Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 25 V petek (12/21 °C), soboto (10/22 °C) in nedeljo (10/23 °C) bo pretežno sončno. Četrtek, 25. maja 2017 številka 21 | leto 64 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim Ljubiteljska kultura razgibala maj Velenje, 20. maja - V soboto dopoldne so lahko obiskovalci mestnega središča opazovali skupine fokloristov in tamburašev, ki so pred začetkom 6. srečanja hrvaške kulture v Sloveniji vadili na Titovem trgu in v njegovi okolici. Oblačno nebo je bilo krivo, da so srečanje potem izpeljali v polni dvorani doma kulture. To je bila le ena od skupaj 21 prireditev, ki so do nedelje obogatile kulturno dogajanje v okviru četrtega Tedna ljubiteljske kulture v Šaleški dolini. Organizatorji - velenjski JSKD - so bili yelo zadovoljni, ker so bile vse prireditve dobro obiskane, kar je dokaz več, da kultura bogati tako tiste, ki se z njo ukvarjajo, kot tiste, ki jo spremljajo. a bš Janja slavila v Ljubljani Ljubljana, 20. maja - Na pre-mierni izvedbi mednarodnega tekmovanja v športnem pleza- nju v disciplini balvani Triglav The Rock Ljubljana na Kongresnem trgu na montažni steni je v ženski konkurenci slavila Janja Garnbret. Edina napaka se ji je pripetila v prvem polfinalnem balvanu, za katerega je potrebovala dva poskusa, vseh ostalih sedem, vključno s štirimi v finalu, pa je preplezala v svojem slogu, ki jo krasi tudi v tej sezoni, suvereno in brezhibno v prvem poskusu. Toplota poenotila svetnike Mira Zakošek Podražitve v višini 57 odstotkov so v današnjih časih zagotovo nesprejemljive, privoščiti pa si jih ne more nihče drug kot kakšen monopolist, ki pač lahko uporabnike potisne v kot. Takšno podražitev je pred dnevi doživela Šaleška dolina! Za zdaj tega sicer uporabniki toplovodnega ogrevanja ne čutijo, saj jo Komunalno podjetje do njih še ni uveljavilo, a Agencija za energetiko je takšne cene brez kakršnekoli slabe vesti potrdila. Še več, ko so ustanovitelji Komunalnega podjetja Velenje zahtevali razkritje vhodnih stroškov, ki naj bi bili osnova za tako visok dvig toplote, jih je direktorica agencije Duška Godina zavrnila, češ da gre za zaupne podatke. 'Halo?' Država, to sem jaz!, je v 17. stoletju dejal Ludvik XIV. Saj menda nismo šele tam? Kljub vsemu slabemu pa je tole dogajanje prineslo nekaj dobrega! Poenotilo je dolino proti vse hujši birokratski aroganci ter razjezilo svetnike in odgovorne v občinah Velenje in Šoštanj do tolikšne mere, da so dvignili glas in so pri svojih zahtevah zelo enotni. Zahtevajo podatke, pravično ceno toplote, zahtevajo odškodnino in ustrezno sanacijo doline. Vse odločitve o tem so sprejeli povsem soglasno, vse skupaj pa je spominjalo na čas pred tridesetimi leti, ko se je tukaj zgodil veliki ekološki protest, s katerim je to okolje doseglo, da se je marsikaj postavilo na pravo mesto in se je ekološko ozavestila tudi Slovenija. Upamo lahko, da bo tudi zdaj tako in da bo tisto, kar je bilo obljubljeno, ko so lokalne skupnosti potrjevale potrebne okoljske dokumente, tudi uresničeno. Dejstvo je, da se državna politika trenutno skriva za energetiki Šaleške doline nenaklonjenemu javnemu mnenju (to velja tudi za ceno toplotne energije), zato jih verjetno tudi ni bilo na zadnjo sejo svetov, ko so govorili o njej. A prebivalci Šaleške doline gotovo nimajo nič s tem, če odgovornim v državi v vseh letih ni uspelo presekati gordijskega vozla, v katerega je zavozlana naložba v blok 6, ki pa je temu okolju (med drugim) obljubljal družbeno odgovorno ravnanje. Očitno je, da je država držala veliko figo v žepu. Še ko se stroji niso umaknili z gradbišč, so bile namreč dane obljube pozabljene. Sedaj se dolina ozavešča. Upajmo, da bo zmogla in znala najti pot do svojih pravic. ■ ■ -VO iu-l ■in =o ■u-t ii*"> ;o Vabljeni na odprtje prenovljenega Sm u ča r s kos ka ka I n eg a I ceffiíKi^^ '-'Vfll ^ 'H .3.M v WÍ V r J Vi-.v^ A > petekf 26. majf 1 i tekma za pokal ob 19*3® Mestne občine Velenje __ Nastopili bodo II Manca Dremel in skupina SkorBand. ............MESTNA OBČINA Vabljeni! velenje MESTNA OBČINA velenje Med neurjem na avto padlo drevo Škale, 20. maja - V soboto je na območju MO Velenje malo pred 13. uro začelo močno deževati. To je bil naravni uvod v veliko vajo »Neurje s poplavo 2017«, ki jo je pripravil občinski štab Civilne zaščite. Prve avtomobile na nujni vožnji, z lučkami in sirenami, so lahko Šalečani slišali in videli točno ob 13. uri, ko so hiteli v Škale. Tam je neurje podrlo drevo, ki je pristalo na avtomobilu. To pa je bila le ena od 15 situacij, ki so jih preizkusili v sobotni vaji. Brez tovrstnih vaj gasilci in ostali, vključeni v sistem zaščite in reševanja, ne bi bili uspešni takrat, ko gre zares. Zato so se tudi tokrat vedli, kot da se je vse zgodilo čisto zares. Več na strani 22. a bš Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 25. maja 2017 (r. LOKALNE novice Dan mladosti na promenadi Velenje, 25. maja - Danes bo MO Velenje v sodelovanju z velenjskimi osnovnimi šolami organizirala prireditev Dan mladosti na promenadi. Od 18. ure dalje bo potekala v amfiteatru na velenjski promenadi. Prireditev poteka v okviru Tedna vseži-vljenjskega učenja. V uvodu bo zbrane pozdravil župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, v nadaljevanju prireditve pa se bodo z glasbeno-plesnim programom predstavili učenke in učenci velenjskih osnovnih šol ter Centra za vzgojo in izobraževanje Velenje z vokalnimi, instrumentalnimi in plesnimi točkami. ■ bš Tudi vaš pogled na CPS šteje Velenje, Šoštanj - Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj sodelujeta v široki razpravi o vključevanju javnosti v pripravo Celostne prometne strategije, ki jo izvajajo v 64 slovenskih občinah. Namen je izboljšati sodelovanje javnosti pri upravljanju javnih zadev. Z vašim pogledom bo vključevanje lahko bolj kakovostno in učinkovito, zato vas vabijo, da izpolnite spletni vprašalnik na povezavi http://www.1ka.si/a/127257. a mkp Pospešeno prenavljajo ceste Šoštanj, 18. maja - V okviru izvajanja koncesije za vzdrževanje občinskih cest podjetje Andreje pospešeno nadaljuje prenavljanje cestnih odsekov v občini Šoštanj. Dela na cesti Lajše-Ravne zaključujejo, od četrtka do konca junija pa bodo potekala od križišča v Gaberkah do odcepa za Plešivec. Cesta bo zaradi del zaprta. a mkp Obnova ceste v Slatinah Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki nadaljujejo tradicijo, da vsaj en odsek javnih poti obnovijo skupaj lokalna skupnost in občani. Letos so interes za takšno sodelovanje pokazali krajani vaške skupnosti Slatina - družine Stakne, Knez, Kumer in Drev. Te so pripravljene z lastnimi sredstvi plačati stroške ureditve spodnjega ustroja ceste, ki vodi do njihovih objektov. Tako kot v preteklih letih bo občina financirala asfaltno prevleko na že pripravljeno podlago in za to namenila več kot 10 tisoč evrov. Dolžina obnovljene ceste je dobrih 200 metrov. Začetek del načrtujejo sredi prihodnjega meseca. a tp Sofinanciranje malih čistilnih naprav Velenje - Na spletni strani Mestne občine Velenje www.vele-nje.si je objavljen javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v mestni občini Velenje v letu 2017. Višina sofinanciranja na obstoječ stanovanjski objekt, ki se priključi na malo komunalno čistilno napravo, znaša tisoč evrov. Sredstva lahko dobijo samo fizične osebe in le za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstva v stanovanjskem objektu. Ekovrtci na obisku Velenje, 25, maja - Danes poteka v Velenju XI. srečanje koordinatorjev ekovrtcev Slovenije. Dopoldanski del je v Muzeju premogovništva Slovenije, kjer bodo gostom pripravili program otroci in strokovne delavke Vrtca Velenje. Predstavili jim bodo tudi projekt »V svetu narave načrtujemo naravoslovne vsebine in aktivnosti, ki povezujejo rastlinstvo, živalstvo, človeka in neživo naravo.« Popoldne bodo za goste pripravili ogled jamskega in zunanjega dela Muzeja premogovništva, nato pa jih bodo popeljali še na sprehod okoli Velenjskega jezera, kjer jim bodo predstavili mitologijo Velenja. a bš Informativna tabla v Skornem Šmartno ob Paki - V Skornem v občini Šmartno ob Paki bo v kratkem postavljena nova informativna tabla, ki bo označila prenovo urbane opreme v lokalni skupnosti. Ker stoji tabla na meji med šmarško in šoštanjsko občino, so se občani v obeh odločili, da jo bodo postavili s skupnimi močmi. Udarniško bodo pripravili temelje, ostale stroške za ta del pa bo večinoma financirala Občina Šoštanj. Občina Šmartno bo plačala konstrukcijo in postavitev table. Pričakovati je, da se bodo občani obeh občin zbrali na skupni akciji znova ob zaključku projekta - pri pokrivanju table s strešniki. a tp Smučarsko skakalni center izpolnjuje pričakovanja Ta petek bodo nov smučarsko skakalni center v Velenju uradno predali namenu - Tako zanj kot za Poslovno cono Stara vas so pridobili nepovratna sredstva Mira Zakošek Gradnja smučarsko skakalnega centra na grajskem hribu je bila zahtevna in tudi dolgotrajna, saj so jo spremljali številni zapleti. Najprej je bilo potrebno podreti stare objekte, potem nepričakovano urediti brežine in šele nato je lahko zastavljeno delo steklo. To je seveda pomenilo podražitev pa tudi rok izgradnje se je zavlekel. »A konec dober, vse dobro,« je zadovoljen župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je ponosen na nov športni objekt, za katerega pravi, da je smiselno zaokrožil podobo mesta in da bo pogled na ta hrib zdaj, ko ga bodo še ozelenili, zares lep. Še bolj pomembno pa je, da so z novimi skakalnicami mladim skakalcem omogočili treninge, zagotovo pa bodo tu organizirali tudi tekmovanja. »Strokovnjaki pravijo, da so skakalnice odlične in jih bo mogoče uvrstiti med tiste, ki so pomembne za treninge različnih reprezentanc,« dodaja Kontič, ki pravi tudi, da so vse naložbe v športno infrastrukturo naložbe v ljudi, zato se vedno dobro ob- Novo podobo bo dobil tudi stanovanjski blok na Cankarjevi ulici v središču mesta. restujejo. To naložbo so delno sofinancirali s sredstvi fundacije za šport. Pravzaprav velja za večino naložbenih projektov, ki jih je v zadnjih letih financirala Mestna občina Velenje, da so zanje pridobili nepovratna ali evropska ali državna sredstva. Pri črpanja teh sredstev so bili v preteklem obdobju med najuspešnejšimi v Sloveniji. Kontič je prepričan, da bo tudi v prihodnje tako. Pripravljenih imajo veliko projektov, s katerimi nameravajo kandidirati, ko bodo objavljeni razpisi. Tako bodo še povečali udeležbo naložb, ki so gonilo razvoja, v občinskem proračunu. S pomočjo skoraj milijona nepovratnih sredstev ta čas že gradijo novo poslovno cono v Stari vasi. Dela dobro napredujejo, tako da računajo, da bo območje bodočim investitorjem (te že zbirajo) na voljo že to jesen. S tem bodo zelo konkretno pomagali pri podjetniškem razvoju in zagotavljanju novih delovnih mest. »Občina sama sicer delovnih mest ne more ustanavljati, vsekakor pa je dolžna zagotoviti prostorske pogoje za razcvet podjetništva. Tega se v tem okolju še kako zavedamo. Vse dosedanje poslovne cone so polne in so tudi povsem izpolnile pričakovanja. To velja tako za poslovno cono Rudarski dom kot podjetniški center Standard, v katerem se srečuje vse več tistih, ki podjetniško razmišljajo in se tudi sami podajajo na svojo poslovno pot,« pravi župan Bojan Kontič. Zelo vesel je tudi številnih obnov fasad in energetskih sanacij stanovanjskih stolpnic na območju celotnega Velenja. Seveda to izvajajo stanovalci skupaj s svojimi upravljalci. To vsekakor dviguje standard (energetska sanacija) in lepša celotno podobo mesta. Upa, da se bodo za to odločili tudi stanovalci tistih hiš, ki so še vedno v zelo slabem stanju. »Zagotovo jih bodo k temu spodbudili tudi ti, ki zdaj, ko to delajo, še posebej potem, ko bodo izvajalci odstranili zaščitne »zavese« in bodo v čudoviti podobi zasijali prenovljeni objekti. Savinjsko-šaleška naveza Vse različne nesnage ni enostavno počistiti V Celju bodo čistili - V Laškem čebele, v Kozjem zmaji - Vrtenje okoli kovača Za nami je še nekaj vročih slovenskih dni. Ne (le) zaradi vremena in kongresa Janševe stranke v Mariboru ter strankarskega obiska madžarskega premierja Orbana, dobesedno vroče je bilo na drugem koncu naše deželice, na Vrhniki. Vroče in zasmrajeno zaradi požara v skladišču nevarnih odpadkov. Vroče je še kar med prizadetimi krajani tudi zaradi načrtovane lakirnice družbe Magna. Ne le zaradi strahu pred onesnaževanjem, tudi zaradi strahu pred uničenjem kakovostne kmetijske zemlje. Pa še nekaj je povezano z zemljo: čeprav nam je »Bruselj« vzel teran, smo mu podarili sadiko potomke najstarejše vinske trte iz Maribora. Rasla bo na vrtu ene osrednjih institucij EU. Morda nam bodo zdaj kaj bolj naklonjeni. Malo čudna stvar pa se dogaja v Ljubljani. Komaj so tam pred kratkim poslanci sprejeli nov ostrejši zakon o kajenju, naj bi ljubljansko tobačno tovarno proglasili za kulturni spomenik. O onesnaženju so govorili tudi v Celju, saj so nemški strokovnjaki predstavili ugotovitve raziskav o onesnaženosti na območju Cinkarne in možne rešitve. V Cinkarni, tudi nova tovarna sama stoji na škodljivih ostankih proizvodnje, težavo predstavljata še dve deponiji, zagotavljajo pa, da bodo sanacijo, kot jo predlaga stroka, izvedli. Seveda bo to trajalo nekaj časa, saj ni enostavna. In tudi ne poceni, zato pričakujejo tudi državno pomoč. Celjani se želijo tudi odločneje spoprijeti z nesrečnimi delci MP10. Ker tovrstno onesnaženje močno povzroča promet, se bodo lotili ustreznih ukrepov. Tako je bil v torek pred svetniki že predlog o ureditvi gospodarske javne službe linijskih prevozov v mestu ter o koncesiji te službe. V Celju o ureditvi mestnega potniškega prometa sicer že dolgo govorijo. V knežjem mestu načrtujejo spremembe tudi v taksi službi. Tudi ta vozila naj bi bila ekološko prijaznejša, predvsem pa tudi vsa odeta v rumeno knežjo barvo. Bolj »zdravo« je bilo v soboto v Laškem, kjer so se ob obletnici rojstva našega najbolj znanega čebelarja Antona Janše zbrali slovenski čebelarji. Prav Laško ima zelo dolgo tradicijo čebelarstva, kar 115-letno, za razvijanje te dejavnosti si še vedno močno prizadevajo. V svojem mestu predstavljajo celotno dejavnost: imajo vrtove medo- vitih rastlin, mestni čebelnjak, prikazujejo pridobivanje medu ter tudi njegovo uporabo. Ob tem srečanju so seveda spregovorili tudi o slovenskipobudi, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. Pa tudi o tem, da bi bil naslednji svetovni kongres čebelarjev pri nas, v Laškemu bližnjem Celju. Kozje pa je bilo isti dan v znamenju drugačnih živali. Tu se je zbralo sedem zmajev. Seveda - ob kozjanski prireditvi Koza, zmaj in še kaj, ki je nekakšna nadgradnja tradicionalnega mednarodnega srečanja folklornih skupin, so pripravili tudi prvo srečanje slovenskih zmajev. Povabili so sicer predstavnike vseh enajstih slovenskih občin, v katerih imajo v »zgodovini« krajev ali grbih zmaja, prišlo jih je sedem. Upajo, da jih bo naslednje leto »priletelo« še več. Eni bodo leteli, drugi se vrteli. Na novem krožišču med Zrečami in Slovenskimi Konjicami okoli kovača. Na novem krožišču, ki bo močno izboljšal promet na tem odseku, je namreč Unior postavil svoj simbol, kip kovača. Čakajo le še na uporabno dovoljenje. Na drugem koncu konjiške občine pa naj bi se zavrteli čez kakšno leto. Tudi tu je namreč zaradi izstopa z avtoceste promet gost in zaradi slabe preglednosti tudi ne najbolj varen; in tudi tu vidijo rešitev v izgradnji krožišča. To bo povezalo tudi načrtovano poslovno cono. V Šmarju pri Jelšah pa so dobili prvo direktorico Zavoda za turizem, šport in mladino. Seveda, saj je to povsem nov zavod, v katerega so združili tudi nekatere občinske obrate. Ta zavod bo vodila Melita Bevc iz Grobelnega. Ustanovitev takega zavoda se jim je zdela potrebna zaradi razvejane dejavnosti na teh področjih. Pa še to: kot veliko posebnost zadnjega sejemskega četverčka na Celjskem sejmišču so napovedovali tudi pravo kros dirko. Kot posebnost zato, ker je bilo za to treba za progo pripeljati okoli tisoč kubikov zemlje. Po mnenju mnogih bi bila lahko to dobra generalka za knežjo občino. Če je to uspelo za športni spektakel, potem tudi za zamenjavo onesnažene zemljine okoli celjskih vrtcev ne bi smel biti kakšen večji problem. Le pripravljenost je potrebna. a k ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 18. 5. 2017, barve: CM K, stran 9 18. maja 2017 AKTUALNO 3 Soglasno proti povišanju cen toplote Svetniki Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj na skupni seji soglašali, da bodo vztrajali pri svojih zahtevah - Ogorčeni, ker niso dobili podatkov - Zahtevajo sprejem zakona »po vzoru Posavja« Mira Zakošek Velenje, 18. maja - Svetniki Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj so bili na skupnem zasedanju povsem enotni. Soglasno so sprejeli sklepe, s katerimi zavračajo predlagano podražitev toplotne energije na pragu TEŠ za skoraj 57 odstotkov. Prepričani so namreč, da je ta neupravičena, saj naj bi se stroški proizvodnje zaradi večjega izkoristka bloka 6 celo znižali. Ogorčeni so bili tudi zaradi tega, ker od pristojne agencije niso dobili izhodiščnih podatkov za izračun te cene. Odločili so se tudi, da bodo pripravili zakon, s katerim naj bi tudi temu okolju zaradi posegov v prostor zagotovili primerne odškodnine, pa tudi zakon o zapiranju Premogovnika Velenje (z njim naj bi pravočasno zagotovili potrebna sredstva za zapiranje Premogovnika Velenje po letu 2054. Tokrat so bili svetniki povsem enotni. Tako šoštanjski kot velenjski so predlagane sklepe sprejeli soglasno. Vsi so bili tudi ogorčeni, ker se zasedanja ni udeležil nihče od vlade niti od pristojnega ministrstva kljub drugačnemu zagotovilu državnega sekretarja ob vladnem obisku v Savinjski regiji. Izgradnja šestega bloka ni imela brezpogojne podpore V uvodu je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič odločno poudaril, da izgradnja šestega bloka v tem okolju ni imela brezpogojne podpore. Stroka je zagotavljala boljše izkoristke, čistejšo proizvodnjo, ohranitev delovnih mest, družbeno odgovoren odnos do okolja ... Ves čas se je poudarjalo tudi, da je nizka cena toplotne energije (ta je še vedno najnižja v Sloveniji) v neki obliki odškodnina za posege v prostor. »A smo kasneje ugotovili, da sploh ni tako. Kalkulacije, ki smo jih dobili, so jasno dokazovale, da poslujejo v TEŠ na področju toplotne energije z dobičkom. To je veljalo vse do junija 2015, ko nam je TEŠ enostransko odpovedal pogodbo o zanesljivi dobavi toplotne energije in potem predlagal nesprejemljive podražitve, ki nikakor ne morejo biti plod kakšne resne kalkulacije,« je poudaril Kontič in pove- no proizvodno ceno, nikakor pa plačevati izgub, ki nastajajo pri proizvodnji električne energije za potrebe cele Slovenije. Spomnil je tudi, kako pomembna je vloga šestega bloka pri zagotavljanju nemotene oskrbe. To se je pokazalo v prvih letošnjih mesecih, ko je bilo pomanjkanje zaradi suše to- slanec zavrnjen, ko je tudi za to okolje predlagal podoben zakon, kot ga ima Posavje. Napovedal je odločen boj, če bo treba tudi preko sodišč, tudi evropskega. Obljube s figo v žepu Šoštanjski župan Darko Menih je pritrdil Kontičevim mnenjem, Sloveniji tretjino potrebne elektrike le še 56 milijonov evrov (podatek za leto 2015), nekoč pa jih je 100. Zato po njegovem mnenju ni čudno, da posluje s tolikšno izgubo. Dokazoval pa je tudi, da je metodologija, s katero so uveljavili povišanje cen toplotne energije, napačna. Vhodni podatki zaupne narave? Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, je sicer zagovarjala odločitev o podražitvi in tudi poudarila, da je velenjska toplotna energija še vedno najnižja v Sloveniji, a je s trditvijo, da agencija ni imela dvomov, Svetniki občin Velenje in Šoštanj, v prvi vrsti pa gostje (z desne: nekdanji direktor TEŠ in KP dr. Uroš Rotnik, sedanji direktor KP mag. Gašper Škarja, direktor TEŠ mag. Arman Koritnik, direktor PV mag. Ludvik Golob, finančni direktor HSE Stojan Nikolič in direktor investicij HSE Miha Pečovnik. dal, kakšni predlogi podražitev so prihajali. Tako je cena za toploto nerazumljivo nihala: junija 2016 naj bi se podražila na 26,16 evra, septembra padla na 17, novembra na 16,5 in marca letos na 17,25 evra (to je pristojna agencija tudi potrdila). Vmes pa so preko sodišča podražitve uspešno zavračali. Kontič je tudi poudaril, da je to okolje pripravljeno plačati pošte- likšno, da na trgu ni bilo viškov in bi bile sicer nujne redukcije. Prav tako je poudaril, da za izgradnjo šestega bloka ni bil porabljen še niti en sam evro davkoplačevalske-ga denarja (kar se pogosto sliši), nasprotno pa se ogromni finančni viri zbirajo za neobnovljive vire. Zahteval je tudi enakovredno obravnavo za posege v prostor in poudaril, da je bil kot nekdanji po- Župana odločena, da se gre do konca Šoštanjski in velenjski župan sta bila z razpravo na skupni seji sicer zadovoljna, a sta očitno bolj previdna in ne verjameta več praznim obljubam. Sicer pa se je v tem tednu že marsikaj dogajalo, med drugim naj bi se včeraj (po zaključku redakcije našega časopisa) že sestala z generalnim direktorjem HSE Matjažem Maroltom. Tema je bila med drugim toplotna podražitev. Kakšne sklepe so sprejeli? Predlagano ekstremno visoko podražitev toplote so zavrnili in zahtevali v roku 14 dni »vhodne podatke« in obrazložitve, saj so prepričani, da se stroški niso bistveno spremenili, še več - fiksni stroški vzdrževanja, dela in vsega ostalega so se krepko znižali, medtem ko je izkoristek šestega bloka boljši. Zahtevali so, da se TEŠ in Premogovnik pri odločanju o vseh spremembah redno posvetujeta z lokalnima skupnostma Velenje in Šoštanj, od vlade so zahtevali, da spoštuje zaveze z okoljskega, gospodarskega in družbenega vidika, od HSE pa družbeno odgovorno ravnanje in dosledno spoštovanje zavez o povračilu škode. Občinski upravi so zadolžili, da skupaj pripravita predlog zakona, ki ga bodo posredovali v obravnavo poslancem državnega zbora. sam pa orisal, kako konstruktivno so sledili potrebam TEŠ in v zelo kratkem času med drugim sprejeli 28 prostorskih dokumentov, ob tem pa seveda verjeli dokumentom, ki so zagotavljali odškodnine za posege v prostor in zmanjšano kvaliteto življenja ob ogromnih energetskih objektih, ki osenčujejo velik del Šoštanja. Povedal je tudi, da so bili pogovori o tej temi enostransko prekinjeni, njihovi glasovi pa neslišani. Od nekdanjih 100, zdaj za elektriko le 56 milijonov S številnimi podatki je postregel nekdanji direktor TEŠ in Komunalnega podjetja Velenje dr. Uroš Rotnik, med drugim s tem, da dobi TEŠ za zagotavljanje da predlagani podatki ne bi bili točni, požela veliko ogorčenje. Še veliko večje pa na zelo poenostavljen odgovor, da občinam ustanoviteljicam Komunalnega podjetja Velenje, ki skrbi za toplotno distribucijo, ne morejo posredovati vhodnih podatkov, češ da so ti zaupne narave. Poslanec SD Jan Škobrne je obljubil, da bo vprašanje o tej zaupnosti postavil odgovornemu ministru, kar naj bi se zgodilo jutri, ministra za infrastrukturo pa je s problematiko toplotne energije v Šaleški dolini seznanil že včeraj. Gorenje bi plačalo 300 tisočakov več Podražitev toplotne energije (Komunalno podjetje po besedah direktorja mag. Gašperja Škarje do uporabnikov še ni uveljavilo povišanja, čeprav to zanje velja od 1. maja) bi seveda hudo prizadela prebivalce, pa tudi gospodarstvo. Ogorčeno je o tem govorila predsednica tukajšnje gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer, ki je poudarila, da je tolikšna podražitev za slovenske gospodarske razmere povsem nesprejemljiva, za primer pa navedla, da se od mobilnih operaterjev preselimo tudi, ko podražijo svoje storitve za en sam cent. Poudarila je, da predelovalna industrija (ta je večinoma vezane na globalni konkurenčno neizprosen trg) zavzema dve tretjini tukajšnjega gospodarstva in tega stroška ne zmore. Samo Gorenje bi ob uveljavitvi te podražitve moralo odšteti za toploto celih 300 tisoč evrov več. Tega pa tudi ne zmorejo mlada mikro in srednja podjetja, ki se šele uveljavljajo. Treba se je pogovarjati in se slišati S številnimi podatki so postregli podžupan Mestne občine Velenje in nekdanji direktor TEŠ Peter Dermol, nekdanji direktor Premogovnika dr. Franc Žerdin in šoštanjski svetnik Boris Goličnik. S konkretnimi številkami so orisali, koliko je to okolje žrtvovalo za slovensko energetiko, in pozvali odgovorne k dialogu in družbeno odgovornemu ravnanju. Rešitev naj bo zakon Številni svetniki so podprli pobudo, da se pripravi zakon o odškodninah in zapiranju Premogovnika. Med drugim sta to utemeljila Bojan Škarja (SD) in Albin Vrabič (SDS) ter Breda Kolar (SMC), ki je tudi zahtevala vhodne podatke in pojasnilo, zakaj je predlagana cena višja od stroškovne. Z njo se je strinjala Bojana Žnider (SD). Srečko Korošec (DeSUS) je poudaril, da so namesto obljub dobili zaposleni nižje plače, manj je zaposlenih, od HSE pa prejemajo enostransko sprejete sklepe. Aleksandra Vasiljevič (SD) je opozorila, kako bi podražitev toplotnega ogrevanja negativno vplivala na delovanje javnih zavodov. Suzana Kavaš (SDS) pa je menila, da bi morali v energetskih kolektivih odločitve sprejemati v soglasju z lokalnimi skupnostmi. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi Civilna iniciativa Luče meni, da predlagana nova rešitev glede obvoznice »pije vodo« - Lokalna skupnost: predlog trase realno neizvedljiv Tatjana Podgoršek Luče, 18. maja - Civilna iniciativa Luč je pred tednom dni povabila tamkajšnje občane na javno predstavitev magistrske naloge z naslovom Idejna zasnova vstopno-informacijskega središča v Zgornji Savinjsko dolino na sotočju Lučnice in Savinje. Izdelali so jo strokovnjaki Fakultete za arhitekturo in Fakultete za šport: avtor naloge je Velenjčan Dino Mujič, njegov mentor doc. dr. Rok Žnidaršič, strokovni sodelavec za idejne rešite pa je bil prof. dr. Otmar Kugovnik. Predlagana rešitev »pije vodo« Pred leti so predlaganemu projektu obvoznice v letu 2010 sprejetem državnem prostorskem načrtu nasprotovali člani Društva za trajnostni razvoj Luč, »civilna iniciativa Luč pa je nastala takrat, ko se je začela odmera zemljišč zanjo,« je pojasnil njen predsednik Rajko Prepadnik. Po njegovih zagotovilih so magistrsko nalogo izdelali omenjeni strokovnjaki samoiniciativno, predstavlja pa - po mnenju članov civilne iniciative - optimalno, kompromisno rešitev vprašanja, ki že vrsto let razdvaja mne- nje v Lučah. »Predlagana trasa zagotavlja dvoje: Luče bo dobilo obvoznico, kar je osnovna zahteva njenih zagovornikov, in ohranjen stik vasi z reko Savinjo in edine ravne kmetijske površine v Lučah, kar je osnovna zahteva nasprotnikov obvoznice.« Na vprašanje, kakšna so pričakovanja civilne iniciative, pa je Pre-padnik odgovoril: »Velika, se pa bojimo, da ne bomo uslišani. Pričakujemo spremembe prostorskega načrta v enem delu in da bodo predlagane rešitve v magistrski nalogi dolgoročno uresničene. Izdelali so jo strokovnjaki in »pije vodo.« Všečna nekonfliktnost realno ni izvedljiva? »Z ugotovitvami članov civilne iniciative ne soglašam povsem. Me pa veseli, da so v izhodišču zapisali, da je obvoznica za nadaljnji razvoj Luč nujno potrebna. S tem osnovnim dejstvom sedaj očitno soglašajo tudi tisti, ki so desetletja in več nasprotovali njeni izgradnji in vsem strokovnim argumentom, ki so govorili njej v prid. Ne nazadnje tudi 92-odstotni podpori, ki so jo obvoznici namenili občani na referendumu pred tremi leti,« je komentiral mnenje civilne iniciative o projektu lučki župan Ciril Rosc. Je pa ta priznal, da je v predstavljeni študiji nekaj rešitev, ki bi jih lahko koristno uporabili pri nadaljnjem razvoju Luč in so izvedljive že po obstoječi varianti. Podobne so pred leti v idejnih zasnovah predvideli tudi sami. »Moje mnenje o varianti prestavitve trase na drugo stran reke Savinje pa je, da kljub všečnosti in nekonfliktnosti realno ni izvedljiva predvsem iz ekonomskega zornega kota. Je namreč bistveno dražja od aktualne, ki je na meji finančne vzdržnosti.« Po mnenju Rosca nova predlagana rešitev zahteva nove postopke umeščanja v prostor, kar pomeni, da bi se izvedba zamaknila vsaj za 10 let. Tudi protipoplavno - tako Rosc - ne rešuje težav za celotno naselje Luče. »Zanimivo, da je znova aktualna ravno v času, ko se projekt pospešeno odvija. Vsaj tako so nam pred nedavnim zagotovili predstavniki pristojnega ministrstva. Možnost začetka izgradnje bi bil lahko konec prihodnjega leta in sofinancirana bi bila z evropskim denarjem.« Bo lokalna skupnost predlagala spremembe trase obvoznice? Rosc je povedal, da je pred javno predstavitvijo rešitve iz magistrske naloge le-to predstavil občinskim svetnikom. Ti so soglašali, da iskanje nove variante pomeni zamik izvedbe za več kot desetletje. »Bojim se, da je to golob na strehi, ki bo odletel, vrabca v roki pa sedaj imamo,« je še dodal Ciril Rosc. Po zagotovilih Cirila Rosca obstaja v Lučki šolski kroniki zapis, da so v 19. stoletju takratni vrli občinski odborniki s posebno »deputacijo«, poslano v Gradec (takratni sedež Štajerske dežele), preprečili gradnjo ceste Ljubno—Luče, ki bi jo na deželne stroške zgradila štajerska deželna vlada. Prepričani so bili, da bodo s tem Luče ohranili stran od ostalega pokvarjenega sveta. »Zmago« so proslavili z godbo, plesom, jedačo in pijačo, kar je trajalo več dni. »Nova cesta Ljubno-Luče je bila tako zgrajena desetletja kasneje, šele leta 1906 in dvanajst let po tistem, ko so leta 1894 že zgradili cesto Luče-Solčava. Paralela z današnjo načrtovano gradnjo obvoznice mimo Luč z možnostjo financiranja tega projekta z EU sredstvi je očitna. Upam, da Lučani dobro stoletje kasneje ne bomo ponovili zgodovinske napake.« Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 25. maja 2017 Denar za mlade prevzemnike kmetij Letos na voljo 2 milijona več denarja kot lani - Do nepovratnega denarja upravičeni samostojni podjetniki in gospodarske družbe s kmetijsko dejavnostjo Tatjana Podgoršek Konec prejšnjega meseca je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo javni razpis za podporo mladim kmetom za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Na voljo je 14 milijonov evrov, kar je dva milijona evrov več kot na predhodnem razpisu, na ministrstvu pa pričakujejo blizu 400 novih mladih prevzemnikov kmetij. Čas za oddajo vloge imajo upravičenci od 22. maja do 27. junija. tijsko gospodarstvo. Slednje lahko stori kot mladi kmet, ki je edini nosilec kmetijskega gospodarstva, samostojni podjetnik posameznik, ki je kot mladi kmet nosilec kmetijskega gospodarstva, ali kot družba z enim družbenikom, ki je nosilka kmetijskega gospodarstva in v kateri je mladi kmet edini družbenik ter poslovodja. Poleg tega mora izpolnjevati še nekatere pogoje, pojasnjuje Dikličeva: »Lastnik kmetijskega gospodarstva mora postati mlad kmet z medgeneracijskim prenosom ali nakupom kmeti- poslitev na kmetiji, je upravičen do 45 tisoč evrov subvencije. Če pa ostane zaposlen zunaj kmetijske dejavnosti, pa do 18 tisoč 600 evrov podpore. 70 odstotkov > V letih 2015 in 2016 je pridobilo subvencijo za zagon kmetije v Šaleški dolini 24 mladih kmetov, od tega jih je večina pridobila 45 tisoč evrov nepovratnega denarja. so se na kmetiji tudi zaposlili. S tem ukrepom, tako Dikličeva, je Šaleška dolina pridobila nekaj manj kot 922 tisoč evrov. »Uspešnost pri koriščenju tega denarja pa kaže tudi podatek, da je v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki delež nosilcev, starih več kot 55 let, nižji od slovenskega povprečja.« > V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je delež nosilcev kmetijskih gospodarstev, starih več kot 55 let, nižji od slovenskega povprečja. Po besedah Lidije Diklič z velenjske območne izpostave Kme-tijsko-gozdarskega zavoda Celje želi država s subvencijami za mlade kmete izboljšati starostno strukturo nosilcev kmetijskih gospodarstev in izboljšati konkurenčnost kmetijskih gospodarstev. »Z več mladimi ljudmi, ki vodijo kmetije, dobivamo v kmetijstvu novo znanje, energijo in ideje.« Upravičenci so stari od 18 do 40 let, z ustrezno izobrazbo ... Za pridobitev nepovratnih sredstev za zagon kmetije so upravičeni mladi, ki so na dan oddaje vloge stari od 18 do vključno 40 let, imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavljajo kme- je, v upravljanju mora imeti vsaj 6 hektarjev primerljivih kmetijskih površin ali v reji najmanj 15 glav velike živine iste vrste. To je priložnost za kmetije, ki nimajo dovolj površin, in teh je v našem okolju kar nekaj.« Po besedah sogovornice mora v letu oddaje vloge oddati za kmetijsko gospodarstvo izbirno vlogo, pri pripravi vloge pa oblikovati triletni poslovni načrt s prikazom gospodarskega razvoja kmetije, prispevek k uresničitvi horizontalnih ciljev programa razvoja podeželja in opredeljeno porabo prejetega denarja. Višina subvencije Če je mladi kmet pokojninsko in invalidsko zavarovan iz kmetijske dejavnosti ali načrtuje za- zneska dobi po prejemu odločbe, preostalih 30 odstotkov po oddanem poročilu o uresničitvi vseh razvojnih ciljev, navedenih v poslovnem načrtu. V dveh letih 24 mladih prevzemnikov V Šaleški dolini je v letih 2015 in 2016 na razpisu uspešno kandidiralo 24 mladih kmetov, od tega jih je 18 pridobilo 45 tisoč evrov subvencije, kar pomeni, da Poraba za različne namene Subvencijo so mladi prevzemniki v zadnjih letih porabili za različne namene: za investicijsko vzdrževanje, preureditev hlevov, izgradnjo dodatnih kmetijskih pomožnih objektov, za zamenjavo stare kmetijske mehanizacije, za dopolnilno dejavnost. 45 tisoč evrov za zagon kmetije ni malo denarja, meni sogovornica, zato je pred oddajo vloge potreben temeljit razmislek, v katero smer bo krenil razvoj kmetije, da bo denar pametno porabljen. Na vprašanje, ali kdo preverja, za kaj so upravičenci porabili denar, se je Dikličeva odzvala: »Ta denar je strogo namenski, temu primeren je nadzor. Veliko kmetov dobi prvo kontrolo že pred izdajo same odločbe. Lani je bilo pod drobnogledom kar nekaj mladih kmetov iz Šaleške doline.« Po informacijah Lidije Diklič bosta v tem programskem obdobju objavljena še dva razpisa za pridobitev razvojnega denarja za mlade kmete. ■ Stanovanjski krediti nove generacije • Odplačilna doba kredita do 30 let. • Vodenje kredita 0 €. • Do 100% neodplačanega kredita krije življenjsko zavarovanje kreditojemalca NLB Vita*. Qnlb Namesto Klepčeve Biljana Škarja Nazarje - Jasni Klepec, dosedanji direktorici Savinjsko-šaleška razvojna agencija s sedežem v Nazarjah je potekel mandat. Na razpis za to delovno mesto sta prispeli dve prijavi. Poleg Klepčeve jo je poslala tudi magistra ekonomije Biljana Škarja iz Velenja, ki je nazadnje nadomeščala porodniško odsotnost delavke v Saša inkubatorju. Mandat direktorja traja 4 leta. Izbrana je bila Biljana Škarja, na direktorski stol agencije je sedla pred štirimi dnevi. Jasna Klepec je vodila agencijo od leta 2001. ■ tp Pri njih kupujejo ekološko ozaveščeni Velenje - V Velenju že skoraj pet let deluje Center ponovne uporabe. V tam času pa so v njem - najprej dva, zdaj so že štirje zaposleni - »obrnili«, prodali in podarili kar 120 ton najrazličnejših uporabnih izdelkov in za toliko ton tudi zmanjšali količine, ki bi brez tega centra najverjetneje končale na odlagališču. Pri njih kupujejo ekološko ozaveščeni kupci iz vse Slovenije, osnovni dejavnosti pa v zadnjem času dodajajo nove, tudi delavnice. Med drugim se v njih učijo mizarjenja in šivanja. a mkp www.stanovanjskikredit.si 01 477 20 00 *V primeru smrti kreditojemalca, ki ima sklenjeno življenjsko zavarovanje pri NLB Vita d.d. Zavarovalnica, ki trži in sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, znesek osnovnega kapitala: 7.043.899,19 EUR, matična številka: 1834665. Zavarovanje tržijo poslovne enote NLB d.d., Ljubljana. Banka pri tem nastopa kot zavarovalna posrednica ter v zvezi z zavarovanjem nima obveznosti ali jamstev. Življenjsko zavarovanje kreditojemalca NLB Vita ni depozit in ni vključeno v sistem zajamčenih vlog. NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana, primeru nastanka zavarovalnega primera jamči za izplačilo v višini zavarovalne vsote. 'Ni, da ni'- pohištvo, slike, kozarci, skodelice, stoli... GOSPODARSKE novice Davka na nepremičnine očitno še ne bo Davka na nepremičnine, ki naj bi ga odmerili z letom 2019, očitno še ne bo. Vlada namreč v to kislo jabolko ne bo ugriznila, saj se približujejo parlamentarne volitve. Podobno kot zakona o davku na nepremičnine pa tudi zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin v tem mandatu ne bo. kOT je po včerajšnjem koalicijskem vrhu pred sejo vlade povedala vodja poslancev SMC Simona Kustec Li-picer, je koalicija zakon tehnično uskladila, a političnega soglasja v DeSUS-u in SD-ju za nadaljevanje postopka ni. Bitka za drugi tir se seli med občane Vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič je prejšnji ponedeljek v DZ vložil 4500 podpisov za začetek zbiranja podpisov za referendum. Predsednik DZ Milan Brglez je za prvi dan zbiranja 40.000 podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma o zakonu o drugem tiru določil 35-dnevni rok, ki poteče 22. junija. Premier Miro Cerar je ob tem dejal, da do tega referenduma res ne sme priti, saj bi to ustavilo projekt, za katerega so si prizadevale vse dosedanje vlade. Za tiste, ki podpise zbirajo, pa je dejal, da delajo v škodo Sloveniji. Podporniki referenduma pa menijo, da se da projekt pripraviti drugače. Prepričani so, da bi lahko dvotirno progo zgradili ceneje in hitreje od predvidenega vladnega projekta. Več kot 17.400 obiskovalcev Celje - Sejme Avto in vzdrževanje, Moto boom, Gospodarska vozila in Logistika, od četrtka do nedelje prejšnji teden na celjskem sejmišču, je v štirih dneh obiskalo dobrih 17.400 obiskovalcev. Prva analiza rezultatov raziskave, ki jo med obiskovalci in razstavljavci sejemskih dogodkov pripravljajo v družbi Celjski sejem, je med drugim pokazala, da je pri več kot 86 odstotkih obiskovalcev sejemsko dogajanje izpolnilo pričakovanja. Najbolj jih je zanimala ponudba sejma Moto boom, sledila je ponudba sejma Avto in vzdrževanje. Gospodarska slika se izboljšuje Poslovni rezultati Slovenije v preteklem letu kažejo, da je bila rast uspešna. Družbe iz osrednjeslovenske regije so lani izkazale skoraj 1,3 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je 71 odstotkov več kot leta 2015. Kot ugotavljajo na Ajpesu, se je število novoustanovljenih družb sicer zmanjšalo, a so podjetja zvišala povprečno plačo in neto dodano vrednost na zaposlenega. Gospodarska slika se še naprej izboljšuje. Rekordni turistični rezultati Slovenija je lani naštela 4,318 milijona turistov, ki so ustvarili 11,18 milijona prenočitev, kar je največ doslej. Tuji turisti so ustvarili 7,34 milijona prenočitev, 11 odstotkov več kot predlani, domači turisti pa 3,84 milijona prenočitev, tri odstotke več kot predlani, je danes objavil statistični urad. Znova inflacija Evrska inflacija, preračunano na letno raven, je aprila dosegla 1,9 odstotka, medtem ko je marca znašala 1,5 odstotka. Spomnimo, še aprila 2016 je evrsko območje imelo deflacijo -0,2 odstotka. V celotni EU-28 je inflacija na letni ravni aprila dosegla 2 odstotka. Lahko se zgodi, da bomo kmalu iskali vzvode, kako jo zaustaviti. Prodaja avtomobilov spet cveti Aprila je bilo prodano v Sloveniji 6.001 vozilo oziroma 9,7 odstotka več kot aprila 2016. V prvih štirih mesecih je bilo prodanih 24.619 avtomobilov, kar pa je 11,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Spletna prodaja raste Zdi se, da je potrošništvo čisto podivjalo. Na voljo je namreč na milijone izdelkov ter skoraj prav toliko strategij, kako nagovoriti potrošnike. Očitno pa vedno bolj rase spletna prodaja. Samo na Ama-zonu je mogoče kupiti 400 milijonov različnih izdelkov. Kje so časi, ko si jih na policah trgovin še zlahka preletel s pogledom. No, to prekletstvo izbire nam gotovo ne lajša življenja. Na trgu mobilne telefonije vse večja gneča Prodajo storitev je začel nov slovenski ponudnik HoT mobil. Cene paketov, ki jih ponuja, so od sedem do 15 evrov, nudijo pa tudi predplačniške pakete. HoT mobil bo gostoval v omrežju A1. Storitve ponujajo na svoji spletni strani in v 82 Hoferjevih poslovalnicah. Stavijo zlasti na velike zakupljene količine prenosa podatkov. Nova trgovska diskontna veriga Jeseni bo na slovenski trg prišla diskontna trgovska veriga Pepco, specializirana za prodajo oblačil in izdelkov za dom. V prvih treh letih naj bi po državi odprla 43 trgovin in zaposlila 250 ljudi. Prve trgovine v Sloveniji namerava odpreti septembra, in sicer v Celju, Domžalah, Mariboru, Novem mestu in na Ptuju. V prvih 12 mesecih bodo odprli 18 trgovin, do leta 2020 pa bo njihovo število naraslo na 43. a mz, tp Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 5 25. maja 2017 »«Was GOSPODARSTVO 5 Dijaki navdušili s podjetniško žilico Peti Start:up vikend Velenje v SAŠA Inkubatorju je dal zagon šestim mladim ekipam, katerih produkti in storitve, predvsem pa medsebojna energija članov so presenetili organizatorje in komisijo Tina Felicijan Velenje, 19.-21. maj - SAŠA Inkubator je za uspešno zaključenim šesttedenskim programom Podjetniški trampolin za razvoj podjetniških idej izvedel še tridnevni program Start:up vikend Velenje, ki so ga priredili za mlajše bodoče podjetnike -dijake. A ti so z idejami, ki odgovarjajo na izzive vsakdanjega življenja modernega človeka, s pristopom k delu in rezultati, ki so jih predstavili strokovni komisiji v nedeljo, presegli pričakovanja in pokazali, da starost ali izkušnje še zdaleč niso glavni atributi uspeha. To so znanje, delavnost, vztrajnost, ustvarjalnost in druge vrednote, ki so pretekli vikend prišle do izraza in prepričale mentorje v programu ter člane komisije, ki je ocenjevala predstavitve šestih idej. Le tako naprej Mentor Start:up vikenda in profesor na velenjskem Šolskem centru Islam Mušic je povedal, da so učinki dela pri razvoju podjetniške miselnosti pri nas vse bolj vidni. Ta vikend je namreč bil med vsemi, ki jih je do sedaj spremljal, najbolj uspešen. »Udeleženci, s katerimi se sicer srečujem tudi v razredu, so me navdušili s svojo drugačnostjo. Ne poznam še takih mladih, ki bi res cel vikend preživeli na naših delavnicah, kar je podrlo stereotipen pogled, ki ga danes imamo na mlade. Dela so se lotili sistematično, njihove ideje imajo potencial na trgu, zato sem prepričan, da bom udeležence tega vikenda srečeval v uspešnih podjetjih.« macijami za vegane. »Ne gre toliko za idejo samo kot za način, s katerim se je dvojica lotila analize problema in pripravila rešitve. Iz zelo dobre analize je razviden velik potencial na trgu,« je težko odločitev komisije utemeljil Jože Pirečnik. Ekipe dijakov Šolskega Prek QR kode za gostinske lokale bodo gostje lahko dostopali do spletnih menijev lokalov in oddali naročilo prek svojega pametnega telefona. Naprava za inkripcijo podatkov poskrbi za zaščito gesel in drugih zaupnih podatkov, do katerih spletni pi- Petega podjetniškega vikenda so se udeležili sami fantje, ki so mentorje, komisijo in udeležence zaključne predstavitve prevzeli s svojo prirojeno pozitivno energijo, pridobljenim znanjem in izkazanim elanom. Predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Cvetka Tinauer, podjetnik Jože Pirečnik, ki med drugim deluje v Silicijevi dolini, in direktorica SAŠA Inkubatorja Karla Sitar so najvišje ocenili idejo o razvoju spletne strani z recepti in drugimi infor- centra Velenje so predstavile tudi ionizator zraka, ki s sproščanjem negativnih ionov pomaga očistiti zrak in izboljšati počutje. Z aplikacijo za ljubitelje ekipnih športov bodo ti lahko sklicali ekipo za partijo nogometa, rezervirali igrišče in organizirali turnir. rati zlahka dostopajo. V kabini za 4D igralno konzolo pa lahko igralec računalniške igre na lastni koži občuti virtualni dež ali veter. Cvetko Tinauer je najbolj navdušilo, da so mladi prepoznali aktualne potrebe, izzive, ki na- Nejc Sevčnikar in Jan Žagar z Elektro in računalniške šole sta že večkrat dobro sodelovala pri razvoju kake ideje. Spletne strani in aplikacije za vegane sta se lotila, ko sta ugotovila, da je ljudi z drugačnimi prehranskimi navadami vse več in bi jim prav prišlo eno mesto z informacijami, kot so recepti in drugi nasveti. »Najin glavni motiv je, da bi oba rada imela svoje podjetje in bila sama sebi šefa, da bi lahko delala, kakor sama želiva,« je povedal Nejc in dodal, da bosta zato idejo razvijala dalje in jo čim prej spravila na trg. stajajo kot posledica sedanjega načina življenja. »Izjemna razlika med prvim in zadnjim Start:up vikendom pa kaže na izjemen pomen, ki ga ima mentorska podpora na področju razvoja podjetništva za ustvarjalce. Neprecenljiv kapital je entu-ziazem teh mladih.« Najbolje ocenjene ekipe so za motivacijo za nadaljnje delo dobile adrenalinska doživetja, v SAŠA Inkubaroju pa jih bodo vklju- rekli so > Karla Sitar: »Ekipe na naših Start:up vikendih so iz leta v leto boljše. čili tudi v brezplačen mentorski program. »Potencial je ogromen, zato jim je treba zagotoviti podporo. Inkubator je namreč uspel pridobiti sofinanciranje agencije SPIRIT, tako da lahko najamemo odlične strokovnjake na posameznih področjih, ki ekipam pomagajo pri razvoju,« je Karla Sitar napovedala, kako bodo ideje mladih bodočih podjetnikov zorele dalje. ■ Gorenje dobitnik nagrade Top Serbian Brands Beograd - Blagovna znamka Gorenje je v Srbiji prejela nagrado Top Serbian Brands 2016. S tem je bila razglašena za najbolj priljubljeno blagovno znamko v elektroniki med srbskimi uporabniki. Priznanja Top Serbian Brands vsako leto podelijo na osnovi glasov iz neodvisne ankete, v kateri uporabniki in potrošniki v Srbiji izbirajo najbolj priljubljene blagovne znamke v 57 kategorijah. Glasovanje poteka v reviji Top Serbian Brands in na spletnem portalu Best Of Serbia. Kot poročajo iz Gorenja Beograd, je »priznanje ob osvojeni nagradi Top Serbian Brands toliko večje, saj so potrošniki izbrali Gorenje za najbolj priljubljeno blagovno znamko na v elektroniki v času, ko je ponudba konkurenčnih izdelkov na trgu vse večja. S tem se je še dodatno utrdil status Gorenja kot vodilne blagovne znamke malih in velikih gospodinjskih aparatov v Srbiji. Gorenje si prizadeva biti vir praktičnih idej, s katerimi bo dinamičen ritem življenja in vsakdanjih opravil naših uporab- nikov postal bolj prijeten, zato se posvečamo celoviti skrbi za naše uporabnike. To počnemo z zagotavljanjem kakovosti, inova-tivnosti, vrhunskega oblikovanja in vpeljevanjem stalnih izboljšav z mislijo na uporabnike.« Ključni kriteriji za pridobitev naziva Top Serbian Brands so bili: prepoznavnost blagovne znamke med potrošniki, vrhunska kakovost, zadovoljstvo potrošnikov, odličnost v poslovanju in poslovni rezultati. 7 mednarodni medgeneracijski festival Modrosti nar?fe za vse generacije \G$0j Prvi slovenski proizvajalec s certikatom »Pridelano/proizvedeno Brez GSO«. ■ Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 25. maja 2017 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 17. maja Koalicijski predstavniki so se sestali z ministrico za delo Anjo Kopač Mrak in v okviru usklajevanj zbližali stališča do reorganizacije centrov za socialno delo. Ker se vlada s policijskimi sindikati do določenega roka (1. maja) ni dogovorila o odpravi plačilnih anomalij, se je svet Policijskega sindikata Slovenije odločil, da se preoblikuje v stavkovni odbor. Bodo policisti znova stavkali? Kot edini kandidat za mesto rektorja Univerze v Ljubljani je bil izvoljen Igor Papič. Zveza veteranov vojne za Slovenijo je z Zvezo policijskih veteranskih društev Sever na Vačah priredila slovesnost ob 27. obletnici nastajanja Manevrske strukture narodne zaščite. Na francoskem političnem parketu je bilo pestro: Macron je razkril vsa imena v novem kabinetu, medtem pa je nastajal kaos v zvezi s pozivi k podpori Macro-novega političnega projekta. Po sedmih letih odslužene kazni je vojaški zapor zapustila vo-jakinja Chelsea Manning, ki je bila obsojena na 35 let zapora zaradi izročitve zaupnih dokumentov State Departmenta in Pentagona WikiLeaksu. Četrtek, 18. maja Premier Miro Cerar, ki se je udeležil javne razprave o osnutku strategije dolgožive družbe, je poudaril, da h kakovosti življenja veliko prispeva tudi moralni in ne le tehnološki ali znanstveni napredek. Vlada je potrdila predlog gradbenega zakona, zakona o arhitekturni ter inženirski dejavnosti ter novelo zakona o pacientovih pravicah. Na newyorškem Times Squaru je avtomobil zapeljal v množico pešcev, pri čemer je najmanj en človek umrl, 23 pa je bilo poškodovanih. Oblasti so sporočile, da ni šlo za teroristični napad. V Atenah in Solunu se je zaradi sprejemanja novih varčevalnih ukrepov zbralo okoli 18 tisoč ljudi. Nekateri mladi z maskami so se spopadli tudi s policijo. Venezuelska vlada je v regijo Tachira poslala skoraj tri tisoč vojakov, ki naj bi ustavili ropanje in zatrli izgrede. Petek, 19. maja Vlada je uskladila plače vojakov za misijo v Latviji s plačami vojakov na drugih mednarodnih operacijah. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je predstavila poročilo o stanju za lansko leto in ga predala predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu ter predsedniku države Borutu Pahorju. Začel je teči 35-dnevni rok, v katerem morajo pobudniki referenduma o zakonu o drugem tiru (civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo) zbrati 40 tisoč podpisov podpore. Italijanska vlada je po hitrem postopku sprejela dekret, s katerim želi zajeziti vse bolj razširjen upor proti obveznemu in priporočenemu cepljenju otrok. Več sto palestinskih protestni-kov, ki so se zbrali v podporo stavkajočim palestinskim zapornikom, se je na Zahodnem bregu in v Gazi spopadlo z izraelskimi oboroženimi silami. Strokovnjaki so našli način za rešitev dokumentov, okuženih z virusom Wanna Cry. Tik pred iztekom roka za plačilo odkupnine je skupina treh francoskih strokovnjakov našla način za rešitev dokumentov, okuženih z virusom WannaCry. Grški poslanci in poslanke so potrdili nove varčevalne ukrepe. Sobota, 20. maja V Mariboru je potekal 11. kongres stranke SDS. 666 delegatov je za predsednika stranke znova izvolilo (edinega kandidata) Janeza Janšo. Ameriški predsednik Donald Trump je prispel v Savdsko Arabijo in s tem začel svojo prvo Predstavniki ZDA in EU so sprejeli odločitev, da ne bodo uvedli prepovedi prenosnih in tabličnih računalnikov kot dela ročne prtljage na poletih iz Evrope v ZDA. Grčijo so znova ohromili protesti. predsedniško turnejo v tujini. Domači ameriški mediji so bili medtem zelo zaposleni. Pisali so, da so našli dokumente, ki razkrivajo, da se je Donald Trump ruskemu zunanjemu ministru Žabja perspektiva Ameriški mediji so pisali o vzrokih za odpustitev prvega moža FBI. Sergeju Lavrovu pohvalil, da je odpustil »zmešanega in norega« direktorja FBI Jamesa Comeyja. V Iranu so po preštetih glasovih volitev iz dne pred tem razglasili zmago dosedanjega predsednika Hasana Rohane, ki je ob 70-odstotni udeležbi osvojil še drugi mandat. Nedelja, 21. maja Predsednik Borut Pahor je pripadnikom narodne garde New Yorka izročil medalje za pogumno, strokovno in človekoljubno reševalno akcijo ponesrečencev na slovenski tovorni ladji Tamar. Hrvatje so izbirali župane. Pri usklajevanju pokojnin in regresu bo prihodnje leto vse po starem. sodili, da je delegirani akt glede uporabe imena teran v škodo Sloveniji - v stranki napovedali interpelacijo zoper ministra Zidana oziroma ga še pred tem pozvali k odstopu. Po koncertu ameriške pevke Ariane Grande v dvorani Arena v Manchestru je odjeknila eksplozija, ki jo je sprožil samomorilski napadalec in v kateri je umrlo 22 ljudi, 59 je bilo ranjenih. V središču tajske prestolnice Bangkok je na dan tretje obletnice vojaškega udara eksplodiralo. Bomba v vojaški bolnišnici je poškodovala 24 ljudi. V Siriji je okoli 700 upornikov in nekaj več kot dva tisoč prebivalcev zapustilo še zadnja opozicijska območja Homsa, s čimer je Al Asadova oblast prvič od začetka vojne prevzela nadzor nad mestom. Severna Koreja je sporočila, da so njene rakete srednjega dosega pripravljene za uporabo. Torek, 23. maja Ministrica za delo Anja Kopač Mrak se je na koalicijskem vrhu pogovarjala o treh novih zakonih s področja delovne zakonodaje. Po vsem svetu je odmeval napad iz dne pred tem. Odgovornost je prevzela Islamska država. Na Hrvaškem so volili župane. A v večjih mestih (Zagrebu, Splitu, Osijeku in Reki) je vse kazalo na drugi krog. Turški predsednik Erdogan je bil na izrednem kongresu Stranke za pravičnost in razvoj znova izvoljen za vodjo (kot edini kandidat). Švicarski volivci in volivke so na referendumu glasovali za zakon o postopni opustitvi jedrske energije in spodbudah za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Ameriški predsednik Donald Trump se srečal z več voditelji zalivskih držav in Egipta. V nagovoru je 55 voditeljev islamskih držav pozval, naj prevzamejo vodstvo v boju proti terorizmu. Na ulicah venezuelskih mest se je proti predsedniku države Ni-col^su Maduru zbralo več kot 200 tisoč opozicijskih protestnikov. Ponedeljek, 22. maja Zasedal je državni zbor. Poslanci so sprva zastavljali vprašanja Miru Cerarju, nato pa so se lotili prenovljenega krovnega zakona o športu. Eden od poslancev SDS je napovedal, da bodo - če bodo pre- Po srečanju je povedala, da je vlada na dobri poti, da bodo vsi trije zakoni sprejeti, in to v dogovoru s socialnimi partnerji. Na pobudo islamske skupnosti pri nas so najvišji predstavniki večjih verskih skupnosti v Sloveniji na gradbišču islamskega kulturnega centra v znak miru in prijateljstva posadili drevo. Dober teden dni po požaru v Kemisu je agencija za okolje le objavila rezultate analiz vzorcev: bližnji potok Tojnica je s pesticidi izjemno onesnažen. Britanska premierka Theresa May je po terorističnem napadu iz dne pred tem sporočila, da so varnostne sile verjetno odkrile identiteto napadalca, a je še ne morejo potrditi. Tjaša Zajc Strah pred nastopanjem je strah pred ...? Pred tremi leti sem bila del organizacijske ekipe srednje velike mednarodne konference. Med drugim sem prevzela vlogo mode-ratorja. Da bi bili moji zapiski čim bolj neopazni, sem jih imela na zaslonu pametnega telefona. Ko je bil čas za začetek, je bil moj utrip povišan, ko sem spregovorila, sem imela tresoč glas. V dvorani je bilo okoli dvesto ljudi. Uvodne besede so bile medle. Ko sem napovedala prvega govorca in stopila z odra, me je kolegica prijela za roko in mi z odločnim glasom zašepetala: "Daj stran telefon!" Zgrabila me je panika, preplavil adrenalin. Sploh znam na pamet vsa imena govorcev? Kako naj se orientiram, če nimam papirja, opornih točk? Potem me je prešinila misel: "Tjaša, občinstvo je kot trop hijen. Slutijo lahko tvoj strah. Lahko te uničijo, če ga pokažeš. A če ga uspeš skriti, zmagaš." V srednji šoli sem se priključila Lutkovnemu gledališču Velenje. Celo poletje smo se s soigralkami učile koreografij, besedila, različnih vlog. Ni mi šlo. Različni karakterji so zahtevali različne glasove, različne načine obnašanja. Bilo mi je nelagodno. Ena od vlog je tudi neumna opica. Oglašati se in kričati kot opica mi res ni šlo. Zdelo se mi je neumno, nisem mogla premagati nela-godja. Skoraj je že kazalo, da neracionalnega sramu in strahu pred to vlogo ne bom mogla premagati in sploh ne bom igrala v predstavi. A po dnevih vaj je v nekem trenutku, pod potrpežljivim vodstvom režiserke Alice Čop, zavora popustila. Predstava, ki jo še vedno igramo, je še danes dobra vaja v nastopanju. Pritegniti moramo pozornost najzahtevnejše publike -otrok. Večinoma stojimo blizu njih in z očmi iščemo njihove poglede in pozornosti. Vsakič znova te opomnijo, da za ohranjanje njihove pozornosti potrebuješ bistveno več kot prepričljive besede: važno je, kako jih poveš, kaj izražajo tvoje kretnje, kaj sporoča tvoja telo. Danes si ne bi mogla želeti boljše šole javnega nastopanja, kot je bilo urjenje v Lutkovnem gledališču. Skakati in kričati kot opica, terja nekaj poguma in je**vetrskega odnosa. Mora ti biti vseeno, kaj si bo publika mislila o tebi. Danes me zabava, če komu za zabavo, ne med predstavo, pokažem, kako se da opičje zakri-čati ... "Predstavljaj si, da igraš v afriški pravljici," sem pomislila v tisti z dvesto strokovnjaki zapolnjeni dvorani. "Predstavljaj si, da pripoveduješ zgodbo otrokom," sem si rekla. V tistem trenutku je kljub potrebi po improvizaciji strah zbledel. Več stvari je pomembnih pri dobrem javnem nastopu: da verjameš to, kar govoriš. Da ne hitiš. Da se umiriš, ko pomisliš, kaj boš povedal. Na koncu ni vseeno, kako dobro si pripravljen. Pri daljšem javnem nastopu, predstavitvi, je pač nujno, da se pripraviš. Vloga priprave ni v tem, da znaš celotno besedilo na pamet, ampak da veš, kaj želiš sporočiti. Da imaš, ko si na odru, zaupanje vase, ker imaš jasno predstavo o tem, kaj bodo poslušalci odnesli domov. Zadnja ovira pred dobrim nastopom je strah pred množico. Kaj stoji za njim? Strah pred izžvižganjem? Osramočenostjo? Na tej točki, v trenutku, ko te na odru zajame panika, se je smiselno opomniti na eno stvar: zavedanje, da so ljudje, pred katerimi stojiš, samo ljudje. Morda posebni, a enaki kot vsakod nas. Morajo jesti, morajo na stranišče, morajo spati. Enako so človečni kot mi. Zakaj bi se jih torej bali? Lara Jankovič na Herbersteinu Velenje, 1. junija - Društvo za kulturo Gorenje in Vila Herberstein bosta v četrtek ob 20. uri pripravila kabaretski večer šansonov na terasi vile. Gostja bo pevka in igralka Lara Jankovič, ki bo predstavila projekt Pred vami stojim gola. Goste bo preko šansonov popeljala na ulice Pariza, Buenos Airesa, New Yorka, med cigane in sanjače. ■ bš ■ Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 7 25. maja 2017 REPORTAŽE 7 Počutili so se kot doma Velenje gostilo šesti Zbor hrvaške kulture v Sloveniji - Več kot 200 nastopajočih predstavilo kulturno dediščino svoje matične domovine - Goste sprejel tudi župan Bojan Kontič Bojana Špegel Velenje, 20. maja - V soboto je Velenje gostilo šesti Zbor hrvaške kulture v Sloveniji. Žal je slaba vremenska napoved prireditev s Titovega trga pregnala v kulturni dom, a tik pred 10. uro so nekatere skupine vadile kar na trgu in v okolici, zato so delček hrvaške kulture, ki jo ohranjajo v društvih po vsej Sloveniji, začutili tudi mimoidoči. Dogodek je potekal pod častnim po- kroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja, predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar Kitarovic in župana MO Velenje Bojana Kontiča. Zbor, ki je tradicionalen, sta organizirala Zveza hrvaških društev v Sloveniji in Kulturno društvo Medimurje iz Velenja v sodelovanju z Mestno občino Velenje. Gostitelji so gostom pripravili pester dan, a najprej so se ti v več kot triurnem programu predstavili domačinom, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano kulturnega doma. V Sloveniji deluje 10 hrvaških kulturnih društev, v Velenje jih je prišlo 9. V raznolikih nastopih so predstavili svoje literarno, folklorno in glasbeno udejstvovanje, ki je značilno za Medimurje, Dalmacijo in Hercegovino. Obiskovalci prireditve so peli z njimi in jih glasno spodbujali med nastopi. Likovniki pa so v razstavišču vile Bianca pripravili razstavo svojih del. Zanimivo je bilo, da je veli- Nastopi v polni dvorani velenjskega kulturnega doma so se vrstili kar tri ure. Občinstvo je hrvaška društva, ki delujejo v Sloveniji, nagrajevalo z aplavzi, mnogi so tudi zapeli z njimi. ko društev predstavilo dejavnost prav vseh generacij Hrvatov, ki živijo v Sloveniji. Navdušeni nad Velenjem Po končanih nastopih so si gostje ogledali Velenje in največje turistične zanimivosti v njem. Predsednik velenjskega Medi-murskega društva Matija Blagus nam je povedal, da jih je mesto veliko obiskalo prvič. »Vse je po- tekalo tako, kot smo si želeli. Da smo se s predstavitvijo prireditve v dvorano odločili prav, je dokazal dež, ki je začel padati, preden se je prireditev končala. Hvala Velenjčanom, ki so napolnili dvorano in tako lepo sprejeli naše goste. Bilo je čudovito,« nam je povedal tik pred sprejemom, ki jim ga je župan Bojan Kontič popoldne pripravil v vili Bian-ci. Tam je sprejel veleposlanico Popoldne je velenjski župan Bojan Kontič v vili Bianci pripravil sprejem za predsednike sodelujočih društev in visoke predstavnike Slovenije in Hrvaške. rekli so > Predsednik Zveze hrvaških društev v Sloveniji Danino Kutnjak: »Zelo vesel in počaščen sem, da lahko v Velenju predstavimo svojo kulturo. Sploh, ker smo doživeli izredno topel sprejem, kar je zagotovo tudi zasluga velenjskega medži-murskega društva, ki se je dobro integriralo v lokalno skupnost, kjer deluje že dve desetletji. Tu se res počutimo, kot da smo doma. S tovrstnimi zbori smo začeli v Lendavi, od koder prihajam tudi jaz. Potem smo jih pripravili v Mariboru, Škofji Loki, Kopru in Ljubljani. Tudi v Velenju smo pokazali, kaj v naših društvih delamo vse leto. Domačini so našo kulturno dediščino lepo sprejeli, zato smo srečni.« Republike Hrvaške v Sloveniji Vesno Terzic, častnega konzula Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji dr. Božidarja Dimnika, predsednika Zveze hrvaških društev v Sloveniji Danina Kutnjaka ter predsednike sodelujočih društev. Predstavil jim je mesto in poudaril, da v njem znamo gojiti ne le medkulturnost, ampak tudi dobre sosedske odnose. Veleposlanica Vesna Terzic, ki Velenja ni obiskala prvič, se je strinjala z njim, da je mesto lepo in obiskovalcem prijazno. Poudarila je, da so tovrstna srečanja ne le prijetna, ampak tudi pomembna. »Trud vseh, ki v svojem prostem času gojijo kulturo svojega matičnega naroda, se poplača prav s takimi druženji in nastopi. S tem pa se krepi tudi ljubezen med narodoma,« je poudarila. ■ Osem zidanic, osem različnih zgodb, osem doživetij Vinska turistična pot - začetek turizma v občini Šmartno ob Paki - Priložnost za ponudnike in še tako zahtevne turiste Tatjana Podgoršek Šmartno Paki, 20. 21. maja »Šmartno ob Paki ne sodi med najbolj znane vinogradniške krajine v Sloveniji, zato malokdo ve, da so tukajšnja vina pripravljena s srcem, vnemo, z veliko strastjo ter veseljem malih gospodarjev, resnično dobra. Ni naključje, da dosegajo nadpovprečne rezultate v podra-vskem vinorodnem okolišu, zato vabljeni od zidan'ce do zidan'ce. Vse, kar potrebujete s sabo, je le želja po dobri družbi, domačnosti, zabavi in vinskih doživetjih,« je zapisalo na vabilo za otvoritev vinske turistične poti po obronkih Malega Vrha in dela Slatine v občini Šmartno ob Paki osem ponudnikov, gostilna Malus ter šmarško društvo vinogradnikov in tamkajšnje turistično društvo. Udeleženci otvoritve so se peš podali med vinogradi od zidan'ce do zidan 'ce. Otvoritvena slovesnost vinske turistične poti je bila pri Vinotoču Primožič na Malem Vrhu. Špančeva zidanica je ena najstarejših in najbolje ohranjenih zidanic na Slovenskem z bogato tradicijo. Mojca Praprotnik in Anže Podgoršek: »Poti so težke, a se ne damo.« Poti so težke, a se ne damo Na začetni točki pri Vinotoču Primožič na Malem Vrhu se je glede na napovedi in oblake na nebu zbralo kar lepo število občanov. Čeprav so si večinoma stari znanci ob snidenju imeli povedati marsikaj, so vsi opazili lepo pripravljeno mizo in zadovoljne obraze tistih, ki so najbolj zaslužni, da je »stvar«, okoli katere so se kresala takšna in drugačna mnenja, stekla. Šmarški župan Janko Kopušar je vsem čestital za zbran pogum in odločitev za nov turistični produkt lokalne skupnosti. Označil ga je za začetek turizma v občini, na katerega veliko stavijo. Razveseljuje dejstvo, da so pri projektu združili moči člani šmarške-ga turističnega društva in društva vinogradnikov, kar je prej redkost kot pravilo. »Povezovanje, sodelovanje in dopolnjevanje obeta produkt, ki bo, sem prepričan, zadovoljil še tako zahtevnega domačega turista in tudi tistega, ki bo prišel od drugod. Domačnost, gostoljubnost, pristnost, kakovostno vino in kulinarika so priložnosti, ki jih boste ponudniki v tem projektu zagotovo izkoristili sebi in gostom v prid.« Po besedah predsednice Turističnega društva Šmartno ob Paki Bože Polak je bila pot dolga, polna birokratskih in tudi nekaterih drugih ovir. Bilo jih je toliko, da so oklevali, ali naj nadaljujejo ali ne, a so jih s kupnimi močmi zmogli. »Vinska turistična pot je obogatitev turistične ponudbe okolja. Postavili smo trdne temelje in te nam bo z voljo in pripravljenostjo sedaj lažje nadgraditi. Mnenja o poti so različna, a za dobrim konjem se vedno praši.« Zadovoljstva ni skrival tudi predsednik šmarškega društva vinogradnikov Peter Krajnc, ki je pohvalil mlade vinogradnike, ker so se lotili projekta. Povedal je, da so leta 2000, prav tako s turističnim društvom, oblikovali vinsko turistično pot, ki pa se je kasneje preoblikovala v kleti odprtih vrat tri tedne po martinovem. Za to, da je projekt ugledal luč sveta, sta najbolj zaslužna mla- da vinogradnika Anže Podgoršek in Mojca Praprotnik. »Poti so težke, a se ne damo,« sta dejala in dodala, da se zavedata, da bo treba še veliko postoriti. »Če ne poskusiš, ne veš, kako in kaj. Nama se je zdelo prav, da občani, domači turisti ter tudi tisti od drugod spoznajo našo lepo krajino, kakovostna vina, tukajšnjo značilno kulinariko, pristnost, domačnost, ki so danes vse bolj cenjeni. Priložnosti in možnosti bomo izkoristili in meniva, da vseh osem ponudnikov lahko zadovolji vsakega, ki bo šel od zidan'ce do zidan'ce. V slogi je moč, polenom pa se ni mogoče izogniti.« Anže in Mojca sta še povedala, da je vinska turistična pot namenjena zaključenim in najavljenim skupinam, ki želijo praznovati, se veseliti v druž- bi prijateljev na drugačen način. Pripravljenost za sodelovanje so pokazali tudi v šmarškem konje-rejskem društvu. Uvodnim besedam je nato sledila degustacija vin in hladnih prigrizkov, ki so ob zvokih domače glasbe vsem teknili. Karavana s harmonikarjema frajtonerjema Timotejem in Markom je nato krenila peš do Špan-čeve zidanice. Tudi tu se je zgodba z degustacijo in hladnimi prigrizki ponovila. Tako je bilo v nadaljevanju sobotnega popoldneva še pri Malusovi zidanici in na domačiji Kovačič. Naslednji dan pa pri Kuglerju, Žibretu in Rakunu na Malem Vrhu ter pri Fajfarju v Slatini. Osem zidanic, osem različnih zgodb, osem doživetij. Vredno jih je izkoristiti. ■ Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 8 8 V ŽARIŠČU 25. maja 2017 Vse več občanov odvisnih od denarne socialne pomoči Na Centru za socialno delo Velenje lani za blizu 4 odstotke več prejemnikov pravic iz javnih sredstev kot predhodno leto - Stiske ljudi so kompleksne Tatjana Podgoršek Podatki in odgovorni v državi zagotavljajo, da gospodarstvo beleži rast, zmanjšuje se število brezposelnih. Se ti trendi odražajo tudi pri socialnih transferjih? Za blizu 4 odstotke več izdanih odločb "Na območju Šaleške doline ne," pravi Valerija Kidrič, direktorica Centra za socialno delo Velenje, in dodaja, da so lani izdali največ odločb o upravičenosti do denarno socialnih pomoči od leta 2012, ko je začela veljati nova socialna zakonodaja. Leta 2015 so izdali 30.937 odločb o pravicah iz javnih sredstev, lani pa 32.481 ali 1544 odločb več. »V primerjavi s podatki iz leta 2015 narašča število prejemnikov vseh denarnih pomoči kot tudi prejemnikov subvencij in znižanih plačil. Še vedno je v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki velik delež občanov, katerim so denarne socialne pomoči edini vir za preživljanje.« Prihodki ne zadoščajo več za preživetje Letos beležijo na mesec približno 1500 prejemnikov denarne pomoči, povprečno 170 prejemnikov izredne denarne pomoči in pribli- žno 300 prejemnikov varstvenega dodatka. Otroški dodatek prejema na mesec povprečno 4700 družin, državno štipendijo 1200 upravičencev. »Zaskrbljuje, da upravičenci oziroma vlagatelji za denarno pomoč niso le brezposelni, ampak tudi zaposleni Letos prejema denarno pomoč vsak mesec v povprečju 1500 občanov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, 170 jih prejema izredno denarno pomoč, blizu 300 je prejemnikov varstvenega dodatka. Otroški dodatek prejema na mesec povprečno 4700 družin, državno štipendijo 1200 upravičencev. in upokojenci, ki ne morejo več poravnavati tekočih obveznosti, ker njihovi prihodki ne zadoščajo za preživetje. Velikokrat prosijo za nakup kurjave, plačilo stroškov predvsem elektrike, nakup obleke in obutve, hrane in drugih osnovnih potrebščin. Opažamo, da so stiske teh ljudi kompleksne. Številni so izp o st a-vljeni dalj časa trajajoči stiski zaradi kopičenja neplačanih obveznosti iz naslova najemnin, komunale, vrtca, šolske prehrane, grozi jim odklop elektrike. Srečujejo se s težavami v odnosih in zdravstvenimi težavami.« Prav tako se po pomoč na center obrača vse več družin, v katerih je zapo- A Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev sodi med najštevilnejše in pomembne naloge centra za socialno delo. Pravice iz javnih sredstev so denarni prejemki (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in državna štipendija), subvencije in znižana plačila (znižano plačilo vrtca, subvencija malice za učence in dijake, za kosila učencev, oprostitev plačila socialno-varstvenih storitev, prispevek k plačilu družinskega pomočnika, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje). slen vsaj eden od staršev in prejema nizko zajamčeno plačo, ki je lani znašala 790 evrov bruto. Tem družinam, pravi Kidričeva, pomagajo z izrednimi socialnimi pomočmi in jih usmerjajo po pomoč tudi na druge organizacije v lokalnem okolju, kot sta RK in Karitas. Vlogo je treba vložiti pravočasno Pri reševanju vlog za uveljavljanje pravice iz javnih sredstev zaznavajo, da uporabniki vlog ne oddajo pravočasno in so tudi zaradi tega izpostavljeni večjim materialnim stiskam. »Upravičence prosimo, da na odločbah preverijo veljavnost svojih pravic in pravočasno vložijo vlogo za njihovo podaljšanje, torej v mesecu izteka posamezne pravice, da ne bo prihajalo po nepotrebnem do izpada dohodka.« Okrepili bodo terensko delo Valerija Kidrič je zagotovila, da si bodo letos na centru prizadevali za okrepitev terenskega dela pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in se še bolj približali uporabnikom. Načrtujejo obiske prejemnikov trajne denarne pomoči, dolgotrajno brezposelnih oseb ter vlagateljev za izredno denarno socialno pomoč. ■ Znanja, veščin se lahko naučiš, čut za sočloveka imaš v sebi Srečanje z Darjo Kramar iz Bolnišnice Topolšica -dobitnico zlatega znaka strokovne zbornice Tatjana Podgoršek V eni roki je držala svinčnik in radirko, z drugo se je upirala na mizo, kjer je imela razgrnjeno tabelo razporeda dela zaposlenih za prihodnji mesec. »Težko je pripraviti takšno razporeditev, da komu ne boš naredil krivice. Se trudim, a mi to vedno ne uspe. Ko že mislim, da imam plan izdelan, pride vmes kakšna bolniška in stvari postavi na glavo,« nam je dejala magistrica znanosti Darja Kramar ob vstopu v delovni prostor pomočnice direktorja za zdravstveno nego v Bolnišnici Topolšica in dobitnica letošnjega zlatega znaka Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Z rastjo strokovnosti zaposlenih raste tudi bolnišnica Tako, kot ji je bilo menda takrat, ko so jo na prireditvi ob mednarodnem dnevu medicinskih sester poklicali na oder, ji je bilo tudi tokrat malce neprijetno. Ni oseba, ki bi se hvalila s svojimi dejanji, za katera najpogosteje meni, da so samoumevna. A spoznava, da ni vedno tako in da si zna kdaj pa kdaj zaradi tega narediti škodo. Priznanje je bilo zanjo prvovrstno presenečenje, saj so kolegice vse delale brez njene vednosti. Uradno povabilo na dogodek pa jo je vseeno navdalo z zadovoljstvom, saj je to pomenilo, da so opazile njena prizadevanja. 33 let že nosi modro haljo z belim ovratnikom in bodri ljudi, ki iščejo pomoč zaradi težav z zdravjem. V tem času, pravi, se je zamenjalo v bolnišnici kar nekaj generacij medicinskih sester. Sama sodi med stalnice. Dodobra pozna delo v njej, saj je delala na vseh deloviščih. Začela je kot medicinska sestra na pljučnem oddelku, nadaljevala v enoti intenzivne terapije, v endoskop- skem centru. Nov izziv zanjo je bilo pedagoško delo na Srednji zdravstveni šoli v Slovenj Gradcu, a je ne glede na to, da je bila to zanjo posebna izkušnja, spoznala, da čas za delo z dijaki zanjo še ni izziv. Vrnila se je v bolnišnico, prevzela vodenje internega oddelka in se ob delu neneh- Delo z bolniki ni enostavno Delo z ljudmi ni enostavno, z bolniki je še toliko zahtevnejše. Ljudje pogosto pričakujejo veliko, včasih preveč, je razmišljala. Z zvrhano mero čuta se lahko njegovim pričakovanjem približaš, vendar se tudi to vedno ne da. Stroka - pravi Darja - je zelo napredovala, poklic se je v teh letih zelo spremenil. Niso se pa spremenili njegovi temelji. »Znanje, veščine lahko pridobiš, se jih naučiš, tisto, kar dela ta poklic tako lep, human, pa imaš v sebi. Prijazen pogled, lepa beseda, topel stisk roke, trepljanje po ramenih lahko delajo čudeže. Lega tisti, ki odločajo o plačah, ne cenijo, bolniki pa.« Včasih dodaja, se pošali, daje več v službi kot doma, ob tehtnejšem razmišljanju pa lahko temu tudi pritrdi. Ko je dežurala, ji je marsikdaj kateri od sinov dejal: »Mamica, zakaj ne ostaneš z mano. Vse mame so doma, samo ti ne.« Beseda ji je ob tem nekoliko zastala v grlu, nato pa: »Otroka pobožaš, ga stisneš, mu zaželiš lep božični večer in odideš k bolnikom. Na poti poto- Darja Kramar: »Medicina in zdravstvena nega sta zelo čiš tudi kakšno solzo, napredovali, kar je dobro, a brez osnovnega človeškega a ko stopiš skozi'vrata stiska rok ne gre. Tega je treba ohraniti in negovati.« b°lmšnice, imaš pred sabo bolnike.« Njihove zgodbe se jo dotaknejo, vendar jih mora - če želi živeti, preživeti in naslednji dan znova stopiti mednje - prestopiti. Najpogosteje to počne z branjem knjig, predvsem pa delom na vrtu. Kot je še dejala Darja Kramar, je življenje polno izzivov. Bolnišnica v tem trenutku znova doživlja turbulentne čase, ki jo potegnejo v tok dogajanja. Iz braževala. Pred 11 leti se je prijavila na razpis za glavno medicinsko sestro in kasneje ob spremembah plačnega sistema postala pomočnica direktorja za zdravstveno nego s kar obsežnim seznamom zaslug za te in one izboljšave, novosti pri delu. » Brez ostalih v kolektivu sam ne moreš narediti prav veliko. Priznam pa, da je teh zadnjih več kot 10 let posebno obdobje v mojem življenju in življenju bolnišnice. Tako kot zase sem tudi za svoje sodelavke prepoznala pomen kariernega razvoja in jim omogočila izobraževanje. Z rastjo strokovnosti zaposlenih sem prepričana, se tudi bolnišnica razvija.« dosedanjih so izšli z novimi izkušnjami, močnejši. Glede na tolikšen napredek stroke v bolnišnici na marljive in pripravljene sodelavce verjame, da je pred bolnišnico in s tem tudi pred njo svetla prihodnost. Enota Biba Vrtca Šoštanj postaja premajhna Jeseni ji bo treba dodati še en oddelek, da bodo lahko sprejeli vseh 285 doslej vpisnih otrok Milena Krstič - Planine Šoštanj - Nov šoštanjski vrtec, enota Biba, je star komaj tri leta, pa že postaja pretesen za vse, ki bi ga želeli obiskovati. To je pokazal vpis za novo šolsko leto, kamor so starši vpisali največ otrok doslej, 285. »Letošnji vpis je res presenetljivo velik,« pravi ravnateljica Vrtca Šoštanj mag. Milena Brusnjak. Oktobra 2014 so se vselili v nov objekt, ki je pod eno streho združil vse do tedaj po mestu razpršene oddelke; štel je 15 oddelkov, obiskovalo jih je 253 otrok. Naslednje šolsko leto so še imeli 15 oddelkov, a že z več otroki, 268. V tem šolskem letu pa že ima- Mag. Milena Brusnjak: »Z arhitektom smo že našli rešitev.« jo oddelek več, 16, v njih pa tudi več otrok - 276. »Kot kaže dosedanji vpis, pa bo v novem šolskem letu potreben še dodaten, sedemnajsti oddelek. Zanj smo prejšnji teden skupaj z ustanoviteljem našega javnega zavoda Občino Šoštanj in arhitektom že poiskali rešitev za dodatno igralnico,« pravi Brusnjakova. Velik pa je bil tudi vpis v drugih dveh enotah Vrtca Šoštanj, v katerih pa v novem šolskem letu sicer ostaja toliko oddelkov, kot jih je v tem, le da bo v njem več otrok. V štirih oddelkih enote Urška v Topolšici jih bo 53, kot kaže dosedanji vpis, v dveh oddelkih enote Mojca v Ga-berkah pa 34. a Enota Biba Vrtca Šoštanj je po treh letih že tesna. ■ Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 9 25. maja 2017 '"WAS IZOBRAŽEVANJE 9 Zakaj in kako izboljšati samopodobo Avtor raziskovalne naloge Tim Dolenc pravi, da obstaja za to več dejavnikov Tatjana Podgoršek Zakaj in kako izboljšati samopodobo je dijak Gimnazije Velenje Tim Dolenc naslovil svojo raziskovalno nalogo, za katero je v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline prejel zlato priznanje. Pri iskanju odgovorov na omenjeno temo mu je pomagala mentorica Gabrijela Fidler. Po Timovih besedah je na lastni koži občutil, kako velik vpliv ima samopodoba na življenje posameznika, česar se večina ne zaveda. Pogosto je tista, ki odloča, ali bo nekdo v življenju uspešen, obdan s prijatelji ali osamljen s cilji, ki so se spremenili v nedosegljive sanje. Po izdelani raziskovalni nalogi je o njenem pomenu in potrebni spremembi za večjo kakovost življenja prepričan še bolj. »Zanimalo me je predvsem, zakaj je pri nekom samopodo-ba dobra, pri drugem slaba, in iskal načine, kaj narediti za njeno izboljšanje. Ugotovil sem, da obstajajo za to nekateri ukrepi, kot so športne dejavnosti, preživljanje prostega časa s prijatelji, omejevanje časa na socialnih omrežjih, manj gledanja televizije. Vse te ukrepe sem zapisal tudi v obliki priročnika, za katerega so me nekateri že zaprosili. Povratne informacije o učinkovitosti zapisanih ukrepov oziroma o vplivu na dejavnike, ki izboljšajo samopodobo, so dobre.« Tim Dolenc: »Samopodoba ima na naše življenje ogromen vpliv.« Timova naloga se je uvrstila tudi na državno tekmovanje mladih raziskovalcev, na katerem pa zaradi konkurence nima visokih pričakovanj. Zadovoljen pa je s svojim dobro opravljenim delom, saj je pridobil pomembne izkušnje, ki so mu razširile obzorja na številnih področjih. a Izdelava Hi-Fi seta zvočnikov Uporaben izdelek mladega raziskovalca Luka Slapnika v domači dnevni sobi -Dobil več, kot sem pričakoval Tatjana Podgoršek Ob vsakem vstopu v domačo dnevno sobo se Luka Slapnik, dijak Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje, spomni na raziskovalno nalogo in uspeh, ki ga je z njo dosegel v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Izdelal je namreč Hi-Fi set zvočnikov za poslušanje glasbe in uporabo pri hišnem kinu. Za nalogo je na regijskem tekmovanju prejel zlato priznanje. »Z nalogo sem želel predvsem dokazati, da sem sposoben izdelati set zvočnikov višjega cenovnega razreda. Sicer pa zvočnike izdelujem približno že tri leta, ta set pa je prvi, ki sem ga izdelal povsem sam od začetka do konca.« Kot je še povedal, ga je pri nalogi tudi zanimalo, ali se izdelava zvočnikov poplača, ali je vrednost kupljenih komponent enaka ali višja od vrednosti zvočnikov, ki jih lahko kupiš v tr- govini za podobno ceno. Zagotovo se splača, pravi, saj so njegovi zvočniki vredni približno dvakrat več od komponent. Je pa potrebnega veliko znanja, od konstruiranja, obdelave lesa do Luka Slapnik je poleg raziskovalne naloge izdela tudi uporaben izdelek elektrotehnike. Luka pravi, da je z izdelavo raziskovalne naloge dobil več, kot je pričakoval, največ pa šteje pridobljeno znanje, ki ga pri rednem pouku zagotovo ne bi pridobil v tolikšni meri. Z raziskovalno dejavnostjo se namerava še ukvarjati. Tudi z nadgradnjo zvočnikov, vendar pri tem nastopijo finančne težave, saj stvar ni tako poceni, »sproti« pa zvočnikov tudi ne more tržiti. Srečno do četrtega letnika Cilj inovativnega projekta je zmanjšanje osipnikov predvsem v prvih letnikih - Ukrepi pri nekaterih že pokazali učinke Tatjana Podgoršek Med številnimi domačimi in mednarodnimi projekti, ki jih izvajajo na šolah Šolskega centra Velenje, je tudi projekt Srečno do četrtega letnika. Izvedbe ino-vativnega projekta Zavoda RS za šolstvo so se lotili v tem šolskem letu na Elektro in računalniški šoli centra, njegov cilj pa je zmanjševanje števila neuspešnih dijakov. 11 osipnikov le v programu računalniški tehnik Po besedah svetovalne delavke na šoli in vodje projekta Urške Koletnik so se zanj odločili zato, ker so zaznali v zadnjih nekaj letih v prvih letnikih njihove šole, sploh v programu tehnik računalništva, večje število dijakov ponavljalcev, kot bi si želeli. Prav tako je tudi sama uspešnost velikega števila dijakov med šolskim letom dokaj slaba. »Glede na to, da je glavni cilj projekta Srečno do četrtega letnika zmanjšanje osipa dijakov predvsem v prvih letnikih srednjih strokovno izobraževalnih programih, je bila odločitev za izvajanje projekta logična. V lanskem šolskem letu je bilo samo v omenjenem programu šole 11 osipnikov, razlogi za to pa različni: od tega, da so pri odločitvi za program računalniški tehnik precenili svoje sposobnosti, do tega, da ne delajo pri pouku, nimajo delovnih navad.« Dodatna argumenta za projekt pa sta bila še želja pomagati dijakom, ki jim gre v prvih letnikih slabo, ter dejstvo, da lahko z ustreznimi spremembami obstoječe stanje izboljšajo. Ob polletju v nekaterih oddelkih že uspeh Izvedbe projekta so se - tako Urška Koletnik - lotili tako, da so najprej pregledali obstoječe načine delovanja v učno-vzgoj-nem procesu, identificirali tiste, ki pripomorejo k slabemu učnemu uspehu dijaka ter posledično k osipu, poiskali ustrezne strategije, metode in načine delovanja in jih uporabili v učno-vzgojnem procesu. Tako so med drugim Urška Koletnik: »Nekatere dijake, ki jim je šlo slabše, smo z ukrepi že motivirali za sprotnejše delo, pri drugih pa nas veliko tega še čaka. Vsi namreč niso zadovoljni, ker jih spremljamo na takšen način.« določili ustrezno razporeditev ocenjevanja znanja predvsem v prvem delu tekočega šolskega leta, organizirali izobraževanje za dijake, njihove starše ter učitelje, ure metod uspešnega učenja za dijake, opravili več pogovorov s potencialnimi osipniki in njihovimi starši. Dijaki so vodili sprotne tedenske evidence svojih popoldanskih aktivnosti in jih z razredniki analizirali. Z učno manj uspešnimi dijaki so se dogovorili za izdelavo načrta učenja in popravljanja ocen, z dijaki višjih letnikov pa za spodbujanje motivacije za šolsko delo za dijake prvih letnikov ... »Pravzaprav nismo počeli nič novega, le bolj sistematično smo spremljali dijake, sploh manj uspešne, delali z njimi po že obstoječih preverjenih metodah in strategijah bolj poglobljeno.« Po zagotovilih sogovornice so v nekaterih oddelkih ob polletju že dosegli uspehe. Čeprav želijo s projektom zmanjšati predvsem osip dijakov v prvih letnikih, ga bodo poskušali v naslednjih letih nadgraditi še s kakšnimi drugimi, manj znanimi metodami ter strategijami. Predvsem pa bodo »sledili« dijakom, ki so jih vključili v projekt, ter seveda novim generacijam dijakov. Dan učečih se skupnosti Ljudska univerza Velenje je v sredo v okviru Tedna vseživljenjskega učenja pripravila Parado učenja Milena Krstič - Planinc Velenje, 17. maja - Teden vseživljenjskega obdobja je najvidnejša promocijska kampanja za izobraževanje in učenje pri nas. V Sloveniji se zvrsti skoraj 9.000 dogodkov, okroglih miz, izobraževanj, razstav ... Koordinator območnih aktivnosti je bila Ljudska univerza Velenje. V njem je povezala petindvajset različnih partnerjev, ki delujejo v izobraževanju otrok, mladine in starejših. V sredo so na Cankarjevi pripravili Parado učenja, vodilno akcijo Tedna vse-življenjskega učenja. Potekala je na štirinajstih območjih v Sloveniji. J Bridž je miselna igra za vse generacije. Tudi ta zahteva učenje in to vseživljenjsko učenje. > V Sloveniji se je zvrstilo 9.000 različnih dogodkov. skupnostjo regija, z regijo pa celotna država.« Osrednja tema tokrat je bila Dan učečih se skupnosti, je po- vedala direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Ranzinger. V Velenju so obiskovalci lahko občutili živahen utrip Darjan Novak z Andragoškega centra Slovenije s ponosom pravi, da Teden vseživljenjskega učenja vseh dvaindvajset let raste. »Če ne vedno po številu in udeležbi, pa po novih vsebinah.« Parada učenja pa je nadgradnja, sestrski projekt tega tedna. »Ustanove, ki nudimo izobraževanje, gremo na trge in ulice, da nas vidi še kdo drug, ne le tisti, se udeležujejo izobraževanj, ki že vedo, kaj pomeni znanje, in se nikoli ne nehajo učiti. S parado učenja želimo doseči nove učeče se. Verjamemo, da z znanjem napreduje posameznik, s posameznikom njegova skupnost, s Med tistimi, ki so sodelovali, je bil Zavod RUJ. Andreja Kladnik je prva z leve. in vso barvitost vseživljenjskega učenja. Na stojnicah so potekale različne delavnice in predstavitve, partnerji Ljudske univerze so pripravili različne zabavne in izobraževalne delavnice za vse generacije. Med njimi je bil Zavod RUJ Nazarije, v katerem izvajajo dva programa, socialno vključenost in zaposlitveno rehabilitacijo. Predstavljala ju je Andreja Kla-dnik. »V prvi program je trenutno vključenih 35 oseb, invalidov z odločbo o nezaposljivosti. Omogočamo jim delovno okupacijo z različnimi delodajalci in psiho-socialno podporo. Med drugim izdelujejo kreativne izdelke. V zaposlitveno rehabilitacijo k nam za ocenitev njihove zmožnosti dela napotuje zavod za zaposlovanje tiste, ki imajo določene težave z zdravjem.« ■ ■ ■ Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA Likovni svet otrok že na ogled Razstavo so v Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj odprli v četrtek 'M^TjAS 25. maja 2017 Milena Krstič - Planine Šoštanj, 18. maja -V četrtek so v Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju odprli 49. razstavo Likovni svet otrok. Na natečaj, tokrat je vabil z naslovom Harmonija nasprotij, se je odzvalo 96 vrtcev in šol iz vse Slovenije. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali visokošolski učitelji za likovno načine. pedagogiko in didaktiko Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki je izbrala dela za razstavo in katalog, je imela spet težko delo. Med 2.500 izvrstnimi likovnimi deli je morala izbrati 360 tistih, ki bodo šolo krasila vse leto, do naslednje, jubilejne razstave. A opravili so dobro ali - kot je v uvod h katalogu zapisala ravnateljica šole mag. Majda Zaveršnik -Puc: »Hodnike šole krasi pisana mavrica občutij, zlitih na papir, ali oblikovanih v skulpturo. Sprehod po razstavi ponuja veliko užitkov, domišljije in novega dojemanja sveta mladih.« Na otvoritvi so podelili nagrade in priznanja. Med petimi nagrajenci za kolekcijo likovnih izdelkov sta dve iz tega območja. Osnovna šola Nazarje z likovnim pedagogom Urošem Potočnikom, ki je strokovno komisijo prepričala s serijo patiniranih mavčnih odlitkov, in Osnovna šola Livada Velenje z likovnim pedagogom Vidom Sevčnikarjem, ki je prepričala z raznolikostjo in iz- razno ekspresivnostjo v risanju, slikanju in kiparjenju. Med pohvaljenimi sta Osnovna šola Gorica in Osnovna šola Antona Aškerca iz Velenja ter Vrtec Šoštanj. ■ > Harmonija nasprotij je nagovorila mlade, da so svoja občutenja izrazili na samosvoje in izvirne Praznik kulture, povezovanja, odprtosti Priznanja Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturno dejavnost Velenje sedmim ljubiteljskim ustvarjalcem Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 18. maja - Območna izpostava Javnega Sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje je ob tednu ljubiteljske kulture pripravila slovesnost v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki. Po besedah osrednje govornice Nine Mavec Krenker, vodje območne izpostave, so jo namenili posameznikom in skupinam, ki so znotraj posameznih društev in zvez v Šaleški dolini prepoznavni »kot tisti, ki s svojim udejstvovanjem na različnih področjih kulturnega ustvarjanja bogatijo našo družbo«. Nekatere med njimi so v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki prepoznali in jih predlagali za priznanja. Priznanja sveta izpostave so tokrat prejeli Zvonko Ledinek, Sonja Ramšak in Marija Mija Žerjav, jubilejna priznanja izpostave pa Karl Drago Seme, Irena Skornšek, Ivica Vanovšek ter Dragica Verbič. Nina Mavec Krenker je v nagovoru zbranim dejala, da o pomenu ljubiteljske kulture za posameznika priča podatek, da deluje v Sloveniji nekaj več kot 107 tisoč ljudi v 5000 kulturnih društvih in skupinah (v te številke niso všteti otroci in odrasli), o bogati produkciji ljubiteljske kulture pa 25 tisoč odrskih predstavitev, prireditev in razstav. Na dogodkih be- ležijo blizu 4 milijone obiskovalcev, kar pomeni, da si vsak Slovenec povprečno ogleda dve njihovi prireditvi na leto. V Šaleški dolini je v Zvezo kulturnih društev vključenih 45 različnih kulturnih društev, »ki s svojo dejavnostjo posegajo na vsa področja umetniškega izražanja. In to počne- čine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki društvom zagotavljajo prostore in finančna sredstva za delo. Na javnem skladu in njegovi velenjski območni izpostavi pa s svojimi programi omogočajo vsestranski razvoj ustvarjalnih potencialov, spodbujajo programe kulturne vzgoje in vseživljenjskega se vsaj enkrat na leto o tem govori in piše v medijih, da prisluhnejo odločevalci in da praznujemo skupaj. Teden ljubiteljske kulture je torej praznik kulture, povezovanja in odprtosti,« je še dejala Nina Mavec Krenker. Šmarški župan Janko Kopušar pa je povedal, da je zaradi po- Letošnji nagrajenci območne izpostave Javnega sklada RS za kulturno dejavnost Velenje jo zelo dobro. In mnogi so za to tudi nagrajeni. Njihova kakovost je prepoznavna znotraj meja domovine in v mednarodnem prostoru.« Za to, je dodala Mavec Krenkerjeva, so zaslužne tudi ob- učenja. Teden ljubiteljske kulture je označila kot priložnost za opo-zoritev širše javnosti na delo ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev, na njihov družbeni pomen, kakovost in množičnost. »Želimo, da rekli so > Zvonko Ledinek: »Priznanje mi pomeni veliko. Poraja zadovoljstvo, ker so drugi opazili moj trud in me zanj nagradili. V pihalnem orkestru Zarja Šoštanj igram od leta 1977, pred tem sem nekaj let igral v mladinski godbi v Velenju. Igram tudi v veteranski godbi Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, sem eden od ustanovnih članov mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj, v katerem sem tudi prepeval pet let. Brez ljubiteljske kulture skorajda ne gre, težko bi si predstavljal življenje brez nje.« Sonja Ramšak: »Ljubiteljska kultura je potreba današnjega časa. Vsi željni ustvarjanja imajo možnost to tudi pokazati in s tem dopolnjevati, bogatiti mozaik skupnosti, okolja, v katerem živijo. Vesela sem, ker vidim, da si jo ljudje želijo, da se v društvih medgeneracijsko družijo in združujejo prijetno s koristnim. Meni pomeni delovanje v ljubiteljski kulturi zadovoljstvo in mi omogoča osebno rast. Prejeto priznanje pa sedaj tudi nove zadolžitve. Menim, da moramo ljubiteljsko kulturo graditi na strpnosti, sodelovanju, spoštovanju med generacijami in med različnimi kulturami.« Marija Žerjav: »Zame to ni prvo priznanje s področja ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti, je pa vsako poleg nagrade za vložen trud tudi obveza. Ljubiteljska kultura me je zvabila medse že zelo zgodaj. Najprej me je zvabila knjižnica, druženje s starimi in novimi prijatelji me je pripeljalo na odrske deske, pa v pevski zbor, k folklori. Levji delež je imel pri tem tudi pokojni profesor Vinko Šmajs. Moram priznati, da po 50 letih dela v ljubiteljski kulturi čutim do nje še večjo odgovornost, kot sem jo na začetku. V kraju pogrešam več sodelovanja z ostalimi društvi, predvsem pa s tukajšnjo osnovno šolo.« manjkanja denarja in časa vse manj možnosti, da bi ljubiteljska kultura presegla svojo raven, kar se je dogajalo v preteklosti. Zagotovil je, da si bodo v lokalni skupnosti še naprej prizadevali za zagotavljanje ustreznih pogojev za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in njegovih članov. Ob rob pa še tole: če si že tisti, ki se vsaj občasno odzovejo na povabilo za obisk koncerta, ogled gledališče predstave, likovne razstave ..., niso vzeli časa za osrednjo slovesnost ob tednu ljubiteljske kulture, bi človek pričakoval, da bodo vsaj kulturna društva imela v dvorani vsaj enega svojega predstavnika. Razen redkih izjem ni bilo tako. Še k sreči, da so za kulturno noto prireditve poskrbeli člani Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj in člani šmar-škega moškega pevskega zbora. Žal še ena od prireditev z več nastopajočimi kot obiskovalci. Novi prvenec na velenjski hip hop sceni Svoj prvi samostojni album z naslovom Nor je predstavil mlad velenjski raper Major Beck Tina Felieijan Odraščal je v takratnem centru za begunce oziroma v današnjem Vegradovem samskem domu, kjer je bil vedno v manjšini. Kot edinec je bil veliko sam in je zato velikokrat iskal pozornost in družbo. A tam so se otroci delili v skupine Srbov, Hrvatov ali Bošnjakov, Major Beck pa si je želel »svojo ekipo ne glede na nacionalno pripadnost,« pripoveduje danes. Hip hop ga je zadel pri sedmih letih, ko je 13. septembra leta 1996 osnovna šola Gustava Šiliha dobila sto grafitov »2pac r. i. p.«. Starejši sorodnik ga je podučil, da gre za ustreljenega 25-letnega ameriškega umetnika, ki je s svojo rap glasbo vplival na ves svet in od takrat dalje tudi na njegovega. »Dobil sem kaseto z legendarnimi komadi. Besedila sem takrat le malo razumel, sem jih pa takoj začutil. Začel sem poslušati hip hop in se trudil razumeti sporočilo, poskušal sem z improvizacijo pesmi, tisti čas sem tudi napisal svoje prve verze.« Kmalu si je na lokalni hip hop sceni, ki je takrat bila dovolj razvita, da je med vrstniki lahko prepoznal raperje, ustvaril ekipo. Kariero je začel z lokalno ra-persko skupino Fire, v kateri je sodeloval s Triiiplom in Malim Skrečem - bratom Scratcha iz vodilne velenjske underground rap zasedbe na Slovenskem Br-ponxtarz. Leta 2002 so izdali al- Major Beck: »Kot otrok sem pred spanjem v glavi zložil besedilo, ki se je rimalo. Tako dolgo sem si ga ponavljal in vsakič kaj dodal, dokler nisem zaspal. Zjutraj sem še vedno znal tekst.« bum in kot najmlajša slovenska hip hop skupina po celi Sloveniji nastopali s prepoznavnimi ustvarjalci v teh subkulturi. Pred petimi leti je Major Beck zasnoval organizacijo hip hop umetni- Major Beck, ponosen na album Nor, ki gaje že predvajal tudi nacionalni radio in je zanj prejel pohvale slovenskih ustvarjalcev v hip hopu, že dela na novih samostojnih projektih in skupnih z organizacijo 3320, ki bodo izšli konec leta 2017. Foto: Jurij Vodušek kov 3320, ki so leta 2013 v njegovi kleti - studiu Klet-55 - posneli album z naslovom All-Boom. Poleg številnih drugih sodelovanj in celega nabora neobjavljenega materiala pa je februarja letos posnel svoj samostojni prvenec z naslovom Nor. »To je moja zgodba. Na albumu so različne tematike, navezane na norosti teh norih časov. Eden od komadov z naslovom Nora matematika govori o mojem pogledu na realnost, metaforično izraženem z matematičnimi izrazi, rimo in ritmom. Video spot zanj pa sem posnel v učilnici, kjer sem opravljal maturo. Besedila nastajajo različno - včasih hočem izraziti kaj eksaktnega in to prepustiti večnosti, včasih pa se mi odpre občutek za igro z besedami, ampak nikoli brez sporočila,« je povedal ustvarjalec, ki sodeluje pri vseh fazah procesa nastajanja svojih komadov. ■ ■ Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 11 25. maja 2017 "'WAS KULTURA 11 Poleti se kultura seli na prosto V polnem teku priprave na 33. poletne kulturne prireditve - Vsaj 50 jih bo, tudi na novih lokacijah v mestu - Pozornost vsem generacijam Bojana Špegel Velenje, 22. maja - V Festivalu Velenje so uspešno končali še eno abonmajsko sezono, saj so se zadnji dogodki v posameznih abonmajih odvili aprila. Medtem ko že pripravljajo novo - obdržali bodo vseh osem abonmajev, se pripravljaj o tudi na 33. Poletne kulturne prireditve. Program je postavljen, z njim pa bodo zagotovo razveselili tako ljubitelje glasbe kot vizualne umetnosti. Posebno pozornost bodo celo poletje posvečali tudi najmlajšim. Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny nam je povedala, da po vsakem dogodku v abonmajski sezoni opravijo anketo med obiskovalci. »Prvih pet mesecev je v našem javnem zavodu minilo lepo in uspešno. V vseh abonmajskih sklopih so obiskovalci zelo dobro ocenili naš izbor. Abonmaji so dobili oceno zelo dobro in odlično. V abonmaju Klasika je koncert Aleksandra Gadžijeva prejel popol- no petico, kar pomeni, da so ga z najvišjo oceno nagradili prav vsi obiskovalci.« Povedala nam je še, da so zelo veseli, ker se je dobro prijel tudi abonma Mladost, namenjen najstnikom, ki jih je najtežje pripraviti do obiska. »Z abonmajem imajo zagotovljen ogled štirih kakovostnih predstav, abonma pa razvijamo skupaj s Šolskim centrom Velenje,« je dodala naša sogovornica. 33. Poletne kulturne prireditve se bodo začele 28. junija s koncertom Prismojeni profesorji bluesa. »Med poudarki tega poletja velja izpostaviti koncert harmonikarja Marka Hatlaka z gostom Iztokom Mlakarjem, ki bo v atriju vile Herberstein. Tam pripravljamo tudi koncert Tereze Kesovije.« Gostili bodo tudi tri velike orkestre iz Nemčije in Anglije, ki bodo nastopili na različnih prizoriščih. »Letos si želimo enega od njihovih koncertov pripraviti na velenjskem kotalkališču, še enega pa na trgu Edvarda Kardelja ali na Gorici. Želimo si, da se kultura Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny: »Zadovoljni smo, če so zadovoljni obiskovalci naših prireditev. Letošnji odzivi so odlični.« poleti preseli tudi na prizorišča, kjer dogodkov doslej še nismo pripravljali,« poudari Pokornyje-va. Med najbolj spektakularne dogodke poletja prišteva spektakel »Valček«, ples na hoduljah, ki bo na Titovem trgu 25. julija. Ob ponedeljkih zvečer bo tudi »Nekaj dogodkov bomo skušali pripraviti tudi ob Velenjskem jezeru. Poleg tega bomo tudi poleti poskrbeli za nekaj gledaliških predstav, tako da bo zajeta celotna sfera umetnosti,« še izvemo. Kot tudi, da priprave na letošnji Pikin festival dobro tečejo. Letos bo tema Pika odkriva podeželje, zato bodo obiskovalce skušali preseliti v čase babic in dedkov, ki so živeli na kmetijah. Obudili bodo tudi številne vaške igre, tem bodo prilagodili tudi odrske in programske vsebine. Galerija vse bolj »odprta« V soboto so v Galeriji Velenje, ki je sedaj že leto dni del javnega zavoda Festival Velenje, zaključili zelo uspešna raziskovalno-izo-braževalno razstavo 3. kamen od Sonca, ki sta jo pripravila Miha Cojhter in Nina Cvirn s sodelavci. »Na njej smo našteli 3 tisoč obiskovalcev, saj smo ob razsta- vi smo pripravili tudi serijo spremljevalnih dogodkov. Obiskovalcem je bil zelo zanimiv tudi Pla-netarij. S takimi projekti galerijo na prijazen način približujemo obiskovalcem, saj je še veliko takšnih, ki se za obisk galerije težko odločijo. Zato sem bila zelo vesela, da se popoldne na razstavo prihajale družine, ki so jih k nam pripeljali otroci, ki so dopoldne razstavo obiskali s šolo ali vrtcem, pa so jo želeli predstaviti tudi staršem.« Razstavo bodo v teh dneh preselili v Ksevt v Vitanju, kar je dodaten uspeh razstave. V galeriji bodo oktobra pripravili še en velik projekt, raziskovalno-izo-braževalno razstavo ob 50. obletnici smrti slikarke Majde Kur-nik, ki se je rodila v Škalah, živela in ustvarjala pa je v Beogradu. Ob tej priložnosti bodo odkupili tudi del njene likovne zapuščine, zato so bili pred kratkim v Beogradu, kjer so se dogovorili o podrobnostih. a letos zaživel Kino pod zvezdami, ob torkih bo na travniku pri kulturnem domu v sodelovanju z javnimi zavodi in društvi pester program ustvarjalnic za otroke. Ti bodo vsako soboto dopoldne lahko obiskali tudi različne otroške predstave na istem travniku. Zadovoljni z lastno produkcijo V Festivalu Velenje so zadovoljni tudi z lastno produkcijo. Lutkovno gledališče Velenje je aprila na oder postavilo že 25. predstavo Zlatolaska in medvedki. Poleti jih čaka veliko gostovanj po Sloveniji s to in drugimi predstavami. Uspešen pa je tudi plesni projekt Balkan Dance vol. 2; pred kratkim so se vrnili iz gostovanja v Srbiji, s predstavo bodo gostovali na Festivalu Lent in šibeniškem festivalu. Odkrita dediščina prispeva k večji vrednosti prostora Danijela Brišnik - dobitnica Steletovega priznanja: »Miselnost, da so arheologi zaviralci gradbenih del, se počasi spreminja. Še pred dvajsetimi leti so nas imeli za žličkarje.« Milena Krstič - Planine Velenje, Ljubljana - V Narodni galeriji v Ljubljani so v začetku maja podelili Steleto-ve nagrade in priznanja za leto 2016, ki jih Slovensko konservatorsko društvo podeljuje za življenjsko delo in vrhunske dosežke na področju varovanja kulturne dediščine. Priznanje sta prejeli Danijela Brišnik in Marjana Krumpestar s celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine za uspešno postavitev prezentacijskega paviljona na Glavnem trgu v Celju nad no-voodkritimi antičnimi mozaiki. Arheologinji, konservatorski svetovalki Danijeli Brišnik, je, kot rada pove, ljubezen in spoštovanje do kulturne dediščine vcepil velenjski Muzej, v katerem je začela delati kot vodička. »To delo je botrovalo k odločitvi za študij arheologije.« Za kratek čas jo je pot odnesla na fakulteto. »To je bil sanjski del poklica, ampak to, da si lahko kot konservator kreativen ustvarjalec zgodovine, ki bo ostal za nami ...? Ne vem, ali se lahko konservator-ju uresničijo še kakšne večje sanje.« Ima kaj dela tudi v Šaleški dolini? »Žal se ta ne kiti s tako bogato arheologijo kot Celje, kar pa ne pomeni, da kulturne dediščine nima. Ena, sicer manjša prezentacija, se je zgodila ob prenovi Trga svobode v Šoštanju, kjer smo poustvarili star Končanov vodnjak,« pravi. Gre za vodnjak, ki so ga odkrili v času obnove trga, ga ohranili in uredili. Je eden od vsaj desetih vodnjakov v središču mesta, iz katerih so pred regulacijo Pake v petdesetih letih prejšnjega stoletja še zajemali vodo, čeprav je mesto svoj vodovod dobilo že leta 1931. »Prisotni smo bili pri tudi pri odkritju grajske ledenice na Velenjskem gradu. Tam smo praktično prisotni vsakič, ko se dogaja kaj novega.« Arheologov investitorji nimajo preveč radi. Radi rečejo - samo arheologov ne, ti so zaviralci gradbenih del. Se taka gledanja kaj spreminjajo? »Ko sem pred dvajsetimi leti začela delati na zavodu, je bil najpogostejši stavek, ki smo ga slišali - vi ste še lepo rekli arheologi, običajno so rekli »žličkarji«-, samo teh ne zraven. A so se gledanja že precej spremenila. Zavedati smo se začeli, da odkrita dediščina ni last arheologa, ne zavoda za varstvo kulturne dediščine, ne muzeja, Danijela Brišnik: »Arheolog je lep poklic.« ampak je naša last, ki lahko primerno predstavljena, popularizirana prispeva k večji vrednosti prostora, območja, kraja.« Vprašali smo jo tudi, ali opravljanje poklica danes izpolnjuje pričakovanja, ki jih je gotovo imela ob izbiri študija, ko je najbrž sanjala tudi velika odkritja? »Kar se pa tega tiče, lahko povem, da sem že imela odkritje, ki se ti zgodi enkrat ali pa nikoli, in to v Šaleški dolini, ko smo v temeljih obrambnega stolpa grada Kacenštajn v eni sondi odkrili podkev za srečo in novec kralja Bele IV.. Glede na to, kaj vse skriva v svojih nedrjih 36 občin, za katere je pristojna naša območna enota, pa verjamem, da bo odkritij še veliko. Da, biti arheolog, biti konservator je zelo lep poklic.« Odlični na regijskem tekmovanju Otroški pevski zbor velenjske OŠ Gustava Šiliha pod vodstvom Andreje Ostruh je na regijskem tekmovanju osvojil zlato in kar 5 posebnih priznanj. Šaleška dolina, 17. maja - Trije zbori iz Šaleške doline so se prejšnjo sredo udeležili regijskega tekmovanja otroških in mladinskih pevskih zborov Od Celja do Koroške 2017, ki je potekalo v kulturnem domu v Rogaški Slatini. Na treh koncertih se je pred tričlansko žirijo v sestavi Danica Pirečnik, Janja Dragan Gombač in Maja Cilenšek predstavilo 9 otroških in 5 mladinskih pevskih zborov. Vsi trije zbori, ki so zastopali Šaleško dolino, so se odlično odrezali. Otroški pevski zbor OŠ Gustava Šiliha Velenje, ki ga vodi Andreja Ostruh, je za svoj nastop prejel zlato priznanje s pohvalo in kar pet posebnih priznanj v kategoriji otroških zborov: za najbolj prepri- čljivo izvedbo nastopa v celoti, za najboljši otroški zbor regijskega tekmovanja, za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi, za najboljšo sestavo sporeda in za najboljšega korepetitorja (Pascal Vehovec). Otroški pevski zbor OŠ Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki, ki ga vodi Blanka Rotovnik, je za svoj prvi nastop na regijskem tekmovanju prejel srebrno priznanje, Mešani pevski zbor OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj, ki ga vodi Metka Berk, pa je prejel zlato priznanje in še posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske izvirne pesmi med mladinskimi zbori. a bš Preizkusite se v izpiranju zlata Velenje, 18. maja - Na mednarodni muzejski dan so v Muzeju na Velenjskem gradu odprli gostujočo razstavo Prirodoslovnega muzeja Slovenije z naslovom Svetloba, ujeta v kamen. Razstava pričara čudoviti svet kristalov in mineralov. Obiskovalci bodo spoznali, kaj se zgodi s svetlobo, ko trči v kamen, zakaj so minerali tako barviti in kako hitro potuje svetloba skozi diamant. Ob razstavi se bo v Hiši mineralov v Starem Velenju vsak dan med 10. in 17. uro mogoče preizkusiti v izpiranju zlata. Reka Drava in Mura sta naši zlatonosni reki. Na razstavi se bodo obiskoval- ci lahko preizkusili, kako spretni so pri izpiranju originalnega dravskega peska. Vsak bo našel rdečkaste granate, najbolj vztrajni pa morda tudi čisto pravo luskico zlata. Razstava Svetloba, ujeta v kamen, ki je na 45. prireditvi MINFOS v Tržiču prejela priznanje za strokovno delavnico na mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in okolja, bo v Muzeju Velenje na ogled do 1. oktobra. a bš ■ Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA "»WAS 25. maja 2017 Življenje, prežeto z umetnostjo Ob izidu šeste pesniške zbirke slikarja in literata Zlatka Kraljica o njegovem ustvarjanju in opozarjanju pred nevarnostjo ponovitve holokavsta ALTERNATOR Bojana Špegel Velenje, 5. maja - Zlatko Kraljic je rojen leta 1962 na Hrvaškem. Slikar, pesnik in pisatelj, dobitnik številnih domačih in tujih nagrad tako s področja književnosti kot tudi likovne umetnosti, se je v Velenje preselil leta 1985. »Takrat je bila to še Jugoslavija, zato nisem prišel v tujino. Z ženo sva sem prišla »s trebuhom za kruhom,« pripoveduje. Z njim se srečamo pred predstavitvijo njegove knjige Achtung Auschwitz, ki jo je domači javnosti predstavil v velenjski knjižnici v pogovoru s Tatjano Vidmar. Njegove pesmi iz knjige so čutno interpretirali Željka Gaber v slovenščini, dr. David Kraljic v angleščini in Dušan Pirc v poljščini, saj so v knjigi objavljene prav v teh treh jezikih. Zlatkovo življenje je že od otroštva prežeto z umetnostjo. »Že v osnovni šoli sem bil 'genij', kar se tiče likovne umetnosti. Učitelji so nosili moje slike domov, prvo večjo razstavo sem imel pri 18 letih v Centru za kulturo Čakovec.« Poleg tega je njegova poezija že v srednješolskih letih začela dobivati nagrade, sodeloval je na literarnih večerih. »Morda je to moja napačna odločitev, a celo moje življenje je prežeto z umetnostjo,« doda k temu. Težko se odloči, kaj ima raje, slikarstvo ali književnost. »Moje stvaritve so zelo zapletene, takšen bo tudi moj prvi roman Upornik, ki bo kmalu izšel. Doslej sem namreč izdal šest knjig poezije. Kar se likovne umetnosti tiče, lahko rečem, da je moj slog podoben Ti- snikarjevemu. Gre za zapletene, težke slike in njihova sporočila. Mogoče uničujejo tudi mene, a to je v meni.« Umetnost se pri njem vedno prepleta. Občasno tudi kipari, ilustrira knjige. Ne le svoje, tudi tuje. »Zadnjih šest let se posvečam izključno umetnosti. Ne morem »iz nje«, to je moje življenje.« Piše trijezično; v slovenščini, hrvaščini in kajkavščini. Zadnje čase največkrat piše v slovenščini, saj se hrvaščina tako spreminja, da potrebuje lektorja. Prihodnje leto bo izdal tudi nekaj več kot knjigo, gre za projekt, ki bo obudil spomin na taborišča, saj nastaja virtualni sprehod po njih. To je tema, ki je danes spet zelo aktualna, bila pa je tudi navdih za to pesniško zbirko, ki jo je ustvaril po obisku Auschwitza. »Knjiga je zahtevna za branje. Je kompleksna in slojevita. V okviru projekta, ki ga pripravljava z Mihaelom Tošem, nastaja tudi gledališka igra, projekt pa bodo predstavili v Izraelu, Avstriji, Nemčiji na Poljskem in v ZDA. Gre za projekt, ki združu- Zlatko Kraljic je ob predstavitvi knjige Achtung Auschwitz v pogovoru s Tatjano Vidmar razkril svoje poglede na sodobni svet. gledaliških iger v hrvaščini, poleg tega ima že napisanih nekaj knjig, ki še čakajo na objavo. Doslej je tako za likovno kot literarno ustvarjanje prejel niz nagrad, tako v Sloveniji kot v svoji prvi domovini Hrvaški. Zagotovo pa je njegova šesta pesniška zbirka Achtung Auschwitz, ki je izšla pri založbi Apokalip-sa, najbolj svojstvena doslej. Gre namreč za je stroko in umetnost,« še izvemo. Kot tudi, da želita še bolj ekspresivno opozarjati na temačno obdobje človeške zgodovine in posvariti pred nevarnostjo njegove ponovitve. Z umetnostjo izraža upor do vsega, kar ga v življenju moti, kar mu seže v dušo. S tem pa bogati tudi druge. Ljudski godci in muzikanti v Knjižnici Velenje Velenje, 18. maja - V četrtek so v Mestni knjižnici Velenje predstavili zbornik Ljudski godci in muzikanti iz bližnje preteklosti in sedanjosti: Šentjanž na Vinski Gori z okolico avtorjev Ivana Vodoška in Jožeta Zaluberška. Avtorja, tudi sama aktivna glasbenika in pevca, sta predstavila ljudske godce in muzikan-te na območju Šentjanža pri Velenju oz. Vinske Gore od Klanca na Dobrni, Lokovine do Velenja, vključno z Bevčami, Zaselki Lipje, Janškovo selo, Prelska, Črnopva, Lopatnik in Vinska Gora. Kakor sta avtorja ob slikovnem materialu zbornik predstavila številnemu občinstvu, sta gradivo, fotografije in podatke iskala po domačijah, kjer so godci živeli. Imena domačij sta zapisala tako, kot se izgovarjajo v lokalnem okolju. Njuno raziskovanje in poizvedovanje je trajalo kar tri leta, z vmesnimi krajšimi prekinitvami. Namreč nekaterih godcev ni več in tudi teh na fotografijah marsikje ni bilo mogoče prepoznati. Kljub vsemu je zbornik izšel, vsebuje koristne in neprecenljive podatke iz naše kulturne dediščine. Prireditev je pospremilo veliko domačinov, sorodnikov in prijateljev vključenih oseb. Da je glasbena dediščina še vedno zelo Predstavitev zbornika o ljudskih pevcih in godcih je bila pospremljena z glasbo skupine Vingosi. živa, so dokazali Vingosi iz Vinske Gore, ki so na predstavitvi zagodli in zapeli. Knjižnica Velenje podpira takšno raziskovanje in si želi še več takšnih del. V pripravi je namreč drugi del Zgodb Velenja, ki se bo usmeril k ljudski glasbi. In ravno takšne zgodbe bodo avtorjem zbornika olajšale delo. a bzj Srbsko društvo ima prostore Velenje, 18. maja - V srbskem društvu dr. Mladen Stojanovic Velenje so v četrtek slovesno odprli prostore na Kersnikovi 13. Omogočila jim jih je Mestna občina. Z njimi se društvu, ki v Velenju deluje dvanajst let, odpirajo priložnosti in možnosti za projekte, ki jim brez prostorov niso bili kos. Med drugim bodo, kot napoveduje predsednik društva Jo-vo Jauz, v njih uredili čitalnico, ob otvoritvi pa vanje postavili fotografsko razstavo Srbska revolucija in nastanek moderne države. a mkp Nika Autor: "Novicam se ne odpovemo!" Nataša Tajnik Stupar Na 57. bienalu v Benetkah z letošnjim naslovom Viva Artes Viva je v slovenskem paviljonu v Arzenalih predstavljeno najnovejše delo umetnice Nike Autor in kolektiva Obzorniška fronta (Andrej Hribernik, Ciril Oberstar, Andrej Šprah), ki z naslovom "Novicam se ne odpovemo" raziskuje zgodovino filmske podobe in kritično analizira aktualne družbenopolitične pojave v Evropi. Film in publikacija, ki je konceptualni del postavitve, se nanašata na stvarnost trenutne evropske situacije, ki se srečuje s prihodom beguncev z vojnih žarišč in ekonomsko opustošenih dežel in proti njim izvaja restriktivne ukrepe. Izhodišče in vsebina umetniškega dela so zato zgodbe nemočnih prišlekov, ki po zaprtju zunanjih meja iščejo najrazličnejše načine za vstop v Evropo. Novo delo Obzornik 63 je nadaljevanje večletnega ustvarjanja dokumentarnih filmskih izdelkov, ki se dotikajo perečih družbenih pojavov. Pripadajoči zbornik pa prva tovrstna publikacija, v kateri so zbrana besedila več avtorjev, ki se dotikajo omenjenega konteksta. Slovenski paviljon tokrat kurirajo Koroške galerije likovnih umetnosti s kustosinjo Andrejo Hribernik, direktorico omenjenih galerij. Britanski časopis The Guardian je uvrstil predstavitev Republike Slovenije med pet najboljših paviljonov letošnjega beneškega bienala. Zapis novinarke in umetnostne kritičarke Laure Cum-ming za omenjeni časopis pa je zagotovo pritrdilno zgovoren: "Vrhunsko izvirni film Nike Autor, ki se osredotoča na vlake kot simbole upanja in obupa, kolažno sestavlja podvozja Busterja Keatona in današnje imigrantske slepe potnike, posnetke stare železniške linije Beograd-Ljubljana in sodobne podobe ljudi, ki nosijo domov železniške pragove za kurjavo pozimi." Postavitev umetnice Nike Autor in kolektiva Obzorniška fronta je sestavljena iz videa, dolgega dvajset minut, instalacije treh fotografj in zbornika, ki je samostojen umetniški kos postavitve in je v njem zbrano 24 spisov, esejev, teoretskih, literarnih, vizualnih zapisov različnih avtorjev, ki se dotikajo razmišljanj na dano temo in kontekst. Video z naslovom Vlak senc, ki je zmontiran iz več historičnih posnetkov in posnetka "tukaj in zdaj", ki sta ga posnela dva mlada begunca na svoji poti z vlakom, natančneje v podvozju vlaka, na relaciji Beograd-Ljublja-na. Posnetek "tukaj in zdaj" je posnet z mobilnim telefonom in nam prikazuje s svojo kruto neposrednostjo bridkost čutenja človeka, ki v življenjsko nemogočem in nepredstavljivem položaju išče smer svojega preživetja z dejanji, ki so ob vsakodnevnem življenju komoditete evropskega človeka nepredstavljiva. Vlak kot simbol upanja, prihajanja in prehajanja tako postane temačen vlak senc, s polnimi usti besedičenja o človekovih pravicah in pripadajočih moralnih in etičnih vrednotah, ki jih zagovarja hipokritna evropska družba. Nika Autor z Obzornikom 63, ki se dejansko naslanja na filmsko zgodovino, na podobo vlaka v njej, nekako preizkuša meje obstoječega in hkrati postavlja vprašanje o možnosti uvrščanja oz. pridobitve pravice vpisa vanjo. In to s posnetkom vožnje beguncev v podvozju vlaka. Video Vlak senc je sestavljen iz petih delov/poglavij, ki nas vodijo od Lumierovega filma Prihod vlaka na železniško postajo do Bulajicevega Vlak brez voznega reda, od Papicevega Čvora in Specialnih vlakov, ki prikazuje migrantske delavce, kako odhajajo na delo v Nemčijo, do Pavlovicevega Zadaha telesa. V zadnjem poglavju je v Obzorniku prikazana glavna železniška postaja v Beogradu, ki je v preteklih dveh letih postala vstopna točka za nove poti, pribežališče in upanje za nevidne in brezimne begunce. Tu so zbrane zgodbe vlakov, prebivalcev, turistov, nepovabljencev in korporacij. "Images should have a history that is different from the situations they depict." Zgovoren zapis, postavljen na steni v Arzenalih, ob videu Vlak senc postavi gledalca pred ogledalo realnosti, saj večinoma strokovno teoretiziranje ne more odvrniti od dejanske situacije, ki je predstavljena več kot odlično. Po končanem Beneškem bienalu bo Obzornik 63 predstavljen v različnih slovenskih galerijah in muzejih, tako da si boste to ekskluzivno umetniško predstavitev lahko ogledali, če vas vaše poti ne bodo zanesle v Benetke. Vabljeni na prijeten pomladno--poletni izlet na 57. beneški bienale. Bilo je svečano, kot se za otvoritev spodobi. ■ ■ Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 13 25. maja 2017 «»WAS 107,8 MHz 13 Radijski in časopisni MOZAIK Težave in strokovnjaki V sredinih dopoldanskih oddajah Radia Velenje velja izpostaviti dve rubriki: Težava je vaša, rešitev je naša in Strokovnjak svetuje. Prva je v programu vsako sredo ob 8. uri, poslušalci pa v njej sodelujejo tako, da pokličejo, razložijo, kaj jih teži, sodelavka Milena Krstič - Planine, ki vodi sredin jutranji program, pa potem poskrbi, da težav ni več ali so manjše, kot bi bile. Ugotavlja, da je včasih dovolj že, če ima poslušalec možnost, da se komu malo potoži, pokra-mlja. Že nekaj časa so sestavni del oddaje tudi pohvale, kritike in vprašanja. Tako da ... Telefonska številka Radia Velenje je 897 50 03 za pogovor v živo, vprašanje pa lahko naslovite tudi pisno na naslov: Radio Velenje, Stari trg 15, 3320 Velenje ali na e-naslov: radio.velenje@siol.net. Vabljeni k sodelovanju! Redna sredina dopoldanska oddaja Radia Velenje je tudi Strokovnjak svetuje ob 9. uri. Mi-lenini gostje v studiu so strokovnjaki z različnih področij, beseda pa teče o najrazličnejših, predvsem za tisti čas aktualnih temah. V sredo prejšnji teden so bile to recimo tujerodne inva-zivne rastline, ki kmetijski krajini povzročajo veliko težav, nekaj od njih pa tudi ljudem, ker so alergene. Povabilu za oddajo se je prijazno odzvala strokovnjakinja za to področje Iris Škrbot. Sicer pa Milena še pravi, da je sredino dopoldansko kra- < Ä mljanje in prenašanje novic do poslušalcev le ena od stvari, ki jih počne za Radio Velenje. Veliko več časa in pozornosti namenja novinarskemu delu in pripravi prispevkov za informativni program, za poročila, oddaje Aktualno, rubriki Vi in mi, Naši kraji in ljudje... Poleg tega pa, ker imate v rokah Naš čas, lahko že v tej številki vidite, da piše tudi zanj, še dodaja. ■tp T* ■V PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. MATEJ KRAJNC - Gospod s tamburinom 2. ČUKI - Ruzak 3. MAMBO KINGS - Balerina V Slovenski kantavtor in pesnik Matej Krajnc, tudi izjemen poznavalec Boba Dylana, je prepesnil njegovo uspešnico Mr. Tambourine man in jo izdal na albumu Pot skozi kamnolom, ki je izšel aprila. V slovenskem jeziku skladba nosi naslov Gospod s tamburinom, pri čemer je radijska različica nekoliko krajša od tiste na albumu in obarvana z elementi sodobne pop glasbe. GLASBENE novice_j LESTVICA domače glasbe Odšel je Chris Cornell Sredi minulega tedna je glasbeni svet pretresla vest o nenadni smrti pevca skupin Soundgarden in Audioslave Chrisa Cornelia. Kmalu je svet izvedel tudi za vzrok smrti - v noči na četrtek je storil samomor. Še v sredo je nastopil na koncertu s skupino Soundgarden v Detroitu, po koncertu je objavil tvit, da se je končno vrnil v mesto rocka, kmalu zatem pa se je glasbenik, ki se je vse življenje boril z odvisnostmi in depresijo, obesil. V zadnjem desetletju se je zdelo, da je Cornell (52) obrnil nov list v življenju in se rešil odvisnosti od heroina, drugih drog in alkohola. Vdova Vicky Karayiannis Cornell ter drugi člani družine so bili zato šokirani ob novici o njegovem nenadnem in nepričakovanem odhodu, saj niso zaznali, da bi ga preganjale samomorilske misli. najbolj srečno roko pri žrebanju vrstnega reda nastopajočih. Organizatorji tudi letos napovedujejo raznolik glasbeni izbor, saj bodo poleg Prifarskih muzikan-tov na portoroškem odru nstopi-li še: Aleksander Novak, Anette, Anika Horvat, Daniel Rampre in Andreja Čamernik, Ema Sla-dič, Francesco Squarcia, Gregor Cornell je bil eden od začetnikov ameriškega grungea. Med največjimi uspešnicami skupine Soundgarden, katere član je bil, je pesem Black Hole Sun. Ob nastopu novega tisočletja je s člani Rage Against the Machine ustanovil zasedbo Audioslave, z njegovo smrtjo pa se je žalostno zaključila zgodba še enega pripadnika seattlskega grunge gibanja. Melodije morja in sonca bodo letos odprli Prifarski muzikanti Letošnjo že 37. izvedbo festivala Melodij morja in sonca (MMS) bodo odprli Prifarski muzikanti s skladbo Tako, kot je, je prav. Prifarski muzikant Mitja Ferenc je imel namreč Ravnik, Igor Lija in Moni Kova-čič, Isaac Palma, Klepač in Gu-stinčič, Rok in Rokovnjači, The Woodlanders ter Vivjana in Robert Vatovec Music Team. Na 37. festivalu MMS, ki ga bo 8. julija gostil amfiteater portoroškega avditorija, se bo predstavilo 14 skladb, med izvajalci pa bodo stari mački, kot je na primer Anika Horvat, ki se po 20 letih vrača v Portorož za svoj peti nastop na festivalu, kot tudi mladi izvajalci. Raperji bodo osvajali slovenske gradove Trije slovenski raperji Klemen Klemen, RecycleMan in Zlatko so združili moči in se odpravljajo na skupno turnejo, v sklopu katere bodo nastopali po sloven- skih gradovih. Turnejo so poimenovali Trije kralji, nastopali pa bodo ob spremljavi bendov in prepletali svoje urbane zgodbe z zgodbami gradov. Kot prvega bodo osvojili brežiški grad (26. maj), sledijo pa še koncert na Gradu Slovenj Gradec (9. junij) na Starem gradu Kamnik (16. junij), gradu Fužine Spezii. Zanimanje za glasbo je kazala že pri štirih letih, veliki uspeh pa je na plesni sceni dosegla v 90. letih. Poleg skladbe Me and you sta bili njeni veliki uspešnici še Summer s crazy in Number one. Do danes je po svetu prodala več kot pet milijonov albumov in si prislužila osem zlatih plošč. Njen jubilejni album bo izšel septembra. Prvenec Sandre Erpe Sandra Erpe je 23-letna kan-tavtorica, ki prihaja iz Novega mesta in živi v Ljubljani. Z glasbo se ukvarja od osmega leta, ko je v glasbeni šoli začela igrati klavir, kasneje pa je nadaljevala še z urami kitare in solo petja. Nekoč kandidatka šova Slovenija ima talent je nedavno predstavila svoj prvenec z naslovom v Ljubljani (23. junij), gradu Raj-henburg v Brestanici (5. avgust) ter na ormoškem gradu (16. september). Organizatorji napovedujejo, da bodo raperji nastopali tudi po drugih slovenskih gradovih, kje, pa ostaja še skrivnost. Alexia si ob 50-letnici poklanja album Italijanska pevka Alexia, ki ji je mednarodni sloves v 90. letih minulega stoletja prinesla skladba Me and you, je te dni dopolnila 50 let. Ob jubileju je napovedala, da si poklanja nov album. Na njem bodo zbrane njene doslej še neznane skladbe, s prvim sin-glom Beata gioventu pa je že razveselila svoje oboževalce. Alessia Aquilani, bolj znana kot Alexia, se je 19. maja 1967 rodila v La Sinonim za mojo mladost. Album je nastajal dobra tri leta, na njem pa je devet skladb, za katere je glasbo in tekste napisala Sandra sama, pod aranžmaje pa sta se podpisala Zed Smon in Peter Dekleva. Kantavtorica, ki se ob spremljavi kitare in klavirja v poetičnem popu spogleduje z jazzom, bluesom, r'n'b--jem, soulom in rockom, je sicer študentka Filozofske fakultete v Ljubljani, obiskuje pa 2. letnik magistrskega študija primerjalne književnosti in literarne teorije. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Šepet - Sedem petkov 2. Kraški kvintet - Ko boš prišla v moje sanje 3. Ansambel Zaka pa ne - Malo nora sva 4. Ansambel Storžič - Ta nagajivi čas 5. Ansambel Glas - Kdor srcu sledi 6. Igor in Zlati zvoki - Ena tu, ena tam 7. S.O.S. kvintet - Presrečna sem, zaljubljena 8. Ansambel Akordi - Pevec 9. Jodel Express & Ansambel Janeza Kalška -V planinskem baru 10. Ansambel Narcis - Vez življenja www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO SWEET PEAK Sweet Peak po uspešnem singlu Grafit trkajo na vrata poletja s skladbo 0,3 ljubezni. Vokal za skladbo je tokrat posodila nadarjena mlada pevka Laura. Sweet Peak pravijo, da je to njihova poletna himna, za katero upajo, da bo postala tudi vaša. V juniju bodo za skladbo izdali še videospot. OTO PESTNER Oto Pestner predstavlja novo skladbo z naslovom Reci. Singel je nastal v sodelovanju s producentom Damjanom Pančurjem, avtor glasbe in besedila pa je Matjaž Ferenc. Oto Pestner sicer pripravlja nov dvojni album Oto Pestner 2017, ki obljublja pester nabor glasbenih gostov in zanimiv repertoar pesmi, ki so nastajale vse od leta 2008. LAMAI Lamai je umetniško ime mlade dolenjske pevke Lare Poreber, ki smo jo doslej spoznali predvsem kot ženski vokal na albumih kantavtorja Jerneja Zorana. Zdaj predstavlja svoj samostojni prvenec, ki ga je naslovila Tam. Na albumu je deset skladb, med njimi tudi singla Bela luna in Proti vetru, ki sta že doživela ugoden sprejem pri radijskem občinstvu. DEJAN VUNJAK Dejan Vunjak, ki ga vsako nedeljo lahko vidimo na plesnem parketu šova Zvezde plešejo, predstavlja novo skladbo z naslovom Tina, daj umakni telefon. Pesem je že dobila tudi videospot, v njem pa se pojavlja tudi Dejanov tekmec na plesnem parketu in raper Denis Porčič Chor-chyp. NEISHA Neisha je na pragu poletja ponudila novo različico naslovne pesmi njenega aktualnoega albuma Vrhovi. V sodelovanju z latino glasbenikom Arielom Cu-brío je pesem preoblekla v poletno salsa različico. Vrhovi so tako dobili tudi del besedila v španskem jeziku, skladba pa nosi nov španski naslov Llevamé. Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 14 14 »»^AS 25. maja 2017 a Trije upokojenci, trije asi, nosilci prestižnih medalj za vino šmarškega društva vinogradnikov (od leve proti desni): Alojz Slemenšek, Jože Kovačič in Jože Kugler. Pijejo malo, a dobro, pravijo. Njihov nasmeh na obrazu pa tokrat ni namenjen vsebini kozarcev, ampak bolj temu, da jih je ujel »na delu« Čvek, kar pomeni, da bodo vsaj za kratek čas v središču pozornosti tamkajšnje javnosti. Dejan Vodovnik, direktor in lastnik podjetja Vopi iz Šmartnega ob Paki, član tamkajšnjega moškega pevskega zbora, je bil v oporo svojemu sinu na nedavnem dobrodelnem teku. Po fotografiji sodeč sta dala vse od sebe. Kot je bilo slišati, je Dejan na teku nabiral kondici-jo za volitve za predsednika območne Obrtno--podjetniške zbornice Velenje. Čveku ni uspelo izvedeti, ali je bil na cilju zadovoljen ali ne. Če gre ljubezen skozi želodec, potem dobri kuharji ne bi smeli biti tragično zaljubljeni. Nadobudni dijak Šole za storitvene dejavnosti Boštjan Volk je potrdil, da dekleta rada dobro jedo, še posebno raznežijo pa jih kremne jedi, ki mu - tako pravi - dobro uspevajo. Bo že držalo, saj se tudi praženemu rižu niso upirale niti sošolke niti profesorice, v vrsto zanj pa je stopila tudi tajnica Elektro in računalniške šole Stanka Kamenik. »Punce, za vse je dovolj, a tista, ki prej pride, prej melje,« je zaklicala dolgi vrsti za sabo. ZANIMIVOSTI Najbolj pekoč čili na svetu V Veliki Britaniji (točneje, v Walesu) deluje kuhar Mike Smith, ki je velik ljubitelj začinjene hrane. Že sedem let se ukvarja z vzgojo čilijev, tokrat pa je vzgojil prav posebno rastlino: najbolj pekoč čili na sve- tu. Kuhar je plod poimenoval Dragon's breath (Zmajev dih) in povedal, da ga ni vzgojil zato, da bi ga jedli, temveč kot medicinski pripomoček. Čili je tako pekoč, da lahko pri človeku, ki bi ga skušal zaužiti, povzroči anafilaktični šok, zaradi katerega lahko človek umre. Celo tako je pekoč, da omrtvi kožo, zato naj bi ga v medicini uporabljali za anestetik. Po Scovillovi lestvici je moč čilija ocenjena na 2,48 m. Kradli so kinder jajčka V nemškem mestu severno od Berlina so neznanci pred krat- kim vdrli v skladišče in ukradli za približno dva tovornjaka palet (ali več tisoč paketov), na katerih so bila naložena kinder jajčka. Povzročena škoda znaša okoli 350 tisoč evrov, policija pa tava v temi, saj so se tako za jajčki kot tatovi izgubile vse sledi. Kinder jajčka tako očitno niso priljubljena samo pri otrocih, temveč tudi pri starejših. V javnosti se že pojavlja- jo špekulacije, da je jajčka ukradel kakšen od državljanov ZDA - oni namreč jajčk v trgovini ne morejo kupiti, saj so po njihovi zakonodaji vsi slaščičarski izdelki, ki vsebujejo »neužiten predmet, razen če ima ta funkcionalno vrednost«, prepovedani. Elektronski naslovi za drevesa V Avstraliji v Melbournu so kot del programa urbane gozdne strategije vzpostavili elektronske naslove 77 tisočim drevesom. Ti naj bi služili obveščanju o tem, ali je katero od dreves poškodovano ali vandalizirano. Izšlo pa se je nekoliko drugače; prebivalci Melbourna,pa tudi drugi ljudje iz različnih koncev sveta, so na naslove svojega najljubšega drevesa napisali ljubezenska pisma. Odgovorni so prejeli več kot tri tisoč pisem iz vsega sveta, med njimi tudi iz Nemčije, Rusije, Singapurja, Madžarske in Hongkonga. Bolezen napada lose Na severu Evrope se ljubitelji losov vse pogosteje srečujejo z boleznijo, ki napada možgane teh mogočnih živali. Gre za bolezen kroničnega hiranja (Chronic Wasting Disease ali CWD), ki ogroža lose in druge vrste jelenov. Izkušeni norveški lovec Jarle Fuglem pravi, da pri delu srečuje povsem neodzivne živali, ki ob bolezni tudi izrazito shujšajo. »Česa takšnega pred tem še nisem srečal,« pripoveduje. Bolezen kroničnega hiranja spada v skupino t. i. prionskih bolezni, med katerimi sta najbolj znana praskavec pri ovcah in bolezen norih krav. Omenjene bolezni so nalezljive in se razvijajo počasi - več mesecev ali celo let -pri tem pa postopoma načenjajo centralno živčevje in uničujejo možgansko tkivo. Na dražbi torba z Lune Neil Armstrong je dobro poznan kot prvi človek, ki je hodil po površju Lune. Vsak pozna njegove besede o »majhnem koraku za človeka in velikem za človeštvo.« Manj poznano pa je, da je imel astronavt tudi ob teh izrečenih besedah pri sebi belo torbico, ki jo je uporabljal za spravljanje vzorcev kamenja in prahu z območja Lune, ki ga imenujemo Morje tišine. Ob obletnici pristanka na Luni odgovorni pripravljajo dražbo, na kateri bo na voljo prav omenjena torbica. 20. julija bodo tako prvič uradno prodali kakršenkoli predmet z misije. frkanje » Levo & desno « Kot odrasli Mladi Velenjčani niso nikakršna izjema. Tudi zanje velja, da jih politika ne zanima. Ker je tudi ne razumejo. Torej so že odrasli -tudi mnogi odrasli (naše) politike ne razumejo. Pod pritiskom Preživeli smo torej še en dan visokega pritiska. Svetovnega dneva te bolezni. Pri nas sicer visok pritisk zaradi različnih dogodkov preživljamo več dni v letu. V rož'cah Podobno kot drugje tudi za Velenje menda velja, da za cvetje na hišah in ob njih najpogosteje poskrbijo ženske. Čeprav so tudi moški radi v rož'cah! Pomešane štrene Škofjeločani so pred dnevi pokvarili načrte Gorenja in tudi veselje Celjanov. 2. junija v Celju ne bo pravega finala in Zlato-rog verjetno ne bo poln, kot naj bi bil v »pravem« obračunu za prvaka. Maj in petje Ta mesec, maj, je v veliki meri v znamenju različnega petja. Žal tudi dogodkov za zjokat. Spet vodilni Na kongresu stranke SDS se ni zgodil čudež, »naš« Janez Janša je bil znova izvoljen za predsednika. Za čudež ni bilo pogojev -Ivan je bil edini kandidat. Dvig temperature Nekateri pravijo, da je škoda, da do dviga cen toplotne energije ni prišlo pozimi, v času kurilne sezone. Tedaj bi zaradi povišane temperature ob tem ukrepu vsaj porabili manj energije. Nič novega Nekateri na veliko propagirajo projekt pametna vas. A na vasi je zdrava kmečka pamet še vedno veljala. Brez tega nikoli ni šlo. Sv. Martin V Šmartnem ob Paki so torej z Župnijskim uradom dosegli sporazum o najemu zemljišča za Martinovo vas za daljše obdobje. Slišal se je predlog, da bi v znak dobre volje to območje poimenovali Vas sv. Martina. O goski pa nič. Lepo je ... Še vedno velja, da je lepo doma. Še posebno, če je lepo. Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 15 25. maja 2017 ""^Jis DOM 15 Priloga Dom Toplo in prijetno pomladno vreme kar kličeta, da se lotimo različnih opravil pri urejanju doma, zato so nam ideje in nasveti vedno dobrodošli. V tokratni prilogi boste zagotovo našli nasvete, ideje ali pa ponudnike nepremičnin, izdelkov, materialov in storitev z omenjeno tematiko. Kot vedno je prilogo vredno shraniti, saj je urajenje doma vselej aktualno opravilo. Kako pripraviti domači shranjevalnik za deževnico Deževnica je sestavljena iz padavin in med padavinami v vodo zaužitih snovi. Padavine ne zavzamejo samo onesnaževalcev iz zraka (kisli dež), ampak predvsem s površin v urbanih območjih, na primer iz stavb, vozil, cest itn. Tudi obdelana kmetijska zemljišča neposredno sprejemajo vodo skozi kanalizacijo ali podtalnico. Viri onesnaženja v posameznih skupinah so površine tal različnih onesnaževalcev, kot so obraba pnevmatik (z abrazijo), cestnega prahu, olja in izguba goriva (bencin), gnojila, pesticidi in razni organski odpadki. Še posebej po dolgem obdobju suše je na začetku padavin deževnica močno onesnažena in koncentracija onesnaževal je podobna tistim pri odpadnih vodah. Onesnaževanja z meteornimi vodami je izredno veliko in se s tem povzroča onesnaževanje okolja, čemur je bilo dolgo posvečeno (pre)malo pozornosti. Šele po daljšem obdobju se je presodila velika obremenitev onesnaževanja na okolje s pitno vodno okolje. Takšno ravnanje je mogoče prekiniti ali zmanjšati le z ustreznimi ukrepi. Ti ukrepi so zapisani v DIN 4045 in se po njih prepoveduje, da se deževnica pretaka skozi kanalizacijo in kasneje pronica v tla ter se kasneje pomeša s pitno vodo. Pojasnili vam bomo, kako zgraditi preprost zbiralnik deževnice. Potrebna orodja za ta projekt Preden začnete izdelovati napravo, je treba preveriti, ali imate vso potrebno orodje. S tem boste prihranili čas in jezo. Za izdelavo potrebujete: • ročni vrtalni stroj; • sveder za les za izdelavo lukenj od 2" - 1 / 4". Potrebni material za ta projekt Izogibajte se nakupu materiala v zadnjem trenutku. Ves material, ki ga boste potrebovali, je najbolje pripraviti predčasno. Tukaj je seznam materialov, ki jih potrebujete: • dva plastična soda s prostornino vsaj 200 l s pokrovom; • obdelan les, kot je prikazano na sliki, komplet z vijaki iz nerjavečega jekla, če boste izdelali tudi stojnico za zbiralnika deževnice; armature in ventili; PVC cevi in spojni kosi; PVC cevni navojni spoji; silikonsko tesnilo; lepilo. a Vir:http://www.instalater.si/prispevek/421/ kako-pripraviti-hranilnik-za-dezevnico Pripravil: Jure Beričnik do 20% popusta gsm: 041 949 496 e-pošta: fakro@siol.net www.fakro.si KEMO ffPLAST Ponudba izdelkov svetovno znanih proizvajalcev: talne obloge * parketi * laminati vinilne plošče Decoria • preproge Razstavno - prodajni salon \ les I i Šaleška cesta 20a, 3320 Velenje VCICNJC t. 03 / 897 36 20 www.kemoplast.si | info@kennoplast.si ODPADNI MATERIAL NE SODI V VAŠ DOM. Vse vrste odvečnih in odpadnih materialov pripeljite v najbližji Dinosov zbirni center. S predelavo bomo stare ograje, kolesa, grelce vode, kljuke, pipe, bakreno posodo, žico, akumulatorje, cevi, gospodinjske aparate, papir in ostale neuporabne predmete predelali v nove, uporabne izdelke. Zbirna centra v Velenju in Slovenskih Konjicah sta odprta vsako prvo soboto v mesecu od 8.00 do 12.00, v ponedeljek od 7.00 do 16.00, ostale delovne dni pa od 7.00 do 15.00. Več na www.dinos.si/lokacije. O dinos Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 16 16 DOM 25. maja 2017 Krnica 50/3334 Lu če® +38641 606376 0 +38641 644852 0 gpbrlec@gmail.com Kaj paziti pri kupoprodaji nepremičnine Izkopi, prevozi, nizke gradnje, storitve z gradbeno mehanizacijo, izgradnja cest, vlak, podpornih zidov, sanacije plazov Prodajalci in kupci nepremičnin, ki sami, brez profesionalnega posrednika, prodajajo in kupujejo nepremičnino, kar počnejo mogoče prvič ali drugič v življenju, se dejansko ne zavedajo, na kaj vse je treba biti pozoren pri kupo-prodaji nepremičnine in da je že manjša napaka lahko razlog za izjalovitev prodaje. Prodajalci "amaterji" naivno mislijo, da je vsak, ki pokliče glede njihovega oglasa ali pride na ogled, že kar kupec, kar seveda ne drži. Pravi kupec je v resnici tisti, ki ima denar in mu je ogledovana nepremičnina toliko všeč, da bo dejansko predal svoj denar v zameno za želeno nepremičnino. Prodajalci, ki sami brez posrednika prodajajo nepremičnino, tudi ne poznajo vseh razmer na trgu nepremičnin, zato imajo težavo postaviti ji hii i oieci dJo©o®o flRfflCX id ©Upira mM iBIBBBHBTIM Visok učinek čiščenja. Ni električnih komponent v rezervoarju. Praznenje na 3 leta. Nizka poraba energije. Minimalni stroški vzdrževanja. V povoznem PE rezervoarju. Povozni podzemni PE rezervoarji od 1000L do 100000L. Nosilnost do 12,51. Ostala oprema: filtri za deževnico, črpalke,... Rešitev za vse, ki se ne morejo gravitacijsko priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Različne velikosti in zmogljivosti. ^ jfiPveč kot 70 oblik han/ in i/olil/ncti Polepšajte svoj dom wwr(g o gi □ D o^ ce cra p - d] (m ^ cra □ (g m o g □ Ivančna Gorica, Ljubljanska cesta 2A, info@armex-armature.si, 01/78 69 270 PRODAJA NOVIH STANOVANJ V MOZIRJU večstanovanjska stavba PODROŽNIK MOZIRJE POMEMBNE LASTNOSTI OBJEKTA: kvalitetna izdelava preverjeni detajli energetsko varčnazasnova možnostparkiranjavgaraži shrambevpritličjualimansardi urejeni zunanji skupni prostori izredna lokacija, vznožje Zgornje Savinjske doline, 15kmodavtocestnegaodsekaLjubljana - Celje izjemno nizki stroški vzdrževanja SGP Graditelj d.d. Maistrova ulica 7 / 1241 Kamnik +386 1 831 88 00 / +386 51 655 600 www.podroznikmozirje.si / prodaja@sgp-graditelj.si pravo ceno prodajane nepremičnine - navadno je ta pretirano visoka in zato nekateri prodajajo več let, kar je sicer skregano z vsako logiko. Poleg tega takim prodajalcem manjka celovit pregled nad "konkurenco", saj se le malokrat zavedajo, da je njihova nepremičnina le ena od mnogih na trgu in jo je potrebno znati tudi pravilno oglaševati. Na koncu pa se potem, ko že dobijo potencialnega kupca, ne znajo pogajati in dogovoriti o vseh elementih kupo-prodajne pogodbe, ki jo mora kvalitetno sestaviti pravnik.Kupci nepremičnin pa morajo biti še posebej pozorni, da ima izbrana nepremični- na vso potrebno dokumentacijo ter da v zvezi s to nepremičnino ni kakšnih dejanskih ali pravnih napak, predvsem pa ne dolgov, izvršb, hipotek, sporov ali tožb. Kupci morajo biti previdni, da se takoj vpišejo v zemljiško knjigo kot lastniki ter da kupljeno nepremičnino tudi prevzamejo v svojo posest. Glede na vse navedeno je zato pametno pri kupo-prodaji nepremičnine poiskati strokovno pomoč nepremičninskega pravnega svetovalca z licenco, saj so posledice "amaterskih"napak lahko zelo hude, tudi nepopravljive. i^nunic POSREDOVANJE PRI PRODAJI IN NAKUPU NEPREMIČNIN Ne mučite se sami s prodajo ali nakupom, prepustite vso skrb profesionalnemu nepremičninskemu svetovalnemu podjetju, pri nas uredite vse na enem mestu - hitro, kvalitetno in cenovno ugodno! Vse to in še več že od 399 evr. C;| KSSEHR , Jmnill„ -p. . „ Zavod KSSENA, Velenje | Titov trg 1 Potrebujete energetsko izkaznico? Pokličite nas 03 896 15 20 Energetska izkaznica stavbe - KSSENA (Vir: KSSENA) Trajnostna in lokalna raba biomase Energetska agencija KSSENA aktivno sodeluje pri projektu BioRES, ki si prizadeva za trajnostno in lokalno rabo lesne biomase. Lesna biomasa je obnovljiv vir energije le, če ga porabljamo na obočju njenega izvora, zato je zelo pomembno vzpostaviti oskrbovalne verige za lokalne uporabnike, ki bodo zagotavljale stalen in varen vir energije iz biomase. Biomasni centri, kjer se združujejo lastniki gozdov, lesni predelovalci in porabniki bi-omase, predstavljajo inovativen in trajnosten poslovni model z mnogimi pozitivnimi učinki. Delovna mesta, zanesljiva oskrba in zelena energija so samo nekateri od njih. a Projekt je financiran s strani okvirnega programa-obzorje 2020 za Raziskave in Razvoj Evropske Unije, na podlagi dogovora o podpori št. 645994 ■ Graditelj [-J Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 17 25. maja 2017 »»WAS DOM 17 Dom je tam, kjer se počutimo varni Vrata so del življenja vsakogar od nas. Tako dobro jih je zapreti, ko potrenbujemo svoj prostor in čas. In z veseljem jih odpremo, ko k nam pridejo dobri prijatelji, s katerimi lahko za zaprtimi vrati prijetno kramljamo. Naše poslanstvo je, da vam priskrbimo vrata, ki jih boste odpirali in zapirali vrsto let in o njih sploh ne boste razmišljali. Ker so varna, ker se lepo odpirajo in zapirajo, ker ne škripajo in nenazadnje estetsko dopolnjujejo podobo vašega doma. Ne glede na to, ali izberete najugodnejša ali najdražja, zagotavljajo vse, kar smo našteli zgoraj. Ker podjetje Hörmann z več kot 80-letno tradicijo stoji za sloganom »Kakovost brez kompromisov«! V podjetju Matjaž, d. o. o., ki je že več kot 26 let generalni zastopnik priznanega nemškega proizvajalca vrat Hörmann za Slovenijo, smo vedno pripravljeni na nove izzive in to, da ustrežemo še tako nenavadnim, posebnim in zahtevnim pričakovanjem kupcev. Vemo, kako pomemben je osebni stik, ki predstavlja priložnost za posvet, izmenjavo mnenj in ogled razstavnih eksponatov. Zato si lahko naša vrata ogledate kar na treh lokacijah po Sloveniji (Petrovče, Ljubljana in Maribor). Lahko jih preizkusite, otipate, pogledate vse detajle in nas vprašate, karkoli vas zanima. Prisluhnili bomo vašim željam, ponudili najboljše iz našega nabora in skušali zagotoviti najkrajše možne roke dobave in montaže. Naši prodajalci so strokovno podkovani svetovalci, ki predstavljajo garancijo za natančne izmere na objektih in pripravo primerne, všečne in cenovno ugodne rešitve. V podjetju Matjaž zagotavljamo tudi kvalitetno montažo ter zanesljiv servis in vzdrževanje. Pri nas lahko najdete rešitve za vaš dom ali podjetje, pa naj gre za garažna, vhodna, krilna ali industrijska vrata, balkonske ali zunanje ograje, dvoriščna vrata, parkirne zapore ali zapornice ali pogre-zljive stebričke. ■ HORMANN garažna in vhodna vrata Dom je, kjer se počutimo varne Avtomatska garažna vrata od 897 €* Vhodna vrata brez obsvetlobe * Priporočena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vključno z montažo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2017. matjciž Ustvarjamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si ezagozen Biološke čistilne naprave Bodite pripravljeni na jutri ŽIVLJENJSKE DOBE OHIŠJA NAPRAVE VARNOST CIB 90.000 vgrajenih sistemov V PONUDBI TUDI ZBIRALNIKI ZA VODO_ "ČAS 2017" KODA ZA 5%* POPUST Strokovnjaki opozarjajo, da večina obstoječih pretočnih greznic ni zgrajenih po danes veljavnih standardih. Samo še 4 leta ima večina lastnikov na podeželju čas, da obstoječo pretočno greznico zamenja s čistilno napravo. Še vedno velja, da morajo vsi lastniki novogradenj na območjih, kjer ni urejeno skupno odvajanje komunalnih odpadnih voda, vgraditi male komunalne čistilne naprave. V podjetju Zagožen so našli rešitev, kako narediti biološke čistilne naprave enostavne in zanesljive. Skupaj z nemškim partnerjem ATB, ki deluje na področju čistilnih sistemov za biološke čistilne naprave, so združili najboljše lastnosti preizkušenih čistilnih naprav. Biološko čistilno napravo PUROO®ELEMENTS odlikujeta nizka poraba električne energije in zanesljivo mehansko delovanje, saj ne vsebuje električnih delov znotraj ohišja. Inova-tivni mehanski čistilni modul je možno ob servisu odstraniti brez praznjenja čistilne naprave. Srce njihove ponudbe izdelkov za trajnostno ravnanje z vodami je biološka čistilna naprava AQUAmax, ki se lahko vgradi dvofazno - najprej vgradijo ohišje čistilne naprave, ki ga lahko uporabljate kot zbiralnik deževnice in nato ob vselitvi izvedete priklop in zagon čistilnega modula. Ste vedeli, da z uporabo pitne vode za zalivanje plačate tudi storitev odvajanja komunalne odpadne vode? Z vgradnjo zbiralnika za deževnico in ponikovalnico ste oproščeni takse za čiščenje padavinskih voda, prav tako pa z uporabo zbrane deževnice znižate stroške za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Za svetovanje o izbiri čistilne naprave se obrnite na podjetje Zagožen. Z uporabo čistilne naprave ne boste zadostili le zakonskim zahtevam in prihranili, pač pa tudi poskrbeli za čistejše okolje in boljši jutri. Za vašo kakovost bivanja Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiš v osrčju narave in neposredni bližini urbanega, na odlični lokaciji v zaselku »PONDORSKI LOG« - PONDOR, VRANSKO (v bližini gostišča Grof, bližina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min) V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za Vas zgradili samostojne stanovanjske hiše v III. pod. gr. fazi (možnost dokončanja v V. gr. fazo). Energetska izkaznica ni potrebna (334. člen EZ-1V Več na spletni strani: www.kolenc.informacija,net Tel.: 03 4254 305 GSM: 041 697 486, 041 622 834 E-mail: fanika@kolenc.si Po meri visokih Ustvarite si svoj dom na odlični lokaciji v Savinjski dolini! Nove hiše Pondorski Log na relaciji PONDOR-VRANSKO, v neposredni bližini gostišča Grof, oddaljenost od avtoceste Ljubljana-Maribor le 1,5 km V Savinjski dolini, na meji z občino Vransko v kraju Pondor, v prelepi naravi, ob obronku gozda sta že zgrajeni dve samostojni hiši (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno površino 157,12 m2. Gradnja je klasična (zidana izvedba), z etažnimi armiranobetonskimi ploščami in lesenim simetričnim dvokapnim ostrešjem. Poudarek pri gradnji je energetska in trajnostna usmeritev: to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno črpalko zrak-voda, ki po toplo-tnoizolacijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. Hiša nudi sodobno arhitekturo, racional- no razporeditev in energijsko varčnost. Hiši sta za prodajo dograjeni v III. podaljšano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogradi hišo v V. gradbeno fazo. Nepremičnine so vpisane v zemljiško knjigo in so proste vseh bremen. Kjer dom v soncu žari - tam sreča pušča sledi, zato dobrodošli v sončnem naselju Pondorski log. Za podrobnejše informacije obiščite spletno strani www.kolenc.informacija.net ali pokličite na telefonsko št. 03 425 43 05 ali 041 697 486. Transparentno poslovanje Podjetje se pri svojem poslovanju strogo poslužuje načel transparentnosti, saj etažnim lastnikom in uporabnikom stavb v našem upravljanju nudi stalen vpogled v dokumentacijo povezano s stavbo ter možnostjo odločanja o poslih upravljanja. Preglednost poslovanja zagotavlja s preglednimi razdelilniki stroškov ter internetnim portalom, kjer lahko sleherna stranka pridobi vse potrebne informacije povezane z večstanovanjsko stavbo. Varnost V se podjetju odgovorno ravna s sredstvi, ki jih etažni lastniki zbirate za namene vzdrževanja večstanovanjskih stavb. Rezervni skladi se vodijo na ločenem računu, v katerega etažni lastniki sredstva vplačujete neposredno, z zbranimi sredstvi pa gospodarimo zgolj na podlagi sklepov etažnih lastnikov. Vsaka stavba v našem upravljanju ima znotraj skupnega fiduciarnega računa odprt svoj podračun o katerem banka mesečno preko elektronske pošte poroča nadzornemu odboru. habit HABIT d.o.o. Koroška cesta 48, 3320 Velenje 03 lll 03 50 info@habit.si I www.habit.si Upravljanje nepremičnin I Ponudba nepremičnin I Inženiring I Ostale storitve ■ ■ Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 18 18 DOM »»WAS 25. maja 2017 Marlesova tehnologija presega meje odličnosti Montažne hiše Marles so okolju prijazne in so prava odločitev za tiste, ki si želijo zdrav, brezskrben in varčen življenjski slog. Z ogrevanjem bivalnih prostorov nadomeščamo toploto, ki uhaja iz stavb. S primerno izolacijo ovoja stavbe, učinkovitim ogrevalnim sistemom in sistemom prisilnega prezračevanja z rekuperacijo je toploto mogoče zadržati tam, kjer jo potrebujemo - v bivalnih prostorih. S tem je že skoraj vsak objekt, ki ga zgradi Marles, nič-energijski. Sistemi, ki omogočajo gradnjo pasivne hiše Marles Za izolacijo hiš v Marlesu uporabljajo kakovostne materiale, ki stroške ogrevanja krepko znižajo, ob tem pa stanovalcem omogočijo, da dolga leta uživajo v toplih domovih. Hiša Marles, zgrajena v pasivnem standardu, je zelo dobro izolirana. Gre za zrakotesno neprepustno gradnjo z zelo dobro izoliranim ovojem zgradbe brez toplotnih mostov. Klima v takšni zgradbi je udobna in zdrava, vzdržujemo pa jo lahko brez aktivnih sistemov ogrevanja in hlajenja. Za svoje delovanje na leto porabi manj kot 15 kilovatnih ur energije na kvadratni meter. Izkorišča obnovljive vire energije in notranje vire, zato je skoraj ni treba ne ogrevati ne hladiti. Pomen načrtovanega prezračevanja ter vračanje toplote Brez rekuperacije ne moremo govoriti o pasivni hiši. Marles v svoje pasivne objekte standardno vgrajuje vrhunske naprave, ki vračajo do 93 odstotkov energije. To pomeni, da s toplim zavrženim zrakom grejemo svež hladen zrak. Zunanji zrak je dobro filtriran - v njem na primer ni prahu s ceste in pelodnega prahu, kar znajo posebej ceniti astmatiki in ljudje z alergijami. S stalnim prezračevanjem poleg ogljikovega dioksida iz hiše odstranjujemo tudi vlago in neprijetne vonjave. Komfortni prezračevalni sistem z vračanjem toplote izrabljenega zraka zagotavlja zdravo bivalno okolje, minimalne toplotne izgube zaradi prezračevanja in optimalno vlago v bivalnih prostorih. Najmanj v dveh urah bo zrak v hiši v celoti zamenjan. Ker odpiranje oken ni več potrebno, se izognemo neprijetnemu nihanju temperature zraka in izgubi toplote skozi odprta okna. V osnovni ponudbi je že zajet tudi oddaljen dostop do naprave, ki omogoča stalno spremljanje delovanja in zračne vlaga v prostorih. Še veliko možnosti pri izkoriščanju naravnih virov V Marlesu poudarjajo, da gredo trendi v smeri popolne energetske samozadostnosti večine objektov. Ta se dosega z dodanimi ukrepi na področju zmanjšanja energetskih izgub na eni ter implementacijo naprav za pridobivanje energije iz okolja na drugi strani. Pri izolaciji objekta in njegovi zrakotesnosti so po mnenju Bogdana Božaca, direktorja Marlesa, tehnološko že blizu optimalnih rešitev, Moč izvira iz kolektiva »Zaradi znanja, ki ga je v podjetju ogromno in je plod večdesetletnega razvoja, smo v vseh obdobjih ohranjali tehnično jedro, ki je danes sposobno slediti vsem trendom, ki jih postavlja trg, in izpolniti sleherne še tako zahtevne želje kupcev,« pravi Božac. Dodaja, da je zanimivo spremljati delo zaposlenih v proizvodnji, ki so se v vseh letih naučili zaznavati in prepoznavati najmanjše anomalije v lesu in ga obdelovati tako dolgo, da doseže mejo popolnosti. »Tak pristop prepoznavajo tudi naši kupci iz tujine, kjer se je že večkrat zgodilo, da so bili tudi ljudje iz stroke presenečeni nad natančnostjo obdelave ma- Za lastnike hiš Marles varčevanje z energijo ne pomeni nižjega življenjskega standarda, manjšega ugodja in dodatnih nepotrebnih stroškov. Nasprotno, z življenjem v hiši Marles ljudje dokazujejo, da se zavedajo pomena energije in njenega vpliva na okolje. pri katerih je pomembno zgolj razmerje med vloženo ceno in doseženim učinkom pri uporabi posameznih oblik izolacij in materialov, ki zagotavljajo zrakotesnost objekta. Več novosti pa je pričakovati na področju tehnologij, ki bodo omogočale izkoriščanje virov iz okolja, s čimer se bo izboljšala učinkovitost sedanjih toplotnih črpalk. Prav tako je pričakovati učinkovitejše sisteme, ki bodo omogočali še bolj nadzorovano prezračevanje. Veliko možnosti je še pri razvoju sistemov, ki bodo omogočali izrabo energije sonca in vetra ter tudi padavin, ki jih je prav tako treba izkoristiti pri obratovanju objekta. Marles tako v vse objekte standardno vgrajuje predpripravo za vgradnjo fotovoltaike in polnilne enote za električni avtomobil. Da lahko ponudijo celostno storitev, so se povezali tudi s ponudnikom omenjenih storitev GEN-i SONCE. terialov in izvedbe detajlov, ki so jo videli v naši proizvodnji.« V Marlesu stremijo k temu, da poglede iz različnih zornih kotov, ki jih imajo posamezni oddelki, izkoristijo za to, da se dopolnjujejo in izboljšujejo. »Neprecenljive so zahteve naših prodajalcev, ki vztrajajo in zahtevajo nove in nove izboljšave naših izdelkov ter narekovanje trendov, s katerimi imajo konkurenčno prednost na trgu. Neprecenljive so tudi zahteve tehničnega sektorja, ki zahteva boljše, natančnejše in polnejše vhodne podatke, ki omogočajo optimalno izvedbo objektov. Seveda pa svoj delež pri občutenju našega podjetja prispevajo tudi zaposleni, ki so pred upokojitvijo ali so se že upokojili in jim je bil Marles vse življenje edini delodajalec. Gre za izkušnje ljudi, ki jih danes skoraj ni več mogoče zaslediti,« poudarja sogovornik. www.marles.com Visokoučinkovite nizkoenergijske, pasivne in nič-energijske hiše bv MARLES KJER SEM ~ DOMA. - marles ce 1I minerje- IMIQI ., Salon Marles, Limbuška cesta 2, SI - 2341 Limbuš T 02/ 429 45 00, F 02/ 429 46 40, Salon idej Marles , Dunajska cesta 151, SI - 1000 Ljubljana T 08/ 205 28 50, info@marles.com, vww.marles.com s m marles Zakaj ravno letos ne bi bilo poletje sanjsko Ne pozabite na svoje želje in načrte samo zato, ker trenutno nimate dovolj denarja Priprave na poletne mesece so v popolnem zagonu. Množično hodimo v fitnes centre, čas pred skoraj zaključenim šolskim letom pa je čas načrtovanja družinskih počitnic. Zakaj letos ne bi naredili izjeme in si načrtovali dopust, ki smo si ga vedno želeli? Ni potrebno, da je trenutno finančno stanje znova in znova izgovor, da sanjske počitnice vedno prestavimo na naslednje leto. V Addiko banki vam ponujamo vrste gotovinskih kreditov, ki jih ob kreditni sposobnosti najamete hitro in enostavno, lahko tudi brez obiska banke. Kredit iz domačega naslanjača To vam omogoča spletna aplikacija www.hipkredit.si. Brez obiska poslovalnice, hitro in enostavno lahko pridobite do 5.000 EUR. Pri tem ni nujno, da ste stranka Addiko banke ali zaposleni za nedoločen čas. Svoj HIP kredit lahko odplačate v 13 do 60 mesecih, z že od 20 EUR na mesec. Pogoji so transparentni, sklenitev pa hitra in z minimalno količino dokumentacije! Potrebujete kredit že jutri? Postopek pridobivanja kredita je lahko hiter in enostaven. V Addiko banki vam lahko kredit odobrimo že v nekaj minutah, denar pa lahko začnete porabljati naslednji dan! Z Express kreditom lahko pridobite od 500 do 35.000 EUR sredstev z mesečno obveznostjo že od 20 EUR dalje in dobo odplačevanja do 10 let, s fiksno ali spremenljivo obrestno mero, brez zavarovanja s hipoteko. Odplačevanje poteka preko trajnega naloga na vašem transakcijskem računu. Imate stare dolgove? Obstoječe kredite, lizinge, porabe kreditnih kartic poplačajte s kreditom za poplačilo obveznosti do 40.000 EUR in odplačujte samo en dolg. Tako bodo vaše finance bolj urejene in bolj pregledne. Do 25 % vrednosti kredita lahko izplačamo v gotovini, ki vam ostane za prosto razpolaganje. Kredit je brez zavarovanja s hipoteko, odplačujete ga v obdobju do 12 let s trajnim nalogom. Addiko Bank. Kjer je 2 + 2 = 4 addiko.si Obvladamo svoj teritorij Ru hm ROBUST d.o.o. T: 03 703 88 23 I M: 031819 788 Arja vas 104, 3301 Petrovče E: ¡nfo@robust.si I W: www.robust.si Addiko gotovinski kredit Do 35.000 eur, do 10 let. Enostavna odobritev in hitro izplačilo. A Poslovalnica Velenje Šaleška cesta 19 T 03 425 73 58 addiko.si Addiko Bank Kjer je 2+2=4 Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 19 25. maja 2017 ""^Jis NAŠI KRAJI IN LJUDJE 19 Svoje poslanstvo dobro opravljajo Športno-rekreacijsko društvo Gavce -Veliki Vrh številno in aktivno - Denarja vedno premalo Tatjana Podgoršek Pred 16 leti je skupina krajanov vaške skupnosti Gavce - Veliki Vrh v občini Šmartno ob Pa-ki ustanovila športno-rekreativ-no društvo. Skrbelo naj bi predvsem za različne oblike druženja krajanov, predvsem pa naj bi spodbujalo zdrav način življenja. Na nedavnem občnem zboru je predsednik društva Matjaž Škri-pač menil, da svoje poslanstvo dobro opravljajo, kar dokazuje število članov (več kot 300) in odziv na številne društvene aktivnosti. Škripač je zagotovil, da se društvo vključuje v delovanje vaške skupnosti, prav tako z njo družno sodelujeta na prireditvah v okviru lokalne skupnosti, kot so spomladanska čistilna akcija, občinski praznik, vaške igre. Zelo zavzeto deluje pod okriljem društva namizno teniška sekcija, zato ne preseneča, da je društvo organizator občinskih turnirjev, zimske lige v tej športni zvrsti. Poleg namiznega tenisa se lahko člani še rekreirajo z igranjem nogometa, košarke, odbojke, kegljanjem, šahom, pikadom, v streljanju z zračno puško. V zadnjih dveh letih so bili zaradi slabe letine manj aktivni člani gobarske sekcije, a so letos odločeni, da bodo ne glede na letino pripravili razstavo gob in gobji piknik. Planinska sekcija društva pripravi vsako leto kar nekaj pohodov. Lani se jih je udeležilo blizu 70 članov. Kar precej aktivnosti zahteva tudi urejanje in vzdrževanje športnega centra društva. Letos so nekatera večja vzdrževalna dela na njem že opravili, do konca leta jih načrtujejo še kar nekaj. »Sicer pa se moramo prilagajati finančnim zmožnostim. Te uvajanja kakšnih novosti v program društva ne omogočajo. Bomo pa zato že utečene aktivnosti poskušali izpeljati v zadovoljstvo vseh,« je še dejal Matjaž Škripač, ki je na vprašanje, kaj predstavlja goska v njihovem prepoznavnem znaku, odgovoril: »Goska je sestavni del grba občine Šmartno ob Paki, naši pa smo dodali le še nekaj športnih rekvizitov, s čimer sporočamo, od kod smo in kaj počnemo.« ■ Najlepše taborniško tekmovanje Šentilj - Pretekli vikend so člani taborniškega rodu Jezerski zmaj Velenje organizirali orientacijsko tekmovanje ŠTPM oziroma »Še ta počasnemu mine«, ki je bilo namenjeno vsem Slovenskim tabornikom od 5. razreda naprej. Tokrat je potekalo v Šentilju pri Velenju, kjer so se ekipe zbrale že v petek popoldan in pričele opravljati naloge, kot so vrisovanje, topografski test, strateška igra in nočna signalizacija. Po (ne)prespani noči se je zgodaj zjutraj več kot 100 tekmovalcev odpravilo na progo po Šentilju in njegovi okolici, kjer so morali iskati kontrolne točke oziroma KT-je. Na teh točkah so pokazali vso svoje taborniško znanje in iznajdljivost - spopadli so se s prehodom minskega polja, lokostrelstvom, skico terena, poligonom, prvo pomočjo in še z drugimi taborniškimi veščinami, zagotovo pa jim bo v spominu najbolj ostala naloga, v kateri so morali s pomočjo lestve prehoditi Vranjo peč v Ložnici. Na cilju so si ekipe povrnile energijo s čevapčiči, ohladile pa so se s sladoledom. Taborniki so še enkrat dokazali, da ne odstopajo od svojega ŠTPM slogana: »Dogodivščina zagotovljena!« a Lucija Koren Mnenja in odmevi O maturi - od znotraj »Z maturo do samomora,« »poniževanje mladih otroških umov« in podobne izjave so krožile po neštetih internetnih forumih in facebook profilih v nedavnem poesejskem maturitetnem obdobju. Delili so članke ljudi, ki najverjetneje knjige sami sploh niso prebrali, kljub temu pa so si vzeli čas, da s svojim pomanjkanjem podatkov zelo strastno modrujejo o tematiki eseja. Naslov letošnjega eseja na splošni maturi je bil »Samomor kot izhod iz kolesja sistema.« Ta naslov se je nanašal na knjigi Ala-mut in Krasni novi svet, dijaki eksterne (gimnazijske) mature po vsej državi pa smo bili po besedah nekaterih »prisiljeni« razmišljati o kruti resničnosti sveta. Dejstvo, da je bil samomor le del in podtema celotnega eseja, je bilo v večini zgoraj omenjenih člankov spregledano. Tudi mnenja velike večine dijakov, da je bil naslov ustrezen, se je zanemarilo. Svoja mnenja so izrazili tudi ljudje, ki naj bi knjigi prebrali, a si upam trditi, da se niso z njima ukvarjali dobra dva meseca ali še več ob usmerjanju profesorjev, dodatnih vprašanjh in analizi posameznih poglavij in spremljevalnih ved - kot smo se mi. Pljuvanje čez temo je degradacija dijakov. Pisce teh člankov očitno skrbi le, da bomo di- jaki pomislili na tako nihilistič-no stvar, kot je samomor, ne pomislijo pa na dejstvo, da smo se sposobni spopadati z besedili, ki imajo lahko težjo tematiko kot romantična opevanja lune in narave. Ponižujoč ni naslov, temveč reakcija javnosti nanj. S takšnimi reakcijami se ljudje požvižgajo na mnenja dijakov, ki so v zadnjih mesecih pred maturo prebili večino ur slovenščine ob teh knjigah. Poleg tega očitno mnogi še vedno gledajo na nas zviška, ker sami, po njihovem mnenju sklepajoč, nismo sposobni ločiti fik-cije od resničnosti. Za nas je bolje, če razmišljamo o bolj veselih stvareh, razmišljanje o življenju in skoraj filozofskih temah je že preživeto (ali še kaj ...), mladi pa bi se tega morali izogibati. Mnenja o knjigah so bila sicer različna, a večina dijakov se strinja, da je bila tema več kot primerna. Da o ustreznosti naslova sploh ne govorimo. Nihče ne posveča pozornosti vršilcema tega tragičnega dejanja, fikcijskima likoma romanov Mirjam in Johnu, ki sta se žrtvovala zaradi utopičnega sistema. Če poznamo Nie-tzschejevo filozofijo (ki ni tako črno-bela, kot jo razumejo mnogi), bi ju lahko celo označili za nadčloveka, ker sta se zaradi občutka krivde žrtvovala v spregled drugih. Kot da mi očitno nismo sposobni ločiti utopičnega sistema od realnega življenja! Svetovi so sicer primerljivi, vendar lahko vsak sklepa, da sta sveta iz romanov nastavljena tako, da služita razvoju dogodkov in zgodbe, ni pa to direktno posnemanje resničnosti. Zagotovo se je zdelo to več kot očitno vsakemu dijaku. Ob tolikih negativnih kritikah bi zato rada kot dijakinja, ki je bila udeležena v sistemu mature, podala še pozitivno mnenje o izbiri teme (ki je bila mimogrede izžrebana iz nabora). Ne zanikam, da lahko tema vzbudi negativne asociacije ali nehotna poistovetenja, a takšno moč ima katera koli tema, ne glede na svojo naravo. Čeprav je matura tisto nujno zlo, ki ga mora opraviti vsak dijak, mi je bilo v veselje in čast, da so nam na koncu našega šolanja izkazali zaupanje, da se bomo sami sposobni spoprijeti s to za laično javnost težko, a zelo človeško temo. Sokrat je zapisal »Neraziskano življenje ni vredno življenja.« K temu raziskovanju pa spadajo tudi slabe plati, tudi smrt in samomor. Tudi če smo le dijaki in šele spoznavamo svet, ni treba, da nas vedno zavijajo v zapre-dek omejevanja in varnosti. Že iz teh dveh danih knjig pa smo se lahko sami naučili, da ni najboljše tisto, kar nam nudi ugodje in udobje, ampak je lahko največja potešitev pridobljena le s pridobivanjem znanja in približevanjem se resnici. a Maturantka Taja Oblišar Svetovni dan medicinskih sester 12. maja smo medicinske sestre po vsem svetu praznovale svoj praznik. Na ta dan se je leta 1820 v Firencah rodila ustanoviteljica in inovatorka v sodobni zdravstveni negi Florence Nightingale. Medicinske sestre Slovenije, ki smo združene pod okriljem stanovske organizacije Zbornice zdravstvene in babi- ze gospa Monika Ažman, ki je poudarila pomen vseživljenjske-ga izobraževanja v zdravstveni negi. Z veseljem smo pozdravile tudi ministrico za zdravje Miloj-ko Kolar Celarc, ki nam je čestitala ob prazniku in izrazila podporo pri vzpostavljanju nadaljnjega sodelovanja ter obljubila, da bo poskrbela za to, da zakon sester, babic in zdravstvenih tehnikov Velenje. Letos je namreč poleg še petih dobitnic zlati znak prejela tudi medicinska sestra, ki jo upravičeno imenujemo za »svojo«. Mag. Darja Kramar, pomočnica direktorja za zdravstveno nego Bolnišnice Topolšice, je prejela zlati znak Zbornice medicin- Mag. Darja Kramar, dobitnica zlatega znaka Zbornice - Zveze za leto 2017, s člani društva in ministrico za zdravje. ške nege - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, smo se v petek, 12. maja, organizirano odpravile na slavnostno akademijo, ki se je pričela ob devetnajsti uri v Kongresnem centru Mons v Ljubljani. Skupaj smo praznovale mednarodni dan babic, ki ga obeležujemo 5. maja, in mednarodni dan medicinskih sester, ki ga praznujemo 12. maja. Preko 500 prisotnih medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov je nagovorila predsednica Zbornice - Zve- o zdravstveni negi tudi v Sloveniji končno ugleda luč sveta. Zbornica - Zveza za prispevek k pomembnemu razvoju zdravstvene in babiške nege posameznike nagradi z zlatim znakom, najvišjim priznanjem stanovske organizacije. Ob tej priložnosti Zbornica - Zveza podeli tudi priznanje za življenjsko delo Angele Boškin - letos ga je dobila gospa Marija Šipec. Posebej ponosni smo predstavniki in predstavnice zdravstvene in babiške nege, združeni v regijskem Društvu medicinskih skih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki predstavlja največ, kar lahko medicinska sestra dobi za svoje strokovno delo. Člani in članice DMSBZT Velenje ji zato iskreno čestitamo z željo, naj ostane medicinska sestra z dušo še naprej. »Sprašujete me, zakaj nečesa ne napišem ..., menim, da se čustva izgubijo v besedah, prenesti jih moramo v dejanja in dejavnosti, ki prinašajo rezultate.« (F. Nightingale) a Aleksandra Skornšek Velenje, 11. maja - Člani Društva invalidov Maribor (DIM) in člani Kluba upokojencev Gorenje (KUG) se vsako leto srečajo dvakrat, spomladi v Velenju in jeseni v Mariboru. Srečanje pred dnevi v Rdeči dvorani je potekalo sproščeno, saj postavljajo na prvo mesto druženje in prijateljstvo. Rivalstvo in rezultate postavljajo na stranski tir. Ljubitelji namiznega tenisa iz Maribora in Velenja so si po krajšem ogrevanju stisnili roke, si izmenjali darila in fotografirali. Nato so se dogovorili za sistem igranja in odigrali številne lepe igre. Če so bili prva leta druženja gostje iz Maribora uspešnejši, imajo v zadnjih nekaj letih več uspeha Gorenjčani. a Hinko Jerčič Nekdanji učenci 8. c razreda OŠ Gustav Šilih Velenje, smo 20. maja praznovali 50. obletnico zaključka OŠ. Zbralo se nas je sedemnajst od sedemindvajsetih še živečih; osem jih je namreč žal že odšlo. To je bilo peto uradno srečanje, neuradno pa osmo. V tem času smo obdržali pristne stike. Srečanje smo pripravili na turistični kmetiji Karničnik v Hra-stovcu pri Velenju. Priklicali smo si čas izpred več desetletij, se na-klepetali in poveselili. Imeli smo tradicionalni srečelov, razdelili smo brošuro, stiskano za ta namen. Tudi za želodce je bilo dobro poskrbljeno. Na jesen življenja so naša druženja varen pristan. Naj nam jih bo namenjeno še veliko! a Boža Tanšek Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 20 20 ŠPORT "^AS 25. maja 2017 Le še teoretične možnosti Rokometaši Gorenja po razočaranju v Ribnici v šestem krogu doživeli nov stres v Škofji Loki Želje vodstva velenjskega rokometnega kluba Gorenja po osvojitvi pokalnega in prvenstvenega naslova se skoraj gotovo ne bodo uresničile. Seveda je športno verjeti in sanjati. Po izpadu iz pokalnega tekmovanja so upali na prvenstveni uspeh. Toda njihova igra v končnici je bila na nekaterih tekmah daleč od šam-pionske. Najprej so v svoji dvorani igrali 'samo' neodločeno z branite-lji naslova Celjani, v 6. krogu jim je možnosti za uresničitev cilja zmanjšala z zmago Ribnica, novo veliko razočaranje pa je sledilo v petkovem 8. krogu na gostovanju v Škofji Loki. Mlado domače moštvo je bilo tako rekoč za razred boljše in jih je 'povozilo' s 24 : 16, torej z neverjetnimi osmimi goli razlike. Tik pred koncem so imeli prednost celo devetih golov (24 : 15). Ne pomnimo, kdaj so bili (če so sploh kdaj bili) rokometaši Gorenja tako nadigra-ni kot tega dne v tamkajšnji dvorani Poden. In tudi ne, kdaj so na kakšni tekmi dosegli tako malo (16) golov, v enem polčasu pa skromnih sedem(!). Škofjeločani so po prvem delu vodili z 10 : 7. Kako so velenjski rokometaši igrali, pove že gibanje rezultata. V prvih minutah so le dvakrat vodili (1 : 0, 2 : 1), nato pa je njihova igra začela razpadati. Takole je strnil svoje misli o tem bolečem porazu trener Borut Plaskan: »Dolgo časa sem že v klubu, a to je zagotovo najtežji poraz, ki sem ga doživel. Ne najdem razloga. Ves teden smo dobro trenirali, na parketu dvorane Poden pa je naša igra povsem razpadla. Vedeli smo, od kod pretijo tekmečeve nevarnosti, a enostavno ni šlo. Delali smo tehnične napake, zgrešili ogromno neoviranih strelov in vse to je prive- dlo do takšnega rezultata.« Za Celjani, ki so s 37 : 32 premagali Koper, dva kroga pred koncem zaostajajo že za štiri točke. Po osvojitvi 20. pokalnega naslova potrebuje trener Branko Tamše s svojimi igralci za osvojitev 21. prvenstvenega le še točko. Najbrž bodo slavili že po današnjem gostovanju v Novem mestu proti Krki. Če bodo zmagali, o čemer skoraj nihče ne dvomi, bo zanje zadnja tekma z Velenjčani v Zlatorogu zgolj revijalnega pomena. Igralci Gorenja bodo tekmo predzadnjega kroga s Koprom odigrali v nedeljo (19.00). Prvaki lahko postanejo le, če obe tekmi dobijo, Celjani pa na obeh ostanejo praznih rok. Čeprav je žoga okrogla, v takšen čudež najbrž nihče ne verjame. ■ S. Vovk Koga bo objela Fortuna? Zadnji dve tekmi za rudarke test pred sredinim pokalnim finalom - Tekma prvenstvene sezone v Beltincih V predzadnjem krogu v prvi slovenski ženski nogometni ligi ni bilo presenečenj. Nogometašice Rudarja -Škal so se v Velenju dobro upirale aktualnim prvakinjam iz Beltincev. Po prvem polčasu so gostje vodile z 2 : 1, zmagale pa s 5 : 2. V domači zasedbi se je gotovo poznala odsotnost izkušenih Marijane Jevtic in Maje Bric. Igralke Olimpije pa so bile na svojem igrišču s 4 : 0 boljše od Radomljank. Pomurke so zadržale vodilni položaj še vedno z enakim številom točk, kot jih ima Olimpija, a z boljšo razliko v danih in prejetih golih na dveh dosedanjih medsebojnih dvobojih v rednem delu prvenstva. Jeseni so Ljubljančanke v Beltincih zmagale z 1 : 0, a so jim v spomladanskem delu aktualne prvakinje vrnile za Bežigradom s 3 : 1. V nedeljskem zadnjem krogu bodo na tekmi sezone Ljubljančanke gostovale prav pri Beltin-čankah. Pomurke bi že z neodločenim rezultatom ubranile naslov. Ob misli na uvrstitev bo manj pomembna tek- ma v Radomljah, kjer bodo gostovale Velenjčanke. Ne glede na rezultat bodo domačinke sezono končale na tretjem mestu, gostje pa na četrtem. Za trenerja rudark Dušana Uršnika bo ta tekma, tako kot je bila nedeljska s Pomurkami, bolj test za sredin pokalni finale v Kopru. Njihove nasprotnice bodo znova Pomurke, ki so v polfinalu s 3 : 0 izločile Olimpijo, Velenjčanke pa z 1 : 0 Ankarančan-ke. Če sodimo po nedelji, so Pomurke velike favoritinje. Toda v pokalnih tekmovanjih so ne le pri nas, ampak tudi drugje po svetu pogosta prese- nečenja. Ne zmaga vedno najboljša ekipa. Ne nazadnje so rudarke pred dvema sezonama že nadigrale Bel-tinčanke v finalu, ki je bilo prav tako v Kopru. Res pa je, da je imel velenjski trener takrat veliko bolj izkušeno ekipo. Toda zadnji dvoboj z aktualnimi prvakinjami, če ga primerjamo s prejšnjima dvema, je nakazal, da je forma rudark v vzponu. Športno pa je, da verjamejo, da bo Fortuna, boginja usode naključja, sreče in izobilja, na njihova strani. ■ S. Vovk Povsem obupali Nogometaši Šmartna 1928 so na gostovanju pri Mariboru B v predzadnjem krogu 3. lige - sever doživeli pravi potop. Vodilno moštvo, ki bo skupaj z Rogaško napredovalo v 2. ligo, jih je premagalo s 15 : 1. To je bila najvišja zmaga katerega koli moštva v tej sezoni. Rogaška je bila v Celju od Šampiona boljša s 5 : 3. Zaradi zmage obojih je med njima pred zadnjim krogom še vedno petnajst točk razlike. Šmarčani, ki se bodo preselili v nižjo ligo, pa na repu lestvice za Mariborom zaostajajo kar za 52 točk. V derbiju kroga je Dravograd v gosteh s 4 : 2 premagal Dravinjo in ostal na tretjem mestu in Konjičane potisnil na sedmo. Po zmagi s 3 : 0 nad nogometaši iz Šmarja pri Jelšah se je Fužinar s sedmega povzpel na četrto, Korotan Prevalje pa s šestega napredoval na peto mesto. Proti Dobrovcam je slavil s 3 : 0. Za slovo derbi v Šoštanju V predzadnjem krogu lige Golgeter Medobčinske nogometne zveze Celje sta bili prejšnji konec tedna odigrani le dve tekmi. Rezultata: Kovinar Štore - Vojnik 2 : 2 in Žalec - Mozirje 3 : 1. Odred Kozje in Zreče sta se pomerila predčasno. Bilo je 5 : 1 za Zrečane, Šoštanj in Fosilum Šentjur sta bila prosta. Ne glede na rezultat sobotnega zadnjega kroga s Kovinarjem bodo Zrečani zmagovalci lige. Šentjur, za katerim so že vsi krogi, za njimi na drugem mestu zaostaja za sedem točk, tretji Šoštanj pa za trinajst. Šoštanjčani bodo v zadnjem krogu gostili peto Mozirje, predzadnji Vojnik pa četrti Žalec. a vos Z igralcem manj do točke Sobotni zadnji krog bo odločal o podprvaku in kdo bo moral v kvalifikacije za obstanek v ligi - Rudar bo Radomlje gostil v Dravogradu Že videno oziroma doživeto, bi lahko opisali dogajanje po sredini domači tekmi z Aluminijem (2 : 2) in pred lokalnim derbijem v Celju (1 : 1). Zaradi slabih rezultatov se je vodstvo velenjskega kluba odločilo za znano potezo, ponovno zamenjavo trenerja. Sedaj že prejšnjega Vanjo Radinovica je zamenjal 45-letni Ramiz Smajlovic, ki je bil v klubu pomočnik trenerja mladinske ekipe. Pod njegovim vodstvom so rudarji na lokalnem derbi-ju po zelo dobri igri v Celju osvojili točko, po priložnostih pa bi si zaslužili vse tri. Za goste v Areni Zlatorog prvih dvajset minut ni bilo obetavnih. V 16. minuti je domači napadalec Matej Podlogar nevarno prodiral proti vratarju gostov Mateju Radanu. Branilec Darko Zec ga je nepravilno zaustavil in sodnik Matej Jug iz Tolmina je takoj potegnil rdeči karton ter ga poslal v slačilnico. Na velenjsko srečo se je to zgodilo še pred kazenskim prostorom, tako da gostje niso bili kaznovani še z enajstmetrovko. Izključitev J ni omajala samozavesti rudarjev, ki so prišli v Celje vsaj po točko. Kot da jim je vlila dodatnih moči. Zaigrali so tudi za Zeca in nekajkrat nevarno ogrožali celjski gol. Kar ni uspelo Glavini v prvem polčasu, pa je v 67. minuti Johnu Maryju. Stjepan Babic je skoraj s sredine igrišča izvedel prosti strel. Mary pa je bil spretnejši od domačega igralca Gorana Galešica in vratarja ter jo z glavo po drugem poskusu poslal v mrežo za vodstvo z 1 : 0. To je bil njegov že sedemnajsti gol. Na lestvici najboljših strelcev je za enega prehitel soigralca Glavi-no, Luka Zahovic (Maribor) pa sedaj za njim na tretjem mestu zaostaja za dva. Nadvse razburljivi trenutki so bili v zadnjih minutah. Na začetku 87. minute je Mary nezadržno stekel z žogo s sredine igrišča. Rozman, ki mu je pritekel nasproti, pa je z odlično obrambo preprečil, da bi se velenjski napadalec še bolj utrdil na lestvici najboljših strelcev. Žogo je odbil blizu polovice igrišča. Priletela je do Anžeta Piška, ki je zamenjal Glavino. Z njo je krenil proti Rozmanu, ki pa je bil znova nepremagljiv. Na začetku druge minute sodnikovega dodatka pa so domači izvedli kot. Po odbijanju je žoga na koncu priletela do nepokritega Joaquima Manuela Wela Lupeta, ki je z udarcem s približno desetih metrov izenačil. Točka pa je bila za domače premalo, da bi zaigrali v Evropi. Tekme zadnjega kroga bodo na isti dan (v soboto) z začetkom ob isti uri (16.55). Odločale bodo, kdo bo podprvak in katero moštvo bo moralo odigrati kvalifikacije za obstanek v ligi. Vsaj na papirju bi morali imeti Velenjčani najlažje delo. Gostili bodo Radomlje, ki že nekaj časa nima možnosti za obstanek v druščini najboljših moštev. Očitno pa se moštvo iz naselja v domžalski občini želi čim bolj častno posloviti od prve lige. Proti Mariboru so celo vodili z 1 : 0, na koncu pa je bilo 1 : 1. Rudarji se bodo zaradi obnavljanja atletske steze od svojih gledalcem poslovili v Dravogradu. Že z neodločenim rezultatom bi se izognili kvalifikacijam za obstanek. ■ S. Vovk Prejšnji trener je delal dobro Ramiz Smajlovic o tekmi: Zavedali smo se, da prihajamo k ekipi, kije po moje spomladi igrala najlepši nogomet. Glede na potek tekme smo lahko zadovoljni s končnim rezultatom. Hitro smo bili prisiljeni igrati z igralcem manj. Fantje so garali, igralni maksimalno borbeno in bili za takšen pristop tudi nagrajeni s točko. Pred nami je še zadnja pomembna tekma. Sezono želimo skleniti na najboljši način, z zmago.« O menjavi pa: »Odziv igralcev je bil zelo pozitiven. Trdim, da je prejšnji trener delal dobro. Dejstvo pa je, da imamo v klubu druge težave. Razna natolcevanja in namigovanja o prirejanju izidov so negativno vplivala na dogajanje v slačilnici, na odnose trener - igralci, trener vodstvo kluba... Trenutno stanje na lestvici je posledica vsega tega.« TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 35. krog Celje - Rudar 1:1 (0:0) Strelca: John Mary (69.), Joaquima Manuela Wela Lupeta (92.), Rdeči karton: Darko Zec (16.) Rudar: Radan, Kašnik, Grgic', Zec, Iharoš, Babic', Bolha, Glavina (od 83. Pišek), TrifkoviC (od 88. Dodlek), Črnčič (od 65. Lotrič), Mary. Trener: Smajlovic'. Drugi rezultati: Gorica - Olimpija 1:0 (1:0), Krško - Koper 1:1 (1:0), Aluminij - Domžale 0:0, Kalcer Radomlje - Maribor 1:1 (0:0) - v Murski Soboti. Vrstni red: 1. Maribor 70, 2. Olimpija 57, 3. Gorica 57, 4. Domžale 56, 5. Celje 52, 6. Koper 50, 7. Rudar 40, 8. Krško 39, 9. Aluminij 38, 10. Radomlje 12. 36. krog (27. maja, 16.55): Rudar - Radomlje (v Dravogradu), Olimpija - Aluminij, Domžale - Celje (na Ptuju), Maribor - Krško, Koper - Gorica. Liga NL - končnica za prvaka, 8. krog Urbanscape Loka - Gorenje Velenje 24:16 (10:7) Gorenje: Baznik, Ferlin 9 obramb in Zapon-šek v vratih, Cehte 1, Medved 1, Haseljic, Ov-niček 2, Stojnic', Toskic, Mitrovic' 3, Potočnik 1, Golčar 5, Mazej, Gams, Nosan, Brumen 3 (2). Trener: Borut Plaskan. Sedemmetrovke: Loka 11 (7), Gorenje 4 (2); izključitve: Gorenje 12 minut, Loka 0. Drugi rezultati: Celje Pivovarna Laško -Koper 2013 37:32 (17:15), Krka - Riko Ribnica 30:33 (15:18) Vrstni red: 1. Celje 53, 2. Velenje 49, 3. Ribnica 45, 4. Koper 44, 5. Loka 35, 6. Krka 29. Končnica za obstanek, 12. krog: Maribor Branik - Slovenj Gradec 35:34 (19:18), Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 32:31 (13:14), Drava Ptuj - Dol TKI Hrastnik 29:38 (14:13), Istrabenz plini Izola - Dobova 26:26 (13:14). Vrstni red: 1. Maribor 45, 2. Trebnje 43, 3. Jeruzalem Ormož 41, 4. Dobova 34, 5. Slovenj Gradec 27, 6. Dol 26, 7. Ptuj 10, 8. Izola 3. Prva SŽNL, 20. krog Rudar Škale - Teleing GMT Beltinci 2:5 (1:2) Strelke: Bradič (4.), Rogan (29.), 1:2 Marolt (42.), Conjar (50, 68.), Golob (74.), Kolbl (78). Rudar Š.: Rudar Š.: Zilic, Golob, Zagajšek (od 70. Ledinek), Križaj, Lukek, Agrež, Maksimo-vic (od 79. Tič), Marolt, Pleterski, Jelovšek, Turkanovic. Trener: Dušan Uršnik. Drugi rezultati: Ajdovščina - Velesovo 1:2 (0:2), Olimpija - Moje-lece.si Radomlje 4:0 (3:0), Ankaran - Krim 1:1 (1:1), Fužinar - Maribor 7:3 (4:0). Vrstni red: 1. Beltinci 57, 2. Olimpija 57, 3. Radomlje 33, 4. Rudar - Škale 29, 5. Krim 30, 6. Fužinar 28, 7. Maribor 22, 8. Ankaran 18, 9. Velesovo 12, 10. Ajdovščina 4. Nik Borovnik balkanski podprvak Istanbul, Velenje, 22. maja - Ob koncu minulega tedna je bilo v turškem Istanbulu 22. Balkansko prvenstvo v karateju. Na njem se je odlično odrezal Velenjčan Nik Bo-rovnik, član Karate kluba Velenje, ki je tudi član slovenske otroške reprezentance v karateju. Nik je tekmoval v kategoriji dečki U11 v katah ter v kategoriji U11 do 45 kg v športnih borbah. V zelo močni konkurenci je dosegel odlično 5. mesto v katah ter vrhunsko 2. mesto v športnih borbah in postal balkanski podprvak. a Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 21 25. maja 2017 «»SÜAS ŠPORT 21 Dvodnevni odbojkarski praznik presegel pričakovanja V Šoštanju zbrana prihodnost slovenske odbojke - Pred nabito polno dvorano Slovenija izgubila s Srbijo M VINKO,^ Tjaša Rehar Odbojkarska zveza Slovenije se je letos prvič odločila pripraviti Vseslovenski odbojkarski vikend. Čast, organizirati dvodnevni odbojkarski praznik, je pripadla Odbojkarskemu klubu Šoštanj - Topolšica, ki so prireditev vključili v praznovanje 50-letnice kluba. Športna dvorana Šoštanj je bila dva dni povsem odbojkarsko obarvana. Odigrali so namreč finalne obračune državnega prvenstva v mlajših kategorijah, tako da je bila v Šoštanju zbrana prihodnost slovenske odbojke. Že na tekmah najmlajših je vladalo v dvorani odlično vzdušje, za katero so poskrbeli predvsem njihovi starši. Prvi dan so se za naslove državnih prvakov pomerili deklice in dečki v mini odbojki ter starejši deklice in dečki. Državni prvaki v mini odbojki pri dečkih so postali odboj-karji Salonita Anhovo, pri deklicah so se naslova veselile igralke ekipe Ankaran Hrvatini. Pri starejših deklicah in dečkih sta naslova odšla v Maribor - pri deklicah k ekipi Nove KBM Branik I, pri dečkih pa ekipi Maribor SGD Strdin. Najboljša odbojka v mlajših kategorijah se igra v Mariboru. To so Štajerci dokazali tudi v nedeljo, ko so se razveselili še treh naslovov. Najboljše so bile deklice v mali odbojki, kadetinje in kadeti, medtem ko so pri fantih v mali odbojki slavili igralci KEKOOpreme Žužemberk. Najbolj zanimiv je bil finale kadetov, v katerem so odbojkarji Maribora šele po petih nizih ugnali igralce SIP Šempetra. »Vinko, dobrodošel doma!« Vrhunec vikenda je bil seveda v soboto zvečer, ko sta na parket Športne dvorane Šoštanj stopili reprezentanci Slovenije in Srbije. Dvorana je bila že nekaj ur pred tekmo razprodana, dve vrhunski reprezentanci - Slovenci, evropski podprvaki iz leta 2015, in Srbi, lanski zmagovalci svetovne lige - sta dovolj velik magnet za navijače. Srbi so igrali silovito, naši reprezen-tanti na drugi strani niso znali izkoristiti nekaterih priložnosti, naredili so tudi preveč napak, predvsem v igri za menjavo, kar se je odrazilo na končnem rezultatu - Srbi so slavili s 3 : 1. Kar nekaj težav so imeli slovenski odbojkarji tudi pri sprejemu, Srbi pa so bili na drugi strani izjemni pri začetnem udarcu. Prva dva niza so na 20 in 19 dobili gostje, tretjega so na razliko - 26 : 24 dobili Slovenci, v zadnjem pa so ponovno odlično zaigrali srbski odbojkarji, gostiteljem prepustili 18 točk in se veselili zaslužene zmage. Oba trenerja sta se že pred tekmo dogovorila, da bodo ne glede na rezultat odigrali pet nizov. Tudi petega, v katerem so priložnost dobili vsi igralci, so dobili Srbi. Najbolj bučno in toplo so ljubitelji odbojke v Šoštanju pozdravili svojega Dejana Vinčiča. V dvorani ga je čakal tudi transparent z napisom: »Vinko, dobrodošel doma!« Priljubljeni Vinko je po tekmi povedal: »To so res posebni, neverjetni občutki. Po več kot osmih letih sem se vrnil v to dvorano Bibe Rocka. Odlično vzdušje, odlična organizacija, res sem zelo vesel, da je uspelo šoštanjskemu klubu prirediti ta spektakel. Na žalost nismo pokazali najboljše igre. Jutri nas čaka še ena tekma za zaprtimi vrati, na kateri moramo pokazati bistveno več, da dobimo prepotrebno samozavest pred kvalifikacijami.« Včeraj (v sredo) so se v Ljubljani pričele kvalifikacije za svetovno prvenstvo. V petih dneh bodo Slovenci odigrali prav toliko tekem, in sicer proti reprezentancam Gruzije, La-tvije, Portugalske, Izraela in Belgije. »Vsak nasprotnik bo težek, predvsem pa bo vse odvisno od nas. Prvo mesto neposredno vodi na svetovno prvenstvo. Na papirju naj bi se zanj borili z Belgijci, vendar moramo svoje oddelati tudi na ostalih tekmah,« je še dejal Vinčič, ki si je po tekmi vzel čas za navijače in prijatelje ter se z njimi še dolgo družil, fotografiral in delil avtograme. V nedeljo so se šoštanjskim odbojkarskim navdušencem predstavile tudi reprezentantke Slovenije v sedeči odbojki. Pomerile so se z ekipo Madžarske. V okviru priprav na jesensko evropsko prvenstvo so Slovenke prepričljivo slavile s 3 : 0. Odbojkarsko dogajanje je z zanimanjem spremljal tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih, še posebej rad je spremljal ekipi v sedeči odbojki, saj je tudi sam kot trener reprezentance v sedeči odbojki sodeloval na kar dvojih olimpijskih igrah. Za topel sprejem v Šoštanju se mu je zahvalil tudi podpredsednik srbske odbojkarske zveze Ivan Miljkovič, ki mu je podaril dres njihove reprezentance, s katerim so počastili tudi organizatorje Odbojkarski klub Šoštanj - Topolšica. Čestitke organizatorjem Organizatorji so si ob koncu napornega vikenda prislužili ogromno pohval za opravljeno delo. Z dobro voljo in nasmehom na obrazu so odpravili morebitne težave. Posebej velja izpostaviti Marka Pokleko, trenerja šo-štanjskih odbojkarjev in Alena Djord-jeviča, še enega izjemnega nekdanjega šoštanjskega igralca, ki si danes kruh služi v tujini. Pomagali so pri polaganju poda v dvorani, postavljanju šotora pred dvorano, urejali ozvočenje, prostor za novinarje, pripravljali transparente, pozdravljali goste ... Ves čas je bil z njimi tudi Alimpije Košarkoski, ki so se mu med reprezentančno tekmo zahvalili za vse, kar je do sedaj naredil za šoštanjske odbojkarje. Podarili so mu prav posebno darilo - njegovo sliko, naslikano na les s pomenljivim pripisom »Naš ata Alimpije«, ki pove vse . Na praznik so povabili tudi zlato generacijo odbojkarjev Šoštanja - Topolšice. Nekdanji državni prvaki Dejan Fujs, Rok Satler, Bruno Najdič in drugi so prišli in obujali spomine ter se srečali s starimi znanci in nekdanjimi soigralci. V Šoštanju so pripravili izjemen športni dogodek, ki je navdušil vse generacije. V klubu vabijo mlade, da se jim pridružijo pri nadaljevanju več kot polstoletne odbojkarske tradicije. V torek v Šoštanju za pokalni naslov MNZ Celje Znan je nasprotnik Šoštanjčanov v finalu pokalnega tekmovanja Medobčinske nogometne zveze Celje. To bo devetouvrščena ekipa 3. lige sever NK Šampion iz Celja. Celjani so bili v polfinalu prepričljivo, z 8 : 0, boljši od Šmartnega. Srečanje bo v Šoštanju, in sicer v torek, 30. maja, ob 17. uri. V klubu obljubljajo bojevito igro in da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da pokalni naslov MNZ Celje pripeljejo v Šoštanj. Želijo pa si tudi številno in bučno podporo s tribun. a Memorial Boštjana Mariniča Skalčkom pokal Velenje, 21. maja - Za člani Ta-ekwon-do in Kickboks kluba Skala Velenje je izjemno uspešen vikend. Nastopili so v tekvondoju in kickbo-ksu na dveh prizoriščih v Sloveniji in na Madžarskem ter se odlično odrezali, saj so poleg kopice medalj osvojili tudi naziv najboljšega kluba prvenstva ter dva naslova najboljših posameznikov. Skalčki tekondoisti so se udeležili 15. prvestva Ljubljana Open 2017, odprtega prvenstva v ITF v tekvon-doju, ki je 20. maja potekalo v Ljubljani. Na tekmovanju, na katerem je nastopilo več kot 280 tekmoval- cev iz 23 klubov in 9 držav, so osvojili pokal za najboljši klub tekmovanja ter dva naziva najboljših posameznikov v svojih kategorijah. Tade- ja Sušec je postala najboljša mlajša deklica, Nejc Rupreht pa najboljši član. Na najvišjo stopničko so se povzpeli: Tadeja Sušec (mlajše deklice, forme rumeni pas in borbe do 25 kg), Tina Sušec (starejše deklice, forme zeleni pas), Tamara Vogler (starejše deklice, forme rdeči pas), Pia Zoja Glavnik (starejše deklice, forme črni pas I. dan in borbe do 35 kg), Thai Lihteneker Koštomaj (mlajši dečki, forme rumeni pas), Tanja Krašovec (članice, rumeni pas), Doroteja Je-rovšek (starejše deklice, borbe nad 55 kg), Teo Sobota (mlajši dečki, borbe do 50 kg), Anže Pečnik (mladinci, borbe nad 75 kg), Nejc Rupreht (člani, borbe do 71 kg). Srebrne medalje so si priborili: Manja Podpečan (mlajše deklice, forme rumeni pas in borbe do 35 kg), Doroteja Jerovšek (starejše deklice, forme zeleni pas), Jaka Tajnik (mlajši dečki, forme rumeni pas), Aljaž Atelšek (starejši dečki, forme rumeni pas), Dean Ocepek (starejši dečki, forme modri pas), Tai Zorko Vačovnik (starejši dečki, forme rdeči pas), Pia Zoja Glavnik (mladinke, forme črni pas I.dan), Luka Ramšak (mladinci, forme rumeni pas), Patrick Pasarič (mladinci, forme črni pas I. dan in borbe do 57 kg), Nejc Rupreht (člani, črni pas I. dan in borbe do 78 kg), Tina Sušec (starejše deklice, borbe do 30 kg), Pia Landeker (starejše deklice, borbe do 35 kg), Tamara Vogler (starejše deklice, borbe do 45 kg), mladinska ekipa Team Slovenija v ekipnih borbah, katere del sta bila tudi Patrick Pasarič in Renato Vogler. Tretji pa so bili: Neja Prijevič (mlajše deklice, forme rumeni pas), Pia Landeker (starejše deklice, forme rdeči pas), Tomaž Sušec (mlajši dečki, forme rumeni pas), Teo Sobota (mlajši dečki, forme modri pas), Žan Ocepek (starejši dečki, forme zeleni pas), Timotej Podpečan (starejši dečki, forme modri pas), Mitja Zajc (mladinci, forme rumeni pas in borbe do 75 kg), Domen Zabukovnik (mladinci, forme črni pas I. dan), Staš Lovro Glavnik (mlajši dečki, borbe do 25 kg), Jaka Kumer (mlajši dečki, borbe do 30 kg), Renato Vogler (mladinci, borbe do 63 kg). Skalčki kickbokserji pa so nedeljo preživeli na Madžarskem, saj so se v Budimpešti udeležili 23rd Hungarian World Cup. Majhna odprava se je v Velenje vrnila s prvim mestom, ki ga je osvojil Luka Krel (mladinci, light kontakt do 84 kg) ter dvema tretjima mestoma: Dean Vu-kančič (mladinci, light kontakt do 69 kg) in Staša Lipnik (članice, light kontakt do 70 kg). V spomin na tragično preminulega velenjskega plavalca sta Plavalni klub Velenje in Športna zveza Velenje v petek, 19. maja, organizirala jubilejni 30. Mariničev memorial. Tekmovanje je bilo tudi medobčinsko prvenstvo osnovnih šol (do četrtega razreda). Udeležilo se ga je 45 mladih plavalcev iz Mislinje, Šmartnega ob Paki, Šoštanja, Luč, Petrovč in Velenja. Rezultati: mlajši dečki - 50 m prsno: 1. Miha Princl (OŠ AA), 2. Matic Založnik (OŠ AA), 3. Philip Žni-dar (OŠ Petrovče) 50 m prosto: 1. Miha Princl, 2. Philip Žnidar, 3. Matic Založnik; mlajše deklice - 50 m prsno: 1. Špela Pohorec (OŠ GŠ), 2. Inja Klauž (OŠ AA), 3. Eva Skledar (OŠ Šalek); 50 m prosto: 1. Špela Pohorec, 2. Eva Skledar, 3. Najya Hana Jukic (OŠ GŠ). Ob koncu tekmovanja so vsi nastopajoči prejeli diplome, zmagovalca memorialne discipline Špela Pohorec in Miha Princl pa pokal v trajno last. Na medklubskem tekmovanju v soboto, 20. maja, je v dveh najmlajših kategorijah nastopilo 170 plavalcev iz osmih slovenskih klubov. Mladi velenjski plavalci (47) so tekmovali izredno uspešno. Skupno so osvojili 10 prvih, 9 drugih in 10 tretjih mest. Zmagali so Jure Franko-vič (50 m prosto, 50 m delfin, 100 m hrbtno in 100 m mešano), Luka Ačimovic (100 m prosto), Urban Krepel (100 m prsno), Špela Pohorec (50 m hrbtno), Nina Princl (50 m prosto), Nik Ramšak Rotenhai-zer (50 m hrbtno) in Anže Perc (50 m prosto). Druga mesta so osvojili Nina Princl (50 m hrbtno, 100 m prsno in 100 m mešano), Anže Gu-štin (100 m prosto), Jure Frankovič (50 m prsno), Zarja Pratnekar (50 m hrbtno), Dane Šibanc (50 m hrbtno), Lan Vrčkovnik (50 m hrbtno) in Lara Suhaj (50 m prosto). Tretja mesta so osvojili Anže Perc (50 m delfin in 50 m hrbtno), Špela Do-baj (50 m prosto), Maruša Glavnik (100 m hrbtno), Ema Jovan (50 m delfin), Luka Ačimovic (100 m mešano), Anže Guštin (50 m hrbtno), Špela Pohorec (50 m delfin), Urban Krepel (100 m hrbtno) in Lan Vrčkovnik (50 m prosto). Zmagovalec memorialne discipline 50 m prosto (30,45) za mlajše dečke je postal Jure Frankovič. a Marko Primožič Balinanje Gorenje želi spet v prvo ligo V prvi ligi je bilo prvo srečanje v Velenju, na njem pa so domačini gostili ekipo DU Vinsko Goro. Kakovostna razlika med ekipama je bila velika, končni rezultat pa 8 : 0 in velika razlika točk za domačine. Drugi dan je bil derbi prve lige med ekipama BŠDU Premogovnik in gosti iz DU Slovenske Konjice. Gostje so na začetku še upali na presenečenje, a jim je volja pošla, ko so domačini dali v višjo prestavo. Končni rezultat je bil 7 : 1 za do- mačo ekipo in tudi z lepo točkovno razliko v njihovo korist. Popoldne je bilo nato še srečanje v Šentjurju, kjer so domačini gostili favorizirano ekipo BK Polzelo. Obe ekipi sta se zelo trudili za zmago, rezultat je bil 4 : 4, točkovna razlika pa malo boljša za goste s Polzele. Vrstni red: 1. BŠDU Premogovnik 7 točk, 2. PDU Gorica 6, 3. BK Polzela 5, 4. DU Velenje 5, 5. DU Slovenske Konjice 3, 6. DU Vinska Gora 2, 7. BD Šentjur 2. Ekipa PDU Gorica je bila v tem kolu prosta. V drugi ligi je bilo v sredo v To-polšici srečanje med domačini iz DU Šmartnega ob Paki in gosti iz BS Vrbno iz Vrbice. Gostje se niso dali, na koncu je bil rezultat 4 : 4 ter minimalna točkovna razlika za domačine. Naslednje dan je bil derbi v Velenju med domačini KU Gorenja in gosti iz BK Topolšica. Domačini so silovito začeli in niso popuščali do konca, zato rezultat 8 : 0 in velika točkovna razlika ni bila presenečenje. Domačini se očitno želijo vrnitev v prvo ligo. Srečanje v Kavčah med domačini in gosti iz DU Dobrne je bilo zelo zanimivo, rezultat 4 : 4 pa še najbolj pravičen. Vrstni red: 1. KU Gorenje 10 točk, 2. BK Topolšica 6, 3. DU Dobrna 5, 4. PDU Kavče 5, 5. BS Vrbno-Vr-bica 3, 6. DU Šmartno ob Paki 1. a T. F. ■ Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 22 22 modroBELA kronika »»^AS 25. maja 2017 Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu V Velenju pripravili preventivni dogodek za starejše voznike Milena Krstič - Planine Velenje, 16., 17. maja - V okviru preventivne akcije Agencije za varnost v cestnem prometu »Sožitje« so v torek in sredo v Velenju potekale aktivnosti za večjo varnost starejših voznikov. Pri tem agencija sodeluje z izpitnimi centri, sveti za preventivo set, kar nekaj jih je lahko svetovalno vožnjo opravilo tudi naslednji dan. »Nasploh ocenjujemo, da so tisti, ki so se preizkusili, kar zadovoljivi vozniki,« pravi Jeromel. »So pa včasih malo prepočasni. Svetujemo jim, da na tistih delih ceste, kjer je možno v primernih pogojih zunaj naselja doseči najvišjo dovolje- »Vedno je kakšna novost, ki pride prav, vedno na takih predavanjih izveš kaj novega. Predpisi se menjajo, uradnih listov nihče ne bere ... Pri praktični vožnji pa te inštruktor opozori na kakšno reč, ki ti je ušla ali pa prešla v navado.« Svetovalno vožnjo z inštruktorjem je spremljala žena Nada Hribar. Kot voznica je Na svetovalni vožnji so se (za nas) malo ustavili Rado Jeromel in zakonca Hribar. in vzgojo v cestnem prometu, društvi upokojencev. S takimi akcijami (v Velenju so zanje organizirali predavanje, na katerem so starejše voznike seznanili z novostmi v cestnopro-metnih predpisih in svetovalno vožnjo z inštruktorji) želijo povečati prometno varnost starejših voznikov, hkrati pa dvigniti ozaveščenost in usposobljenost glede na posebne nevarnosti pri vožnji, ki izvirajo iz njihovih osebnostnih in zdravstvenih lastnosti, pravi Rado Jeromel. »Na osnovi voženj voznikom svetujemo, v kaj bi se morali še poglobiti.« Prvi dan se jih je na predavanju zbralo več kot petdeset, svetovalne vožnje pa opravilo tride- no hitrost, da jo poskušajo doseči. Če pa ne gre, jim že zaradi nestrpnih voznikov za njimi, ki jih hočejo prehiteti tudi ob zelo neprimernih priložnostih, svetujemo, da na primernem mestu ustavijo in jih spustijo naprej. Tako ne bodo zaradi njih nervozni, nervozni pa ne bodo tudi tisti za njimi.« Tone Hribar je starejši voznik (tudi po stažu, vozi že več kot petdeset let). Udeležil se je predavanja in svetovalne vožnje. tudi sama premišljevala ob inštruktorjevih napotkih, je rekla. »Zelo lepo je vozil, bil pa je opozorjen na eno manjšo stvar, ki jo je treba pri vožnji spremeniti, popraviti. Moram jo tudi jaz, ker delam enako napako. Zelo pomembno je obnavljati znanje, zato so takšne aktivnosti za nas starejše, ki moramo čimveč uporabljati možgane, zelo dobrodošle.« Starejši vozniki so osvežili znanje iz pravil v cestnem prometu, se seznanili z izkušnjami policije, temeljnimi postopki oživljanja, zdravstvenimi kriteriji varne vožnje in varno vožnjo po avtocesti in hitri cesti. Za začetek vaje čisto prava nevihta Velenje, 20. maja - Da bi preverili operativno delovanje in sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob ekstremnih vremenskih pojavih, so v sklopu aktivnosti udeležbe v kampanji Združenih narodov »Mesto, odporno na nesreče« v soboto v Velenju izvedli vajo Neurje s poplavo 2017. Začeli so jo ob 13. uri, ravno v času, ko je začelo močno deževati. Vajo je vodil štab Civilne zaščite MO Velenje pod vodstvom poveljnika štaba Bojana Škarje. Čeprav so se udeleženci obveščali preko mobilnih telefonov, so vozila po mestu in primestju hitela s pomočjo svetlobnih in zvočnih signalov. Tudi zato, ker so skrbno merili čase od izvoza do mesta nesreče. Vajo so pripravili in izvedli na osnovi predpostavke, da je zaradi hudega neurja z deževjem prišlo do številnih nesreč na območju celotne občine. Potekala je kar na 15 različnih lokacijah po celotni občini, na vsaki pa se je odigral drugačen scenarij nesreče in drugačen način posredovanja udeležencev. Tako so gasilci in pripadniki ostalih sil civilne zaščite preverili, kako ravnati ob udaru strele, ki povzroči požar na hiši, kako prekriti streho, ki jo je razkrilo neurje, kako pomagati plezalcem, ki so padli v steni Gonžerjeve peči ... Preizkusili so se tudi pri iskanju utopljenca in prevozu agregatov na nujne lokacije. Poudarek je bil na sodelovanju vseh udeležencev in na procesih vodenja na različnih nivojih izvajanja intervencije. V vaji je sodelovalo okoli 130 operativnih gasilcev in članov društev, ki so vključeni v sistem. Pridružili so se jim reševalci ZD Velenje in velenjski policisti ter zaposleni v podjetju PUP. Sodelovali so tudi kinologi, jamarji, taborniki in potapljači. Na terenu so bili s 35 intervencijskimi vozili in prikolicami. Vajo sta si ogledala tudi ministrica za obrambo Andreja Katič in generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But. a bš Preverili so usposobljenost v 15 različnih nesrečah, ki se lahko zgodijo ob neurju in poplavi. V vajo so vključili tudi regijsko usposabljanje prostovoljnih in poklicnih gasilskih sestavov in pripadnikov Civilne zaščite koroške, zahodnoštajerske in gorenjske regije za delo s črpalkami visoke zmogljivosti; to je potekalo na Velenjskem jezeru. Iz POLICISTOVE beležke V znak protesta skok iz avta Velenje, 17. maja - V sredo so policisti obravnavali nenavadno prometno nesrečo. 17-letno dekle se je med vožnjo sprlo z mamo, potem pa je iz protesta skočila iz avta pri hitrosti 30 km/h. K sreči se je le lažje poškodovala. Zdravnik je priporočil pogovor s psihiatrom, policisti pa so o tem obvestili center za socialno delo. Brata sta se sprla Velenje, 17. maja - V sredo sta se na cesti Simona Blatnika sprla brata. Policisti so obema napisali plačilni nalog. Pokasiral je kar dva Velenje, 17. maja - V sredo so policisti posredovali zaradi nedostojnega vedenja Velenjčana, ki je svoji bivši prijateljici grozil po telefonu. Napisali so mu plačilni nalog. Za tem se je z njim v enem od lokalov sprl še eden od gostov. Tudi temu so napisali plačilni nalog, še enega pa tudi Velenjčanu, ki je enega že imel. Dekleti kričali na neznanca Šoštanj, 17. maja - Zaradi kršitve javnega reda in miru so policisti v Šoštanju plačilna naloga napisali dekletoma, ki sta kričali na moškega. Na katerega, ni znano, ker je odšel, preden so v Šoštanj prišli policisti. S paralizatorjem strašil ljudi Velenje, 19. maja - V petek so policisti v Sončnem parku občanu zasegli električni paralizator, s katerim je strašil ljudi. Ker se je med postopkom nesramno vedel, so ga pridržali. Pri varnostnem pregledu so pri njem našli še nož, prirejen za napad. Tudi tega so mu zasegli. Pes lajal, lastnik kazal zijale Velenje, 21. maja - V nedeljo so policisti prejeli klic iz Škal. Poklical jih je krajan, ki ga je z lajanjem motil sosedov pes. Sosed je na to opozoril soseda, ta pa mu je pokazal zijala. Ker policisti prekrška niso ugotovili, so dogodek le zabeležili. Za živo mejo Velenje, 21. maja - V nedeljo je sosed na Šlandrovi sosedu grozil, da ga bo pretepel, če ne bo odstranil žive meje. Policisti so mu zaradi groženj napisali plačilni nalog. Najdeni predmeti Velenjčan je policistom izročil najdene ključe osebnega avtomobila VW z obeskom in daljinskim upravljal-cem, ki jih je našel v Škalah. Tisti, ki jih pogreša, lahko pride ponje na PP Velenje. Zasegli nož v prirejeni kartici Žalec, 14. maja - Policista Postaje prometne policije Celje sta na območju Žalca ustavila 22-letnega voznika osebnega avtomobila, doma iz Braslovč. Pri varnostnem pregledu sta pri njem našla in potem tudi zasegla hladno orožje, prirejeno za napad. Šlo je za prikrit nož v obliki plastične bančne kartice, dimenzije 8,5 x 5,5 centimetra, v kateri je bilo zloženo kovinsko rezilo dolžine 7 centimetrov, ki se vstavi v nož. Policisti so v nadaljnjem postopku pri vozniku odkrili in zasegli tudi dva mlinčka z ostanki rastlinske snovi, najverjetneje konoplje, in dve epruveti, prav tako najverjetneje napolnjeni s konopljo. Če bo potrjeno, da je šlo za drogo, bo zoper 22-letnika uveden prekrškovni postopek z izdajo odločbe zaradi posedovanja prepovedane droge in seveda tudi za posedovanja hladnega orožja, prirejenega za napad. Orožje in prepovedane droge pa bodo uničili. Jl¡ POLICIJSKA kronika Prisvojil si je izterjano Velenje, 18. maja - V četrtek so policisti obravnavali kaznivo dejanje goljufije. Velenj-čanka je za izterjavo dolga v višini 1.700 evrov najela izterjevalca. Ta je dolg izterjal, a si za plačilo za opravljeno delo prisvojil kar izterjano. Ko bodo razjasnili vse okoliščine, bodo policisti o tem obvestili državnega tožilca. Hudo poškodovan kolesar Velenje, 18. maja - V četrtek sta se na območju Policijske postaje Velenje zgodili dve nesreči z udeležbo kolesarjev. Okoli 13. ure se je na Tomšičevi na kolesarski stezi hudo poškodoval 15-letni kolesar. Iz smeri Jenkove proti Efenkovi cesti je vozil za drugim kolesarjem, prav tako starim 15 let. Ko ga je poskušal prehiteti, je zaradi neprimerne bočne razdalje trčil vanj. Fant, ki ga je vrstnik prehiteval, je padel in se pri padcu huje poškodoval. Oba mladoletna kolesarja sta se po kolesarski cesti peljala nepravilno, saj nista vozila po kolesarskem pasu glede na dovoljeno smer vožnje. Istega dne se je na Foitovi poškodovala kolesarka. Vozila je z neprilagojeno hitrostjo in trčila v zid. Poškodovala si je nos. Policisti svetujejo dosledno uporabo čelad. Po zadnji spremembi Zakona o pravilih cestnega prometa pa posebej opozarjajo, da je uporaba obvezna za vse kolesarje in potnike na kolesih do 18 let starosti. Seveda je uporaba čelade priporočljiva tudi za vse ostale kolesarje. Trčil v dva in odpeljal Velenje, 19. maja - Občanka je v petek Ope-rativno-komunikacijskemu centru sporočila, da je videla voznika, ki je na parkirnem prostoru trčil v dve vozili, potem pa s kraja odpeljal. Policisti so vozilo, udeleženo v trku, našli na parkirišču v Šaleku, ne pa tudi voznika. Tega ni bilo več v vozilu. Ko se bodo srečali z njim, mu bodo napisali kazen za prometno nesrečo in pobeg s kraja. Avtomobila nista bila ukradena Velenje, 20. maja - V soboto je krajan Topol-šica prijavil tatvino avtomobila, v katerem je imel ključe, vozilo pa naj bi bilo odklenjeno. Kmalu za tem jih je poklical in povedal, da je avto našel in da ni šlo za tatvino. Za tem jih je poklicala Velenjčanka in tudi prijavila tatvino avtomobila. Zgodila naj bi se v Šaleku. Tudi ta je avtomobil našla, preden so v Šalek prišli policisti. Skril ji ga je mož. Umrl traktorist Lokovica, 23. maja - V torek okoli 18.30 se je pri spravilu sena zgodila tragična nesreča, v kateri je življenje izgubil 20-letni sopotnik 42-letnega traktorista, s katerim sta nalagala seno. Traktor se je na strmem delu travnika prevrnil na levi bok. Sopotnik je padel iz kabine in obležal pod njo. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrl. Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 21 25. maja 2017 «»SÜAS UTRIP 23 Konec tedna v Velenju 32. avto-moto reli Med 76 prijavljenimi posadkami je več tujih - Na 220 kilometrih 10 hitrostih preizkušenj HOROSKOP Velenje, 19. maja - Avto moto turing klub Velenje bo jutri (v petek) in v soboto pripravil 32. avto reli. Med petimi avto reliji, ki se odvijajo na slovenskih tleh v tej sezoni, ima velenjski najdaljšo tradicijo. Daniel Blažinčič, prvi mož velenjske organizacijske ekipe, je povedal, da bo štel za državno prvenstvo in pokal Mitropa. Obsegal bo 10 hitrostnih preizkušenj, od tega 5 različnih v skupni dolžini 103 kilometrov. Skupna dolžina relija je 220 kilometrov. Jutri ob 19. uri bo na Titovem trgu v Velenju na sporedu zgolj ceremonialni start, v soboto pa bodo na programu vse hitrostne preizkušnje. Po Blazinčičevih besedah priprave na dogodek potekajo po načrtih. Napoveduje zanimiv reli, saj bo dogajanje precej zgoščeno. Da bi ga še bolj približali gledalcem, bosta letos na sporedu dva "su-perspeciala" v soboto popoldne na TRC Jezero. Tu bo tudi cilj relija. »Kljub temu da velenjski reli letos ne bo štel za točke Evropskega pokala - European Rally Trophy, se je zanj prijavilo 76 posadk, kar je več kot lani. Prevladujejo tuje posadke.« Glavni favoriti relija bodo nastopili s štirikolesno Z novinarske konference: prvi z leve Daniel Blažinčič gnanimi dirkalniki, ki jih je na listi kar 18. Prav tako sta med prijavljenimi tudi dva dirkalnika zmogljivega razreda R5. Poleg Italijanov De Cecca in Campeisa, ki bosta nastopila s Hyundaijem i20 R5, se bosta s Peugeotom 208 T16 ponovno predstavila tudi Rok Turk in Blanka Kacin. Med vodilnimi slovenskimi posadkami na startu (pričakovano) ne bo drugouvrščenih iz Vipavske doline Boruta Bratine in Lucijana Vovka, bodo pa vsi ostali najboljši, vključno z zmagovalcema Darkom Peljhanom in Anjo Verbič ter tretjeuvrščenima Grego Premrlom in Vilijem Ošlajem. »Veseli dejstvo, da se bo karavani slovenskega državnega prvenstva znova pridružil tudi branilec naslova državnega prvaka Aleks Humar, ki mu bo zapiske ponovno bral Jaka Cevc. Humar bo nastopil v dirkalniku Peugeot 208 R2.« Organizatorji zagotavljajo, da z občinami, po katerih poteka trasa avto relija, sodelujejo zelo dobro, prav tako nimajo težav z ljudmi ob trasi. Verjamejo, da si bo prireditev ogledalo še več gledalcev kot v preteklih letih. Športne igre Skupine Gorenje Gorenjada 2017 privabila več kot osemsto tekmovalcev Po letu premora so minulo soboto, 20. maja, spet oživele Športne igre Skupine Gorenje. Šaleško dolino je zasedlo več kot osemsto športnic in športnikov iz treh držav: Srbije, Češke in Slovenije, ki so se borili v sedmih športnih panogah in branili barve kar devetnajstih ekip, je v uvodnem nagovoru poudaril Peter Kukovica, član uprave Gorenja. V nadaljevanju je predstavil pestro športno dejavnost v Gorenjevih kolektivih. V Društvu za športno rekreacijo Gorenje je včlanjenih več kot šest tisoč ljubiteljev športne rekreacije, ki so povezani v več kot desetih sekcijah. Šport in rekreacija imata v Gorenju 'domovinsko pravico' že najmanj štiri desetletja. Za devetdeset ljubiteljev pohodni-štva so se igre odprle ob 7. uri, uro kasneje so pod odbojkarske mreže v telovadnicah Šolskega centra stopili pristaši odbojke, v Rdeči dvorani je potekalo tekmovanje v malem nogometu, v tenisu na igriščih TC Jezero Velenje, strelci in kegljači pa so točke nabirali na strelišču Mrož v Velenju in kegljišču v Šoštanju. Tekmovanje v namiznem tenisu je bilo prav tako v Šolskem centru, k skupnim rezultatom pa so prišteli še dosežke tekmovanja v veleslalomu. Zvečer je bila razglasitev rezultatov in podelitev pokalov. Športnikom je že po tradiciji prvi spregovoril in čestital član uprave Gorenja Brane Apat, Gorenjado pa kar poistovetil z - olimpijado. Predsednik Društva za športno rekreacijo Gorenje Dušan Jeriha se je zahvalil podjetju, da je omogočilo izvedbo iger, sekretar društva Matej Pruš pa je športnikom obljubil, da se vidijo naslednje leto. Člani Kluba upokojencev Gorenje, ki so že tretjič zmagali v skupni ekipni konkurenci, so osvojili najlepši pokal. Na drugo mesto so se uvrstili člani ekipe HZPA in na tretje Kuhalni aparati. V konkurenci ženskih ekip so zmagale članice Kluba upokojencev Gorenje, sledile so članice Mora Moravia in Skupnih služb. V konkurenci moških ekip so bili prvi športniki HZPA, drugi so bili Kuhalni aparati in tretji člani Kluba Upokojencev Gorenje. ■ Hinko Jerčič od 26. 5. do 2. 6. - 26. maja 1801 je v Velenju izbruhnil velik požar, ki je upe-pelil celoten trg, skupaj s cerkvijo sv. Marije; o tem strašnem dogodku še dandanes priča plošča, vzidana nad vhodna vrata Kajtnarjeve hiše v Starem Velenju; verjetno je do požarov v Velenju prihajalo tudi prej, saj so bile hiše v Velenju povečini lesene, po tem letu pa so tudi v Velenju gradili v glavnem zidane hiše; - 26. maja 1985 je na osmem prvenstvu pihalnih orkestrov Slovenije Rudarska godba Velenje za svoj nastop prejela zlato medaljo; - 27. maja 1988 je Bogdana Gregorina na mestu predsednika velenjske podružnice Zveze socialistične mladine Slovenije zamenjal Milan Kopušar, nek- danji župan Občine Šoštanj in nekdanji poslanec državnega zbora Republike Slovenije, podpredsednik ZSMS Velenje pa je postal danes župan Mestne občine Velenje in nekdanji poslanec državnega zbora Republike Slovenije Bojan Kontič; - pred uspešno jugoslovansko ofenzivo na Koroškem, ki se je začela 28. maja leta 1919, je bilo v Šoštanju poveljstvo Koroškega odreda; - 28. maja 1999 je bila ustanovna skupščina Šaleškega akademskega pevskega zbora; - 29. maja 1994 je bil v Sloveniji referendum, na katerem so se volivci odločali o novi lokalni samoupravi; občina Velenje se je razdelila na tri nove občine: mestno občino Velenje, občino Šoštanj in občino Šmartno ob Paki; - leta 1917 je bila 30. maja v dunajskem državnem zboru Av-stro-Ogrske sprejeta majniška deklaracija; Velenjčan dr. Karel Verstovšek je bil kot član Jugoslovanskega kluba poslancev pomembno povezan z na- Godba veteranov Šaleške doline (Foto Arhiv Muzeja Velenje) stankom te deklaracije, ki jo je 30. maja 1917 v državnem zboru prebral predsednik tega kluba dr. Anton Korošec; deklaracija je zahtevala združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemlju habsburške monarhije v samostojno državno telo pod žezlom habs-burško-lotarinške dinastije; zelo odmeven in pomemben je bil tabor v Družmirju na prvo obletnico majniške deklaracije 30. maja 1918; ■ 30. maja 1992 se je na Velenjskem gradu prvič »zgodil« Dan mladih in kulture; ■ 31. maja 1881 je bila rojena Anica Lušin, učiteljica v Ple- šivcu pri Velenju, ki je bila velika Cankarjeva ljubezen, opisal jo je v številnih črticah in pesmih; pokopana je na pokopališču v Plešivcu pri Velenju, - 1. junija 1952 je bil ustanovni občni zbor delavskoprosvetne-ga društva Svoboda Velenje, v okviru katerega so delovale glasbena šola, kino, knjižnica in čitalnica, mešani pevski zbor, dramska skupina in Ljudska univerza; prvi predsednik Svobode je postal takratni direktor Rudnika lignita Velenje Nestl Žgank, podpredsednik Rudi Mavsar, tajnik pa Karel Vrečko. a Damijan Kljajič Oven od 21. 3. do 20. 4. Sobotni obisk prijateljice bo sproščen in zabaven, mimogrede pa vam bo odprla oči. Izvedeli boste namreč nekaj, kar so vam svojci prikrivali, ker so se bali, da boste prizadeti. To boste pa tako v vsakem primeru, saj gre za zelo občutljivo področje. A sedaj boste lahko vsaj ukrepali. Tiha simpatija bo to ostala še nekaj časa. Ker si nobeden ne bo upal narediti prvega koraka. Mnogi se bodo spraševali, kaj se dogaja z vami, tisti, ki so vam blizu, pa vas bodo povsem razumeli. In vam celo pomagali, da končno uresničite eno od velikih življenjskih želja. Bik od 21.4. do 21.5. Dolgo ste bili tiho in čakali, da vaši nadrejeni spregledajo, koliko naredite. Sedaj ne boste več tiho, saj boste spoznali, da tega ne vidijo. Ne bo lahko, bo pa nujno, da se postavite zase. Pa čeprav vas bo hudo strah in se boste ob tem zavedali, da se morda ravno zato ne bo izšlo po vaših željah. Po vsakem dežju pa posije sonce in tudi vam zvezde že kažejo, da bo kmalu bolje. Današnji čas pač ni čas ponižnih, premakne se le, če se znamo potegniti zase. Jutrišnje večerno srečanje bo zelo prijetno, zato ga boste želeli kmalu ponoviti. Ne bo vam treba dati pobude, prišla bo iz druge strani. Da, nekomu ste resnično všeč. Dvojčka od 22.5. do 21.6. Še nekaj dni ne boste najboljše volje. Razlogov za to bo sicer kar nekaj, a bili ste že v hujši krizi, pa se niste počutili tako slabo. Prav v naslednjih dneh boste razrešili še nekaj težav, ki ste jih vlekli za sabo že nekaj tednov, pa niste imeli nevolje in ne moči, da se lotite rešitev. Če se boste še nekaj časa mučili z občutki krivde za vse, kar se dogaja okoli vas, se še ne boste počutili bolje. Zato se vzemite v roke in si vsak dan povejte, da se imate radi. Finančno stanje se vam bo krepko izboljšalo, ko vam bo nekdo vrnil denar, na katerega ste že nehali upati. Od torka dalje bo šlo vse le še navzgor. Rak od 22.6. do 22.7. Pred vami so velike spremembe, ki se jih boste morali, hočeš, nočeš, lotiti takoj. Če ne vas bo čas spet prehitel, saj se poleti ne bo nič premaknilo iz mrtve točke. Ker vse dobro premislite, preden storite prvi korak, se le redko uštejete. Tudi tokrat boste poskrbeli, da preverite vse. In zato kaže, da se ne boste zapletli. Dobre volje bo ob koncu tedna res veliko. Družba bo prava, razlog tudi, vi pa boste uživali, kot že dolgo ne. Letošnji maj vam bo ravno zaradi njih ostal v lepem spominu. Smeh in dobra volja bosta razlog, da boste končno bolj trdno in mirno spali. Lev od 23.7. do 23.8. Nadrejeni vas bodo na začetku prihodnjega tedna postavili na krepko preizkušnjo. Poskušajte se brzdati, da jim ob tem ne boste takoj povedali čisto vsega, kar vas muči in kar se vam zdi, da bi morali povedati. Raje se dvakrat ugriznite v jezik, molčite, kimajte in se ob tem rahlo smehljajte. Če boste ravnali drugače, vam bo že kmalu zelo žal. Dobro je, da se tega zavedate, vprašanje pa je, ali boste zdržali. Žal so bili zadnje teden vaši izdatki veliki, zato si težko privoščite zaplete v službi. Dodaten zaslužek pa vam bo prišel še kako prav. Devica od 24.8. do 22.9. Znanci vam bodo tiho sporočali, da vas imajo pogosto v zobeh. Dobro je, da se zavedate, da to ni dobro. Sploh, ker boste tokrat v zobeh zaradi partnerja, ki ga zadnje čase res biksa. Vsega doslej niste vedeli niti vi. Ko boste ob koncu tedna izvedeli več, boste najprej hudo jezni, potem pa še bolj prizadeti. Ne vzrojite nanj. Preden karkoli naredite ali rečete, dobro premislite. Sploh, ker veste, da vas stres resnično utrudi, pred vami pa je teden, ki bo poslovno izjemno naporen. Ko se boste umirili, partnerja le soočite z dejstvi. Potem prisluhnite njegovi zgodbi. Drugačna je, kot trenutno kroži naokoli. Tehtnica od 23.9. do 23.10. Vaše obnašanje je zadnje čase najbolj sumljivo prijateljem in sodelavcem, doma pa vas razumejo. Tudi zato, ker vedo, kakšne bitke bijete v sebi. Vsega, kar se je nakopičilo v zadnjih tednih, ne bo rešilo ne lepo majsko vreme in ne kratek oddih, ki ga verjetno načrtujete ob koncu tega tedna. Spraševali se boste, ali že imate toliko moči, da svoje življenje povsem spremenite in na prvo mesto postavite sebe. Odločitev še ne bo dozorela v naslednjih sedmih dneh, bo pa že bolj jasna. Z njo boste presenetili tudi partnerja. Ni verjel, da si boste upali. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Zadnje čase si vzamete več časa zase, zato ni nič čudno, da se tudi bolje se počutite. Če se boste sedaj odločili, da zamenjate še prehrano, bo počutje še veliko boljše. Potrebovali boste še malo več potrpljenja in sprememb tudi v načinu razmišljanja, pa bo počutje kmalu še boljše. Sedaj se namreč začenja obdobje, ki se ga veselite. Pred vami so dogodki, ki vam bodo dvigali razpoloženje in hranili vašo dušo. Zato bo tudi vse ostalo lažje. Le partner bo še vedno odmaknjen. Živel bo mimo vas, a si boste še nekaj dni pred tem zatiskali oči. Dolgo pa ne bo več šlo. % Strelec od 23. 11. do 22. 12. Pričakujete novice o novi poslovni priložnosti, pa jih ni in ni. Čutite sicer, da so vam vsi zelo naklonjeni, a tokrat potrebujete več od tega. Tudi zato, ker gre za odlično priložnost, ki ne diši le vam, ampak tudi mnogim, ki niso tako sposobni, imajo pa dobre zveze. To vam sicer ne bo všeč, a se boste prepustili toku dogodkov. Z njimi bodo v vaše življenje začeli prihajati novi obrazi. To vam bo preprosto všeč, saj rutine nikoli niste marali. Poleg tega se bo projekt, ki vam jemlje energijo zadnja dva meseca, končno bližal koncu. Od ponedeljka dalje boste spet polni energije in norih idej. Večina jih bo tokrat uresničljivih. Kozorog od 23.11. do 22.12. Ker ste precej utrujeni, postajate nestrpni. A dejstvo je, da se vam počasi uresničujejo vse sanje in želje. Ljubezensko življenje lep čas ni bilo po vaši meri, sedaj pa bo. Partner - pa naj gre za novega ali starega - bo potreboval veliko spodbude in poguma. Najboljša opora mu boste vi, saj vam povsem zaupa. Ob njem boste v teh dneh spoznali, da si tudi zaslužite več kot vam trenutno nudi življenje. Zato boste ukrepali in zmagali. Nikar ne priznajte, kaj se vam je dogajalo v ozadju, naj zmaga izpade popolna! Uživali boste, ko boste gledali reakcije ljudi, ki ste jih doslej imeli za prijatelje. Vodnar od 21.1. do 18.2. Radi imate umirjeno življenje, ki teče po vnaprej pripravljenem urniku. Žal se vam zadnje čase vse pogosteje dogaja, da to ne gre več gladko. Kar nekaj načrtov boste morali v naslednjih tednih spremeniti. Morda tudi tiste povezane s poletnimi počitnicami. Sploh, če ste v njih želeli preizkusiti kaj čisto novega. Zanimivo pa je, da vam tokrat ne bo preveč težko, ker boste načrte spreminjali zaradi nekoga, ki vam pomeni ogromno. Kar je treba narediti, pač ni težko. To bo rek, ki vas bo spremljal vsaj še 10 dni. Potem bo najhuje mimo. Ribi od 19.2. do 20.3. Nič več ne razumete. Zdi se vam, da delate vsak dan več in da vam ne ostane dovolj časa zase. Po drugi strani pa takrat, ko čas imate, nimate volje do ničesar. Vzrok vam bo znan, a si ga ne boste želeli priznati. Dejstvo pa je, da ste vse bolj nezadovoljni z delom, ki ga opravljate. Pa ne zaradi dela samega, ampak zaradi odnosov. Ne računajte, da bodo kmalu boljši. Poskrbite, da vam bo lepo vsaj takrat, ko boste doma. Izkoristite ta konec tedna za zabavo. Pri tem pozabite na delo in skrbi. Zvezde vam bodo zelo naklonjene na ljubezenskem polju. Sploh, če ste med tistimi, ki se zaljubljate na novo. Izbranec vas bo prijetno presenečal. ■ Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 24 Četrtek, 25. maja TV SPORED «»^AS 25. maja 2017 Petek, 26. maja Sobota, 27. maja Nedelja, 28. maja Ponedeljek, 29. maja Torek, 30. maja Sreda, 31. maja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 7.00 Dobrojutro 8.00 Poročila 11.20 Turbulenca: Najstniki in ljubezen, izobraževalno-svetovalna oddaja, pon. 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka 12.35 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Bila so Titova mesta, 1. del, pon. 14.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 15.00 Moj gost/Moja gostja - Vendegem 15.30 Svetovni popotnik: Po sledeh umetnikov na Rivieri, pon. 16.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost: Z zdravilnimi gobami do čistega okolja, oddaja o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Koroška konoplja 18.05 Zu: Zu je hribolazec, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka prelom 21.55 Vreme, odmevi, kultura, šport 22.55 Vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: 65 let tednika Družina 0.40 Ugriznimo znanost: Z zdravilnimi gobami do čistega okolja, pon. 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.30 Po Sloveniji, pon. 1.55 Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme, pon. 2.50 Info-kanal TV SLO T 6.30 7.00 7.00 7.05 7.10 7.15 7.4G 7.5G 7.55 B.G5 B.1G B.25 B.4G 9.2G 9.5G 1G.BG 11.GG 11.45 12.45 15.45 16.BG 17.GG 1B.GG 1B.55 1B.55 19.G5 2G.GG 2G.55 21.25 22.G5 G.G5 1.15 2.25 5.20 Glasbeni spoti, pon. pop 6.GG 7.GG 7.G1 7.1G 7.BG 7.55 B.1G B.25 9.BG 1G.GG 11.GG 11.15 24UR, pon. OTO čira čara Maša in medved, ris. Lego Star Wars, ris. Winx klub, ris. Hotel 13 TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica 12.2G TV prodaja 12.B5 1B.B5 14.B5 15.BG 16.BG 16.55 17.55 1B.55 1B.5B 2G.GG 21.GG 22.2G 22.55 2B.5G G.4G 1.B5 2.1G ijoca srca Mentalist Naša mala klinika Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino MasterChef Slovenija 24UR zvečer Laurine skrivnosti Kosti Američani 24UR zvečer, pon. Zvoki noči © 5.55 Kultura 6.05 Odmevi 7.00 Dobro jutro 8.00 Poročila 8.08 Dobro jutro 11.15 Slovenski magazin 11.50 Ugriznimo znanost: Z zdravilnimi Otroški kana Otroški program: Op! Minka: Gasilci, ris. Penelopa: Penelopa počiva, ris. Kravica Katka: Kje izvira reka, ris. Biba se giba: Biba in Smetilček, risana nanizanka Pujsek Bibi: Žoga, ris. _ Čarli in Mimo: Fotograf Čarli, ris., pon. Krtji sestrici: Krtji sestrici in storži - Krtji sestrici se spominjata, ris., pon. Vetrnica: Vohljajoči pujski, pon. Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko: Rožnikov čaj Prvak, film iz Nemčije, pon. To bo moj poklic: Dimnikar, 1. del) Žogarija Na lepše Kino Fokus Hišica v preriji (III.): Dirka Zvezdana: Diagnoza: bolečina duše Dobro jutro Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja Neverjetna živalska čutila: Čut za čas, 7/13 Hišica v preriji (III.): Pošast iz Walnut Grova Halo TV Otroški program: Op! Mulčki: Močna osebnost, ris.,pon. Male sive celice: OŠ Litija in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, pon. Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, Avtomobilnost (VPS 20.55) Ambienti, pon. ) Parada, kopr. film, 2011, pon. Slovenska jazz scena: Imer Traja Brizani in Amala v SNG Drama v Ljubljani, 2. del Glasbeni spoti, pon. Zabavni kanal 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, pon. 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava 16.05 Duhovni utrip 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih , šport, vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Pujsa Pepa: Ribnik, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Pozdrav iz Bohinja, pozdrav iz 21.25 AMlepd, valovi 21.55 Vreme, odmevi kultura, šport, vreme 23.05 Sum, ameriški film, 1941, pon. 0.55 Profil, pon. 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji I.45 Dnevnik, kronika, šport, vreme, pon. 2.40 Info-kanal TV SLO T 6.30 Otroški kanal 7.00 Otroški program: Op! 7.00 Minka: Ribice ris. 7.05 Penelopa: Šolski karneval, ris. 7.10 Kravica Katka: Mladički, ris. 7.15 Biba se giba: Biba in Kupčkar, risana nanizanka 7.40 Pujsek Bibi: Zmaj, ris. 7.50 Čarli in Mimo: Čarli v varstvu, ris., pon. 7.55 Krtji sestrici: Krtji sestrici in megleno jutro - Krtji sestrici in visoki dan, ris.,pon. 8.05 Vetrnica: Ponoči v akvariju, pon. 8.10 Vetrnica: Viličar, pon. 8.15 Zgodbe iz školjke: Bine: Mleko, pon. 8.35 Merle, kratki dok. film, pon. 8.50 Tedenski izbor 8.50 To bo moj poklic: Dimnikar, 2. del 9.30 Bleščica, oddaja o modi 10.15 Sledi: Karel Verstovšek (18711923), politični oče slovenske univerze II.00 Hišica v preriji (III.): Pošast iz Walnut Grova 11.45 Halo TV 12.35 Dobro jutro 14.45 Dober dan 15.35 Migaj raje z nami, oddaja za razgibano življenje 16.05 Tedenski izbor 16.05 O živalih in ljudeh, izobraževalno- svetovalna oddaja 16.35 Na vrtu, izobr.-svetovalna oddaja 17.00 Hišica v preriji (III.): Spomladi na pot, 1. del 18.00 Halo TV 18.55 Otroški program: Op! 18.55 Pri Slonovih: Rokovski zvezdnik, ris. 19.10 Firbcologi: O postavljanju pravil, delfinih in mavričnih rožah, pon. 19.35 Infodrom, tednik za otroke in mlade, pon. 20.05 Hector in iskanje sreče, film 22.00 Ukane po kanadsko: Glasba 22.25 Ukane po kanadsko: Delo 22.50 Polnočni klub: Zaljubljeni v življenje 0.10 Svetovni popotnik: Po sledeh umetnikov na Rivieri, pon. 1.05 Derren Brown: Ukane, pon. 2.00 Glasbeni spoti 3.00 Zabavni kanal 5.25 Glasbeni spoti pop 24UR, pon. OTO čira čara Maša in medved, ris. Lego Star Wars, ris. Winx klub, ris. Hotel 13 TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Mentalist Naša mala klinika Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Ljubezen po domače 24UR zvečer Eurojackpot Preludij poljubu Američani 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Aktualno 11.05 PopCorn 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, pon. 16.55 2483. VTV magazin 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Jesen življenja: Ročna dela Jožice Blatnik 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 21.20 Strokovnjak svetuje: O zaposlovanju 21.50 Videospot dneva 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.20 Videostrani, obvestila 6.GG 7.GG 7.G1 7.1G 7.BG 7.55 B.1G B.25 9.BG 1G.GG 11.GG 11.15 12.2G 12.B5 1B.B5 14.B5 15.BG 16.BG 16.55 17.55 1B.55 1B.5B 2G.GG 21.GG 22.G5 22.45 22.5G 1.GG 1.5G 2.25 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža 11.20 Strokovnjak svetuje, O zaposlovanju 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobrojutro, pon. 16.55 Aktualno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.30 Velenje: Odprtje prenovljenega smučarsko skakalnega centra in 1. tekma za pokal MOV 22.00 Regionalne novice 3 22.05 Popotniške razglednice: Uganda 23,05 Iz oddaje Dobro jutro 00.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.30 Videostrani, obvestila 5.4G 5.5G 7.GG 7.GG 7.G5 7.BG 7.5G B.1G B.25 B.4G B.45 9.1G 1G.GG 1G.15 1G.45 11.4G 12.4G 1B.GG 1B.25 1B.5G 14.2G 15.G5 16.GG 17.GG 17.2G 17.45 1B.GG 1B.BG 1B.4G 1B.55 19.GG 2G.GG 21.15 21.45 22.15 G.15 G.4G 1.B5 Kultura Odmevi Otroški program: Op! Zgodbe iz školjke: Ali me poznaš: Jaz sem divji kostanj s plodovi, pon. Biba se giba: Biba in Nič-mu-ni-prav, risana nanizanka, pon. Tabaluga: Sumljiva kupčija, ris. Studio kriškraš: Karate, pon. Čudogozd: Zdravnica, igrane domišljijske zgodbe Srečo kuha Cmok: Tista o torti kulinarika za otroke, pon. Mulčki: Razglašeno, ris. Firbcologi: O krekerjih, neandertalcih in spretnih jadralcih, pon. Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz Infodrom, pon. Osvežilna fronta: Sprejemni izpiti, pon. Vina sveta, 12/13 Tednik NaGlas! Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh Na vrtu Ambienti Sanje o prihodnosti: Glasba prihodnosti, franc. dok. serija Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Oliver Dragojevič Poročila ob petih, šport, vreme Neverjetna živalska čutila: Zaznavanje pod vodo Taksi, kviz z Jožetom Pregreha brez greha, kuh. oddaja Ozare Kalimero: Luč, kamera, zmeda, ris., pon. Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Bučke, satirično informativna oddaja Poročila, šport, vreme Borgman, film, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme pon Info-kanal 7.00 Ziv žav 7.00 Telebajski: Mi se fotografiramo, lutkovna nanizanka 7.25 Čarli in Mimo: Čarli na dežju, pon. 7.30 Minka: Letalo, ris., pon. 7.35 Penelopa: Penelopa riše, ris., pon. 7.40 Liki: Bahavi želvak, ris., pon. 7.45 Pujsek Bibi: Skrivalnice, ris., pon. 7.55 Dinko pod krinko: Dinko trubadur 8.05 Vipo: Avstralija - Koala in kenguru, 8.20 Niko: Strganoiadro, ris. 8.25 Pri Slonovih: Rokovski zvezdnik 8.35 Čarli in Lola: Jaz sem zmagala!, ris., pon. 8.45 Dinotačke: Kar smo hoteli pojesti 8.55 Pujsa Pepa: Počitnice na soncu 9.00 Kalimero: Godba na pihala, ris. 9.15 Vila Mila: Kaj je narobe?, ris., pon. 9.20 Knjiga o džungli: Safari: Velike živali, ris., pon. 9.35 Kljukec s strehe: Kljukec in Zaspanček, ris. 9.55 Bacek Jon: Golf, ris., pon. 10.10 Nabriti detektivi: Nevarnosti na spletu, pon. 10.40 Prisluhnimo tišini, izobr. oddaja 11.15 Ozare, pon. 11.20 Obzorja duha: Ples z vozičkom 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Pozdrav iz Bohinja, pozdrav iz Alp 15.00 Čarokuhinja pri atu: Vipavska dolina 15.15 Modna hiša Velvet (I.): Kraljičina noč, španska nad. 16.45 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Med valovi, pon. 17.45 Charlatan Magnifique, dok. film o Magnificu, 2. del, pon. 18.40 Dinotačke: Kar se je majalo, pon. 18.55 Vreme, dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.05 To so gadi, sl. film, 1977, pon. 21.45 Intervju 22.30 Poročila, šport, vreme 23.00 Kadar se sloni tepejo, am. dok. o. 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.55 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon. 1.50 Info-kanal 5.55 6.1G 7.GG B.GG 1G.15 11.GG 11.4G 12.2G 1235 1B.GG 1B.BG 14.25 15.GG 15.B5 16.GG 16.25 17.GG 17.BG 17.55 1B.GG 1B.G5 1B.1G 1B.2G 1B.55 2G.GG 21.GG 21.55 2B.G5 2B.4G 2B.4G 2B.5G G.5G 1.15 1.4G 2.1G 2.2G 2.BG 2.B5 Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Pregreha brez greha, pon. 10 domačih NaGlas!, pon Nagelj, 61/15 Nagelj, 62/151 151 Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: 65 let tednika Družina Osmi dan Dober dan, Koroška Firbcologi: O krekerjih, neandertalcih in spretnih jadralcih Z glasbo in s plesom: Koroška poje, 2. del Profil Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Razkritje, oddaja za mladostnike, pon. Novice Mulčki: Dan s Snoopyjem, ris., pon. Svet živali: Kondor Koni, ris. Vila Mila: Vsi potrebujemo poljubčke, ris. Vem!, kviz, pon. Vreme, dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio city Vreme, odmevi, kultura, šport, vreme Umetnost igre Glasbeni večer Avdo in Meira Smailovic: Matamorfoze, pon. Orkester Slovenske filharmonije in George Pehlivanian (Aaron Copland, Simfonija št. 3) Profil, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon. Slovenska kronika, pon. Šport, pon. Vreme, pon. Info-kanal V.W...W Vieille UUII. 1.35 Info-kanal 1.50 Info-kanal k TV SLO T TV SLO T . 0 ti. 1 6.30 10 domačih, pon. 620 Tedenski izbor 700 P„t-r°ški ff™1 OP! 7nn Maihniičointm 620 .i^r 7.00 Minka: Kolcanie, ris. 6.BG 7.GG 9.15 1G.2G 11.15 12.15 12.B5 12.5G 1B.1G 1B.25 14.GG 14.BG 15.1G 16.1G 17.25 1B.2G 1B.2G 1B.45 19.15 19.BG 2G.G5 22.GG 22.5G 2B.25 G.25 1.GG 2.GG 4.45 5.5G 10 domačih, pon Najboljše jutro Dober dan TV poroka 2017: Poročni obred Hišica v preriji (III.): Spomladi na pot, 1. del Nagel Nagel Nagel Nagel Nagel onska nad., 51/151 japo 52/151 5B/151 54/151 55/151 na 7/22 Med valovi Šport in špas Slovenija danes 50 let Hale Tivoli, dokumentarni film, pon. Hišica v preriji (III.): Spomladi pot, 2. del, ameriška nad., 7/2 Tedenski izbor Ukane po kanadsko: Glasba, razvedrilna oddaja Ukane po kanadsko: Delo, razvedrilna oddaja Infodrom, tednik za otroke in mlade HD Osvežilna fronta: Sprejemni izpiti, oddaja za mladostnike, pon. Jane Eyre, angleško-ameriški film, 2011, pon. Zvezdana: Trener novega moškega Aritmija, pon. Aritmični koncert - Zircus, pon. Bleščica, oddaja o modi, pon. Glasbeni spoti Zabavni kanal Glasbeni spoti Aritmija, pon 6.2G 6.2G 6.B5 73G 9.2G 1G.G5 1G.4G 11.G5 11.55 12.15 12.BG 12.5G 1B.G5 1B.4G 15.BG 16.BG 17.2G 1B.2G 19.G5 19.5G 2G.GG 2G.55 21.25 22.2G 22.45 2B.4G G.45 Tedenski izbor Duhovni utrip Posebna ponudba Glasbena matineja: Mozartine: Brina Nataša Zupančič in Irena Rovtar, Simfonični orkester RTV Slovenija in Alpaslan Ertungealp (G. Tartini, C. P. E. Bach, F. Mendelssohn), pon. Neverjetna živalska čutila: Zaznavanje Avtomobilnost Žogarija Hišica v preriji (III.): Spomladi na pot, 2. del Nagelj Nagelj Nagelj Nagelj Nagelj ponska nad., 56/151 , lapon , 57/151 , 58/151 , 59/151 , 60/151 Franja, igrano dok. film z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Zvezdana: Trener novega moškega Ambienti Hišica v preriji (III.): Fred, XXIII. Generacije znanosti ZRC SAZU Z glasbo in s plesom: S. Prokofjev: Koncert za violino in orkester Žrebanje Lota Sanje o prihodnosti: Energija prihodnosti Glasovi strahu: Najbolj črna med črnimi ovcami, pon. Časnik, hrvaška nad., 2016, 9/12 Bučke, pon. Scott in Bailey (IV.), ang. nad, pon. ti Glasbeni spo Zabavni kanal 5.25 Glasbeni spoti ni mulja, puli. pop pop inn 7AIIR nnn 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO cira čara 7.01 Oddbods, ris. 7.05 Mašine pripovedke, ris. 7.10 Robocar Poli, ris. 7.25 Smrkci, ris. 7.35 Turbo, ris. 7.50 Tačke na patrulji, ris. 8.15 Kepice Njam njam, ris. 8.20 Heidi, ris. 8.45 Mia in jaz, ris. 9.10 Divja brata Kratt, ris. 9.35 Oddbods, ris. 9.40 Ninja želve, ris. 10.05 Transformers, ris. 10.30 TV prodaja 10.45 Lepo je biti sosed 11.40 Lepo ie biti sosed 12.35 TV prodaja 12.50 Trdoglavci (Trdoglavci) 13.45 MasterChef Slovenija, pon. 14.55 Avto karaoke, pon. 15.10 Zvezde plešejo, pon. 17.50 Ljubezen po domače, pon. 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Superman se vrača, ameriški film 22.55 Vse o fantu, ameriški film 1.00 Otrok na poti, am. film 2.45 Zvoki noči .GG 7.GG 7.G1 7.G5 7.1G 7.25 7.B5 7.5G B.15 B.2G B.45 9.1G 9.B5 1G.GG 1G.25 1G.4G 11.B5 12.BG 12.45 14.1G 16.B5 1B.15 1B.5G 1B.55 1B.5B 2G.GG 22.BG 22.45 G.45 24UR, pon. OTO čira čara Oddbods, ris. Mašine pripovedke, ris. Robocar Poli, ris. Smrkci, ris. Turbo, ris. Tačke na patrulji, ris. Kepice Njam njam, ris. Heidi, ris. Lego prijateljice, ris. Divja brata Kratt, ris. Ninja želve, ris. Transformers, ris. TV prodaja Lepo je biti sosed Lepo je biti sosed TV prodaja MasterChef Slovenija, pon. Sladki november, ameriški film Uresniči sanje, ameriški film Vrtičkanje Na sončni strani strehe 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Avto karaoke Trije za tango, ameriški film Zvoki noči © © 24UR, pon. OTO čira čara Maša in medved, ris. Lego Star Wars, ris. Winx klub, ris. Hotel 13 TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Mentalist Naša mala klinika Drugače srečna 4UR p 24U Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Laurine skrivnosti Kosti Američani 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (205) 10.00 Napovedujemo 10.05 Žogarija (2), Špeter 10.30 Videospot dneva 10.35 Popotniške razglednice, Uganda 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža 17.10 Strokovnjak svetuje: O zaposlovanju 17.40 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2484. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Ptuj 2017, posnetek 3. dela festivala 21.35 Jutranji pogovori 23.05 Bonton na ulici, pločniku, cesti 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila PON. ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA .25 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš GB.55 G9.GG G9.4G 1G.GG 1G.2G 1G.25 1G.BG 11.GG 11.2G 11.25 12.25 1B.B5 14.25 14.55 16.GG 17.25 17.55 1B.GG 1B.4G 19.55 2G.GG 21.15 21.2G 22.2G 2B.5G GG.15 Ustvarjalne iskrice (204) 2483. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Strokovnjak svetuje: O zaposlovanju 2484. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Poslanska pisarna: Ljubo Žnidar, poslanec SDS v DZ RS 20 let Veselih Štajerk, 2. del konc. Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Odprtje prenovljenega smučarsko skakalnega centra in 1. tekma za pokal MOV Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Nanovo, Sam na potovanje? Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Napovedujemo Pop Corn, Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 5.4G 5.45 7.GG B.GG 11.15 11.4G 12.2G 12.B5 1B.GG 1B.BG 14.4G 15.GG 15.BG 15.BG 15.5G 16.GG 16.G5 16.BG 17.GG 17.25 17.55 1B.G5 1B.1G 1B.2G 1B.55 2G.GG 2G.55 21.55 2B.G5 G.BG G.55 1.2G 2.15 Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Na vrtu Obzorj Nagel Nagel a duha: Ples z vozičkom 63/151 64/151 Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Village Folk - Ljudje podeželja: Mladi grški kmetje Kanape - Kanape Otroški program: Op! Studio kriškraš: Karate, pon. Čudogozd: Zdravnica, pon. Vetrnica: Krompirček Srečo kuha Cmok: Tista o torti, pon. Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Posebna ponudba Novice Poldi: Dan, ko se je Poldi pomanjšal, ris., pon. Niko: Čistilna akcija, ris., pon. Vem!, kviz, pon. Vreme, dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme Iz pozabe (II.), angleška nad., Bila so Titova mesta, 2. del Vreme, Odmevi, kultura, šport, vreme Pričevalci: Marjan Grum in France Himmelreich Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon. Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme, pon. Info-kanal 6.30 Otroški kanal 7.00 Otroški program: Op! 7.00 Minka: Kolcanje, ris. 7.05 Penelopa: Šolski izlet, ris. 7.10 Kravica Katka: Katka skače kot čriček, ris. 7.15 Biba se giba: Biba in Pihalček 7.40 Pujsek Bibi: Dežnik, ris. 7.50 Čarli in Mimo: Igrajmo se skrivalnice!, ris., pon. 7.55 Krtji sestrici: Krtji sestrici in deževni dan - Krtji sestrici in hladen vetrič, ris., pon. 8.05 Zgodbe iz školjke: Sprehodi v naravo: V družbi paglavcev 8.20 Megabiti energije: Belgijska pasivna hiša iz finskega lesa, pon. 8.30 To bo moj poklic: Čevljar, 1. del 9.15 Tretja generacija, dok. film 10.20 Hišica v preriji (hI.): Fred, 11.20 Dobro jutro 14.00 Polnočni klub: Zaljubljeni v življenje 15.25 Ljudje in zemlja 16.30 Avtomobilnost 17.00 Hišica v preriji (III.): Nasilneži 18.00 Halo TV 18.55 Otroški program: Op! 18.55 Pujsa Pepa: Ribica Zlatka, pon. 19.00 Tabaluga: Tabaluga in Lili, pon. 19.25 Vetrnica: Zgodba o Frediju in Sofiji, pon. 19.30 Studio kriškraš: Karate, mozaična lutkovna oddaja za otroke, pon. 20.00 Svetovni popotnik: Najlepše avstralske pohodne poti 20.55 Goljufija (I.), danska nad. 22.00 Gverilci, slov. TV-film, 2005, pon. 23.10 Prihajamo v miru, fr.-avs. dok. o. 1.05 Glasbeni spoti 2.05 Zabavni kanal 5.25 Glasbeni spoti pop TV SLO T 6.30 Otroški kanal 7.00 Otroški program: Op! 7.00 Minka: Sestavljanka, ris. 7.05 Penelopa: Zapri vrata, Penelopa 7.10 Kravica Katka: Katka raziskuje 7.15 Biba seqiba: Biba in Barvalka 7.40 Pujsek Bibi: Gosenica, ris. 7.50 Čarli in Mimo: Čarli v zabavišču, ris., pon. 7.55 Krtji sestrici: Krtji sestrici in vprašanje - Krtji sestrici in netopir, ris., pon. 8.05 Vetrnica: Orjaški prekucnik, pon. 8.10 Zgodbe iz školjke: Martina in ptičje strašilo: Aljaska, pon. 8.15 Zgodbe iz školjke: Ali me poznaš: Jaz sem divji kostanj s plodovi, pon. 8.25 Moja soseda, kr. igr. film, pon. 9.00 To bo moj poklic: Čevljar, 2. del 9.45 Šport in špas 10.30 Utrinek - zgodbe priseljencev: Migrantski otroci iz Caminija, izobraževalno-svetovalna oddaja 11.00 Hišica v preriji (III.): Nasilneži 11.45 Halo TV 12.35 Dobro jutro 14.35 Dober dan 15.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz 16.40 Hišica v preriji (III.): Na lovu 18.00 Halo TV 18.55 Otroški program: Op! 18.55 Tabaluga: Ognjeno srečanje, risana nanizanka, pon. 19.20 Vetrnica: Opazovanje morskih psov 19.25 Ribič Pepe: O ptičih in lačnih ribičih, pon. 20.00 Komarji - najnevarnejša živalska vrsta 20.55 Prava ideja: Bogomir Gajser 21.35 Derren Brown: Ukane: Kako uganiti, kaj je na sliki?, pon. 22.30 Andaluzijski pes. fr. nemi film 22.50 Zlata doba, fr. film, 1930, pon. 0.00 Glasbeni spoti 1.05 Zabavni kanal 5.25 Glasbeni spoti 5.40 Kultura 5.45 Odmevi 7.00 Dobro jutro 8.00 Poročila 11.15 O živalih in ljudeh 11.45 Umetnost igre 12.20 Nagelj, 65/151 12.35 Nagelj, 66/151 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju 14.35 Duhovni utrip 15.00 Mostovi - Hidak 15.30 Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, pon. 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca: Varno v naravo, izobraževalno-svetovalna oddaja 17.55 Novice 18.05 Čarli in Lola: Res se grozno slabo počutim, ris. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme, dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Velike oči, am. film, 21.55 Vreme, odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Dediščina Pabla Picassa, francoska dokumentarna oddaja 1.05 Turbulenca: Varno v naravo, pon. 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.10 Po Sloveniji, pon. 2.35 Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme, pon. 3.30 Info-kanal TV SLO T 6.30 7.00 7.00 7.05 7.10 7.15 7.40 7.50 7.55 B.G5 B.1G B.2G B.4G 9.25 1G.1G 11.GG 12.25 1B.15 15.4G 16.BG 17.GG 1B.GG 1B.55 1B.55 19.G5 19.15 19.25 19.45 2G.GG 22.B5 2B.15 2B.5G 1.2G 2.2G 4.G5 Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Zajtrk, ris. Penelopa: Bodimo tiho, Penelopa Kravica Katka: Z mamico in očkom na potep Biba se giba: Biba in Rdečka Pujsek Bibi: Slon, ris. Čarli in Mimo: Olimpijske igre, ris., pon. Krtji sestrici: Krtji sestrici in jablana - Krtji sestrici in odmev, ris., pon. Vetrnica: V ptičji hišici in v jami, pon. Zgodbe iz školjke: Nočko: Zgodba o grbavem pritlikavcu, pon. Zgodbe iz školjke: Pesem iz oblakov, kratki dok. film, pon. Kanape - Kanape To bo moj poklic: Slikopleskar-črkoslikar, 1. del 10domačih Hišica v preriji (III.): Na lovu, ameriška nad., 10/22 Halo TV Dobro jutro Dober dan Prava ideja: Bogomir Gajser Hišica v preriji (III.): Snežni metež Halo TV Otroški program: Op! Vila Mila: Sprosti se, ris., pon. Pri Slonovih: Si, kar ješ, ris. Čudogozd: Zdravnica, igrane domišljijske zgodbe, pon. Srečo kuha Cmok: Tista o torti, kulinarika za otroke, pon. Žrebanje Lota Nogomet - pokal Slovenije: Domžale : Olimpija, finale Bleščica, oddaja o modi Pankrti, Nč se ne premakne, koncert, 2008, pon. Glasbeni spoti Nogomet - pokal Slovenije: Domžale : Olimpija, finale Zabavni kanal ^^ 5.25 Glasbeni spoti pop pop 74 R nnn 6.GG 7.GG 7.G1 7.1G 7.BG 7.55 B.1G B.25 9.BG 1G.GG 11.GG 11.15 12.2G 12.B5 1B.B5 14.B5 15.BG 16.BG 16.55 17.55 1B.55 1B.5B 2G.GG 21.GG 22.GG 22.B5 2B.BG G.25 G.15 1.5G 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2484. VTVmagazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, pon. 16.55 Pop Corn 17.55 Napovedujemo 18.00 Konoplja, čudežno zdravilo? 19.00 Regionalne novice 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 21.05 Odprtje prenovljenega smučarsko skakalnega centra in 1. tekma za pokal MOV 23.00 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.25 Videostrani, obvestila 24UR, pon OTO čira čara Maša in medved, ris. Lego Star Wars, ris. Winx klub, ris. Hotel 13 TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Mentalist Naša mala klinika Drugače srečna 4UR p 24U Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau Preverjeno 24UR zvečer Laurine skrivnosti Kosti Američani 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 6.GG 7.GG 7.G1 7.1G 7.BG 7.55 B.1G B.25 9.BG 1G.GG 11.GG 11.15 12.2G 12.B5 1B.B5 14.B5 15.BG 16.BG 16.55 17.55 1B.55 1B.5B 2G.GG 21.GG 22.GG 2B.GG 2B.B5 G.BG 1.25 2.15 2.5G 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Pogovorv studiu 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 16.55 Iz arhiva VTV: Znani obrazi: Bernarda Marovt 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Metulji 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2485. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki gora: Čelo nad Drago 20.50 Napovedujemo 20.55 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.25 Ptuj 2017, posnetek 1. dela festivala 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila 24UR, pon. OTO čira čara Maša in medved, ris. Lego Star War, ris. Winx klub, ris. Hotel 13, nemška nanizanka TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Mentalist Naša mala klinika Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino MasterChef Slovenija 24UR zvečer Laurine skrivnosti Kosti Američani 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 6.GG 7.GG 7.G1 7.1G 7.BG 7.55 B.1G B.25 9.BG 1G.GG 11.GG 11.15 12.2G 12.B5 1B.B5 14.B5 15.BG 16.BG 16.55 17.55 1B.55 1B.5B 2G.GG 21.GG 22.1G 22.45 2B.4G G.B5 1.25 2.GG 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2485. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, pon. 16.55 Pogovor v studiu, pon. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (206) 18.20 Žogarja (3) 18.50 Regionalne novice 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop Corn, 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 21 25. maja 2017 «»SÜAS PRIREDITVE 25 KNJIŽNI kotiček SOPHIE HANNAH: Nevarna bližina od - Odrasli / 821-312.4 -Kriminalni roman Naomi in Robert se že eno leto dobivata vsak četrtek vedno ob isti uri in na istem kraju. Eno leto sta srečna in nerazdružljiva ljubimca. Robert je sicer poročen, a to ne moti njunih zmenkov. Vse dokler nekega običajnega četrtka Roberta ni na zmenek, ima izklopljen telefon, nepojasnjeno izgine. Naomi sprva prijavi izginotje ljubljenega Roberta. A policija, po njenem mnenju, Roberta ne začne dovolj intenzivno iskati. Naomi sluti, da je nekaj hudo narobe, zato drzno in šokantno spremeni taktiko. Policiji da izjavo, češ da jo je Robert posilil. Tako se pred nami odvija napeta in pretresljiva zgodba, v katero so čustveno vpletene tako Naomi kot tudi Robertova žena Juliet, policistka, ki raziskuje primer in še druge mlade ženske. Skupaj z Naomi spoznamo kruto resnico, da je namreč njen ljubljeni, nežni Robert sodeloval z bratom Grahamom pri grozljivih posilstvih. Sophie Hannah je angleška pesnica in pisateljica, avtorica več v slovenščino prevedenih in vedno bolj priljubljenih psihološko kriminalnih romanov. Obudila in na novo je oživela tudi Hercula Poirota, enega izmed svetovno najbolj znanih detektivov vseh časov, pisateljice Agathe Christie. CVETKA SOKOLOV: V napačni zgodbi ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta dalje Manca je na videz čisto običajna šestnajstletna gimnazijka. Živi sama z očetom in njegovo prijateljico. Tudi Manci je, tako kot številnim puncam na šoli, všeč profesor slovenščine Igor. Zdi se ji, da je čisto res zaljubljena vanj. Želi si biti zaljubljena, ljubljena in srečna, z Igorjem. Igor Manči-no slepo zaljubljenost izkoristi in jo začne zapeljevati, čeprav je tudi sam poročen in oče dveh majhnih deklic. Kot strastna ljubimca se dobivata na skrivnih, večinoma zelo neprijetnih mestih. Jasno je, da za njuno zvezo ne sme nihče izvedeti. Manco notranji glas sicer ves čas in vedno glasneje opozarja, da se to ne sme. Večkrat se počuti, kot bi se znašla v napačni zgodbi, včasih jo je tega strah, a ji je hkrati všeč. Miri se, da je njuna ljubezen tako lepa in posebna zato, ker skupaj prebirata poezijo in si kakšno pesem tudi zabrenkata na kitaro. Pa še strastno se ljubita. Manca se zaradi ljubezni, ki je polna skrivnosti in negotovosti, mora sama spopadati s stiskami in strahovi oziroma posledicami. Ji pa ob strani stoji in je ves čas v njeni bližini tudi Mančin sošolec Jurij. Slovenska pisateljica Cvetka Sokolov piše predvsem za otroke in mlade. V knjigi, ki je pred nami, pa se je poglobljeno in sistematično lotila prepovedane ljubezni z zelo slikovitimi ljubezenskimi opisi. ŠPELA KRANJEC: Pojedla sem anoreksijo od - Odrasli / 821- 94 - Spomini Danes triindvajsetletna Špela pred nami razkriva svojo težko življenjsko zgodbo. Pri petnajstih letih, ko se je začela spreminjati iz otroka v trmasto najstnico, je postala obsedena s hujšanjem. Ni hotela poslušati nemočnih staršev in ni hotela jesti. Sramovala se je sama sebe in svoje bolezni. Dolgo je zanikala in skrivala, da je bolna, da ima anoreksijo. Zdravniki in psihiatri so ji pomagali, da se je začasno ozdravila. A med študijem, ko se je začela osamosvajati, se je anoreksija še enkrat, še bolj agresivno vrnila. Špela v knjigi opisuje svoja čustva, opažanja, boj ... vse, kar je prestala v devetih letih svojega mladega življenja. Pravi, da je prišla do spoznanja, ki ga želi deliti z mladimi, da smo sami odgovorni za svoja življenja, da se moramo sami zavestno odločiti za boj, za normalno življenje, brez hrepenenja po popolnosti. Bila je na dnu, šla je skozi pekel ..., a se je na koncu sama zavedla, da je vredno živeti, se boriti. MAŠA OGRIZEK: Gospa s klobukom ml - Mladina / C - Leposlovne knjige do 9. leta V zaspanem mestu živi upokojena učiteljica šivanja, gospa Ljudmila. Nekega dne, ko vstaja, se ji zatakne copat pod posteljo. Namesto copata potegne Ljudmila na plan svoj veliki rdeči kovček. V hipu se odloči, da se gre nepreklicno potikat naokoli. V kovček zloži le najnujnejše stvari. Za srečo na poti pa spravi v svoj žep črni pedal svojega šivalnega stroja. Ljudmila šivanja, krojenja in rezanja ni marala. Naravnost oboževala pa je pritiskanje na črni plastični pedal. Ta ji je namreč v dolgih nočeh, ko je šivala, buril domišljijo, kako šofira avto in potuje v daljne dežele. Poslovila se je še od prijatelja, gospoda Blaznika, ki ji je za spomin podaril svoj sivi klobuk. In odpravila se je od doma. V bližini železniške postaje se je utrujena in prepotena ustavila. Usedla se je kar na svoj velikanski rdeči kovček na koleščkih in tipala za robcem v žepu. Pri tem je nehote močno pritisnila na črni pedal. Naenkrat je njen kovček oživel, se začel premikati. In ko se je narahlo spet dotaknila pedala v žepu, se je kovček sunkovito ustavil. Presrečna Ljudmila se je tako na svojem kovčekmo-bilu s svojo zvesto papigo Bello odpravila na pustolovščin polno potovanje. Duhovito in napeto branje, ki nam buri domišljijo in nas nasmeji, je z zanimivimi ilustracijami obogatila še ilustratorka Tanja Komadina. ŽIGA GOMBAČ X. in IVAN MITREVSKI: Zgodovina Slovenije v stripu ml - Mladina / 084.1 - Stripi Zgodovina je resna in zapletena, polna podatkov, letnic, imen ... Strip pa je zgodba s kratkim besedilom in slikami. Pisatelj Žiga X. Gombač in stripovski avtor Ivan Mitrovski sta mojstrsko združila zgodovinska dejstva in stripovske opise. Tako je pred nami zgodbica - strip o deklici Živi, ki je doma v muzeju. Devetošolka Živa uživa v odkrivanju in spoznavanju zgodovinskih dragocenosti in osebnosti. A ves čas mora čuvati zgodovino pred velikansko nevarnostjo, lumpom Razpoko. Razpoka po zgodovini samo lomasti s svojim časovnim strojem in si skuša na vsak način, brez slabe vesti, napolniti svoje žepe. Med potovanjem po slovenski zgodovini vse od antike do novega veka, se Živa določenega zgodovinskega predmeta, ki jo zanima, samo dotakne in takoj se znajde v času, ko je bil ta predmet narejen. Na ta način spoznava tudi ljudi in njihovo zgodovinsko obdobje, v katerem so živeli. Ves čas pa mora Živa spremljati, kaj misli ušpičiti lump Razpoka. Sledi mu z aplikacijo Smrdosled. Preko sledilnika, ki ga je vnesla v njegov računalniški program časovnega stroja, mu je na srečo ves čas za petami. Na začetku knjige so tudi dobrodošli zanimivi opisi, kako se v knjigi znajti oziroma kako knjigo brati. Fino je tudi, da vemo, da vse zgodovinske predmete, ki so v knjigi - stripu opisani, hrani Narodni muzej Slovenije in si jih lahko tam tudi ogledamo v živo. Lepo je v knjigi ponazorjen in predstavljen tudi zgodovinski časovni trak. Res zabavna, domiselna in poučna knjiga, ki nam bo približala slovensko zgodovino. a Edita P. Š. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 25. maj 9.00 Mercator center Velenje, zlati kotiček Urjenje spomina, delavnica 10.00 Ljudska univerza Velenje Meditacija z zdravljenjem, delavnica 10.00 Ljudska univerza Velenje Da krožišča več ne bodo križ 13.30 Ljudska univerza Velenje Sahiranje 15.00 Letni kino Odprtje 7. medgeneracijskega festivala "Modrosti narave za vse generacije" 18.00 Amfiteater na velenjski promenadi Dan mladosti na promenadi, Večeri v amfiteatru 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Glasbeni večer, Glasba naše mladosti 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Recital: Jan Pušnik, klavir Petek, 26. maj 9.00 Dom za varstvo odraslih Zdrav duh v zdravem telesu, okrogla miza 9.00 Velenjska plaža, Zoo Station Vintage Wind Slam, tridnevna regata za jadralne deske 17.00 Pred POS Skale Mladi turisti, tematsko srečanje 19.00 Dom za varstvo odraslih Včasih drugače, kako pa danes?, predavanje 19.00 Restavracija Jezero Petkovi glasbeni večeri s ponudbo odprte kuhne 19.30 Smučarskoskakalni center Velenje Odprtje prenovljenega Smučarskoskakalnega centra Velenje 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Koncert študentov violine Ves dan Velenje in okolica 32. FUCHS Rally Velenje Sobota, 27. maj 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva Mestna tržnica Velenje 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig 9.00 Velenjska plaža, Zoo Station SIROOP, 1. sejem rabljene outdoor opreme v Sloveniji+ 9.00 Titov trg Zaključek 7. medgeneracijskega festivala "Modrosti narave za vse generacije" 10.00 Parkirišče pri cerkvi Sv. Martina Želodkova pot, odprtje obnovljene gozdne učne poti in tematsko vodenje za občane 10.00 Velenjska plaža, Zoo Station Ustvarjalne delavnice za najmlajše "outdoorovce" 10.30 Galerija Velenje Galerijska sobotnica, slikarska delavnica z Uršulo Skornšek 22.00 letni kino ob Skalskem jezeru 27. DMK: Theater of Sickness Ves dan Velenje in okolica 32. FUCHS Rally Velenje Nedelja, 28. maj 9.00 Velenjska plaža, Zoo Station Velenje Vintage Wind Slam, Open regata Ponedeljek, 29. maj 11.00 Ljudska univerza Velenje Računalniška delavnica za začetnike 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku Torek, 30. maj 8.00 Sejna dvorana mestne občine 21. seja Sveta Mestne občine Velenje 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Žabe svatbo so imele 18.30 Muzej premogovništva Slovenije, bela garderoba 19.19 19.30 Odprtje razstave The stroj -Retrospektiva 1997 - 2017 Knjižnica Velenje, preddverje Mohor Hudej: Vlažne duše, predstavitev knjige Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Koncert pevskih zborov Glasbene šole Velenje in Šolskega centra Velenje Sreda, 31. maj 11.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Zlata bralka / zlati bralec 2016 /2017, Kajuhova bralna značka Ljudska univerza Velenje Nakit iz fimo mase, delavnica Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavah Inventura 17 in Prehodi Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic: Pravljične ure 11.00 17.00 17.00 ŠOŠTANJ Četrtek, 25. maj 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepet pod Pustim gradom Nedelja, 28. maj 16.00 Športna dvorana Šoštanj Kvalifikacije za 1. SKL U19 18.00 REKS Ravne Letni koncert Ženskega pevskega zbora Planike z gosti Ponedeljek, 29. maj 11.15 Mestna knjižnica Šoštanj Branje je potovanje ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 25. maj X Prostori Društva upokojencev Šmartno ob Paki (več informacij na oglasni deski DU) Izlet DU Šmartno ob Paki v Spodnjo Savinjsko dolino Petek, 26. maj X Prireditveni prostor MC Šmartno ob Paki Državna kiparska delavnica (les) Sobota, 27. maj X Prireditveni prostor MC Šmartno ob Paki Državna kiparska delavnica (les) X Športni park Šmartno ob Paki Nogomet - U-11 (B skupina, MNZ Celje) NK Šmartno 1928 : NK Šoštanj Nedelja, 28. maj X Prireditveni prostor MC X Državna kiparska delavnica (les) Športni park Šmartno ob Paki X Nogomet - člani (3. slovenska liga - Sever) NK Šmartno 1928 : Korotan Prevalje X Športni park Šmartno ob Paki Nogomet - U-13 (2. MNZ liga) NK Šmartno 1928 : Rudar Velenje B Športni park Šmartno ob Paki Nogomet - U-9 NK Šmartno 1928 -Turnir Sreda, 31. maj 18.00 Dvorana Marof Koncert Glasbene šole Velenje Lunine mene 25. maja, ob 21:45, prazna luna - mlaj Sila zvoka - ritem časa Velenje, 30. maja - V torek ob 18. uri bo danes vseslovenska glasbena skupina The Stroj v Muzeju premogovništva odprla retrospektivno razstavo kolektiva, ki je svojo glasbeno pot začel pred dvema desetletjema v Laškem. Danes je v njem aktivnih kar 5 Velenjčanov, kar pa ni edini razlog, da bodo razstavo pripravili prav v Velenju. Septembra bodo pripravili koncert v jamskem delu muzeja, ki bo posebno doživetje za obiskovalce in člane kolektiva, z njim pa bodo obeležili tudi 60. obletnico prve zbirke Muzeja Velenje, ki je danes na ogled v Muzeju Premogovništva, saj gre za rudarsko zbirko. Razstavo so poimenovali Sila zvoka - ritem časa, na ogled pa bo celo poletje. Zlata paleta na Velenjskem gradu Velenje, 24. maja - Včeraj so na Velenjskem gradu odprli tematsko razstavo, ki jo razpisuje Zveza likovnih društev Slovenije. Ta je pripravo vseslovenske razstave na temo sodobno slikarstvo zaupala Društvu šaleških likovnikov, pripravljajo pa jo v sodelovanju z Muzejem Velenje. Na razstavi je na ogled 49 likovnih del, ki so jih ustvarili člani 14 slovenskih likovnih društev. Na natečaj so poslali 204 dela, a na ogled so le najboljša. Na prireditvi so podelili tudi najvišja priznanja zveze - zlate palete. a bš Družinsko kolesarjenje Celje - Zadnja nedelja v maju je na Celjskem tradicionalno rezervirana za družinsko rekreativno kolesarsko druženje. Že 12. leto zapored bodo ljubitelji kolesarjenja, pričakujejo jih več kot 600, zavrteli pedala in se podali po sedmih različno zahtevnih trasah. V nedeljo, 28. maja, ob 10. uri bodo starti v 6 občinskih središčih: v Celju, Voj-niku, Žalcu, Štorah, Šentjurju in Slovenskih Konjicah. Najmlajši kolesarji v spremstvu odraslih in rolarji bodo startali ob 10.15 pred Citycentrom Celje po novi »junior« trasi, ki je še bolj varna in nekoliko krajša od lanske. Če bo vreme slabo, bo prireditev prestavljena na nedeljo, 4., ali 11. junija. KINO spored MEDVED BAMSI IN ČAROVNIČINA HČI Bamse och häxans dotter, sinhronizirani družinski animirani film za najmlajše, 66 minut (Švedska), 4+ Režija: Christian Ryltenius Petek, 26. 5., ob 18.00 Sobota, 27. 5., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 28. 5., ob 16.00 - otroška matineja OSMI POTNIK: ZAVEZA Alien: Covenant, ZF triler, grozljivka (ZDA, VB) Režija: Ridley Scott Igrajo: Michael Fassbender, Katherine Waterston, Billy Crudup, Danny McBride, Demian Bichir, idr. Petek, 26. 5., ob 19.30 Sobota, 27. 5., ob 22.30 Nedelja, 28. 5., ob 20.30 PIRATI S KARIBOV: SALAZARJEVO MAŠČEVANJE Pirates of the Caribbean: Salazar's Revenge, akcijska pustolovščina, 135 minut (ZDA) Režija: Espen Sandberg, Joachim R0nning Igrajo: Johnny Depp, Kaya Scodelario, Geoffrey Rush, Orlando Bloom, idr. Petek, 26. 5., ob 22.00 Sobota, 27. 5., ob 20.00 - 3D Nedelja, 28. 5., ob 18.00 Ponedeljek, 28. 5., ob 17.30 - 3D SREČEN ZA UMRET Komična drama, 100 minut (Slovenija) Režija: Matevž Lužar Igrajo: Evgen Car, Milena Zupančič, Vladimir Vlaškalič, Ivo Ban, Janja Majzelj, Juta Kremžar, Dare Valič, Ivo Barišič, Dušan Jovanovič Sobota, 27. 5., ob 18.00 AMERIŠKA LJUBICA American Honey, drama, 162 minut (ZDA) Režija: Andrea Arnold Igrajo: Sasha Lane, Shia LeBeouf, Riley Keough, McCaul Lombardi, Arielle Holmes Petek, 26. 5., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 27. 5., ob 19.30 - mala dvor. Nedelja, 28. 5., ob 19.00 - mala dvor. OSEBNA STILISTKA Personal Shopper, triler, 105 minut (Francija, Nemčija) Režija: Olivier Assayas Igrajo: Kristen Stewart, Lars Eidinger, Sigrid Bouaziz, Anders Danielsen Lie, Ty Olwin Ponedeljek, 29. 5., ob 20.00 - filmsko gledališče CITY CENTER Celje • Četrtek, 25.5. Biotržnica • Petek, 26.5. od 14.00 dalje kmečka tržnica, • Nedelja, 28.5. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Ljubezni je dovolj za vse • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri, svet lutk in njihovih zgodb, 28.5. lutkovna predstava - Travniške zgodbe v izvedbi gledališča Pravljičarna Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom: torek-petek od 14. do 21., sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. a mz Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC 25. maja 2017 Nagradna križanka Avto Shop Podgoršek RADIO VELENJE Avto Shop Podgoršek, d.o.o. Prodaja rezervnih delov, montaža izpušnih sistemov in servis Metleče 10, 3325 Šoštanj Tel.: 03/ 898 71 00 Ne spreglejte! Servis je odprt tudi ob sobotah! Sobota od 8.00 do 12.00 Pon. - pet.: 7.30 - 16.00 Super ugodno! EUROSERVIS Za vse znamke vozil in starosti vozil Tudi za nova in novejša vozila v garanciji Hitri servis Vulkanizerstvo Mehanična popravila Zavorni sistemi Klimatski sistemi Avtoelektrika Diagnostika Avto optika Vzmetenje Svetila Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 5. junija 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »Avto Shop Podgoršek«. Izžrebali bomo tri lepe nagrade (storitev v vrednosti 20 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti. KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 15. do 21. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavo-dnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 15. do 21. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 'A A* I fb Zdravniški nasveti: Gostja: Aleksandra Žuber, zdravnica splošne medicine. Tema: utrujenost. ČETRTEK, 25. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 26. maja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 27. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 28. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 29. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 30. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 31. maja I SREDA, 31. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 15. do 21. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 15. do 21. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 27 25. maja 2017 OBVEŠČEVALEC 27 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 ŽIVALI ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 041 799 945 TELICO simentalko težko 350 kg, prodam. Gsm: 031 799 476 TELIČKO, pasme limuzin, stara 8 tednov, težka 130 kg, primerna za nadaljnjo rejo, prodam. Cena 480,00 Gsm: 031 727 606 mali OGLASI NEPREMIČNINE KMETIJO v Mislinji, 8ha gozda in 5,3ha travnikov in hišo ki je takoj vsiljiva, prodam. Informacije na Gsm: 041 966 350 od 18. do 21. ure. MANJŠI poslovni prostor oddamo v Starem Velenju, po zelo ugodni ceni. Gsm: 031 418 249 ali tel. 03 58 71 156 NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja in uležan hlevski gnoj, prodam. Gsm: 041 687 371. Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE »USAR« Vinska Gora 8, 3320 Velenje 041 636 939 www.usar-pogrebne-storitve.com - Ureditev dokume|fjcij(i^Hf| j - Organizacija pogrebnifovlcalcisti - Prevoz in ureditev plBjnih - Naročilo in dostava cvetja M|j - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti Na voljo smo vam 24uf/a'an RAZNO BUKOVA DRVA, prodam. Ostalo po dogovoru. Gsm: 041 786 154 SADIKE paradižnika in paprike, različne vrste, na domu, ugodno prodam. Gsm: 064 110 515 BUKOVA in mešana metrska drva v bližini Velenja ugodno prodam. Cena 45 in 40 EUR/m3. Gsm: 041 668 880 GUGALNIK, prodam. Gsm: 031 642 629 (popoldan) JUPOL Classic 15L, nerabljen, prodam. Gsm: 041 692 995 GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE ZAMLJAEN MARJAN, Kamnik, Županje Njive, 36 IN MATEJA JUVAN, Kamnik, Županje Njive 36 SMRTI GRAZER GABRIJEL, roj. 1934, Velenje, Uriskova ulica 35; PRAZNIK TATJANA, roj. 1952, Velenje, Šercer-jeva cesta 20; KLANČNIK JOŽEF, roj. 1932, Šoštanj, Gaberke 277 Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN SKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da je tiho odšel MILAN PIŠKUR 1. 12. 1942 - 12. 5. 2017 Zahvaljujemo se Združenju avtomehanikov in šoferjev Šaleške doline, družini Piškur iz Novega mesta, Tatjani in Marjani za vso pomoč. Hvala zdravnici Gordani Ščepanovič, pevcem Flaminga in pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot ter darovali sveče in cvetje. Žalujoči Božica in svakinja Milena z družinama habit nepremičnine Habir, d.o.o„ Koroška 48, vsienje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, 194 m2, 686 m2 zemljišča, zgrajena 1981, EI v izd., 120.000.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sob- no: VELENJE, KOŽELJSKAGA ULICA, 84 m2, zgrajeno l. 1978, 2/5 nad., EI v izd., 75.000.000 € več na ■ww i ■ ■ ■ ■ www.habit.si DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Privatna zobna ambulanta, Efen-kova 61, Velenje od 8. do 12. ure). 27. 5., 8. 5. - Janežič Ivan, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. Terme Zreče Fizioterapevt svetuje ... mag. Simona Pavlič Založnik, vodja fizioterapije v Termah Zreče Bownova terapija učinkovito vrača zdravje in dobro počutje. Bownova terapija je nežna manualna tehnika, pri kateri terapevt preko vlaken z nežnim raztezanjem ter manipulacijo mišičnega tkiva in fascije vnaša v bolnikovo telo dražljaje. Dražljaji v telesu povzročijo procese, ki fizično in energijsko stimulirajo telo. Terapija je zaradi svoje izjemne učinkovitosti zelo priljubljena v Avstraliji, ZDA, Veliki Britaniji in Nemčiji. Vse več pa jo uporabljamo tudi v Sloveniji, saj jo lahko varno uporabimo pri vseh - od novorojenčkov do starejših ljudi, pa vse do športnikov in celo nosečnic. Bownovo terapijo svetujemo pri bolečinah v hrbtu, vratu, glavobolih, migrenah, sinusitisu, težavah s sklepi (bolečine, otekline zmanjšana gibljivost), pri zamrznjeni rami, teniškem komolcu, bolečinah v čeljustih, akutni in kronični utrujenosti, stresu, prekomerni mišični napetosti, rehabilitaciji po operacijah, motnjah v dihalnem, prebavnem, reprodukcijskem in hormonalnem sistemu (astma, zaprtje, lajšanje težav med nosečnostjo in po porodu), menstrualnih motnjah in bolečinah, predmenstrualnem sindromu, pri dojenčkih (kolike, nespečnost, razdražljivost, simptomi cerebralne paralize, travmatično rojstvo, razvojne motnje). Zelo dobri rezultati se kažejo tudi pri preventivni uporabi bownove terapije ali kot terapija za popolno sprostitev. Svetovne raziskave namreč kažejo, da le-ta zelo učinkovito vpliva na avtonomni živčni sistem, saj izboljšuje gibljivost ter zmanjša ali celo odstrani vzroke bolečin v miofasciji, pospeši pretok limfe ter zmanjša napetost in vodi do popolne sprostitve. V mnogih primerih je tako učinkovita tudi, ko druge terapije niso. Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v Našem času, 11. maja, so: Marina Potisek, Šalek 91, 3320 Velenje (mobilni telefon); Marta Vaši, Andraž 63, 3313 Polzela (majica); Darja Zdovc, Kajuhova 14, 3320 Velenje (majica). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL LG ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata GABRIJELA GRAZERJA roj. 24. 2. 1934 Nekoč bomo vsi kot oblaki, ki ob večeru drse na zahod. se iskreno zahvaljujemo vsem, V jutru jih ni več, le zvezde na ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih nebu so videle njih konec... in ga pospremili na njegovi zadnji poti. /s Žalujoči: žena Fani, hči Majda z družino in ostali sorodniki V SPOMIN IVICA PIRMANŠEK 17. 5. 1939 - 24. 5. 2016 Je leto dni, od kar te ni, so prazni v hiši koti vsi, še rožic se mi ne goji, od kar tvoj obraz več ne žari. Le koga vprašam naj sedaj, na koga obrnem naj se zdaj, sprašujem se povsod, kaj ti bi rekla na vse to? Tvoja najbolj ljubeča hči Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 28 Jutri slovesno odprtje novih skakalnic Na prvi tekmi na novih velenjskih skakalnicah tudi nekaj znanih mladih skakalcev - Velenjski skakalci veseli, ker bodo odslej več trenirali doma - Pretekla zimska sezona zanje spet zelo uspešna Bojana Špegel Velenje, 26. maja - Jutrišnji dan se bo v 62-letno zgodovino velenjskega Smučarsko skakalnega kluba vpisal z velikimi črkami. Namenu bodo namreč predali dve novi skakalnici v Smučarsko skakalnem centru na grajskem hribu. Njuno izgradnjo je financirala MO Velenje, center pa upravlja javni zavod ŠRZ Rdeča dvorana. Najbolj veseli skakalnic in 1. tekmo za pokal MO Velenje. Predsednik velenjskega Smučarsko skakalnega kluba Bogdan Plaznik nam je povedal, da so nekateri člani kluba že preizkusili obe novi skakalnici, tako 45- kot 70-metrsko. Nadomestili sta leta 1987 zgrajeno veliko skakalnico, ki so jo leta 2000 še nadgradili. Ko so dobili odločbo, da ni več varna, pa so jo morali porušiti. »Seveda smo pogrešali > ŠRZ Rdeča dvorana bo upravitelj smučarsko skakalnega centra, uporabniki pa bodo člani velenjskega Smučarsko skakalnega kluba. so ga zagotovo člani kluba, saj bodo od zdaj veliko več treningov opravili doma. Šalečani pa bodo lahko bolj pogosto prišli na skakalne tekme. Prvič že jutri zvečer ob 19.30, ko MO Velenje pripravlja slavnostno odprtje večjo skakalnico, zato smo toliko bolj veseli, ker smo dobili kar dve novi, zelo kakovostni skakalnici.« Izgradnja je bila končana decembra 2016, prejšnji teden pa so na njej potekala različna testiranja zaradi homologacije, ki so jo še čakali. In to je bila tudi priložnost za prve skoke na njih. Člani kluba jih doslej za treninge še niso mogli uporabljati, zato so se še vedno vozili v druga smučarsko skakalna središča v Sloveniji in tujini. Jutrišnji dan bo zelo pester. »Že pred uradno otvoritvijo imamo ob 16. uri podelitev priznanja Smučarske zveze Slovenije članom našega kluba za zimsko sezono. Ta je bila res uspešna. Kot klub smo v nordijski kombinaciji že nekaj let dominantni. Ponovno smo zasedli prvo mesto v tej panogi. Po seštevku tekem v skokih pa smo zasedli 3. mesto v državnem merilu,« pove Plaznik. V klubu imajo trenutno 100 članov, od tega 35 registriranih tekmovalcev. Ponosni so, ker skoke trenira tudi 6 deklet, potrudili pa se bodo, da jih bo še več. »Mlajše selekcije bodo odslej lahko večino treningov opravile doma, zato sta skakalnici res velika pridobitev, starejši pa bo- do še vedno trenirali tudi na večjih skakalnicah doma in v tujini. Za klub bodo treningi doma cenejši, naši člani pa bodo prihranili čas,» še izvemo. Zanimanja za skakalni šport je v zadnjih letih veliko, k čemur zagotovo prispevajo tudi odlični rezultati slovenskih skakalcev, skakalk in nordijcev v svetovnem merilu. V velenjskem klubu imajo trenutno tri trenerje, ki delo opravljajo neprofesionalno. Za zdaj to še gre, še doda naš sogovornik, ki upa, da se bo po odprtju obeh skakalnic več mladih smučarjev skakalcev odločilo, da šolanje nadaljujejo v športnem oddelku velenjske gimnazije. »Trenutno je kar nekaj naših članov na kranjski gimnaziji, za kar so se odločili ravno zaradi boljših pogojev za trening. Naša želja pa je, da tisti, ki so še v osnovni šoli, ostanejo doma. Interes staršev in tekmovalcev za to je, saj so velenjske šole dobre.« Prva tekma bo nočna Ob 17. uri se bodo na obeh skakalnicah začele kvalifikacijske tekme. Najboljši se bodo pomerili na večerni tekmi, ki bo sledila uradnemu odprtju centra. »Računamo, da se bo tekma začela ob 20.30 pod žarometi. Na njej pričakujemo kar nekaj uveljavljenih imen, sploh iz mlajših selekcij in mlajših A članov,« še izvemo. Kot tudi, da bodo poskrbeli tudi za zabavni del prireditve. Nastopila bo domačinka Manca Dremel, ki je bila pred leti tudi članica Smučarsko skakalnega kluba in skupina Skor-Band. Komu bo pripadla čast otvoritvenih skokov, pa ostaja skrivnost. Zadnja večja tekma na prejšnji veliki skakalnici je bila leta 2010. Odslej bodo tekme na grajskem hribu spet bolj pogoste. »Prijavljali se bomo za tekme državnega prvenstva in kandidirali tudi za mednarodne tekme,« napoveduje Plaznik. Bogdan Plaznik: »Naš klub je v nordijski kombinaciji najboljši v državi, v skokih smo tretji.« Nad centrom Velenja je zažarela 'mavrica znanja' Delavnice za nova znanja in sprostitev pred iztekom šolskega leta - Četvorka, video maping in koncert na Titovem trgu -Center mladosti je odlično uspel Pročelje kulturnega doma je oživelo z video animacijo, v kateri so se prikazovale podobe Velenja in atraktivni grafični elementi. Tina Felicijan Pretekli petek so dijaki s profesorji vseh šestih srednjih šol in višje strokovne šole Šolskega centra Velenje na promenadi in v amfiteatru, v parku pred gimnazijo ter na Titovem trgu pokazali, kako se za šolskimi klopmi in pri drugih obšolskih dejavnostih pripravljajo za življenje ter kako se zabavajo. Na več kot petdesetih delavnicah ter glasbenih, plesnih in gledaliških točkah celodnevne prireditve Center mladosti, ki so jo pripravili v sklopu 27. festivala Dnevi mladih in kulture, so povezali vrednote, kot so ustvarjalnost, strpnost, sodelovanje in dobro- delnost, saj so med drugim izvedli jam session z Markom Soršakom Sokijem in zbirali denar za nakup instrumentov za velenjske osnovne šole. Tako so se predstavili drug drugemu in širši javnosti, pokazali pa, koliko odtenkov ima mavrica znanja, ki jo pletejo na Šolskem centru. Sestavljali mavrico znanja Dijaki vseh programov so pokazali, da so lahko prav povsod ustvarjalni. Tako sta Alma Mešic in Katarina Uršej iz Šole za storitvene dejavnosti pokazali, kako lahko inovativno recikliramo jeans v uporabne in dekorativne namene, kot so nakit, šatulje ali blazinice za šiviljski pribor. Špela Korenak je prikazala izdelavo užitnih skulptur. »Fondant masa pri modeliranju ponuja neskončne možnosti. Najprej zberemo ideje in jih dopolnimo s svojimi izvirnimi idejami, pripravimo skico, po kateri bomo izdelovali, predvideti moramo konstrukcijske izzive, da se nam figurica ne podre, ve- Karmen Grabant: »Na Šolskem centru Velenje je polno mladosti tako med dijaki in študenti kot med tistimi nekoliko starejšimi.« liko pa je prepuščeno trenutnemu navdihu.« Dijaki so se med drugim predstavili s peko mini ameriških palačink. »Masa ni nič posebnega,« so nam povedale dijakinje. »Gre za klasični recept za palačinke, ki mu je treba dodati ščepec mladostniške energije, da so ravno prav puhaste,« je namignila Alisa Tičevic. Manjkale niso niti raziskovalne delavnice, ki so se jih z zanimanjem udeležile tako vrtčevske in osnovnošolske skupine kot odrasli obiskovalci. Skozi mikroskop so lahko opazovali drobna bitja, ki živijo v vodi reke Pake, s tem pa ugotavljali, kako onesnažena je. »Potrdimo lahko, da je glede na rastline, ki živijo v vodi, Paka ena najbolj čistih rek,« je povedala gimnazijka Anja Zaverca. V fizikalnem kotičku so obiskovalci z doma narejenim teleskopom iz kartona, pa tudi s takim čisto pravim lahko pogledali v nebo. Dijaki pa so predstavili tudi figuro avtomobila, katerega gorivna celica se polni s sončno energijo. »Z elektrolizo spreminja vodo v kisik in vodik. Ko priključimo motorček, se zgodi obraten proces, ki ele> I menta spaja nazaj v vodo, kar ustvarja energijo, ki poganja motor,« je pojasnil Nejc Zajc. Dijaki strojne in avtomehanične šole so pokazali modele, na katerih se učijo, in tako so obiskovalci imeli priložnost pogledati v notranjost različnih motorjev, drugih naprav in sistemov, ki se uporabljajo v sodobni tehnologiji. Pri organizaciji in izvedbi ustvarjalnih in raziskovalnih delavnic na temo športa, tujih jezikov, elektronike, energetike, rudarstva, podjetništva, turizma, psihologije, matematike in mnogih drugih področij, pestrega spremljevalnega programa v obliki kulturno-umetniških uprizoritev, potopisnih predavanj, video projekcij na pročelje kulturnega doma, koncertov in mnogih drugih doživetij je sodelovalo okrog 150 ljudi pod vodstvom koordinatorice Centra mladosti mag. Karmen Grabant. Želijo si, da bi to postala tradicionalna prireditev, ki bi tesneje povezala dijake različnih šol in programov, profesorje, organizatorje in širšo skupnost z namenom širjenja pozitivnih vrednot in popestritve zadnjih šolskih dni. »Lepo je videti mladost na Titovem trgu,« je dejal častni pokrovitelj Centra mladosti, župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, in štiridesetim plesnim parom ter vsem zbranim mladim zaželel, da bi povsod, kamor bodo šli, ponosno nosili s sabo kovček, poln znanja iz šolskih klopi in izkušenj zunaj njih. Dijakinje in dijaki so pod drobnogled vzeli reko Pako in pokazali, da je ena najbolj čistih rek. Merilnik moči meri silo, ki jo doseže kandidat, ko skuša raztegniti vzmet. Preizkusili so se številni obiskovalci. Glasbeni okus mladih, ki so izbrali bende za zaključni koncert na Titovem trgu, je bil očitno všeč tudi odraslim, saj je na koncert Elvisa Jacksona in Big Foot Mame prišlo veliko ljudi, ogledali pa so si lahko tudi video projekcijo na pročelju kulturnega doma.