-kreatorije, kot pa je bilo pod ranjkim režimom. Tedaj so po mili volji izvajali raznarodovalni program. Danes pa je tu demokratično časopisje. Je tu neka javna kritika.
Naočajjeni sobesedovalee pa mu je dajal poguma, češ saj bodo pri upravnih volitvah zmagali in vse bo ostalo več ali manj po starem.
jSlvoJasec je izrazil upanje, da bodo dobili večino, Vendar je dejal, u mestno upravo bodo prišli TUDI ONI DmiOl in tedaj bo potrebno, kar se Uče ii-kreatorijev rabiti «un po' pj(i tli astuzia«. (Torej v bodgče bodo zamenjali brutalno silo, s katero so naše otroke raznarodovali, z večjo zvitostjo. Kakor da se to že ne bi danes izvajalo), Kot primat, kako bi se jim lob-ko godilo, ako bodo ONI PKUGl tudi imeli besedo v mestni upravi, je navedel primer Lege Na-zionale, k1 j* zaprosila Acegat, da bi ji posodil raztegljivo le-stvo, ker so imeli nekaj razobešati. V delavnicah Acegata pa imajo ONI DBUOj menda precej vpliva in tako jim je Acegat tp lestvo odklonil, češ ako jo posodi J>gl, potem jo bo moral posojbvati tudi ONIM DRUGIM
pa, tako je, gospodje šovinisti. Gre pam za lestvo, po kateri ste do zdaj plezali na višje položaje. Gre vam za neomejeno oblast, s katero ste teptali ljudstvo, in danes se upravičeno tresete, da ne bo več tako«
Člani Slovanskega narodnega gledališča priredijo danes ob 21 reciiacijski večer na Greti. Vabljeni vsi!
PH1MOHSKEGA RECITACIJSKEUA VEČERA NA OPČINAH NE BO ZARADI TEHNIČNIH OVIR. PRIREDITEV JE PRELOŽENA NA KASNEJSI DATUM.
cipielnpsth in o tujem »sektaštvus, so pokazali, da delajo prav nasprotno od tistega, kar propovedujejo. Likiardopol je sedaj organiziral v Bukarešti nekaj, kar naj bi zamenjal o balkansko - srednjeevropske igre: mednarodno atletsko tekmovanje, na katerega so bili povabljeni češkoslovaški, poljski, madžarski in bolgarski atleti. Od povabljencev niso prišli na tekmovanje Bolgari, ki so se izgovarjali na tehnične težave. Naravno je, dg na tem tekmovanju ne sodelujejo jugoslovanski fizkulturniki, ki pač niso bili povabljeni. Z razbijalnimi postopki so hoteli izolirati jizkultumo pihanje nove Jugoslavije. Pod lažnim geslom borbe proti dozdevni izolaciji športnih organizacij demokratičnih držav od mednarodnega športa, pa tudi od športa V kapitalističnih državah vodijo danes odgovorni športni krogi smer izolacije jugoslovanskih fizkulturnikov, smer zaviranja razvoja fizkulture ne samo v Jugoslaviji, marveč tudi v demokratičnih deželah.
Mar ni to sektaštvO, o katerem je povoril Likiardopol. Vsekakor je.
Postavili bodo morda vprašanje: Cernu naj sluti to sektaštvo? Odgovor je jasen. Jugoslovanska fizkul-tura in celotna stvarnost nove Ju-
Žaslavije sta živ, neovrgljiv dokaz, ako lažne in neutemeljene so klevete, ki se danes širijo o naši državi v demokratičnih deželah. O lažnivosti teh klevet se lahko prepriča vsak pošten človek, ki pride v našo državo in potemtakem tudi fizkulturniki demokratičnih držav. Torej to morali za sektaške namene prikriti to resnico tudi pred fizkulturniki balkanskih in srednjeevropskih demokratičnih držav.
Okrnjena tekmovanja v Bukare-šti niso v prid športnemu sodelovanju demokratičnih držav. Le-ta so plod klevetniške gonje, ki jo vodijo proti našim narodom in naši partiji na političnem terenu. Posamezni odgovorni športni krogi v demokratičnih državah se poslužujejo istih metod na športnem polju. To je toliko bolj žalostno, ker je bila prav Fizkulturna zveza Jugoslavija ini-ciafor in organizator sodelovanja demokratičnih držav na športnem polju, organizator in inieiator i samih balkansko • srednjeevropskih iger.
Gonja laži je prišla in bo tudi odšla. Tisti pa, ki jo vodijo, se bodo nekega dne sramovali zaradi žalitev, ki »o jih nepravično prizadejali naši deželi in njenemu fizkulturne-mu gibanju.
.(Po »Borbi«),
Na budimpešlanski konferenci komiteja balkansko-srednjeevropskih iger so izdali sklep o razpustu te mednarodne demokratične športne organizacije ter bdpovedali mednarodno atletsko prvenstvo v Beogradu. Za to prireditev se je Jugoslavija vneto pripravljala in trudila, da bi dogradila moderni stadion za 60.000 gledalcev. Tekme so bile odpovedane na pobudo romunske športne zveze, ki je. v svojem pismu Obrazložila, da sbalkanskosrednje-evrapske igre po svoji omejenosti in »ektašfvu peljejo demokratične narode v osamljenje in pomagajo imperialistom zavzemati vodilne položaje v mednarodnih federacijah«, kakor tudi »da balkansko-srednje-evropske igre zavzemajo nevtralno pozicijo in delujejo proti mednarodnemu športu».
Ta obrazložitev je bila krinka, s katero so hoteli nekateri razbijači po športni liniji v nekaterih demokratičnih deželah prikriti svoje dejanske namene — isolacijo Jugoslavije in njenega Nekulturnega gibanja. Glavni tajnik romunske športne zveze Likiardopol se je nehote izdal, ko je navedel, da obstoji v bal kan-ska-srednjeevropskih igrah »razdor« in da so opazili pojave «buržoaznega nacionalizma». Besednjak In-formbiroja se je pojavil tudi na konferenci v Budimpešti.
Tako v Beogradu ni bilo balkansko - srednjeevropskega atletskega šamplonata. Tisti, ki vpijejo o »prin-
IZLETI
Izlet v Val Gardeno bo priredil CAT 16. in 17. oktobra Vpisovanje in pojasnila v ul. Conti 'll vsak večer.
Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 10. oktobra t 1. izlet na Na. nos in v Predjamo. Odhod ob 8 iz ul. F. Severo. Vpisovanje v ul. F. Filzi 10-1 in v čevljarni Gec, v Rojanu na Trgu tra i Rivi 3 do konca tega meseca.
Planinska društvo v Trstu priredi v nedeljo dne 17. oktobra izlet na Javornik in v Crni vrh nad Idrijo. Odhod ob 6 zjutraj iz ul. F. Severo. Vpisovanje V ul. F Filzi 10-1 In v Rojanu v čevljarni Geč, Trg Tra i Rivi 3 do vključno 5. oktobra.
Včeraj nekako qb 10 zjutraj se je iz do sedaj Je nepojasnjenih vzro. kov vnel požar v skladišču motorjev in avtomobilskih gum v ulici Carpison 9, iast gospoda Viktorja Filzija, Gasilci so sicer takoj pritekli na pomoč, toda zaradi vnetljivosti gum se je požar že zelo razširil. Delo gasilcev je bilo poleg tega ie zelo otežkočeno predvsem zaradi gostega dima, ki se je razvil ob gorenju. Dva gasilca sta se pii gašenju v skladišču skoroda zadušila. Takojšnja zdravniška pomoč pa je oba ponesrečenca spravila k zavesti. Gašenje Je trajalo okrog dve uri.
Delavci Tovarno slrojev zahtevajo povišanje plač
Pet delavcev, članov Enotnih sindikatov in pet članov Delavske zbornice je predložilo v ponedeljek vodstvu CRDA-e v imenu vseh de. lavoev, uslugbenlh v teh tovarnah, Sledeče zahteve:
Predstavniki delavcev Tovarne strojev so n« Izredni akupičini, ki Se je vršila 28. septembra ob 15.80 sklenili poslati glavni direkciji
OBMORSKO KOPALIŠČE------------------------
Sp. NIKOLAJ
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH
ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU, (legal0* ura) 8.30, 9.45, 10.45, 11.45, 13.30, 14.15.
ODHODI IZ SV, NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 10.30. 12.15, 17.45, 18.30, po potrebi 20,00, 20.45.
Vozijo parniki »Italas, »Veltor Pisani«, »Trieste«, motorna jadrnica »Levante«.
Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališč* In vožnja nazaj) ob NEDELJAH IN PRAZNIKIH za odrasla ISO — Hr, *a otroke od ? do 10 let ISO - lir
URNIK OB DELAVNIKIH
ODHODj S POMOLA RIBARNICE V TRSTU (legal0*
ura): 10.30, 11.15, 14.00, 14.45.
Vozijo motorna Jadrnica »Levante«. parnik «Vettor Pisani«-Povratek s parnikom »Ital««.
ODHODI IZ SV. NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 12-3*-16.00, 19.45,
Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališč* In vožnja nazaj): z motorno jadrnico eLevantes 160.—, 100.— lir, « parnikom ISO,—, 120.— lir
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
29. septembra 1948 se je rodilo 13 otrok, umrlo je 11 ljudi, porok pa je bilo 16.
Cerkvene poroke: delavec Bruno Masai in zasebnica Giorgina Miss, uradnik Dino Perilli in urhdnica Jolanda Vido, podnarednik ameriške vojske Rorrence Mc Govern in šivilja Alberta Spinčič, čevljar Romano Ferlan in delavka Llbera Reggente, mesar Alojz Malalan In šivilja Pavia Malalan, mehanik Alfred Birsa in šivilja Bruna Ražman, trgovski zastopnik dr. Aldo Combatti in učiteljica dr. Laura Marši, šofer Primo Marchlo in zasebnica Elvira Ber-tocehi, jurist Gildn Mognol in zasebnica Fulvia Molineri, policijski agent C. Donald Walk in prodajalka Marina Del Negro, mehanik Wllllam Jannle in zasebnica Elvira Zanotti, inšpektor CP Jurij Gruden in uradnica Silvana Lucchesi, uradnik Aldo Casadei in dijakinja Amalija D’A-more, postrešček Franc Kocjančič in zasebnica Marija Fabijan, šofer Leopold Cor9lnl in zasebnica Edvige Smet, mizar W. Rudolf Dlx in natakarica Frančiška Šinkovec.
Umrli- 72-letna Marija Barbo roj. Vascotto, 66-letna Giacomina Stagni vd. Biasich, 1 mesec stari Zvonimir Petrič, 87-letna Marija Schergat por, Canciani, 5 mesecev stara Helena Martinčič. 43-Ietni Alojz Polli, 19-letna Luisa Valenta, 71-letna Ida Taučer por. Benella, 48-letni Jože Olivieri, 57-letni Božo Kravos, 84-letna Ana Pai usattl vd. Dealti.
Prirediteljem tržaškega velesejma!
Motorna jadrnica IZ KOPRA ob NEDELJAH vsako uro, ob DELAVNIKIH: vsak« dve url. Ob praznikih avtobusna vožnja: PORTOROŽ-KOPER • SV. NIKOLAJ ip obratno.
ZNANI ITALIJANSKI ČASOPIS ZA GOSPODARSKA VPRAŠANJA JE OB MEDNARODNIM VELESEJMU V BARIJU OBJAVIL VEC ČLANKOV TUDI V TUJIH JEZIKIH, MED NJIMI, KAKOR VIDIMO NA GORNJI FOTOGRAFIJI, TUDI ČLANEK V SRBOHRVAŠČINI. KAKOR VEMO, V BARIJU LETA 1910 NI ŽIVELO CEZ 80.000 3LOVENCEV, KOLIKOR JIH JE BILO ISTEGA LETA V TRSTU, IN tim JE DANES KO SE V TRSTU PRIREJA PRVI MEDNARODNI VELESEJEM, PRAV GOTOVO SE MNOGO VEC. KLJUB TEMU PA SO PRIREDITELJI TRŽAŠKEGA VELESEJMA NA STALI8CU, DA JE TRST »CITTA* ITALIANISSIMA« IN JE ZATO V VSEH NJIHOVIH PUBLIKACIJAH PREPOVEDANO NAPISATI ENO SAMO BESEDO V SLOVENŠČINI, KAKOR SMO SE PISALI V NAŠEM DNEVNIKU.
CE bo potrebno, bo promet s parniki nepretrgan
SA SKUfSTiarE POTSATEM SHPŽ
Rad i organizacija hrvatskih
prosvjelnth društava na Bujštini
bismo mogli govoriti o kul-®*H iednog naroda treba poznavati njegovu projlost. Dokumenti rajni natpisi na grobovima, po frkvama, administrativne knjige 0® bivšim opčinama, matice robnih, vjenčanih i umrlih u žup-uredima, sve nam govori. *®*° je narod Bujštine do ne-2S?0 uPotrebljavao svoj materi1 jezik. Jož za vrijeme Austro-»gMske »Lega Nazionale« privi-®Strana sa strane ondašnjih vla-n!’	3e	Politiku	odnarodjiva-
J* Hrvata. Kada je narod tražio ^vakku školu, pravile su se sve poteskoče kako ne bi došlo do v^rivanja njegovih želja, me-JJtun su otvarali talijanske k , u 4>sto hrvatskim mjestima ,u trebale poslužiti kao »tatvo za odnarodjivanje Hrva-• u iemu *u dosta i uspjeli. Ta-su forsirali talijanski jezik nl”r J^tu hrvatskog jezika, mje-
,i hrvatska imena u talijanska j. J** P- Brdo je postala Berda, .* ^inanl, Brtonigla -1 ^enegiio, menjali su takodjer i Prezimena ljudi itd. Uz v *ad «Lege Nazionalex uprav-yIa»ti Austro-ugarske koji se **rao na uguiivanje hrvat-jj* nacionalne sv jesti, narod se l h 0 ^°rt0 i uspio <ja formira nrvatska društva i to u: Kašte-Sjca A>>’ u Materadi «HRVAT-j. 2VJEZDA« u Bašiči «NA-
aL L0GA* a 1,10 t*ko Privat.
inicijativom družbe Cirila i otvorena je i hrvatska ovna IJtola u Martinčiči.
^ ° dolasku fašlstičke Italije u društva »u odmah raspu-a, škole zatvorene l nekoje ^Wjene, zabranjen je jezik ažit r ■ P0 se]ima, a hrvatski > drugi nacionalni ele-fcBl »u primorani emigri-« *Ugo»laviju. Falizam je naj-
više cilj.ao da odnarodi omladinu, negdje terorom a negdje korup-eijom uspio je to da je poslije 25 g. svoje okrutne vladavine o-mladina zaboravila materini i jezik i govorila samo talijanski u svakodnevnom životu. Citav prijavi rad fašizma nije uspio da uguii nacionalnu svjest Hrvata, niti prekinuti veze sa njihovom tradicijom. Hrvati Bujštine ostali su čvrsti i uvjereni da če se pono-vo vratiti hrvatske škole u njihova sela i da če procvasti hrvatska društva i oživjeti hrvatski jezik.
U toku NOB narod Bujštine po-kazao je koliko voli svoju domo-vinu 1 koliko mrzi neprijatelja. Po oslobodjenju stvorena je narodna vlast na Bujštini. Ova narodna vlast ne spriječava Hrva-tima da se kulturno i nacionalno uzdižu, «ego su Hrvati Bujštine za prvi put u povjesti ravno-pravni sa Talijanima. Obnovila su se odmah poslije oslobodjenja hrvatska društva u Kaštelu «LIPA*, u Materadi «HKVATSKA ZVJEZDAs, u Bašiči «NASA SLOGA*. Gore pomenuta društva nisu ostala sama. Hrvati Bujštine počeli su organizirati i po drugim selima hrvatska prosvjetna društva u kojima če se moči da se kulturno izdižu i da bude svoju nacionalnu svjest.
Na osnivačkoj skupštini 14.4. 1947 g. su prisustvovall 41 delegat iz 13 društava, formirao se Podsavez hrvatskih prosvjetnih društava Buje sa »jedištem u Bujama. Podsavez danas rukovodi radom i organizacijom svih društava. Do danas imamo organizirano 26 društava kojima ruko-vode njihovi upravni odbori društva. Da bismo dali kratki pregled rada moramo toga podj eliti na obleke ili sektore i to:
Rad otsjeha za narodno prosvječivanje
Opčeobrazovni tečajevi.
školske godine smo po . selima imali 42 tečaja sa -j. P°^a*nika. Ovi tečajevi su Wi sa radom mali kasno, kada I« Poljski radovi sprečavali telil* da Povito pohadjaju, i 10 mnogo tečajeva je prikinulo fadom.
Ulj11® m°žemo kazati da uspjeha buriii ' ovim tečajevima pro-a,. J »e je ljubav za knjigu do-i 1 pored slabog poznavanja au *	8	jezika. Na našom tere-
»tiai/ln0	takodjer	nekoliko
onl. .tskih tečajeva, gdje se je jju penilo 24 nepismenih. I ovl . danas čitaju polako »Hrvatje *la»» i drugo što im koristi, fioni. nePismenih Hrvata prema ju® u je J.200 i to večinom sta-
hv«tu! 35 god- Pa ie usP3«lo obu-*llti na tečajeve.
pi*vačkl zborovi:
*vako naše društvo ima tn0 ^)*Vački zbor. Do danas ima-5je °*’8*nlzirano 16 zborova koji nar°dne i umjetničke prj*^e’ Ovl zborovi nastupaju na tl4ji*™ama ko je se održavaju po 6o,t|	Največa	smetnja za
tornadu Ve<ieg u*Pj«ha je bil° »tručnog učitelja ko-j 'm° dobili 1948 g.
^ diletantske grupe:
^s formirano je 11 dl-0ye lhl *rupa sa 150 diietanata. h^s*ruPe nastupaju na prired-»ov; z*ledno sa pjevačklm zbo-®>on’ * ^ sa na3mladjlm pjevačima U. Mr|tn* hrvatskih osnovnih ško-Hi °d je oduševljen, kada vl-*°Vor0n^^OV8 djeca na pozornici ijijij	Jezikom	što su njih
ga it **h°vi djedovl. Usprkos to-h^at °mladlna nlje poznavala tom 1 jezik ništa ill malo, i u ,.'>g.ledu postigao se je priU-sDjeh.
^ knjižnice.
Ule**!? dru*tva imaju svoje knjiž-I« u,*0Je raspolaiu sa 3.500 knji-nPn,0' Te ltnJ18e ne čitaju se Pr^o *®nko bi trebalo, Ipak i- s<‘)eva i pjesme omla-14 nrLi ollla *v°ju knjigu ko-
D0lakf» na	merilu
Polako na selo medju
J*11 kort'J ?arod nIJe nau4en J***lj	i	Fai!izam Je nepri-
0risti	Ja i*r jo to njemu u
**• km' # na* nar°d nije navikao l'i*oicuR'i. ^hvalno Je isticati či-*alt‘ “ • —
— ...............
5 ni	niaterinjim	jezikom.
ka>co neki stari Hrvati omladini da zavole
Ha?'**13''
VSUka <JruJtva imaju isto i 6 hr-^ra. ]-!i,tlenth glazbi sa 150 glaz-ie «viril <l	nek°liko grupa ko-
1,16 be?^ ^°ri3eno i narodne pjes-Jka hrv!	folltlorno. Do dola.
^ i a	dirigenta	ove glaz-
*vir«le t?i,SU hrvatske, su uvjek . Jansku muziku i o sla-r* i nP	n* traga. Glaz-
5*®Vetisir,ar0C* Primaju rado svoju
8 , muzik^ p * ‘8kultura;
Prije
*«>»U Ea°n'ludina Bujštine nije ^viia #D°rt, a kamo se njlme ^‘*va f)kviru hrvatskih dru-
!*1°m«ariftI1irano le 11 nogometnih ‘do sari' Uve »u momčadi mlade
prilil1, f*mo ‘*rale po ne_ *oje s JateljSkih utakmica 1 ne-
(,t>as č ruistuPiie l izvan kotara.
'*®‘**tl	S|6 n#ža »Portska društva
r*‘r	Pa	če moči u tur-
01& teritorija.
2*i\JtaVa ra(^<>m i organizacijom
** rukovodl PHPD. Slijede-
*WU»tU« ukazati 6*
pregled rada na priredbama i pre-davanjima. Održano je oko 350 predavanja na kojima su se tre-tirala ekonomska, socijalna, poll-tička X druga pitanja. Odriano je 110 priredaba na kojima su se da-vali kratki skečevi, komadi koji su odgovarall našem narodu i prilikama uz borbenu pjesmu i recitacije razne.
Festival hrvatske kulture
Buduči su naši neprijatelji htje-11 dokazati da na Bujštini nema ni jednog Hrvata, Potsavez je or-ganizirao prošle godine od 5. do 12. listopala, - FESTIVAL HRVATSKE KULTURE. — Ovaj festival je uspio iznad svakog oče-kivanja. Organizacija tog festivala je probudila svakog Hrvata. xHj dan ju svi Hrvati dočekali sa velikim oduševljenjem, jer su u njemu vidjell ostvarenje njihovih težnja. Več u toku tjedna su se po centrima održale priredbe na kojima se je vidio napredak na kulturnom polju. Početkom tjedna bila je otvorena bogata izložba sa dokumentima, grafiko-nlma, narodnim nošnjama koji su svjedočill hrvatstvo Bujštine. Iz-ložbu je posjetilo 3.000 posjetila-c«, ona je na njih ostavila snažan utisak. Stariji ljudi na izložbi, videči svjedočanstva hrvatske kulture na Bujštini, ganili su se do suza.
Još nikada Buje nisu vldjele to-liku masu ljudi. 15.000 omladina-ca, staraca, žena, pionira sudjelo-valo jq na festivalu. Omladinski pjevački zborovi su pjevall svoje hrvatske pjesme koje su naučili u borbi i kasnije poslije oalobodje-nia. Stariji ljudi kojima je bila prlje zabranjena hrvatska riječ tog dana ispred 15.000 ljudi pje-vali su svoje tradicionalne pjesme u duetu #tanko i debelo«. Taj dan je prosudio ono zašto se je toliko borlo za vrijeme ropstva. Do tada ljudi a naročito omladl-na po našim selima govoriU su samo talijanski. Od tog dana u naprljed sve više i više govori se po selima 1 u samim Bujama hrvatskim jezikom. Ni jednog Hrvata na Bujštini nema koji se ne sječa festivala. Narod tog dana se je osječao sasvim drugo nego pri-Je, stresao ga je strah da ga net-ko čuje govoriti talijanski. Kao
goste imali su grupu iz Raše i prosvjetno društvo — Jože Vlahovič iz Zagreba. Narod ih je veselo dočekao 1 primlo, a isto l oni su bili zadovoljni. Potsavez ne vodi brigu samo o društvima kojih do danas imamo 35 sa jednom nižom gimnazljom sa 95 dlaka. Veliki doprinos za uspjeh društava do-prinjell su hrvatski prosvjetnl radnici Bujštine koji imaju glavni zadatak da stvore mladu narodnu i poštenu inteligenciju koje do sada nije bilo. Jer narod koji ne-mit svoje narodne inteligenclje nl-js niti kulturan niti Slobodan, a hi vatska Inteligenci ja se odgaja u hrvatskoj gimnaziji u Bujama i u hrvatskom djačkom domu. Za sav ovaj uspjeh u kulturnom polju treba zahvaliti NOB iz koje Je prolzašla narodna vlast koja omn-Ručava svlm narodima naše« teritorija, da se slobodno kulturno, nacionalno i politički razvijaju stvarajučl bratstvo i Jedlnstvo i Istlnsku narodnu demokraciju.
Samo pod upravom naroda* Vi«*
sti narod Bujštine mogao je dokazati i ove godine koliko voli svoj materinji jezik. Dne 27. VI. 1948 u Materadi Potsavez je or-ganizirao DAN HRVATSKE RIJE-CI I PJESME koji je uspio iznad očekivanja, i torne ste vi vsi pri-sutni svjedoei. Taj dan predstavlja historični datum za ctjeli narod Bujštine, a napose za Materadu koja je bila jedna od najačih cen-tars i nasvjesnije za vrijeme Au-stro-Ugarske. Danas hrvatsko selo Materada može biti ponosna što je doživjela poslije duge i mufne borbe veselje i radost d^bijuči ono što je bilo otrgnuto suom od fašističke Italije. Za vrijeme la-šističke Italije zvali su nas barbari »buoni di far niente« neznance, ali smo im zato dokazali što sve može mo. Sam program koji je bio ljep i bogat, kojega su naši omladinski pjevački zborovi iz-vjeli, dokazuje da smo kulturni i sposobni mnogo više nego oni koji su nas zvali barbari. Za uspjeh programa puno su doprinijeli hrvatski učitelji i sam drug Markov Mladen, koji je uspio da okupi hrvatske glazbe i više zborova s ovakvim brojem pjevača i glazba-ra da još nikada narod Bujštine nije vidio. Sve ovo je dokaz da naš narod voli domovinu l da je sposoban, samo mu je potrebno dati ono što on voli, dok treba znati organizirati rad za boljt i brzi uspjeh.
Sada, drugovi i drugarice, malo riieči o organizaciji i neejostaci-ma u radu. Prema dosadašnjem izlaganju isgleda da je sve fino da teče sve glatko i da ne treba se truditi za daljnji rad. Sada ču vam prikazati organizaciono stanje Potsaveza i naiih društava, pa čete moči suditi dali smo napravili onoliko, koliko bismo bili mogli. Upravni odbor Potsaveza izabran na I. skupštini dne 14.4.47 broji 8 članova. Nadzorni odbor broji 3 člana 1 časni sud brojl 3 člana. Sada organizaciono stanje društva.
1. Materada	broj 309	
2. Babiči	»	213
3. Kaštel	»	173
4. Valiča	»	172
5. S. M. na Krasu	»	137
6. Krasica	»	120
7. Nova vas	»	115
8. Marušiči	»	101
9. Poropati	K	100
10 Martinčiči	»	62
11. S. Ivan	>	87
12. Brtonigla	X	80
13. Picudo	»	75
14. Buzinija	»	67
15. Bibali	»	64
16. Kucibreg	»	HO
17. Dalja	»	58
18. Kuberton	X	50
19. Novi grad	»	48
20. Kostanjica	»	48
21. Mecegija	X	45
22. Fiorini	X	45
23. Kršete	X	38
24. Monteneto	X	30
25. Butori	X	28
26. Radini	s	25
ukupno 2.391
Potsavez nije postojao kao di-rektivni organ hrvatske kulture. Od svog formiranja sastajao se je samo nekoliko puta i tada se nije ništa konkretnega riješilo. Citav rad je spao na jednog čov-jeka i naravno posao se nije mogao razviti kako bi trebalo, da se razvije. Današnja skupština treba izabrati novi odbor, koji če funkcijonirati, koji če se redovito sastajati prema odlukama, koje donose današnja skupština i izvan redno ako bude tajništvo u-vidjelo za potrebno. Treba još danas da se prodiskutira i done-se zaključek ili da to učini novo izbrani upravni odbor a to je da se formira radni odbor pri Pot-saveau ikoji če iči na teren i pomagati rad u našim društvima.
Našim društvima treba pomoči u radu
Naša društva na terenu mogli bi reči da su zamrla. Samo kad je festival, smotra ili kakva priredba zna se da društvo postoji. Naša društva nemaju plarakog rada, sve za njih dolazi slučajno. Zašto to? Možda bi mogli prigo-voriti da se upravni odbori ne sastaju redovno, a negdje i ni-kako. Postoji dosta slaba veza sa Potsavezom. Obično se Potsavez potrati onda kada treba kakva materijalna pomoč. Članovi društva su se upisali ali ne osječaju nikakve veče obaveze prema društvu. Malo koji upravni odbor je obišao svoje članove i ubrao od niih članarinu, Malo se koga konkretno zadužilo na izvr-šenje kakovih društvenih zada-taka. Obično čitav rad društva pada na teret učitelja.
Narod je nepročitana knjiga, u narodu leži snaga
Ovakvo stanje kakvo je sada u našim društvima, ne zadovo-ljava potpuno i mi danas moramo da poduzmemo neke mjere kako bi na^a društva postavili na onaj stepen koji se kod nas tra-ži. Moramo tražiti takve načine rada koji če nam najbolje odgo-varati i koji če nam donijett uspjeh.
Cesto fujemo prigovore od poginiti društava 4* nemaju sjt-
dišta. To je točno. Cesto puta i to nije moguče ostvariti. Ali ako se može nači sjedište za naše druge masovne organizacije i one uspješno rade, onda nečemo do-zvoiiti da i naše prosvjetno društvo bude zadnje. Naša društva se trebaju povezati za školom a u mnogo slučajeva su učitelji administrativni tajnici društava pa nije teško držati sastanak ili odbora ili ejelog članstva u jednoj učionici. Vidimo da nam prosto-rije ne bi smjele sprečavati rad. Ništa ne znači jedna kuča i na njoj tabla sa natpisom društva, ako u njoj nitko ništa ne koristi. Neki drugovi nam govore da nemaju vremena za rad u društvu. da ne postoji samo društvo u selu več i druge mnoge organizacije isto važne za naš narod, a ovim drugovima moglo bi se odgovoriti riječima druga Lenji-na koji kaže: Narod je neproči-
tana knjiga, u narodu leži snaga. — Mnogi naši dobri drugovi na selu imaju više dužnosti i to više puta one koji bi mogao netko drugi uzeti, a dogadja se cesto da se ne može sve izvršiti 1 rad zastane. Takvo je stanje po mnogim našim selima. Treba preki-nuti s time i sve drugove koji su sposobni i pokazuju dobru volju, uvesti u rad kako bi svi zajedno što više postigli.
Do sada nisu dolazili redovno izvještaji naših društava, pa se nije moglo ni pomoči društvima u pojedinim glučajevima jer se nije znalo za njihovo stanje. Da bi se olakšalo ovo pitanje, Potsavez je pribavio formulare koje če trebati redovno ispunjayatl te 'če> tako moči na vrijeme stiči u centar koji če tako imati uvid u čitav rad na terenu i moči da pruža potrebnu podršku u radu.
Hrvatska djeca treba da pohadjaju hrvatsku školu
Pitanje članarine moramo rije-iiti. Blagajnici naših društava su zaboravili da se je na prvoj skupštini održanoj 14.4.47 odlučilo da jedna lira po članu ide Potsa-vezu za njegove potrebe. Moramo potsjetiti blagajnike naših društava da društva trebaju dostaviti Fotsavezu mjesečno 2.391 liru. Tajništvo Potsaveza če u skoro vrijeme dostaviti svlm bla-gajnicima iznos koji duguje za proteklo vrijeme. Zato se prepo-ruča svima da za članarinu što prije uberu i blagajne urede.
Imamo članoya naših društava
koji šalju djecu u talijansku školu pod isprikom da se boje da ne zaborave talijanski. Naš le zadatak da sve takve drugove uvje-rimo da ne postavljaju stvari ispravno i da hrvatska djeca trebaju pohadjati hrvatsku školu. Danas u svim mjestima gdje po-stoje hrvatske škole, trebamo na-stojati da ih pohadjaju hrvatska ujeca i ne samo to, u svim našim školama moramo postičl stopo-stotan polazak. Svi učenici na 14 g. života moraju polaziti školu. Svaki roditelj treba da pomisli koliko on iteti svome djetetu a-ko ga jedan dan ne pusti u školu.
Otvaranje večernjih tečajeva dužnost je naših društava
Nastaiu več krači dani i u du-gim večerima nečemo svi imati toliko posla koliko preko ljeta. Dužnost Je naših društava da odmah razmlsle u mogučnostima otvaranja večernih tečajeva. Sva-ko društvo trebalo bi uzeti zadatak da do 15. listopada pribayl sve potrebno i organizira članove kako bi tečajevi na vrijeme počeli. Nikad nam nije previše znanja, Q torne moramo uvjeritl na-ročitu omladinu pred kojom se nalazi život, koji svakim danom postavlja nove zadatke i nove zahtjeve, a koje če moči riješiti onaj koji bude naoružan potrebnim znanjem.
Po našim selima imamo još dosta veliki broi nepismenih dru-gova kako što sam unaprijed iz-nio 1 naša je dužnost da ih naučimo čitati i pisati i da ih usposobimo da i oni mogu pridonijeti svim svojim sposobnostima na radu i obnovi. Bit če naša sramota i naša krivnja ako na tom polju ottanemo kao 1 prije 1 taj broj ne smanjimo barem na po-lovicu.
Drugovi! U ovom mome referatu sam najprije izneo uspjehe a poslije nedostatke, Sa uspjesi-ma se ne smijemo uzoholiti i spa-vati na lovorikama ali ne smje-mo i pred nedostacima i poteško-čama klonuti. Mi moramo smjelo naprijed. U nama danas stoji kako če hrvatska naeijonalna kultura napredovati u duhu bratstva i jedinstva sa svim drugim narodima koji žive na STT-u.
Vi drugovi, koji ste stariji ne-mojte zaboraviti kako ste se’ že-stoko borili za vrijeme Austro-Ug^rske, da ste mogli imati hrvatsko društvo u Materadi, u Lovrečiči, u Kaitelu, a osnovnu školu u Martinčicima gdje ju je sam narod dobrovoljnlm radom zazidao. Ovi drugovi 1 drugi često zaboravlja-ju da imamo neprijatelja koji radi pod vodom, a mi imamo sve mogučnosti rada koja nam pruža narodna vla&t, a mi ne iskoriita-vamo. Naši stari drugovi stari borci za nacijonalnu slobodu trebaju nam kazati kako su se borili i pod kojim uslovima su bor-bu vodili, a danas kad imamo potpunu slobodu neki od nas i ako Hrvati odnarodjuju se i za-boravljaju svoj narod, šalju djecu u talijanske škole i stide se da govore hrvatski. Neka znadu svi ovakvi ljudi 1 koji ovakvo misle da oni pljuju na borbu koja se je vodila za vrijeme Au-»trije. za vrijeme fašizma i da pljuju na NOB 1 na one naše drugove koji idu u Trst na sastanak da doka£u ejelom svjetu da Hrvati po»trxje u Bujštini, a tamo
ih dočekuje policija i fašisti koji su pobegli iz naših zemalja.
Drugovi, na nama stoji da se jače ujedinrmo, da se čvršče zbijemo, da ne dozvolimo neprijate-1 jima da mute naš narod nego u duhu bratstva i jedinstva u duhu NOB i duhu prave demokracije i slobode odgajamo u našim društvima ljude koji če biti spremni, da brane sve ono što danas imamo i' da stvarajo svakog dana novi i ljepšl život.
U svako hrvatsko selo hrvatsko prosvjetno društvo
Kako i svaki naš sastanak tako i ova današnja naša skupština treba da dade ploda. Trebamo diskutirati o svim pitanjima koja su pred nama i trebamo do-nijeti zaključke kojima čemo ukloniti sve greške i učiniti plan za buduči rad. Naša društva moraju postati pravi nosioci naci-jonalne kulture. Moramo vidjeti da imamo još sela u kojima Je hrvatska škola a u kojima još ne postoji hrvatsko društvo. Naša parola mora biti: u svakom hrvatskom selu hrvatsko prosvjetno društvo, a svako hrvatsko dje-te u hrvatsku školu. U tome moramo paziti da ne bi prešli u šo-vinizam i trebamo gledati i na druge narode koji žive s nama i ffržati se riječi druga Tita koji kaže nTudje nečemo a svoje ne damo*.
Neprijatelji neka govore što hoče a mi se ne obaziramo na njih več se držimo riječi druga Kardelja koji jednom. zgodom kaže: «Psi laju a karavana ide daljen. Morama nepokolebljivo naprijed. Moramo dokazati našu snagu i našu sposobnost i pozivamo yas da kliknemo:
Neka živi druga skupština Potsaveza H. P. I). Buje!
Neka žive Hrvati Bujštinet
Neka živi bratstvo, jedinstvo naroda našeg teritorija!
SERGQ LJUBO
Za gospodarsko razstavo
v KOPRU
i!
KOPRČANI MNOŽIČNO SODELUJEJO PRI GOSPODARSKO RAZSTAVO ISTRSKEGA
PRIPRAVAH ZA OKROŽJA.
S konference	v	Iioil
S svojim delom bomo krepile
in čuvale ljudsko oblast
Referat tov. Žive Beltram o delu A.SIŽZ v Istrskem okrožju
DELOVNO PREDSEDSTVO NA
Po ustanovnem Kongresu 6. 8.
t. I. nirmo imel« vti prilike poročati o naiem delu zastopnicam naje organizacije iz vseh krajev našega ozemlja. Samo enkrat, ko smo imele to dolžnost in pravico t. j. na seji glavnega sveta ASIZZ, ki je bila 12. avgusta, nas nahujskane in zavedene tržaške žene niso hotele poslušati in so nas namesto tega zmerjale, blatile ljudsko oblast in žalile istrsko ljudstvo ter končno izključile vse predstavnice žena Istrskega okrožja, razen onih nekaj, ki so odobravale vso to besno gonjo.
Toda če je to vplivalo na naše delo in naše razpoloženje, je bilo to samo v pozitivnem smislu.
■ Ze na ustanovnem kongresu ASIZZ je bilo na podlagi natega poročila in na podlaffi diskusije potrjeno, da daje položaj v coni B Tržaškega ozemlja ženam vse pogoje za uresničevanje onih teženj in principov, za katere se morajo žene cone A še trdo boriti proti anglo-ameriiki vojaški upravi, ki noče priznati ljudstvu njegovih priborjeni h in na papirju priznanih pravic in za katere padajo žene v Grčiji, trpijo po zaporih v Španiji in se odločno borijo v vseh tistih deželah, kjer ni še ljudstvo na oblasti.
Z ene cone B imajo vse pogoje uresničevati svoje naloge in slediti vzorom žena SZ in druge.
Ti pogoji izvirajo iz dejstva, da je VVJA, ki upravlja našo cono dosledno zvesta dogovoru, po katerem sta se obe vojaški upravi obvezali, da bosta spoštovali dotedanje stanje. Stanje je bilo seveda v obeh conah isto. Saj se j* vse ljudstvo ne samo našega ozemlja, temveč v vsej Julijski krajini strnjeno borilo proti fašističnemu okupatorju in zmagovito pomelo vse, kar je faiizmu služilo kot sredstvo za zatiranja, izkoriščanja in raznarodovanja. Povsod si je postavilo svojo oblast. Toda medtem ko je bila ta oblast v coni A s silo zatrta, je v coni B naletela na iskreno in vsestransko podporo in je v tem času dosegla velike uspehe pri uresničevanju »vobo-de. enakopravnosti in vseh pravic delovnega ljudstva.
Prevet dolgo je na to delo vplivala negotovost na položaj Tržaškega ozemlja, ki je bila posledice zlonamernega zavlačevanja ure-sniienja mtootme pogodb*. TijsU-
KONFERENCI ASIZZ V IZOLI
sfca oblast sicer ni čakala niti trenutek na to, da bi uresničila glavne principe, na katerih slonijo. Brez odlašanja je že prvo leto izvedla agrarno reformo, uresničila enakopravnost vseh treh narodnosti v šolah in v upravi, dala ienam enakovreden položaj v vsakem pogledu itd. Najbolj občutno je bil razvoj oviran na gospodarskem področju. V stalnem pričakovanju guvernerja smo bili preveč navezani in odvisni od Trsta, kar je seveda pomenilo, da so se iz Trsta širili tudi v našo cono vplivi črne borze in tihotapstva. Toda medtem ko smo mi zahtevali in pričakovali uresničenje mirovne pogodbe, je na našem zaledju jugoslovansko ljudstvo z največ jim naporom in ne-malimi žrtvami dosledno in vztrajno nadaljevalo svojo borbo za zgraditev socializma. Danes se poznajo uspehi te borbe tudi pri nas. Medtem ko v coni A dvigajo cene in s tem trgajo kruh iz ust tržaškega prebivalstva in večajo brezposelnost, se pri nas večajo obroki ne samo kruha in drugih živil, temveč tudi oblačil in obutve. Istočasno se širi delo v naših tvomicah in ladjedelnicah, ki so že danes sposobne poleg naših gradbenih podjetij zaposliti vso delovno silo.
To so materialna dejstva, ki jih nobena zlonamerna propaganda, nobena laž in blatenje ne morejo spremeniti.
iv vsega tega najbolj jasno in nedvomno izhaja zaključek, da je v interesu vseh žena-izjeme so
lahko samo one, ki jih ukrepi ljudske^ bblasti prizadenejo, ker so omadeževane s fašizmom, izkoriščanjem, tihotapstvom-da podpirajo ljudsko oblast, v borbi za katero so same sodelovale in žrtvovale, da jo s svojim delom krepijo in čuvajo.
In temu načelu je naša organizacija zvesta in drugače biti ne more, saj nadaljujemo in razvijamo s tem samo to, za kar so se najbolj zavedne žene borile te tedaj, ko je to pomenilo v mnogih primerih gotovo smrt. Kot se ljudska oblast ne more ustaviti na svojih prvih uspehih, temveč mora nujno iti naprej po poti gospodarskega utrjevanja, po poti uresničevanja socializma, tako se mora razvijati tudi naše delo. Se daleč se ne moremo zadovoljiti s tem, da so nam priznane vse pravice. S tem se šele odpre nepregledna vrsta odgovornih in velikih nalog. Enake pravice predstavljajo istočasno enake dolžnosti. Torej imamo kot enakopravne prebivalke tega ozemlja ne samo pravice, temveč dolžnost sodelovati na vseh področjih, na katerih si danes ljudstvo cone B ustvarja poštenega delovnega človeka vredno življenje. Samo od tega, kako se žena v tem skuz>-nem delu izkaže, je odvisno, kakšno mesto ji v naši družbi pripada. Brez pretiravanja lahko trdimo, da si je že danes s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom pridobila velik ugled in priznanje, kar prihaja do izraza v tem. da žene pri nas soodločajo v najvažnejših vprašanjih gospodarstva. uprave, prosvete, zdravstva itd, kot članice naših vodilnih oblastvenih in političnih organov.
Se posebno *so žene zainteresirane na ustanavljanju otroških vrtcev, pionirskih domov in jasli, ker bodo toliko laže vršile tvoje delo na polju, v tovarni ali uradu. Čimbolj bodo brez skrbi za vzgojo svojih otrok, ki bodo v oskrbi iz-vežbanih in požrtvovalnih otroških vrtnaric, negovalk in vzgojiteljic. To je samo majhen del vseh velikih nalog, ki stoje pred ženami našega okrožja in za katere naša organizacija prevzema iniciativo, izdeluje načrt in poziva vse žene.
J vi dolgo tega, odkar smo doživele nepričakovan in besen napad na vso našo aktivnost; samo sovražni agentje — če so vsi za-
soaiao v konts.pjmc.no dvorano m mau
vestni ali ne, je drugo vpraša* nje —• lahko pridejo k nam s takimi parolami, kot so prišle zastopnice tiste struje v naši orga* nizaciji, ki se je priključila Vida-lijevi frakciji. Medtem ko so bile članice ASIZZ v nnšem okrožju v ognju dela Za gradnje zadružnih tlomov, za pripravljanje otroških vrtcev itd., so nas hotele prepričati, da naše delo ni pravilno, da moramo o tem diskutirati, da naša oblast ni ljudska oblast itd. Ali smo mogle proti takim razbijaškim pojavom drugače postopati, kot da smo jim z vso odločnostjo odvzele pravico, ovirati nas pri delu7 Z ogorčenjem je okrožni plenum izključil tiste članice, ki so izdale naše cilje in se pustile zavesti na pot zanikanja vseh pridobitev in izkušenj naše dosedanje borbe. S tem da je šla naša organizacija enotno in odločno naprej po poti, ki smo ti jo začrtale že davno pred ustanovnim kongresom in ki smo jo tedaj ponovno potrdile kot edino pravilno; s tem da nismo dovolile, da bi nas kdor koli pri tem delu oviral, smo dosegle to, da so se razbijaške agentke v našem okrožju prav kmalu razkrinkale tudi pred tistimi ženami. ki so jim prve dni šle na limanice. Glavne zastopnice ameriške firme Vidah et comp. so vrgle puške v koruzo in so se zatekle v svobodni raj cone A in Degasperijeve Italije, druge so skušale sabotirati pri delu, dokler te je dalo. Prevzele to z besedami obveze v dvomesečnem tekmovanju In niso izvršile niti ene. Namesto tega širijo prav iste parole, ki jih je do sedaj širila samo. «La Voce libera* in ostali reakcionarni tisk v Trstu — sama dosedanja predsednica mestnega odbora ASIZZ v Piranu se je izjavila, da je v coni A boljše Življenje kot pri nas in da če ljudska oblast ni sposobna nuditi prebivalstvu vsega, kar potrebuje, naj prepusti oblast tistim, ki to znajo. To je torej žalostni konec ljudi, ki so do včeraj kričali, da so pripravljeni žrtvovati življenje v borbi proti imperializmu. Danes so likvidirali svojo borbo, odrekajo se vsem s krvjo izvoje-vanim pridobitvam in se priključujejo vrsti ponižnih hlapcev imperializma. Seveda ostane to samo njihov osebni problem. Morda se jim bo še kdaj oglasila vest, toda me na to ne moremo čakati. Življenje in borba grt svojo pot tudi brez odpadnikov in kot »o te tega zavedle piranske žene, ki so odstavile svoj dosedanji saboterski odbor, tako »e bo zgodilo tudi zadnjim ostankom razbijaštva v Ižoli. Cim vetji bodo uspehi našega dela, tem večia bo sramota tistih, ki so storil* vse, da bi nas v tem delu ovirale. Prav tako kot ni mogoče z nobenim moralnim pritiskom in sankcijami gospodarskega značaja ustaviti graditve socializma v Jugoslaviji, ker ga gradi ljudstvo, ki se je krvavo borilo za to svojo pravico, tako ni mogoče ustaviti našega dela zato, ker so nekatere dosedanje aktivne Članice opeš«le na poti in zapustile naše vrste.
Shlepi pokrajnskega upravnega svela
Na svoji seji dne 27. t. m. je pokrajinski upravni syet za Goriško sprejel naslednje ukrepe:
Pokrajinska uprava. Gorica: Dokončna ureditev proračuna 1947 in poravnava dolgov hranilnici in posojilnici za pokojnine:	odobreno.
Nastavitev ravnatelja srednje šole v Tržiču: odobreno. Mesečni predujem upokojencem pokrajine: odobreno. Pokrajinski »vet je potrdil nadaljnjo službeno nastavitev sledečega osebja: začasnega bolničarja Jordana Ballabena, bivšega bolničarja Angela Berceta, asistenta Guida Zanellija, uradnikov Lojzke Fabbro, Lucia Giacomierija, Avgusta .Benossija, Gio. Battiste Paulina, Satumina Donde (do odpusta), Gioconda Tacca, Danice Fonzarije-»e, Ferruccia Marconija, Alfreda Sellana kot začetnika, Huga Toma-sellija, Emila Monaca, Ane Cucit, računovodje Josipa Bressana, Evgena De Comellija, Dionisija Comela, Franca Dominuttija, Silvane Avia-no, Amabileja Franzo, Rendeje Pet. tarin, Dominika Gregorata, Ane Marega (do 15. oktobra 1948), Ma rielle Frasso. Spremembe v zavarovanju imovine, ki je last pokra' jinske uprave: odobreno. Plačilo drugih računov: odloženo.
Oblina Gorica: Potrjena službena nastavitev sledečih občinskih nameščencev: Lidije Savelli, Adele Gius, Pije Vidrih (do 15. oktobra 1948), Ade Masarotti, Pije Alteo, Helene Leopoli (do 15. oktobra 1948), Lilijane Vončina, Eliane Sca. rano, Ide Korič (do 15. oktobra 1948), računovodje Srečka Qualija, Stanislava Sobana (do odpusta), Alojza Simšiča (do 15. oktobra 1948), Ivane Kerševan (pogojno), Itallke Caenazzo, Carmen Ciclgoj .(do ostavke), Hijacinte Cuk (do ostavke), Vitaline Kodermac (do ostavke), Vojke Križman (do 15. oktobra 1948). Najem 60 milijonov lir posojila pri hranilnici: odobreno. Prispevek dečjemu naselju (Villaggio del ragazzo) odobreno. Nagrada Hugu Coceanisu: odobreno. Preživnina uradniku Oskarju .Toniniju ter ostavka dr. Alda Perne: odloženo.
Občina Tržič: Ustanovitev mesta načelnika občinskih straž:	odo-
breno.
Občina Ronke: Proračun za leto 1948: povoljno mnenje. Spremembe V temeljnem pravilniku: odloženo.
Občina Kapriva: Povišanje pristojbin za odpošiljanje anagrafsklh izpričeval: odobreno. Popravilo cest v Koprivi, Moraru, Slovrencu in Moši odobreno. Potrošniški davek (20%) na vino, mošit in grozdje povprečne vrednosti.
Občina Gradiika: Prekinitev odnosov s tvrdko Bedivo D.:	odo-
breno. Povišek pristojbin za odpošiljanje anagrafskih izpričeval: odobreno. Spremembe v proračunu za leto 1948: odobreno.
Občina Turjak: Proračun za leto 1948: povoljno mnenje.
Občina Foljan: Proračun za leto 1948: povoljno mnenje.
Občina Z ograj: Zavarovalnina premičnin in nepremičnin odobreno.
Občina Mariane: Povišek pristojbin za odpošiljanje anagrafskih listin: odobreno. Potrošniški davek na vrednostne predmete za drugo šestmesečje 1948: odobreno s pridržkom.
Obqina St. Peter ob Soči:	Pri-
stojbina na družinski davek za leto 1948: odobreno s pridržkom. Davek na živino za leto 1948: odobreno s pridržkom. Davek na pse: odobreno pogojno.
Občina Romans: Imenovanja dr. Luca Raoula: potrjeno pogojno.
Uspelo zborovanje žena
ISTRA
Zborovana AFZ pri Sv. Antonu v četrtek 23. t. m. se je udeležilo izredno veliko žena. Prišle so tudi take, ki sicer stojijo ob strani, ker so končno uvidele, koliko bi lahko koristili skupnosti ti njih pomenki v okviru organizacije. Tu je treba vsekakor pohvaliti prizadevnost dveh tovarišic, predsednice in Olge Ogrinove, ki sta se potrudili, da sta vsako posebej obvestili.
Na sestanku so izvolile novo tajnico tov. Pavlič Dolores ter delegatke za konferenco AS1ZZ za Tržaško ozemlje v Ižoli. Nadalje je bil govor o resoluciji za izvršilni odbor mednarodne organizacije demokratičnih žena, katero so po sestanku podpisovale. Velik del sestanka je bil posvečen vprašanju šole. Uspeh pogovorov je bil viden že v ponedeljek, ko se je šola odprla in so prišli učenci ta dan prav vsi.
Ob koncu so se pogovorili o prostovoljnem delu, katerega se bodo žene že ta teden udeležile. V teku so namreč priprave za zidavo zadružnega doma, ki si ga vsi tako želijo.
Upamo, da bo udeležba tudi na prihodnjih sestankih tako številna.
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 749
l>anes zadnji rok za predložitev kandidatnih list
»Neodvisne
LOT TA AL
II
liste z edinim geslom:
GRUPPO SLAVO!
Danes, zadnji dan septembra, po. teče rok za vložitev kandidatnih list na goriškem županstvu. Demokratična fronta Slovencev ie listo svojih kandidatov že vložila pravočasno, ko so bile volitve razpisane za 5. september. Delo s sestavo liste in z zbiranjem podpisov predlagateljev je precej, naporno, posebno za nas Slovence, ki nam na vsakem koraku mečejo polena pod noge. Kljub vsemu je prefektura razveljavila že predložene liste. Tako smo morali pristopiti ponovno k istemu delu. Slovenci so se pokazali zavedni in je zbiranje podpisov predlagateljev tudi drugič poteklo popolnoma normalno, da bo pravočasno Fronta predložila svojo listo.
Volivna kampanja se s tem prič. ne. Kakor kaže, bomo imeli Slovenci hud boj, ker občinske volitve ne bodo za šoviniste občinske volitve, temveč nova faza gonje proti
slovenski narodni manjšini. Zaradi tega nam je zdaj še bolj jasno, zakaj je bila «potrebna» odgoditev volitev. To namreč zaradi tega, ker šovinistične stranke niso bile še dobro organizirane za gonjo. Potrebno jim je bilo pač časa. Da je naša trditev točna, nam odkriva včerajšnja številka «Giomale di Trieste«, ki v svoji goriški izdaji odkrito pove, da sta se v Gorici sestavili dve tako zvani »neodvisni* listi za občinske volitve, ki bosta nastopili izključno pod geslom: lotta al gruppo slavo (gonja proti Slovanom). Tako je orisal program teh »neodvisnih* formacij advokat Pinausi, predsednik Lege Naziona-le, na njih prvem sestanku. Kako gleda Lega Nazionale na Slovence ni treba omenjati, ker je njena funkcija že zdavnaj bila znana in sicer d<i čim bolj raznaroduje Slovence. Kakšno vlogo bosta igrali ti dve »neodvisni« listi pod vrhovno
Da bo setev koruze uspešna
žri pridelek obilen...
Turščica ali koruza in kakor ji pravijo v goriški okolici in v Brdih, sirk, ie zelo važen naš pridelek, ker je v vseh onih krajih, kjer ta rastlina še dobro uspeva, koruza vsakodnevna hrana prebivalcev. Zato se pa turščice dosti seje in prideluje.
Turščica navadno dozori pri nas po Malem Šmarnu, to je približno v tem času. Torej jo bomo kmalu obrali in spravili v shrambe.
Za dobro uspevanje zahteva koruza dosti gorkote v ozračju in dosti vlage v zemlji. Za dobro do-zoritev je potrebna lepa in topla jesen. Ker potrebuje koruza vlago v zemlji, moramo storiti med njeno rastjo vse, da vlago v zemlji zadržimo. V to svrho je potrebno še prejšnjo jesen zemljo globoko preorati in večkrat turščico okopati, ker z večkratnim rahljanjem zemlje preprečimo izhlapevanje vlage in s tem osušenje zemlje. Kjer je to mogoče, je tudi umetno namakanje zemljišč zelo koristno. To delajo v Furlanski ravnini, kjer je voda iz Soče Napeljana po jarkih daleč po ravnini.
Koruza uspeva dobro v globoki zemlji,1 ki vsebuje’ mnogo redilnih snovi in dosti humusa. Izmed glavnih rastlinskih redilnih snovi potrebuje največ dušika, kalija in' tudi fosforne kisline. Koruza je rastlina, ki se zelo dobro obnese na novo preoranih deteljiščih, njivah in celini.
Njive, ki jih določimo za pridelo. vanje koruze, moramo že v jeseni globoko preorati. Oranje moramo, če le zemlja dopušča, 30—35—40 cm globoko. Ce zemljišče še ni bilo prej nikdar tako globoko orano, in če so spodnje plasti zemlje splošno malo rodovitne, orjemo bolj plitvo, a zato pustimo slediti plugu po brazdi poseben plug, ki spodnje zemeljske plasti samo prerahlja in ne obme ter vrže na vrh. Pred setvijo ne orjemo spomladi zemljišča še enkrat, ampak ga samo s težko brano zrahljamo.
Sirk potrebuje mnogo hlevskega gnoja. Najmanj 20—25 stotov na 1000 kv. metrov. Gnoj je najbolje zaorati že v jeseni in ne spomladi. Le v lahkih zemljah ie gnojenje na pomlad upravičeno.
Izmed umetnih gnojil so za koruzo najvažnejša dušična in fosforna gnojila. Kot dušična gnojila pridejo v prvi vrsti v poštev: čilski soliter, žveplenokisli amoniak in apneni cianamid. Čilskega solitra se potrosi 12—17 kg in tudi kaj več na 1000 m2 površine.
Izbiri semena je treba posvečati mnogo pozornosti. Najbolje je, da se klasi za pridelovanje semena odberejo že na njivi. Za naše kraje bi bile najbolj priporočljive vrste
koruze, ki so nastale s križanjem in aklimatizacijo' in spadajo med kasne vrste. Srednjekasna ie av-guštnica (furlanska in veronska). Zgodnje vrste so činkvantin in pinjoleto.
Kadar je čas za to, moramo sejati koruzo in činkvantin izključno le V vrste, nikakor ne počez, ker edino le ono koruzo je mogoče obdelovati s stroji, ki je bila sejana v vrste. Letošnja letina je dobra za koruzo, ker je bilo dovolj vlage in dovolj toplo*,e ter ji je tudi jesen zelo ugodna. Tega pa ne moremo reči za činkvantin, ki ni imel zadosti sončnega vremena in ga bo treba v veliki meri uporabiti za krmo.
Potrebno je, da naši kmetovalci začnejo misliti že to jesen na prihodnjo koruzno letino in če hočejo, da bo pridelek dober, nai že sedaj ukrenejo to, kar smo jim gori svetovali: naj namreč poskrbijo za globoko preorane njive, kjer bodo sejali koruzo, naj zaorjejo hlevski gnoj, da se zemlja zrahlja in postane plodna ter izberejo zdrava in primerna semena.
In vendar je kriv...
ISTRA
I	(
Pred ljudskim okrožnim kot prizivnim sodišču v Kopru je bila prizivna razprava proti Giurmanu Petru, mesarju v Kopru. Imenovani je bil svoječasno obtožen zaradi nedopustne špekulacije, ker je prikril več kilogramov mesa in ga prodal po višjih cenah. Prav tako je ponaredil odrezke, da je lahko dobil več mesa, kakor pa je imel pravico. Pri hišni preiskavi pa so varnostni organi našli pri njem velike količine tkanin. Na prvi stopnji je bil glede na to kaznovan na 15 dni obveznega dela in na globo v znesku 20.000 lir.
Giurman je vložil proti prvi sodbi priziv, toda kljub temu je okrožno sodišče potrdilo sodbo glede izreka o krivdi, pač pa je spremenilo sodbo glede kazni in mu isto. znižalo na plačilo denarne kazni v znesku 10.000 lir.
Vpisovanje v gospodarsko šolo
V tem šolskem letu bo v Kopru otvorjena Enoletna gospodarska šola, ki bo razširjena na triletni gospodarski tehnikum. Pravico do vpisa imajo absolventi nižje srednje šole (gimnazije, avviamento). Sola bo imela svoj internat. Vpisovanje bo v prostorih slovenske gimnazije v Kopru od 1. do 3. oktobra, od 9. do 12. ure. Vse potrebne informacije dobite na prosvetnem oddelku Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Načelnik prosvete.
komando Lege Nazionale in gospoda Pinausija, nam povedo sami. Saj trdijo, da je cilj njihove volivne kampanje čisto nacionalističen in bo pritegnil v boj proti naši manjšini vse šovinistično zagrizene meščane.
Mislimo, da ob takšnih perspektivah, ki se nam obetajo pred volitvami, ni potrebno poudarjati, kaj je dolžnost slehernega Slovenca, ki mu je pri srcu dobrobit našega življa in mimo sožitje v naši občini. Enotnost in složen nastop okrog kandidatov DFS bo razbil poskuse tistih, ki nam ponovno želijo pogin in iztrebljenje.
Tatinski Napolitanec in apoena ženska
Policija v Tržiču je aretirala Karla Datonija, starega 28 let, iz Neaplja, obtoženega tatvine in bega pred pravico.
V Gorici je bila aretirana 22-let-na Renata Begnis, hči Mihaela, iz San Martino di Calci (prov. Bergamo), ker se ni pokoravala predpisom izgonskega lista.
Zaradi zoprne in nadležne vinjenosti so policijski agenti spravili v zapor 34-letnega Tihomirja Na-visa, po rodu Jugoslovana, ki je pred časom prispel iz Buenos Ayresa.
Čez Muzce v Rezijo
Spored izleta
Tura k izviru Tera in čez Muzce v Rezijansko dolino je že davna želja goriških planincev, ki bi radi v svoje letošnje anale zaznamovali tudi ta slovensko-beneški skrivnolepi kotiček in malo znane rezijanske Dolomite. Priti prvikrat tja, kamor tako redko zaidemo mi, nedeljski turisti, je še bolj pomemben dogodek na naših svetlih poteh, je novo doživetje v našem domoznanskem stremljenju. Okoliščine, ki nas obdajajo, nas naravnost silijo v gorske samote, na ne-pohojene grede in steze, med naše! preproste,
Zaprt zaradi bigamije
Organi javne varnosti v Gorici so prijavili sodišču in do razprave spravili v tukajšnji zapor 34-letnega Salvatorja De Santisa pok- Tomaža iz Palerma, z začasnim bivališčem v begunskem taborišču na Placuti, ker se je, poročen s še živečo ženo na Siciliji, zopet oženil z neko Hrvatico iz Opatije. In to, ko je živel še do nedavnega v Jugoslaviji.
KINO
kakšna
ženska«, R.
VEHDI. 17: «...
Russel in B. Aherne.
VITTORIA. 17: «Pot vsakogar«, Loockvvood*.
oddaljene ljudi po naj-! CENTRALE. 17: »Usodna ura«, M. Mor-
M.
zapadnejših slovenskih naseljih. Kaj bomo pisali o krajih, če jih ne vidimo, kaj bomo govorili o terskih Slovencih, če jih ne obiščemo?
Jesensko sonce kar siplje svoje bliščeče zlato, vreme se je ustalilo, trgatev v okolici se je zakasnila, torej pojdimo skupaj to nedeljo izpet še eno letošnjo pesem visokih planin!
Spored: V soboto 2. oktobra ob 14 uri odhod s kamionom do izvira Tera in do Muzcev. Prenočišče na seniku (vzemite s seboj odejo!). V nedeljo 3. oktobra gre prva
gan in A. Ladd.
MODERNO. 17: »Montecassino« C. Lol-li in V. Lay.
EDEN. 17: «Razbojnik Morgan«, M. Carlisle in R. Crormvell.
ALI SI 2E NAROČNIK (PRIMORSKEGA DNEVNIKA*
Okrožnice za trgovce
Zvez2 trgovcev v Gorici obvešča vse včianjene tvrdke, da si na njenem sedežu v ul. IX Agosto 11 lahko ogledajo okrožnice o sledečem: 1) statistika izvoza povrtnin in južnega sadja; 2) vesti z angleškega trga povrtnin od 11-17 septembra; 3) trgovinska pogodba z angloameriško zasedbeno cono Nemčije (za povrtnine); 4) uvozi E.R.P. železnin, jekla, bakra, litega železa itd. za leto 1948; 5) trgovinska pogodba med Italijo in nemško anglo-ameriško zasedbeno cono za železo, jeklo, železnine in/Slično; 6) vesti o E.R.P.; 7) razno.
skupina čez Muzce, druga s kamionom pa okrog čez Resiutto do Ra-vence v Reziji. Prijave v Kat. knjL gami izključno do petka 1. oktobra popoldne. Voznina za člane 600, za nečlane 700 lir.
Ladja S. Salvatore pridržana
27. t. m. ob 4.30 zjutraj je narodna zaščita ustavila ribiško ladjo »S. Salvatore«, ker je ribarila v istrskih teritorialnih yodah. Do na. daljnjega je ladja pridržana.
IZPBEB SOI>IŠČA
Zaprašene obtožnice so naletele
na prizanesljivega sodnika
Menda celo leto ni imela gori-ška sodnija opravka s tolikimi razpravami kot včeraj. Bil pa je prisoten le malokateri obtoženec.
Mnogi so namreč iz goriške okolice, ki po razmejitvi pripada Jugoslaviji, in je potemtakem nj.| odsotnost razumljiya. Sodnija se je odločila in pregledala njih akte predno zamrejo y prahu in pozab-ljenosti. V raznih primerih je šlo za odsotnost obremenilnih prič, ki bivajo na jugoslovanskem ozemlju.
Zato so bili obtoženci oproščeni, češ da ni proti njim zadosti dokazov, dasiravno so ti jasno navedeni v obtožnicah in tožbah, ki so bile svojčas avtentično podpisane od odsotnih prič, odnosno prizadetih strank. Kakor se zdi, je hotel biti sodnik prizanesljiv nasproti vsem.
Cetvorica, Bruno Terpin iz ul.
Vittorio Veneto 57, pokojni Giordano Culliat, Umbro Quarantotto iz ul. Rossini 13 in Stanislav Buf-folini iz ul. Colombo 2, so bili obtoženi, da so 10. marca 1947 na Sempetrski cesti napadli in pretepli skupino Slovencev iz Šempetra, ki so se vračali s plesne prireditve v Gorici. Pri nočnem zahrbtnem napadu so utrpeli telesne poškodbe Ladislav Grapulin, Albert Gomišček, Jožko Cotič in Anton Grapulin. Obtožence je sodišče oprostilo, češ da niso izvršili pripisanega jim kaznivega dejanja.
Na 6 mesecev zapora za prvo in 1 mesec zapora ter 16.000 lir globe
za drugo obtožbo, a vse pogojno, — -----------------,	  _
je bil obsojen Franc Ciglič pok. I pobrisal y tujino s kolesom, Je P Antona iz Steverjana 138. Prva ob-1 nesla Perinu 6 mesecev odvze tožba mu očita, da je grozil s smrt- svobode in 3 tisoč lir glob^ P jo Alojzu Korenu iz iste vasi štev. i gojno.
125, in proti njemu vihtel nož: druga obtožba pa, da je neopravičljiv0 nosil izven doma nož. Gornji do^ godki so se pripetili 20. avgusta zvečer.
Vsled pomanjkanja dokazov je sodišče v odsotnosti oprostilo Angelo Favo por. Gruden iz Gabrijelove ulice 77, obtoženo, da se je polastila nekaj železnine V škodo inž. Bellegrandija.
Lanskega septembra je prišlo do živahnega spora med lastnikom t°* bakarne v ul. Morelli 34 in klientom Humbertom Romolijem. Ta se je objestno pognal v ospredje in zahteval, da ga postrežejo prvega, tako da ga je moral lastnik Franc Hojnik iz ul. Cadorna 36 s silo prepričati, naj se pomiri. A nesre.a je hotela, da je Humbert s Pps^0 udaril po steklenih vratih in se malce porezal. Zaradi tega Je_b“ Hojnik prijavljen. Sodnik je raj ukinil postoDek, ker prizadet* stranka ni vložila tožbe.
Na 6 mesecev zapora pogojno je bil obsojen Franc Moderc S Kojskega, obtožen, da je 20. j®*” ja lani s sekiro grozil doma^ti Josipu Zuljanu in mu s tem *1.. preprečiti vhod na svoje dvorišče’
Dvanajst mesecev zapora voljno so vpisali v kazensko izpricE" valo Antonu Pojavniku iz Vip°“ zaradi obtožbe, da je ukradel kol Olgi Benedetti. Pojavnik le bil z večkrat kaznovan.
Razprava proti odsotnemu Sta”‘ ku Perinu. obtoženemu, da j° J
ISTRSKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/a PRITI. - TEL.
Mladinska proslava v Marezigah
V ponedeljek dne 27, t. m. je bila v Marezigah proslava mladinske delovne brigade iz Vanganela in Marezig, ki so se je udeležili vsa mladina iz bližnjih vasi in tudi starejši ljudje.
V sprevodu so korakali mladinci za slovensko, italijansko s peterokrako zvezdo in mladinsko zastavo, pred njimi pa je svirala domača godba koračnice, da je vsakogar kar dvigalo od veselja. Sprevod se je ustavil prav na onem trgu, kjer je bila leta 1921 borba med tedanjimi slovenskimi volivci 'za državnozborske volitve in fašisti, ki so hoteli preprečiti, da bi ljudje oddali svoj glas. V tem spopadu je domače ljudstvo x skrajnem ogorčenju proti do zob oboroženim fašističnim tolpam zgrabilo za to, kar je imelo pri rokah in se uprlo napadalcem. Odločna volja in pravica je že tedaj lu in tam zmagovala. Ljudje so razpršili fašiste, ki so prišli brez potrebe in nepozvani v mirno vas in ondi hoteli terorizirati vse prebivalstvo.
Nekaj metrov od kraja dogodka stoji danes stavba zadružnega doma. Mladince in mladinke s komandirji vred ie nagovoril predstavnik okraja, ki je v lepih besedah ugotovil da gradi mladina socializem in dela za kulturni napredek istrskega ljudstva. Poudaril je še, da je naša mladina zvesta naukom Lenina in Stalina. Nasprotno pa so ravno oni, ki se zbirajo okoli Vidalija tisti, ki rovarijo proti ljudski oblasti in obrekujejo cono B in Jugoslavijo. Na mesto da bi iskali sporazum, se vedno bolj oddaljujejo od prave demokratične linije. Pri tem pa so pozabili, kakšnega pomena je za naše množice Osvobodilna fronta in kaj predstavlja za nas in za vsakega pravega demokrata trda in krvava narodnoosvobodilna borba. Ti rušilci ljudske sloge bi hoteli prezreti in utajiti, da s krvjo naših najboljših tovarišev in tovarišic namočena zemlja že daje sad, ki ga hočemo čuvati kot najdragocenejšo pridobitev. Ob splošnem pritrjevanju
je govornik dejal, da mora prav vsak mladinec in mladinka postati član mladinske delovne brigade v vasi.
Po končani proslavi sq prisotni nabrali 2.670 lir za nov zadružni dom. Tudi ta uspeh mladincev je povzdignil celotno razpoloženje prisrčne proslave.
Sestanek MHsine Me
žena v Belem Križu
V petek 24. je imela organizacija AFZ v Belem križu sestanek. Udeležba je bila velika. V glavnem so na tem sestanku obravnavale sedanje politično stanje na Tržaškem ozemlju ter o ženski organizaciji v kraju samem. Ob tej priliki so pod. pisale resolucijo izvršilnemu odboru Mednarodne demokratične zveze žena, v kateri zagotavljajo, da bodo odločno stremele za tem, da preprečijo izkoriščanje organizacije AFZ v nacionalistične protidemokratične namene. Obenem govori resolucija, da bodo nadaljevale borbo za uresničenje idealov vsega svobodnega človeštya in prispevale k zmagi demokracije in k utrditvi miru v svetu.
Druga točka dnevnega reda je bilo predavanje o domači vzgoji, ki ga je imela učiteljica. Govorila je o dolžnostih staršev do šoloobveznih otrok. Zanimivost predavanja je zbudila živahno debato.
V slučajnostih je bil na predlog tajnice sprejet sklep, naj se določi šestčlanski svet med slovenskimi in italijanskimi materami, ki se bo zanimal za napredek in vedenje otrok ter imel tako povezavo s šolo in domom. Ta svet bi dajal na mesečnih sestankih svoja poročila. Pray tako je tajnica povabila matere italijanske narodnosti, naj bi vpisale otroke v otroški vrtec, ki bo v oktobru v Portorožu za italijansko deco. H koncu je bil tudi govor o prostovoljnem delu. Sestavljena je bila četa, ki se bo že prvo nedeljo udeležila prostovoljnega dela. Prav tako je bil govor o prepotrebnem krojnem tečaju.
V splošnem je bilo torej! na tem sestanku sprejetih polno važnih sklepov in upamo, da se bodo njih zasnove tudi uresničile.
Pretkani goljufi pred ljudskim sodiščem
Pri okrajnem ljudskem sodišču v Kopru je pred nekaj dnevi padla zanimiva sodba zaradi goljufije, ki se je podeželski prevaranti kaj radi poslužujejo.
Ze v Piranu sta se morala zagovarjati Gorela Anton, kmet iz Nove vasi št. 15 in Kocjančič Ivan, kmet iz Grinjana pri Šmarjah, sedaj stanujoč v Miljah, ker sta 2. maja 1944. pripeljala v pisarno notarja Scampicchia v Kopru neznano žensko in mu iQ predstavila kot sestro obtoženega Kocjančiča. S lem sta spravila notarja y zmoto, da je sestavil neresnično kupno pogodbo, s katero naj bi bila Kocjančič Ana prodala skupno s svojim bratom svojo polovico nepremičnin, ki jih je podedovala po pokojni materi. Na podlagi te pogodbe se je obtoženi Gorela Anton vknjižil tudi na polovico grunta, ki je bil last Kocjančič Ane.
Ves načrt za to velikopotezno goljufijo sta napravila oba gori imenovana obtoženca in kot tretja storilka še Gorelova žena, kar pa do razprave pri sodišču y Piranu še ni bilo pojasnjeno.
Gorela Anton se je zagovarjal tako, da se je oglasil pri Kocjančiču, ki je bil pripravljen skleniti kupno pogodbo, glede sestre pa izjavil, da se mora z njo prej sporazumeti. Nato, da je po nekaj mesecih prejel od Kocjančiča pismo, da hoče tudi sestra prodati svojo polovico. Hkrati je Kocjančič določil dan, ko se bodo dobili v Kopru, da bodo pri tej priliki sestavili pri notarju kupno pismo in da bo prišla tja tudi njegova sestra.
Ker je pri naših ljudeh težko delati kupno pogodbo, ne da bi jo preje zavili v krčmo, so po stari navadi zvrnili nekaj poličev y gostilni «Pri Frančiški« v Kopru. Tam so se po besedah Gorele zmenili za kupnino v znesku 25.000 lir, pri kateri priliki, naj bi bil Gorela odštel Kocjančiču Ivanu na , račun 6.000 lir.
Kocjančič Ivan je z vso natančnostjo opisal, kako sta oba s soobtožencem Gorelo čakala njegovo sestro v luki, ker je prišla v Koper s parnikom in da sta ji točno na trgu pred pristaniščem izročila polovico na račun prejetih 6 tisoč lir, to je tri tisočake.
Kocjančič je znal o svoji sestri povedati, da je malo «zgubljena Ženska«, da ji ne gre nobena vera in da se hoče sedaj, ko ie pristala na pogodbo in jo lastnoročno podpisala ter prejela polovico kupnine, okoristiti na ta način, da trdi, da pogodbe ni podpisala, da tudi ni prejela polovice kupnine in da bi rada tako prišla zopet do že prodane polovice posestva.
Sodišče y Piranu je ie tedaj zaslišalo izvedenca, ki je izjavil, da podpis Kocjančič Ane na kupni pogodbi ni pristen in da ga je pristavila na listino q kupni pogodbi neka tretja oseba, na noben način pa ne Kocjančič Ana. Toda Kocjančičeva se je v Piranu vedla neprimerno. Sodišče jo je vabilo dvakrat na razpravo in nobenkrat se ni hotela vabilu sodišča odzvati. Sodišče je bilo sicer prepričano, da pogodbe ni podpisala Kocjančičeva, vprašanje, kdo je sicer pogodbo podpisal, do tedaj še ni bilo dovolj pojasnjeno.
Za sodišče y Piranu je nastal dvom o krivdi obeh obtožencev, zaradi česar jih je oprostilo vsake krivde in kazni. Toda javni tožilec je vložil proti tej sodbi priziv, ki mu je okrožno sodišče v Kopru ugodilo. Organi javne varnosti so med tem s spretnimi poizvedbami odkrili, da je X celotno ponarejanje listine vpletena tudi Gorelova žena Ana.
Prizivno sodišče ie odredilo, n«i ponovi prva stopnja dokaz po izvedencu-grafologu o tem, kdo je podpisal pogodbo za Kocjančičevo.
Zadeva je prišla pred okrajno ljudsko sodišče y Kopru. Kot tretja obtoženka je sedela na zatožni klopi tudi Gorela Ana, češ da se je
pri notarju predstavila kot	.
čič Ana, v kar sta jo napeljala , obtoženca Gorela Anton In čič Ivan ter podpisala kupno P1 z imenom Kocjančič Ane. ...
Razpravo j£ vodil Pre<^? V okrajnega sodišča dr. Škerlj oporo novemu izvedenčevemu
nju, ki zopet navaja, da po8°^a ni podpisala Kocjančič Ana, teW edinole Gorela Ana, je preud in nepričakovano vpogledal W osebni izkaznici, ki sta potrdili cevanje izvedenca na značil*® teze pisave ene in druge, je bil doprinesen dokaz, da i? ^ no pogodbo v imenu Kocjančič ^ podpisala Gorela Ana. Glede na^_ ugotovitev sodišče ni dalo verena]o govoru obtožencev in jih sPoZ za krive: Gorela Antona in	j
Čiča Ivana, da sta podala n° ^ kot javnemu uslužbencu nfres^«, izjavo q istovetnosti tretje 0	^
ponaredila javno listino in j° . uporabila, Gorelo Ano istih ^.eJfo0l razen da je ona uporabila l’s Tako je bil Gorela Anton obs ^ na 4 mesece, Kocjančič Ivan n^se. mesecev in Gorela Ana na 3	„
ce odvzema prostosti, zadnja P° ^ no za eno leto. Kocjančič je o*-1 ^ no slutil neugodno sodbo, za 0 ^ na razpravo ni bilo! Ze po . ° ja, ni razpravi je Gorela Ana Prizjjj,e' da je ona podpisala pogodbo v ^ nu Kocjančičeve. Sodišče je J jjjji torej prav da se y svojih deja ^ in pravnih zaključkih ni P ^.g) motiti od obtožencev, ki so storjeno dejanje.
Upamo, da bo ta sodba v sva ^ in pouk vsem onim, ki m
se da pri dobro nasnovanem ^
vem dejanju trajno prikriti nico!
KINO
KOPER: «Martin Eden«. PIRAN:	Tartini:
teror«.
IZOLA: Arrigoni: «2enske», Odeon: «Crni angel«.
Krankenžt?jn°^
Spomnila sem se. da ga mora eden izmed pripornikov poznati iz sindikata. Naročile smo mu, naj gre mimo in pogleda, kdo je. Ali mu naročila niso sporočili ali pa se ie sam bal povedati, da pozna tovariša Marka, ne vem. Dobile smo odgovor: »Ne, ni Ran-kovič. Njega zelo dobro poznam«. Me pa smo z veliko težavo poslale naročilo, ker ie bilo takoj jasno, da niti Nemcem njegovo ime ni znano. Nad njegovo posteljo so pritrdili listek z nekim tujim imenom, za katerim je stal vprašaj. Tovarišica je ukradla šop las, ki so jih po striženju vrgli v kot. Lasje so bili črni, jaz pa sem se spomnila, da ima modre oči, nikakor pa se nisem mogla spomniti, kakšne lase ima. Popoldne so naposled prinesli tu-di mene v drugo sobo, po hodniku mimo klopi, na kateri je ležal tovariš Marko. Soba, kamor so premestili nas, je bila zelo daleč za prevezovalnico, in ker nisem vstajala s postelje, nisem več videla tovariša Marka.
V bolnici je vladala velika napetost: kdo je ta človek, ki ima nad glavo nemški priimek in ki so ga Nemci pretepli in naročili, naj jih obveste takoj, ko se bo aretiranec zavedel? Tovarišice so hodile na hodnik pogosto, vsak hip pogledat ali bo tovariš Marko
odprl oči in kai rekel. Glasno so izgovarjale moje ime, da bi slišal, da so v bolnici znanci. Tovariš Marko je odprl oči in zašepetal: «Sam sem se ujel. Sporočite tovarišem zastran pobega!« Potem so ga prenesli v zdravnikovo sobo. Zopet je bil v »globoki nezavesti« in samo kadar je skozi na pol zaprte veke videl skozi okno naše tovarišice na izprehodu, je nekoliko dvignil stisnjeno pest.
V tistih dveh dneh, od nedelje opoldne do torka zjutraj, smo z vsemi sredstvi razvile «akcijo», da bi sporočile iz bolnice njegovo naročilo. Morale smo pohiteti, ker ni bilo mogoče, da bi tako dolgo hlinil omedlevico. Nismo smele pokazati, da ga poznamo, morale pa smo prepričati stražarje, da pač ni ustaš, če so ga gestapovci pretepli, kajti ustaši sodelujejo z Nemci. Stražarji pa so bili Srbi — mnogi iz Like, ki so jim bili ustaši pobili sorodnike. Morali smo se skupaj z zdravnikom čuditi — kdo neki je, delati se ravnodušne in vsak hip poizvedovati, ali je prišla naša policija? Vedeli smo, da ga bo spoznala takoj, ko pride.
Mislim, da se nam je še tistega dne posrečilo obvestiti tovariše. Ali so dobili prav pismo, ki ga je odnesla moja mati v laseh in dala Olgi Alkalaj, ali pismo, ki ga je
Ro§ e va tvje t o var is a M ar k a
poslala Vera Lazovič po svojem bratu Gruji ali kak listek izmed mnogih, ki smo jih poslale iz zaporov, ne vem, posrečilo pa se nam je obvestiti tovariše in celo predlagati, da bi bilo najbolje, izvesti osvoboditev ob devetih zjutraj, ko je v bolnici samo »devet pušk«, kakor se je izrazila neka tovarišica po vojaško. Opozorile smo jih tudi, da je naša soba zelo daleč, da nas je mnogo in da menimo, da našega pobega, ki so ga pripravljali že prej, ni treba povezati s to akcijo.
Ali bodo prišli tovariši prej, preden bodo odgnali stražarji tovariša Marka iz bolnice? Da tovariši pridejo, smo vedele za trdno, tem bolj ker so vpraševali po legi sobe in kako daleč je do nje. V torek zjutraj je bil že skrajni čas, da bi prišli Od ranega jutra smo pošiljale na hodnik izvidnice in vse jutro smo govorile, kakšna bo bolnica po pobegu, kako bo vse presenečeno, kako bodo Nemci in srbski policaji osramočeni, me pa se bomo vsem čudile: bale smo se samo, da bi z zmagoslavno
radostjo na obrazih ne izdale svojega sodelovanja v akciji. Skoraj žal nam je bilo, da še ne bomo mogle, da jim seveda ne bomo hotele povedati, kdo je bil in se pohvaliti, kako smo si tudi me prizadevale, da bi pomagale pri tej akciji.
Vse, kar smo slišale od tega dogodka me, je bilo nekaj revolver-skih strelov. Cez nekaj trenutkov je vstopila z izbuljenimi očmi Vera Vrebalov, ki je bila na hodniku, in zašepetala je: «Tovariši so prišli!« Hitro smo zlezle v postelje in se dobro odele. Izpod odej so se videle samo naše glave. Hotele smo biti na videz take kakor navadno, brezbrižne in celo prestrašene smo se hotele delati.
Drugo, kako se je vse to zgodilo, vem samo iz pripovedovanja stražarjev, bolničarjev in pripornikov.
Prvi je planil v sobo bolničar 2ika, majhen, debeluhast možiček iz Kragujevca, z dolgimi črnimi brki:
»Ugrabili so tistega!« — je kriknil že na pragu. — »Prišlo jih
je deset z revolverji, takoj sem dvignil roke« — in Zika je dvignil svoje kratke roke in kriknil: »Sanitejec sem!«
Pozabil nam je celo povedati, da so tovariši ubili narednika-vodnika. Ves, srečen, da je ostal živ, je takoj zaključil:
Dobri fantje so bili, takoj so spoznali, da jaz nisem kriv«.
Potem pa so se vrstili stražarji in vsak je priključil kako podrobnost o tej junaški požrtvovalni akciji. Niti oni se niso mogli dovolj načuditi toliki točnosti, neustrašenosti in spretnosti. Nastalo je takole pripovedovanje:
Deset tovarišev je prišlo čez dvorišče, kjer ni bilo ograje, ker je bila hiša tik bolnice med bombardiranjem razdejana. Enega so gnali pred seboj, tako da so vsi, bolničarji in priporniki, ki so se takrat izprehajali, mislili, da ženo agenti aretiranca. Prišli so do vhoda v poslopje, pred vrati je stal narednik — vodnik in vprašal jih je: »Kaj želite?« tedaj so potegnili revolverje in — tiste strele smo slišale — eden je ustre-
lil narednika, ki se je pri priči mrtev zgrudil. In že so bili v sobi, kjer je ležal tovariš Marko. Nekateri so vstopili, drugi pa so šli z revolverji v rokah po hodniku in po sobah. Eden je zaklical tovarišu Marku: «Vstani». Tedaj se je tovariš sklonil prqv k njemu in mu zašepetal nekaj na uho, gotovo lažno ime. »Tisti pa je planil pokonci« — je pripovedoval Zika «sanitejec«, — «kakor da mu nikoli nič ni bilo in kar tako v samen perilu je odšel z njimi. Tačas so odšli drugi v stražarske sobe, nekateri stražarji so spali, drugi pa so se skrili pod stopnišče takoj, ko so zaslišali strel. Tovariši so z revolverji napravili kordon skozi gručo pripornikov, ki so strme stali na dvorišču, in odhajajoč na ulico so streljali na nemškega vojaka in ga ranili.
«Vsak je imel po dva revolver* ja« — so pripovedovali stražarji« — in sicer tiste velike na boben-ček. In bili so samo mladi, okrog dvajset let stari. Kakor v filmu. Nam pa niso storili nič hudega. Hrabri fantje«, — so se dobroduš-
no čudili stražarji, ki so se zdeli zdaj samim sebi klavrni.
«Biti so mogli samo komunisti. Samo komunisti lahko store kaj takega pri belem dnevu v mestu. Tisti ni ustaš. Biti mora velik komunist«, — so govorili stražarji, zbrani vsi v naši sobi, pozabljajoč, da bo prišla zdaj policija, pozabljajoč na mrtvega narednika in občudujoč tako nenavadni dogodek in veliko junaštvo. Nihče izmed njih ni mogel reči nobene slabe besede. Zaradi naglice in neustrašenosti naših tovarišev so se nenadoma sami spremenili v gledalce, ki so odčudovali dobro izvedeno akcijo. Od tolike naglice so bili vsi zbegani in so pozabili na svojo odgovornost.
V nedeljo so pripeljali v bolnico tudi tovariša Miladina Ivanoviča, ki ga je ranil policaj, ko ga je zasledoval po ulici. Takrat ga nismo poznale. Stražarji so pripovedovali:
«Tisti učitelj pa, brž ko je to videl, se je tudi pognal za njimi, oblekel plašč dr. Zivkoviča, skočil za njimi in kričal: Počakajte me, počakajte, tudi jaz sem komunist.« In tudi on je pobegnil.
Sele čez pol ure so prišli agenti: Kosmajac, Radan Grujičič in drugi ter Nemci — to sem si dobro zapomnila — vsak z dvema ma-šincama čez rame. Planili so v našo sobo, me pa smo «prestraše-
no« pogledovale izpod odej in
leli so nam, naj vstanemo, ker ;
»tistega« odgnali. Imena tudi s ^ niso vedeli. Dokler smo bile toe bolnici, niso zvedeli zanj. j.
Blokirali so vse ulice okrog b nice, pretaknili vse bližnje W postavili mitraljeze. Vse je ®. seveda zaman. Drugi dan so občili časopisi nagrobni 8° ^ Dragi Jovanoviča na P°?.'Cza narednika, ki so ga razglasu*^ narodnega junaka in za zr »padlo za svoj narod«. Celo * Žarjem je bilo neprijetno in nekam sramovali so se ieh parij, ker so bili vsi priče c^_ plemenite in sijajno izvedene cije — osvoboditve tovariša |Z * licijskih in okupatorskih rok.
V bolnici so dolgo govoril'_°ci znanem možu, ki so ga a privlekli v bolnico, čigar ^ nihče ni vedel, po katerem <)d . < naj nihče niti skrivaj ni vpj stražarjev, ki ga v bolnici w 0 pripornikov nihče ni poznal in katerega je prišlo čez dva dni set mladeničev pri belem ,!J t z revolverji v rokah in ga res*
Biti so mogli samo komunisti* ^ so ponavljali stražarji ven0\Lfti «samo oni lahko dobe tajne zv samo oni so taki junaki. sam° ,t tako ljubijo tovariša«. Od ,0t> je bilo vse stražarje še bolj g čudne moči partije....
KONEC
UREDNIŠTVU:	ULICA	MONTECCHI St. 6, III. nad. - Telefon St «3
OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18, tel. 27-847. Cen« oglasov: Za vsak mm
808. - UPRAVA: ULICA H. MANNA St. 29 — Telefon 27-847 ln 27-947. vlSlne v Slrlnl I stolpca: trgovski 40, finanCno-pravni 60, osmrtnice 70 Ur, Izdaja ZALOZNI9TVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST.
47.	| NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna
lr.	Poštni tekoči r*čun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr.evnik«. Trst
’. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSkl tiskarski zavod.
2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ: 55, 165, 330, •®0 dl.j 11-I"74; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava:	Ljubljana	6-906O1