GLAS
LETO XXIII. ŠT. 9 (1071) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 8. MARCA 2018
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Katja Ferletič
Mimoze tudi žrtvam
na grob
  imoze so mi všeč. Všeč mi je njihov vonj, čeprav marsi-
katero žensko moti. Všeč mi je, kako v sožitju, kot v lepi
družini, mirno cveti na isti drobni vejici na desetine
živorumenih cvetk, ki po dolgi zimi oznanjajo pomlad. Ita-
lijanske ženske so mimozo izbrale za simbol praznika žena,
ker zelo zgodaj cveti in je bila leta 1946, ko so 8. marca prvič
praznovale, zelo razširjena in zelo poceni.
Danes je za “nežni spol” življenje v družbi v primerjavi s ta-
kratnim v določenih pogledih lažje, saj lahko same odločamo
glede svojega življenja: lahko smo mame in gospodinje, lahko
študiramo in se odločimo, da se bomo povsem posvetile ka-
rieri, ali pa istočasno izberemo vse to. Vsekakor je dejstvo, da
se vsi še čudimo, ko doseže ženska pomembno vlogo v
družbi, le dokaz, da se moramo še boriti za svojo enakoprav-
nost.
V nerazvitih državah se ženske ne borijo za svoje pravice, bo-
rijo se za preživetje! Na milijone žensk, deklet, deklic je vsako
leto žrtev spolnih zlorab, fizičnega in psihološkega nasilja,
odvzete so jim vse temeljne pravice do zdravja, do izobrazbe,
do zaščite lastnega telesa. V mnogih državah je še živa tradi-
cija, da z infibulacijo na tisoče žensk in deklic oropajo njihove
ženskosti, drugje pa živijo ženske v popolnem suženjstvu in
so kot deklice prisijene v poroko s starejšimi moškimi. Po-
datki so grozljivi: vsako leto več kot milijon deklic, ki imajo
manj kot 15 let, postane mama in več kot 70 tisoč jih umre
med porodom, saj, tako kot njihova duša tudi njihovo telo
ni pripravljeno na materinstvo. V Indiji in Nigeriji je med
mladoletnimi dekleti zelo razširjen samomor. Odpovejo se
svojemu mlademu življenju, saj ne najdejo nobenega druge-
ga izhoda iz vsakodnevnega trpljenja, iz materialne in kul-
turne revščine, iz popolne zaostalosti, ki jo moški in ženske,
celo njihove matere, preimenujejo v tradicijo.
Seksistični stereotipi še vedno veljajo tudi v zahodnem svetu,
kjer smo ženske dosegle določeno stopnjo emancipacije. Še
se moramo boriti proti diskriminaciji na delovnih mestih in
včasih tudi doma. Kljub izjemnemu napredku smo tudi me
prepogosto žrtve nasilja. “Spet so eno ubili”! - tako komen-
tirajo ljudje novice, ki nam jih časopisi in televizija redno po-
nujajo. Gotovo moramo o tem govoriti, a včasih se le bojim,
da nas bo vsakodnevno bombardiranje s takimi informaci-
jami nekako anesteziralo, da se umorom žensk ne bomo več
čudili, da ne bomo več videli resničnega mesarskega klanja,
ki je žal na dnevnem redu. V Italiji živi skoraj sedem milijo-
nov žensk, ki so na kak način doživele fizično nasilje, skoraj
vsak drugi dan pa je umorjena ženska. Nasilje in umori se
velikokrat zgodijo med domačimi zidovi, kjer sta rabelj in
žrtev mož in žena, saj je v večini primerov morilec mož, lju-
bimec, partner, oseba, v katero so bile te žrtve nekoč zalju-
bljene, kateri so zaupale in ji včasih še zaupajo in njeno počet-
je opravičujejo. Življenje teh žensk je prepredeno s stalnim
nasiljem in vdiranjem v njihovo intimno sfero. Nasilneži
hočejo dan za dnem popolnoma uničevati njihovo osebnost
in umor je večkrat tragični epilog takih zgodb. Medijske po-
zornosti je veliko, a dolga leta je družba nasilje nad ženskami
pasivno sprejemala in ženske so molčale. Da se danes končno
o tem govori, je pozitiven znak spreminjanja javnega mnen-
ja.
Doma, na naši drobni mimozini vejici, kjer štirje cvetovi dan
za dnem rastemo in se učimo, skušam svoje otroke naučiti
spoštovanja do vseh, do moških in do žensk. Ko bodo odrasli,
naj poslušajo, naj berejo, naj si ne zapirajo oči pred krivicami
in grozotami, naj jih spoznajo in se jih bojijo. Fantka učim,
naj se primerno vede, naj z deklicami govori lepše kot z dečki,
saj so po navadi bolj občutljive, z vsemi pa naj se lepo igra.
Naj bo nežen in močan, naj postane priden mož in tata, tak,
kot je njegov tata, kot so vsi možje v naši družini, kot je velika
večina mož. Svoji mali princeski pa pravim, da smo ženske
sposobne veliko lepih stvari. Učim jo, naj spoštuje samo sebe,
naj se uči in primerno izkoristi vse to, kar ima, naj bo iznaj-
dljiva in ljubezniva, naj ne pozabi svojih korenin, da sta v
njej kraška in vipavska kri, in naj ji to veliko pomeni, naj se
boji, saj včasih strah obvaruje pred nevarnimi izbirami, in
predvsem naj bo močna in hrabra, saj predsodki še obstajajo
in se boj za resnično enakopravnost nikakor ni končal!
M
foto dd
Izvolitev Tatjane Rojc v senat je pomembna za vse!
“Složni smo močnejši!”
   sem, ki so podprli mojo kandidaturo, vsem, ki sem jih srečala med
volilnimi shodi, Demokratski stranki in Slovenski skupnosti, obe-
ma krovnima organizacijama, predvsem pa vsem vam, ki ste zame
volili, seveda tudi kolegu Tommasu Cernu, bi se rada iskreno zahvalila za pod-
poro. Obljubljam, da bom vsakega posebej imela v srcu, ko bom v senatu ra-
zumno delovala v korist naši narodni skupnosti in vsem nam! Volilni izidi
niso rožnati, boli me volilni poraz leve sredine na deželni in vsedržavni ravni,
a sem pragmatična, vem, da bom predstavljala vse naše ljudi, si prizadevala
tudi za vse tiste, ki so iz protesta volili druge. Složni smo močnejši, to ponavljam
tudi zdaj, ko sem izvoljena v senat! Hvala vsem in bodite mi ob strani! Hvala
Bogu in vsem volivcem, Tommasu Cernu in vsem vam, ki ste me iskreno pod-
prli, da imamo danes Slovenci v Italiji mesto v rimskem parlamentu. Še enkrat
ponavljam, da je vsak član naše narodne skupnosti pomemben in vsakega bom
predstavljala, kot si bom tudi prizadevala v Rimu za zagotovljeno politično za-
stopstvo za pripadnike slovenske narodne manjšine! Tistim, ki mi govorijo, da
je to težko, mirno odgovarjam, da se dela ne bojim, kot tudi ponavljam, da
imamo veliko prijateljev, saj vem, da bom lahko računala na zaveznike, tako
pri nemških, ladinskih in drugih parlamentarcih kot seveda pri Tommasu Cer-
nu in drugih. Politika je nagovarjanje, dogovarjanje, spoznavanje, delo za skup-
no dobro, tega se ne bojim! Iskrena hvala vsem in srečno vsem nam”! nam je
dejala nova slovenska senatorka v Rimu prof. Tatjana Rojc, vidno utrujena, a
mirna in trdno prepričana o svojem poslanstvu, predvsem pa vesela široke
podpore, ki je je bila kot neodvisna kandidatka stranke Demokratske skupnosti,
ki jo je podprla tudi Slovenska skupnost, izvoljena v rimski senat.
Nalašč smo izpostavili to njeno izvolitev v sicer težkih časih, saj so volitve v
Italiji postregle s hudim porazom leve sredine, zmago Gibanja petih zvezd in
desne sredine, v kateri zdaj prvo violino igra Salvinijeva Liga, drugačna od tiste
razdiralno gromovniške izpred veliko let.
Italijanski predsednik Sergio Mattarella bo moral imeti veliko potrpljenja, iz-
kušenj in znanja mu ne manjka, zdrave razsodnosti tudi ne, a vseeno bo imel
težko delo, saj mora nagovoriti sprte strani, da je za Italijo izjemnega pomena
imeti trdno in umirjeno vlado.
Izvolitev Tatjane Rojc v senat je za vse nas izjemnega pomena, kot seveda tudi
ne moremo gledati stran in ne videti, da je veliko pripadnikov slovenske na-
rodne skupnosti volilo tako za Gibanje petih zvezd kot za Ligo. In prav te naše
ljudi moramo pridobiti v našo aktivno narodno manjšino, če bomo hoteli tudi
v prihodnje obstati!
Složni smo namreč močnejši!
Jurij Paljk
“V
www.noviglas.eu
Senatorka! 
Svet se vrti, križ pa stoji … 
O prihodnosti naše
Cerkve in vernosti
  rijetno se počutim, ko berem kakšno razmišljanje in
zunaj zavija burja. Nekaj podobnega sem tudi tokrat
doživljal, ko sem poslušal posnetek predavanja
Kakšna bo bodočnost krščanstva v našem narodu.
Govornik, diplomirani sociolog religije, takole razmišlja:
“… Škofje bodo morali poskrbeti zaradi pomanjkanja du-
hovnikov za oskrbo preostalih lis krščanstva, to so kristja-
ni, razmetani po zaselkih, ki ne bodo povezani v formalne
župnije, ker pač to ne bo mogoče. Tudi združevanje župnij
ne bo veliko pomagalo. Kristjani se bodo v veliki meri zbi-
rali ob samostanih, ki jih bodo, kot nekoč, v skladu s svojo
karizmo oskrbovali.
Elitistična – samozadostna – vase zagledana mala
občestva, ki jih ustvarjajo sedanja duhovna gibanja, se bo-
do povsem odtujila od župnij. Sicer pa, v glavnem župnije
že danes od teh gibanj nimajo nič, ali zelo malo, ker člani
teh gibanj menijo, da so boljši od tistih, ki se dnevno, ne-
deljsko in praznično zbirajo v župnijski cerkvi. Elitizem v
tem smislu kaže na neko moderno cerkveno herezijo – ali
pa je vsaj blizu nje.
Mariborski cerkveni finančni škandal, ki ga je L' Osserva-
tore Romano imenoval Škandal brez primere, je zadel hud
udarec celotni slovenski Cerkvi. Mariborska nadškofija po
cerkvenem pravu bi ne smela več obstajati, saj je finančno
propadla. Sedež bi moral biti premeščen v Celje ali na
Ptuj, kjer sta bili antični škofiji Celea in Petovia. To se ni
zgodilo, ker so verjetno predpostavljeni spoznali, da je pri
vsem tem bila krivda oridinarijev v tem, da so 'sodelav-
cem preveč zaupali'. Ne moremo pa mimo krivde teh so-
delavcev, saj jih je do tega vodil pohlep! 160.000 Slovenk
in Slovencev je bilo materialno oškodovanih (certifikati).
Moralno pa je krivda padla na vso Cerkev na Slovenskem
in tako udarila v temelj našega naroda ter tako razrahljala
pri vernikih zaupanje v poštenost slovenske Cerkve …”
/ str. 15
Ambrož Kodelja
P
Svet okrog nas8. marca 20182
Povejmo na glas
Mednarodni dan žena
Dan žensk nekoliko drugače   
Slovnica je samostalnik
(ženskega spola)
  e kaj ima opraviti naslovna
trditev s praznovanjem
osmega marca, mednarod-
nega dneva žensk? Na prvi pogled
ne prav veliko, vendar se tudi v
njej pravzaprav zrcali pogled na
žensko realnost ne samo nekdaj,
temveč tudi v sodobnem času, za
katerega menimo, da je v odnosu
do žensk bolj demokratičen. Sta-
vek po mojem odraža neenako-
pravno obravnavo
žensk, njihovega po-
ložaja in vloge. Če osta-
nem na ravni stavčne
analize, je ’samostalnik’
povedkovo določilo, ki
določa, pojasnjuje, do-
polnjuje, opomenja be-
sedo ’slovnica’, to je ose-
bek (subjekt). Tega poja-
snjuje beseda ’samostal-
nik’ (sicer moškega spo-
la), ob njem pa stoji v
podredni (podrejeni?) vlogi desni
prilastek ’ženskega spola’.
S tem želim uvesti krajše razmi -
šljanje, kako se zapostavljenost in
podrejenost ženske strani neba de-
jansko odraža na slovnični ravni
jezika. Na to vpraša nje že dolgo
opozarjajo nekateri jezikoslovci,
mu posvečajo temeljite študije in
razprave, vendar v splošni zavesti
problem ne obstaja. Kot da ga ni.
Premislite, ali ni morda v prejšnji
povedi kaj narobe. Ne mislim na
slovnične, skladenjske ali pravopi-
sne napake. Ko preberete napisano
jezikoslovci, berete mirno dalje.
Kaj pa ženske, ki se posvečajo tej
stroki, ali jih ni? No, seveda so –
jezikoslovke. Prav tako (posebno
pri nas) posplošujemo, ko omen-
jamo gledalce, bralce, učence, čla-
ne, volivce, nagrajence, sodnike
idr. , saj ti ogovori ali nazivi naj-
večkrat (kot da bi bilo samoumev-
no) vključujejo gledalke, bralke,
učenke, volivke, nagrajenke, sod-
nice idr.
L Kaj ko bi se potrudili, kot se(zvečine) v svojih govorih potru-dijo slovenski politiki in drugi go-
vorci, in nagovorili oziroma pose-
bej omenili tudi ženski del publike
ali poslušalstva? Zanimiv se mi zdi
primer zelo uspešne akcije Primor-
ci beremo. Četudi se vanjo vedno
bolj vključujejo bralci, je glavnina
udeleženk žensk. Znano je nam-
reč, da veliko bolj zahajamo v
knjižnice, si sposojamo knjige in
beremo ženske. Bolj verodostojno
bi bilo torej poimenovati bralno
spodbudo Primorke beremo. Ver-
jetno pa bi se v tem primeru moški
čutili postavljeni ob stran, neu-
poštevani. Pa se tako dogaja nam,
ženskam. Najbolje bi bilo reči, da
Primorke in Primorci beremo.
Prav nasmejala sem se, ko sem v
poročilih slišala za moštvo, ki so
ga sestavljale … rokometašice. Saj
vendar ne gre za tekmovalce, in to-
rej? Izraz ženstvo v tem primeru
ni primeren, je namreč ekspresiv-
no zaznamovan (pomeni več
žensk) ali celo zastarel (za žen-
skost). Bolje je uporabiti izraz eki-
pa. Kaj pa definicije literarne teo-
rije, ki uporablja izraze kot ženska
ali šibka asonanca in rima ter
moška ali krepka asonanca in ri-
ma? Zakaj enačiti šibkost z žensko-
stjo? Zakaj posploševati vedno le
na moški spol? Slovnica, jeziko-
slovje, znanost in druge vede so
odraz dolgoletnega zgodovinskega
razvoja in kot take odražajo razme-
re in danosti nekdanjega časa.
Zanimivo je, da Slovenci (in Slo-
venke!) premoremo različna poi-
menovanja glede na spol v večji
meri kot Italijani (in Italijanke!).
Pri nas nastopajo ministri in mi-
nistrice, pevke in pevci, kritiki in
kritičarke, učiteljice in učitelji, od-
vetnice in odvetniki, a že izraz
peška zveni nekoliko nerodno,
dvoumno, medtem ko
pozna italijanščina sa-
mo pedone (pešec). Be-
seda uomo pa obsega
tako pojem človeka kot
tudi moškega. Kaj pa
angleščina – s samostal-
niki minister, lawyer,
singer ipd. za pripadni-
ke obeh spolov? Marca
– ob mednarodnem
dnevu žensk 8. marca
in materinskem dnevu
25. marca – sredstva javnega ob-
veščanja posvečajo večjo pozor-
nost ženskemu vprašanju kot
običajno. Tema, ki je v zadnjem
času bolj v ospredju stalne medij-
ske pozornosti, je tema spolnega
nadlegovanja in nasilja nad žen-
skami, predvsem pa tragična real-
nost ubojev žensk ali femicidov.
Tudi za ta pojav je nastal neologi-
zem, saj včasih ni obstajal izraz
zanj, danes pa žal vse pogosteje po-
ročajo o strahotnih umorih in
zločinih nad ženskami predvsem
v Italiji pa tudi na drugih koncih
sveta.
Toliko v razmislek. Zaključek naj
bo svetel in spravljiv: vsem bral-
kam in bralcem, ljubiteljicam in
ljubiteljem lepega slovenskega
knjižnega izražanja, oboževalkam
in oboževalcem poezije želim
marca obilo pesniških užitkov ob
svetovnem dnevu poezije in lepih
doživetij v pričakovanju veliko-
nočnih praznikov.
Majda Artač Sturman
Nemci na Danskem in baskovski poslanci za Minority SafePack
Še malo manjka do
zadostnega števila glasov
  vropska državljanska
pobuda Minority Safe-
Pack je stopila v zadnji
mesec zbiranja podpisov.
Večkrat je bilo že izpostavlje-
no, da je glavni cilj pobude
vključitev področja zaščite
narodnih in jezikovnih
manjšin v
politično
agendo EU.
Konkretno
gre za “po-
ziv EU, naj
sprejme niz
pravnih ak-
tov za iz-
boljšanje
zaščite
oseb, ki pri-
padajo na-
rodnim in
jezikovnim
manjšinam,
in okrepitev
kulturne in
jezikovne raznolikosti v EU.
To naj vključuje politične
ukrepe na področju regional-
no govorjenih jezikov in je-
zikov manjšin, izobraževanja
in kulture, regionalne politi-
ke, sodelovanja, enakosti, av-
diovizualnih ter drugih me-
dijskih vsebin, pa tudi regio-
nalne (državne) pomoči”.
Ker gre za odločilne dneve in
je cilj na dosegu, se po vsej
Evropi, kjer živijo narodne
in jezikovne skupnosti,
večajo prizadevanja in pobu-
de za zbiranje podpisov. Iz
Danske prihaja zelo spod-
budna novica, da bo tam-
kajšnji nemški narodni skup-
nosti uspelo doseči določeno
kvoto podpisov (9750). To
pomeni, da bo Danska med
sedmimi državami, ki bodo
omogočile uveljavitev zahtev
evropske državljanske pobu-
de Minority SafePack. V tem
smislu je župan občine Aa-
E benraa Thomas Andersenizrazil veliko zadovoljstvo innapovedal, da bo še okrepil
prizadevanja v sodelovanju z
občinami Haderslev, Tonder
in Sonderbrog. Vse štiri
občine spadajo v področje, v
katerem živi nemška
manjšina na Danskem.
V zvezi s tem se je oglasil tu-
di Hinrich Jürgensen, pred-
sednik Bund Deutscher Nor-
dschleswiger (krovna organi-
zacija Nemcev na Danskem).
Tudi on je izrazil zadovol-
jstvo s potekom zbiranja
podpisov ter poudaril, da
spada evropska državljanska
pobuda med politike sožitja.
Te politike mora Evropska
unija podpirati in dobre
prakse, kakršno predstavlja
sožitje na dansko-nemški
meji, prenašati tudi na dru-
ga, predvsem obmejna po-
dročja EU.
Tudi v baskovski deželi se
veča zavzemanje za Minority
SafePack. V prejšnjih dneh
so v deželnem baskovskem
parlamentu vse poslanske
skupine podprle deklaracijo
v podporo evropski
državljanski pobudi. Baskov-
ski parlament poziva s to de-
klaracijo vse državljane, naj
podpišejo za Minority Safe-
Pack za pomoč narodnim in
jezikovnim skupnostim v
EU. V deklaraciji je tudi po-
ziv evropskim institucijam,
naj se zavzamejo za promo-
cijo kulturne in jezikovne
raznolikosti ter
spoštujejo köben-
havnske kriterije
za spoštovanje
človekovih pravic
in vladavine pra-
va.
V aktivno zbiran-
je podpisov za
Minority Safe-
Pack so se od lan-
skega aprila
vključile tudi na-
rodne in jezikov-
ne skupnosti v
Italiji. Slovenci v
FJK lahko pod-
pišemo na spletu
(https://ec.europa.eu/citi-
zens-initiative/32/public/#/)
ali s podpisom na papirnatih
obrazcih, ki so na voljo na
sedežih slovenskih organiza-
cij, v Tržaškem knjižnem sre-
dišču in v goriški Katoliški
knjigarni. Ne zamudimo te
enkratne priložnosti in pod-
pišimo pred 3. aprilom!
JČ
  vetovni dan, ki je posvečen dekletom,
ženam, materam in ženskam nasploh, bi
moral biti v današnjem času še posebej
poln hvaležnosti in zahvale, in to zaradi vsega,
kar se v odnosu nanje grdega dogaja. In biti
hvaležen do druge polovice človeštva in ne na-
zadnje nas samih nikakor ni težko, res ni težko.
Dovolj se je spomniti matere, ki nam je dala
življenje, tega enkratnega lika, brez katerega bi
bili oropani tiste ljubezni, za katero pravijo, da
je med vsemi človeškimi najmočnejša, namreč
ljubezen matere do lastnega otroka oziroma
otrok. Potem se ni težko spomniti, kaj nam na-
sprotni polovici, torej moškemu svetu, na vsto-
pu v svet pomeni srečanje z dekleti, njihovo
mladostjo in lepoto, ki nas spodbuja in nam
daje moč s svojo prisrčnostjo in razumevan-
jem. Saj, če dobro pomislimo, resnično stopi-
mo v svet šele skupaj z drugim polom življenja,
z žensko občutenostjo in njenim dopolnilnim
pogledom na vse stvari. In tako v tej skupnosti
zaživijo sanje po trdni medsebojni zvezi, sanje
po družini, ki jim sledi uresničitev teh sanj.
Lok življenja je na ta način končno sklenjen in
znotraj njega se z materinstvom in očetov-
stvom poraja nova rast, v otrocih utelešena pri-
hodnost, ki nas bo preživela in s tem osmislila
naše bitje in njegov namen. Pa ne samo to, žen-
ska je s svojo edinstveno lepoto navdih in vzne-
senost, kar nam podarja prepričanje o dobrem
in nas nagovarja, naj tej lepoti sledimo s svojo
ustvarjalnostjo in iz nje črpamo zanos za delo
na vseh možnih področjih. In v zrelih in še
bolj zrelih letih je kot mati staršev svojim vnu-
kom varen pristan, nežna skrb in več kot dra-
gocena pomoč zaposleni mladi družini. Res, v
tej meri in še bolj je na mestu hvaležnost za
vse, kar nam ženska s svojim bistvom daje,
čeprav žal ni vedno za svoj žlahtni prispevek
poplačana. In tu je več kot primerno in narav-
nost nujno tudi opravičilo. Opravičilo za vse
nerazumevanje in neupoštevanje, opravičilo
za zanemarjanje, ki so ga deležne ženske vseh
starosti in krajev tega sveta. Pa ne samo to,
opravičilo tudi - in to je do kraja nezaslišano
in sramotno - za nasilje, ki se nad njimi dogaja,
duševno in fizično nasilje, spolno izsiljevanje
vseh oblik in v zadnjem, se pravi v sedanjem
obdobju, fizično nasilje tiste najbolj skrajne
vrste, ki se mu pravi umor, maščevalni odvzem
življenja. Koliko je teh sprevrženih grobosti in
zločinov, da tega preprosto ni mogoče verjeti,
kaj šele sprejeti. Ženska naj bi bila predmet in
stvar, vsem na razpolago in vedno v oporo,
ženska nima pravice, da bi ona sama odločala
in bila gospodar svoje usode, ne sme se umak-
niti ali oditi, v nasprotnem primeru jo čaka
neusmiljena smrt. Kako je to mogoče in kako
smo s svojo razvito civilizacijo daleč od re-
snične srčne kulture, zelo daleč. In kako je
težavno osvobajanje žensk pravzaprav zrcalna
podoba naše še vedno brezčutne in gospodo-
valne družbe. Podoba, ki se ne spodobi človeku
in ga glasno kliče k spreobrnjenju ali vsaj k
sočutnemu premisleku.
Janez Povše
S
Občinski svet v Sovodnjah ob
Soči je na zasedanju, ki je
potekalo v sredo, 28. februarja,
obravnaval evropsko
državljansko pobudo Minority
SafePack. Vsi prisotni občinski
svetniki so pobudi izrazili
podporo in tako odobrili dnevni
red, v katerem je tudi dana
možnost sovodenjskim
občanom, da lahko podpis za
Minority SafePack oddajo v
uradih občine Sovodnje ob
Soči.
Odločna zahteva predsednika SSO 
Dvojezične izkaznice v vseh občinah,
kjer se izvaja zaščitna zakonodaja!
  redsednik Sveta
slovenskih orga-
nizacij Walter
Bandelj je pred volit-
vami zaprosil za dvo-
jezično volilno izkaz-
nico pri pristojnem
okencu občine Čedad
in z začudenjem ugo-
tovil, da je ni na raz-
polago. Pristojnim
uslužbencem je izpo-
stavil dejstvo, da to ni
sprejemljivo za
občino, ki spada v
območje zaščitnega
zakona za slovensko
narodno skupnost v
Italiji. Nato je izpol-
nil pisno prošnjo za
dvojezični volilni do-
kument.
Prizadevanje občin-
skega osebja in po-
moč videmskega prefekta
Vittoria Zappalorta sta
pripomogla, da bo zelo
verjetno občina Čedad
P
prejela nekaj desetin dvo-
jezičnih volilnih izkaznic.
Te naj bi bile od zdaj na
razpolago pripadnikom
slovenske na-
rodne skupnosti
s stalnim biva-
liščem v čedaj-
ski občini.
Predsednik SSO
Walter Bandelj
je izrazil hva-
ležnost in zado-
voljstvo zaradi
hitrega postop-
ka. Ob tem pa je
naslovil na pri-
stojne organe
prošnjo, da čim
prej preverijo
razpoložljivost
dvojezičnih vo-
lilnih izkaznic v
vseh občinah, ki
spadajo v ob-
močje izvajanja
zaščitnega zako-
na 38/2001. Gre
za 32 občin, ki spadajo v
okvir nekdanje goriške,
tržaške in videmske po-
krajine.
Aktualno 8. marca 2018 3
Ob uspešni volilni izkušnji
Čestitke SSO novoizvoljeni
senatorki Tatjani Rojc
  imenu Sveta sloven-
skih organizacij pred-
sednik Walter Bandelj
izraža novoizvoljeni senator-
ki Tatjani Rojc iskrene čestit-
ke in ji želi uspešno delo. “Ze-
lo smo zadovoljni, da bomo
Slovenci v Italiji tudi v pri-
hodnje imeli predstavnico v
rimskem parlamentu, kar je
za nas življenjskega pome-
na”, pravi deželni predsednik
SSO.
Svet slovenskih organizacij je
skupaj z ostalimi pripravljen
vzpostaviti s senatorko
Rojčevo aktivno in polno so-
delovanje pri izvajanju njene-
ga novega poslanstva, po ka-
terem bo zastopala interese
slovenske narodne skupnosti
in širše družbene stvarnosti
naše avtonomne dežele FJK.
Tematik in odprtih vprašanj,
ki zadevajo polno uresničitev
zaščitne zakonodaje, je še
vedno veliko in samo skupno
ter usklajeno delo lahko
omogoči tiste dosežke, ki si
jih vsi v slovenski narodni
V skupnosti želimo.Še posebno pozornost bo pomnenju predsednika SSO po-
trebno nameniti slovenski
zastopanosti v parlamentu, ki
jo mora Republika Italija za-
gotoviti, da ne bo več odvisna
od dobre volje te ali one po-
litične stranke. To, kar je SSO
stalno zagovarjal, še posebno
v zadnjih mesecih, je potreb-
no načeti takoj po umestitvi
obeh zbornic in mora imeti
trdno podporo v pristojnih
vladnih in diplomatskih or-
ganih Republike Slovenije.
Volilni izidi pa nam morajo
biti v tem smislu v jasno opo-
zorilo in močno vzpodbudo.
Drugo pomembno področje,
ki zahteva stalno skrb, je slo-
vensko šolstvo, in sicer skrb,
da se pouk v slovenskem je-
ziku lahko razvija v idealnih
pogojih tako za učitelje in
profesorje kot za učence in
dijake, ki so prvi uporabnik
šolskih storitev in predsta-
vljajo prihodnost naše narod-
ne skupnosti v FJK. V sklopu
slovenskega šolstva je potreb-
no tudi čim prej zagotoviti
redno in zadovoljivo
poučevanje slovenskega jezi-
ka tudi v tistih krajih, v kate-
rih je prisotnost slovenskega
življa šibkejša, kot so Kanal-
ska in Terska dolina ter Rezi-
ja.
Seveda je tematik še veliko,
od pravilnega zapisovanja
slovenskih imen in priimkov
na uradnih dokumentih do
nadaljevanja dobrih sosed-
skih odnosov z Republiko
Slovenijo na podlagi razvoj-
nih programov. Nemogoče bi
bilo jih vse navesti. Potrebno
pa je, da čim prej vzpostavi-
mo učinkovit način sodelo-
vanja vseh pristojnih subjek-
tov naše narodne skupnosti,
od civilne družbe do politike.
To je toliko bolj pomembno
zaradi novih političnih raz-
mer, ki so nastale po nedel-
jskih volitvah in predstavljajo
nov izziv za vse nas, je še do-
dal predsednik SSO Walter
Bandelj.
  ndraž De Luisa je štu-
dent matematike na
ljubljanski Fakulteti za
matematiko in fiziko. Z
njim smo se pogovarjali o
njegovi izbiri študija in o
Klubu zamejskih študentov,
ki mu predseduje.
Zakaj si se odločil za ma-
tematiko?
To je bilo v bistvu logično
nadaljevanje višješolskega
študija, ker sem obiskoval
znanstveni licej. Že na višji
šoli so mi bili všeč znanstve-
ni predmeti, za univerzo pa
sem bil v dvomu med študi-
jem matematike in inženir-
stva. Na koncu sem izbral
A matematiko, ker se mi zdi,da bi lažje prestopil od ma-tematike, ki je bolj abstrakt-
na, k inženirstvu, ki je bolj
praktično.
Glede na študij, ki si si ga
izbral, s čim bi se želel po-
klicno ukvarjati?
Po študiju matematike po
navadi greš v bolj raziskoval-
ne vode ali pa te spodbujajo,
da delaš v bančništvu ali za-
varovalništvu, kar mislim,
da me tudi najbolj zanima.
Zagotovo vem, da ne bi ho-
tel učiti.
Kako poteka študij?
Nimamo samo matematike,
veliko poudarka je tudi na
programiranju, računal-
ništvu in fiziki. Z razliko od
študija matematike v Italiji
na primer ni vse samo ab-
straktno, ampak imamo do-
sti praktičnega dela pri va-
jah. Na prvi ali drugi stopnji
imam namen eno leto obi-
skovati fakulteto v Trstu, ker
sta fakulteti povezani in so-
delujeta. Na tak način do-
bim dvojno diplomo in ni-
mam težav s priznavanjem
diplome v Italiji, čeprav bo
zdaj verjetno lažje s prizna-
vanjem diplome, ker bo zdaj
za to skrbel deželni šolski
urad.
Zakaj si se odločil za študij
v Ljubljani in ne v Trstu?
Tako sem se odločil zato, ker
sem želel nadaljevati študij
v slovenščini in ker je v Slo-
veniji študij bolj praktično
naravnan in ni tako teore-
tičen kot v Italiji.
Za koga je primeren štu-
dij matematike?
Matematika je lahko pri-
merna za vse. Koliko
matematike si imel na
višji šoli, ne predstavlja
problema, ker začnemo
na univerzi od začetka.
Postopoma pridemo
skozi vso snov, ki smo jo
obravnavali na višji šoli,
čeprav se tega lotimo
precej hitro. Meni je bilo
veliko lažje, ker sem obi-
skoval znanstveni licej,
vendar sem opazil, da bi
lahko diplomiral na tej
fakulteti, tudi če bi
končal višješolski študij
na kateri drugi šoli. Na
začetku imaš nekaj več
težav, vendar so ti tudi pro-
fesorji na razpolago na go-
vorilnih urah in ti pomaga-
jo, prav tako tudi drugi štu-
denti in študenti tutorji, in
ti je zaradi tega lažje, tudi če
si imel manj priprave.
Si predsednik Kluba za-
mejskih študentov. S čim
se ukvarjate?
Smo na voljo bodočim štu-
dentom, da jim nudimo in-
formacije, ki jih zanimajo, o
samem študiju, vpisnem po-
stopku, življenju v Ljubljani,
štipendiranju... Zaradi tega
tudi organiziramo npr. dan
odprtih vrat, na katerem
smo dijakom predstavili štu-
dij v Sloveniji, in podobne
pobude. Klub je nastal z na-
menom, da bi združeval za-
mejske študente, da, ko pri-
deš v novo okolje, ne prideš
samo med neznane ljudi,
ampak imaš ob sebi ljudi, ki
ti lahko pomagajo, da se me-
niš za prevoz do Ljubljane...
V klubu bi si želeli, da bi več
študentov bolj aktivno sode-
lovalo in da bi še kdo pristo-
pil h klubu.
Urška Petaros
Naši študentje v Ljubljani / Andraž De Luisa 
“Zame je bilo veliko lažje, ker sem
obiskoval znanstveni licej”
Majhna kamena hiša v stilu starih kraških hiš
Ljubezen, vztrajnost
in družinski ponos
  ekateri trdijo, da nove
mlade generacije niso
več vajene fizičnega
dela, da si ne postavljajo več
ciljev, vendar to ne velja za vse.
Simon, David in Slavko Ferfol-
ja, doma iz Brestovice pri Kom-
nu, ki se nahaja takoj po meji
pri Jamljah, so dva brata in oče,
ki so združili moči, da bi zgra-
dili majhno kameno hišo v sti-
lu starih kraških hiš.
Vse se je začelo nekega dne, ko
si je Simon, glavni pobudnik za
tale podvig, zamislil, da bi lah-
ko na družinskem zemljišču iz-
ven vasi, kjer gojijo oljke, zgra-
dili to enkratno strukturo. Nav-
dihnila ga je zgodba nekega
moža, ki si je v povojnem času,
prav na tem terenu, zgradil ka-
meno hiško, izkopano v zemlji,
da bi se tam skrival pred držav-
nimi organi, ki so ga hoteli od-
peljati v vojsko.
Trije fantje so takoj razumeli,
N da so se podali v res naporen, azanimiv podvig in da ga bodomorali zato izpeljati do konca.
K sreči težav s pridobivanjem
materiala niso imeli. Kamenje,
ki ga je bilo na tistem zemljišču
res na pretek, so trije pazljivo
in potrpežljivo začeli izkopava-
ti in zbirati. Ker so morali po-
staviti za temelj hiše največje
kamne, ki so
tehtali precej ki-
logramov, so se
poslužili nekate-
rih modernejših
pripomočkov
oz. traktorja. Le
v nekaj dneh so
jih postavili, in
sicer tako, da so
ustvarili idealno
obliko za tako
hišo, v obliki
pravokotnika, in
nato začeli po-
stavljati druge
kamne. Ker je zid polagoma ra-
sel v višino in je postajalo ved-
no težje dvigovati kamne, so se
zopet poslužili traktorja, ki jim
je bil, kot nam je priznal Si-
mon, spet v veliko pomoč. V
kratkem času so zgradili vse šti-
ri zidove, a se jim v začetku ni
preveč posrečilo. Trikrat se je
zid porušil in zato so morali
vsakič začeti znova. Ko je bil
zid četrtič zgrajen, so se lahko
končno osredotočili na grad-
njo strehe, ki je predstavljala
nov izziv. Želeli so, da bi bila
streha bodisi odporna proti
vremenskim pojavom bodisi
neprepustna. Fantje so prizna-
li, da so streho
pokrili z beton-
sko ploščo, saj
se kamene stre-
he brez cemen-
ta zelo pogosto
razsujejo v zelo
kratkem času.
Na vsak način
so nad ploščo
zgradili streho
iz kamna, da bi
hiša izgledala
čim bolj pri-
stna. Velika za-
nimivost je
predvsem ok-
no, ki ga je Si-
mo-
nu z veliko potrpežlji-
vostjo uspelo zgraditi
v nekaj dneh. Po dol-
gem, osemmesečnem
delu in trudu je bila
hiša končno zgrajena.
Simon, David in Slav-
ko so v hišo vložili
ogromno truda in po-
trpljenja, kjub temu
da je velika le 2,20 m
x 1,50 m x 1,85 m. Po
kratkotrajnem pre-
moru je Simon v
hišici zgradil majhno
kameno polico, izven nje pa
večjo kameno mizo, obdano s
stoli.
Ko sem ga vprašal, ali je zado-
voljen z rezultatom, je odgovo-
ril: “Zelo sem zadovoljen z re-
zultatom, saj smo v ta podvig
vložili res veliko truda. Želeli
smo narediti nekaj novega, za-
nimivega. Ker naše zemljišče
leži tik ob glavni cesti, ki pelje
od meje v Brestovico in Ko-
men, smo pomislili, da bi bila
tista res idealna lokacija za
hiško, poleg tega, da je tam že
ležala podobna struktura, toda
skrita v jarku, in je bilo zato še
precej kamenja na razpolago.
Staro hiško smo obnovili,
počistili parcelo in na njej
ustvarili še novo hiško. Hoteli
smo olepšati pogled na polje in
pripraviti zanimiv kraj za naše
poletne piknike. Nekoč so na
Krasu gradili hiše le v takem sti-
lu, s časom pa so žal začele iz-
ginjati; mi pa smo jih želeli zo-
pet obuditi, ker so del naše kul-
ture”.
Tadej Pahor
Politične volitve: polom
leve sredine z vzporednim
vzponom radikalnih sil
“Izid italijanskih političnih volitev je
presenetil tudi najbolj previdne politične
analitike in izraža parlament, ki po vsej
verjetnosti ne bo imel neke jasne in vsebinsko
koherentne politične večine. Prvi podatek je
velika volilna udeležba, ki je očitno znak
občutenega protesta in zahteve po radikalnih
zasukih, kar se kaže v nagradi tako Salvinijevi
Severni ligi kot Gibanju petih zvezd. Poražena
je vsa leva opcija, ki gre od močno okrnjene
sredinske Renzijeve stranke do slabega
rezultata njegovih levih kompetitorjev. Na
desni je Salvini odžrl velik del glasov
Berlusconiju, ki je z Renzijem prav tako
poraženec teh volitev.
Nič boljše ni na deželni ravni, kjer se pot do
deželnih volitev čez slaba dva meseca začenja
nadvse strmo, saj je razkorak med levo in
desno sredino za zdaj širok celih petnajst
odstotkov. V tem smislu bodo ključnega
pomena koalicijski dogovori. Leva sredina
nima več nobenega razloga, da ne gre v
poenotenje stališč in poskusi strniti itak
zrahljane vrste s skupnim in prepričljivim
volilno-upravnim programom. Obenem gre
preveriti možnosti dialoga in skupnega
nastopanja tudi z Grillovim gibanjem, ki ga z
novim vodstvom označuje izrazito vladni
pristop in ponuja marsikatero sprejemljivo
upravno zamisel. Na desni bo zanimivo
razumeti, kje in kako se bo na krajevni ravni
našlo ravnovesje sil med obema dušama, se
pravi Berlusconijevo in Salvinijevo, ki je tudi v
FJK močna in prevladujoča. V bitki med
velikani je ostalo potisnjeno v kot novonastalo
furlansko avtonomistično gibanje, ki na
deželni ravni s težavo dosega en odstotek
glasov.
Svetel utrinek predstavlja le izvolitev
neodvisne slovenske kandidatke na listi
Demokratske stranke, prof. Tatjane Rojc, ki
smo jo kot SSk prepričano podprli in bo kljub
vsemu izvoljena v senat po zaslugi dejstva, da
je bil Tommaso Cerno izvoljen v
enomandatnem okrožju v Milanu. Obema
čestitamo, saj bosta predstavljala pomembno
vez med našo deželo in našo skupnostjo z
Rimom. Prav tako kot stranka SSk računamo
na podporo in sodelovanje ekipe
južnotirolskih parlamentarcev SVP, ki so se vsi
odlično uveljavili.
Z objavo rezultatov vsedržavnih volitev
stopamo torej na pot deželnih. Stranka SSk bo
v prihodnjih dveh tednih izoblikovala
samostojne kandidatne liste z lastnim imenom
in simbolom v vseh deželnih okrožjih ter
koalicijskim partnerjem ponudila osnovna
programska izhodišča. Resna in tudi
samokritična analiza nedeljskih rezultatov naj
služi kot uvod v volilno kampanjo, ki naj
upošteva s strani volivcev izražene skrbi,
zahteve in prioritete. Med te nedvomno sodijo
spodbujanje gospodarstva in ustvarjanje novih
delovnih priložnosti za mlade ter politika
zagotavljanja tako osebne kot tudi družbene
varnosti in solidarnosti. Kot slovenska stranka
k temu naj dodamo še vsaj spodbujanje razvoja
teritorija, spoštovanje večjezičnosti in
ovrednotenje prednosti avtonomije naše
dežele, ki kot taka lahko jamči samostojne poti
reševanja odprtih vprašanj”.
Stališče deželnega tajnika SSk Igorja Gabrovca
Kristjani in družba8. marca 20184
  udi v Sloveniji mediji po-
ročajo o predvolilnih tren-
jih in spopadih v Italiji.
Npr. “V Rimu shod proti rasiz-
mu, tržaški župan pa na neo-
fašističnem shodu” (MMC RTV
SLO, STA, 24. februar 2018). Pou-
darja se, da so protifašistične de-
monstracije mirne, desničarji pa
so sovražni do tujcev. Mediji ne
poročajo o tem, da je bilo v spo-
padih več desničar-
jev zaradi nasilja le-
vičarjev, ki se zavze-
majo za komunizem
in jim je zgled Vene-
zuela, ranjenih in so
v bolnišnicah. Le-
vičarji na desničarje
mečejo celo doma iz-
delane bombe. Tako
je taka bomba v Turi-
nu poškodovala šest
oseb, ki so se ude-
ležile desno usmerje-
nega zborovanja. V
Palermu je levičarska
kaznovalna ekspedi-
cija zvezala Massimi-
liana Ursinija in ga
pretepala. Zakaj naši
mediji o tem ne po-
ročajo? Kdo je vrgel bombo? Ka-
ko so ga kaznovali? Mar ni tudi
levičarsko nasilje nasilje? Mar ni
molk o levičarskem nasilju nasil-
je nad resnico? Nasilje, ki je veli-
ko bolj prefinjeno in je zato še ve-
liko nevarnejše!
Nikakor ne zagovarjam dejanja
Luca Trainija, ki se je na umor 18-
letne Pamele Mastropietro v Ma-
cerati odzval s streljanjem na
Afričane in jih pri tem šest ranil.
Pamelo je umorila nigerijska ma-
fija, ki je znana tudi po obred-
T nem kanibalizmu. Kot so po-ročali mediji, so Nigerijci lepo Pa-melo razkosali in jo spravili v dva
kovčka, določeni telesni organi
pa so manjkali, ker so jih po vsej
verjetnosti že pojedli. Zanimivo,
da so mediji v trenutku nasilja,
ki ga je zakrivil Luca Traini, na
Pamelo pozabili in sprožili vse
alarme proti ksenofobiji in fašiz-
mu.
Kaj pa pravica do samoobrambe?
V Evropi smo priče posilstev, fi-
zičnega nasilja, uničevanja la-
stnine, kraj in ropov, ter celo
umorov in ljudožerstva. Je to gle-
de na to, da živimo v laicistični
družbi, kjer je potrebno enkrat za
vselej opraviti z desetimi Božjimi
zapovedmi, celo zaželeno, da ne-
kateri delajo take stvari? So šte-
vilna posilstva Evropejk glede na
to, da dominantne agencije o
njih ne poročajo, nekaj normal-
nega in v skladu s fiziološkimi
potrebami migrantov? Se bomo
prilagodili in spoštovali tudi nji-
hovo kulturo, ki vključuje ritual-
ni kanibalizem, po domače po-
vedano, ljudožerstvo? Je vsak, ki
se oglasi proti temu, že rasist, kse-
nofob in fašist? Gre tu sploh za
vprašanje rase in barve kože?
Zakaj naši mediji skoraj ne po-
ročajo o nasilju migrantov, vsako
najmanjšo kritiko proti njihove-
mu ravnanju pa napihnejo kot
fašizem in ksenofobijo?
Se ima ženska, ki je napadena,
pravico braniti pred posilstvom?
Ima mož in oče pravico pred po-
silstvom braniti svojo ženo in
hčere in v takih primerih posil-
jevalca, če ne gre drugače, tudi
ubiti? Kakšne spodbude in navo-
dila za obrambo pred posilstvi in
umori so svojim državljanom da-
le evropske vlade?
Zakaj naj bi nas bilo strah le pred
desnico, ne pa pred levico? Zakaj
Cerkveni in družbeni antislovar (44b)
R kot REVOLUCIJA 2 Bog je postal človekV antičnem svetu so imeli ljudje željo, da bi stopili
v sfero Boga in bili pobožanstveni, ni pa bilo pri-
merov, da bi Bog postal človek, eden izmed ljudi.
Tu se krščanstvo razlikuje od judovstva in drugih
religij, ki poznajo velike religiozne genije in prero-
ke, ne pa človeka, ki je Božji Sin.
Veliki teolog 20. stol., Karl Rahner, je skušal pred-
staviti Božje učlovečenje v luči Jezusove življenjske
izkušnje. Ljudje nosimo v sebi pečat Boga, zato se
je mogel učlovečiti njegov večni Sin. Sprejel je vse
danosti človeškega življenja, svobodo, ljubezen,
upanje, tudi trpljenje in možnost zavrnitve. Pri tem
mu je dajala posebno značilnost njegova povezava
z Očetom v skupnem Duhu, ki je preveval vse, kar
je bil, delal in učil.
Prvi učenci so v Jezusu začutili
Božjo osebno globino, ki je niso
mogli primerjati z ničimer dru-
gim. Sam Jezus je spregovoril o
svojem edinstvenem odnosu z
Očetom. Tudi Oče je pri krstu,
spremenjenju na Gori in v tem-
plju potrdil, da je njegov ljubljeni
Sin. Obenem pa je živel življenje
preprostega človeka, govoril je in
molčal, delal in počival, veliko
časa je preživel v molitvi k Očetu.
V tem pogovoru je odkrival svoje
bodoče poslanstvo, napovedi in
uresničevanja Božjega kraljevan-
ja v svetu. Sicer je uporabljal reli-
giozne pojme in znamenja te-
danjega časa, toda z drugačnim osebnim odnosom
in globino. Približal je Božjo ljubezen ljudem v nji-
hovih stiskah, zato je njegovo oznanjevanje prite-
gnilo mnogo iskalcev in učencev. Vendar se je mo-
rala njegova človeškost prekaliti v ognju križa, kjer
se je v mrku Božje prisotnosti ves izročil Očetu.
V njegovi smrti se je pokazala pokorščina in pre-
danost, ki jo je živel od svojega rojstva. Sveti Pavel
je zapisal v Pismu Filipljanom, da je bil Božji Sin v
slavi Boga enak Bogu, vendar se ni oklepal tega,
ampak se je izpraznil od svoje božanskosti in prev-
zel podobo služabnika, postal je podoben ljudem
v vsem, razen v grehu.  (Flp 2, 5-7) Za življenje je
potrebna neprestana smrt, da se zapušča sebičnost
in stopa na raven drugega. Učlovečenje je tako iz-
praznjenje Boga od njegove slave, da bi mogel pre-
bivati z ljudmi. Pri izpraznjenju od vsega svojega
mora oseba povsem zaupati Bogu. To se v največji
meri zgodi pri smrti. Človeku je tedaj vse odvzeto,
da se more povsem izročiti v Božje roke. S tem se
mu odpre absolutna prihodnost, daleč nad njegova
zemeljska pričakovanja. Tako je bilo v Jezusovi po-
veličani človeškosti razkritje in potrdilo učlovečen-
ja.
Ko govorimo o Jezusu kot pravem Bogu in človeku,
se moramo ustaviti pri njego-
vem rojstvu. Učlovečenje
nam pove, da je Jezus začel
živeti kot vsak otrok in ob
podpori staršev stopil na pot
človeškega razvoja. Začetek
ima vedno velik pomen, lah-
ko govorimo o različnih fi-
zičnih, socialnih, zgodovin-
skih predpostavkah, v katerih
je živel Jezus.
Pomembno vlogo na tej poti
je opravila njegova bogočlo-
veška zavest, v moči katere je
oznanjal prihod Božjega kral-
jevanja. Bil je oster do zunan-
jega opravljanja obredov in
uresničevanja postave. Jezus
se je zavedal, da je drugačen in je prišel na svet, da
bi se ljudje skesali in spreobrnili. Kolikor je Jezus
Božji Sin, je tudi zadnja Beseda o svetu, človeku in
Bogu in svetel pogled v prihodnost. Predvsem pa
je ta Beseda obrnjena k vsem ljudem in jim nudi
pomoč pri kulturi, ki izhaja iz učlovečenja. Tudi v
najtežjih okoliščinah moremo ostati zvesti in živeti
iz daru Jezusovega učlovečenja. V njegovi moči se
rojevajo odpuščanje, spreobrnjenje in upanje, ki
znova ustvarja svet.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (18) PRIMOŽ KREČIČ
  vtorji tretje, torej
družbene ali komuni-
stične revolucije so že
nekako predvi-
deli tudi na-
slednjo. Ne
Marx ne njego-
vi nasledniki,
pa naj so bili
“pravoverni”
ali ne, niso vi-
deli diktature
proletariata
kot tiste zadnje
etape revolu-
cionarnega
procesa, kar
nam je lahko
jasno, če ko-
ličkaj pozna-
mo pravo vse-
bino njihovih
teorij, ki potem v praksi niso
imele najlepših posledic. Za-
deve so namreč tako zasta-
vljene, da so podobne evolu-
cijskemu procesu, saj je tudi
revolucija proces, ki nima
konca, temveč se razvija na-
prej in naprej. Že tako ali ta-
ko sta se iz prve revolucije že
razvili naslednji dve, potem
pa pride na vrsto četrta, ki se
razvije iz tretje in tako na-
prej. De Oliveira je leta 1959
to četrto revolucijo le napo-
vedal, potem se je pa tudi res
zgodila in ji je bil priča, saj
je umrl slabih trideset let ka-
sneje (leta 1995). V marksi-
stični perspektivi je sicer, po
A besedah našega misleca, ne-mogoče predvideti, kakšnibosta dvajseta ali petdeseta
revolucija, ni pa nemogoče
predvideti, kakšna bo četrta,
tudi zato, ker so to že sami
storili. “Prišlo naj bi do se-
sutja diktature proletariata
zaradi nove krize, kjer bo hi-
pertrofična država (pre-
močna ali prevelika država,
navadno gre za nacionalno
državo, op. A. V.) postala
žrtev svoje lastne hipertrofije
in bo izginila ter prepustila
prostor novi obliki ureditve,
ki bo scientistična in koope-
rativistična”. Ni težko videti,
da so močne nacionalne
države, kakor smo jih pozna-
li, že izginile, pravzaprav pa
se je že rodila nekakšna sve-
tovna država, kjer ima globa-
lizacija zadnjo besedo. Po be-
sedah našega misleca pa so
marksisti napovedali tudi, da
bo “človek dosegel takšno
stopnjo svobode, enakosti in
bratstva, kakršne si do zdaj
ni bilo mogoče niti predsta-
vljati”. Tudi
to se je že
zgodilo, saj
je prišlo do
številnih
“osvobodi-
tev”, pa tu-
di marsikaj
in marsikje
so se zade-
ve ize-
načile, po-
sebej to vel-
ja, če vza-
memo ra-
zlike med
spoloma,
pa če govo-
rimo tako
ali drugače. Tudi do neke
vrste “svetovnega bratstva”
je že prišlo, tudi kot posledi-
ca svetovnega spleta, potem
pa seveda tudi procesa globa-
lizacije, ki smo jo že omenili.
Seveda je potem drugo
vprašanje, koliko je današnji
človek res bolj svoboden, pa
koliko smo v resnici ljudje
bolj povezani, a dejstvo je, da
se je marsikaj napovedanega
res zgodilo, za kar pa v resni-
ci ni bilo težko biti prerok
raznim revolucionarjem, pa
naj gre za pripadnike katere-
koli že od omenjenih revolu-
cij.
Andrej Vončina
naj bi bil problematičen le
fašizem, ne pa tudi komunizem?
Zakaj naj bi bil problem le so-
vraštvo do tujcev, ne pa tudi na-
silje, ki ga migranti izvajajo v
Evropi? Lahko si postavimo tudi
hudomušno vprašanje: kam se
bodo migranti iz “zemeljskih ne-
bes” - obubožanih in z nasiljem
zaznamovanih muslimanskih in
socialističnih držav - sploh zate-
kali, če tudi Evropa
postane “komuni-
stični raj”?
Mar ni nastopil tre-
nutek, da desnica
“maščuje” krivice le-
vice, ki direktno ali
pa vsaj indirektno
podpira “islamski
fašizem”, posilstva,
hoče legalizirati ma-
rihuano, odobrava
korupcijo in pre-
prečuje njeno raz-
kritje... Na prihod-
njih volitvah v Italiji
in Sloveniji bi zago-
tovo z veliko pre-
močjo zmagala de-
snica, če ne bi bilo
medijev. To bi bilo v
resnici potrebno in higienično.
Naj v Sloveniji vsaj za tri ali štiri
mandate zmaga desnica in naj se
levica odpočije od silnega napora
iskanja novih obrazov. Molim za
to, da se to, kljub medijem, zgodi
in za to, da bi bilo “maščevanje”
pravilno, v skladu z resničnimi
potrebami ljudi in s človeškim
dostojanstvom. Vsekakor pa je
po morebitni zmagi desnice naj-
prej, kot prvi korak, nujno izvesti
radikalno lustracijo.
Bogdan Vidmar
Komentar
Prvi potreben korak po morebitni
zmagi desnice je lustracija
Obisk “Ad limina”
Slovenski škofje na
avdienci pri papežu
  četrtek, 1. marca 2018, se
je papež Frančišek med
obiskom Ad limina Apo-
stolorum srečal s slovenskimi
škofi.
Škofje so se pridružili papežu
Frančišku pri jutranji sveti maši,
ki je bila v kapeli Doma sv. Mar-
te, nato pa jih je sprejel v zasebno
avdienco. Ljubljanski nadškof
metropolit in predsednik Sloven-
ske škofovske konference msgr.
Stanislav Zore se je v imenu ško-
fov zahvalil za vso podporo, ki jo
papež Frančišek izkazuje sloven-
skim katoličanom in Cerkvi v
Sloveniji. Obenem pa je papeža
seznanil z najpomembnejšimi
izzivi, s katerimi se škofje soočajo
pri svojem delu, kot npr. s seku-
larizacijo, nerešenimi vprašanji
med Cerkvijo in državo, poman-
jkanjem duhovnih poklicev, iz-
zivom dela z mladimi v luči pri-
hodnje sinode škofov ter podpo-
ro družinam in krščanskim za-
koncem.
Škofje so papežu predstavili delo
Cerkve na karitativnem področju
ter na področju vzgoje in izo-
braževanja. Posebej so izpostavili
prizadevanja Cerkve, ki se zavze-
ma za pravico staršev, da svoje
otroke vzgajajo v skladu s svojo
vero in prepričanjem.
V Škofje so v imenu vseh sloven-skih duhovnikov, redovnic in re-dovnikov ter vernikov povabili
svetega očeta na pastoralni obisk
Slovenije. Papež Frančišek je v
skoraj dve uri trajajočem pogo-
voru škofom izpostavil pripra-
vljenost, da obišče Slovenijo in
odgovoril na vprašanja škofov
glede duhovnih poklicev, odno-
sa z muslimani, dela z mladimi,
narodne sprave, priprave litur-
gičnih knjig v slovenskem jeziku
idr. Takšen obisk bi po mnenju
škofov okrepil vero med verniki,
prav tako pa bi pozitivno vplival
na potek sprave v našem narodu.
Ob sklepu avdience so škofje pa-
pežu Frančišku izročili darila, ki
predstavljajo Slovenijo in življen-
je katoliške Cerkve pri nas: kopijo
upodobitve Marije Zavetnice s
plaščem s Ptujske Gore, svečo s
slovenskimi motivi in satovjem
na lesenem podstavku ter slo-
venski med. To so škofje izročili
z namenom, da izpostavijo sve-
tovni dan čebel in čebelarjenja,
ki so ga na predlog Slovenije ne-
davno potrdili Združeni narodi.
Številni duhovniki in katoličani
so imeli namreč ključno vlogo
pri razvoju čebelarjenja v Slove-
niji. / dr. Tadej Strehovec, gene-
ralni tajnik SŠK
Karl Rahner
Plinio Correa de Oliveira

Goriška8. marca 20186
Hrepenenje po pomladi
Čeprav ledena burja zavija okoli vogalov hiš in sivi oblaki
skrivajo sicer zelo sramežljive sončke žarke, si srce želi
pomladnega prebujenja. Prav tako kot je po cvetoči
pomladi, polni cvetja in ptičjega petja, hrepenel medvedek
Alfi v pravljici Kdaj bo prišla pomlad?, ki jo je s tankočutnim
peresom napisala Catherine Walters. Iz prav tako
prisrčnega, umirjenega pripovedovanja knjižničarke Martine
Humar so otroci izvedeli za njeno vsebino v ponedeljek,
19. februarja 2018, ko so s svojimi mamicami prišli na
srečanje s pravljico v mladinsko sobo Feiglove knjižnice v
Gorici. Nekaj manj kot dvajset malčkov je sedlo na mehke
blazinice in zvedavo poslušalo, kako je bil mali medo
neučakan. Sredi zime se je kar nekajkrat prebudil v toplem
brlogu, v katerem je užival sladko zimsko spanje ob svoji
mamici, ki mu je razložila, da se bo pomlad vrnila takrat,
ko bodo vzcvetele rožice, ko bo sonce že toplo sijalo, ko se
bodo prebudile čebelice in bodo poleteli metuljčki in bodo
ptice prepevale v drevesnih krošnjah. Odhlačal je ven, da
bi pogledal, ali je že
pomlad, toda ni je
bilo. Snežinke je
zamenjal  za
metuljčke,  suhe
l iste,  ki  so se
vrtinčili v vetru, za
ptičke, ogenj, ki so
ga zakurili nevarni
lovci ,  pa za
pomladno sonce!
Razočaran se je
spet ulegel  in
zaspal.  Pa je
nazadnje vendarle
priš la tako
pričakovana
pomlad!
Ko sta po dolgem
spanju z mamico
zapustila brlog, je bila jasa pred njim polna najrazličnejšega
cvetja, ptički so peli, metuljčki so letali s cveta na cvet.
Medvedek je bil tako srečen in vesel, da je kar tekal in
skakal, dokler ni utrujen zadremal sredi vsega pisanega
bogastva, ki ga je nasula pomlad. Po raznobarvnem cvetju
se je stožilo tudi knjižničarkam. Breda je zato izdelala veliko
drevo z golimi vejami, otroci pa so v pisano barvanost odeli
papirnate rožice in listke, ki jim jih je izročila Martina. Potem
so jih skupaj zalepili na veje drevesa, ki zdaj čudovito krasi
prehod do mladinske sobe. V Feiglovo knjižnico se je tako
po zaslugi malih cicibanov že prismejala prijazna pomlad.
Otroci pa so mimogrede spoznali dva letna časa, se vadili
v risanju ob veselem druženju, predvsem pa že spet odkrili,
koliko lepega, zanimivega in poučnega vsebujejo knjige, ki
jim jih vselej na tako igriv, prisrčen način približujejo
Pravljične urice. / IK
Sedma Pravljična urica v Feiglovi knjižnici
  Zakonca Tina in Janez Kramarič
Ranljivost ne pomeni
šibkost!
SD SONČNICA 
  meriški zakonski sveto-
valec in terapevt Har-
ville Hendrix trdi, da
zakon ali partnerstvo “ni
trdno zakoličena zveza med
dvema, ki se nikakor ne bi
mogla spreminjati in razvijati.
Zakon je psihološko in duhov-
no popotovanje, ki se začne z
vznemirljivo privlačnostjo,
vodi skozi trnovo pot odkri-
vanja sebe in partnerja in se
končuje v tesni, ljubeči in traj-
ni zvezi”. Bistveno pa je, da si
zakonca pri tem dovolita biti
ranljiva, dodajata Tina in Ja-
nez Kramarič, ki sta 22. fe-
bruarja na povabilo Skupnosti
družin Sončnica v goriškem
Močnikovem domu govorila
prav o tej razsežnosti življenja
v dvoje. Bolj kot predavanje je šlo
za pričevanje, sta dejala, saj sta
na lastni koži že doživela “trnovo
pot” in prišla do spoznanj, ki so
lahko koristna tudi drugim. Sicer
pa živita v Šempetru, sta po-
ročena 10 let, imata dve hčerki,
kot par sodelujeta v različnih
programih za zakonce in pri za-
vodu Iskreni. net.
“To, da se imamo v odnosu lepo,
ni samoumevno”, sta dejala. In
vendar, “če v življenju nimamo
vzponov in padcev, smo mrtvi”.
Problem nastane, ko se zakonca
začneta toliko ukvarjati sama s
sabo, da se oddaljujeta in se mor-
da znajdeta v trenutku, ko jima
kljub navidezni sreči nekaj le
manjka. Ko stik vedno bolj plah-
ni, ko sta zatopljena v vsakdanje
tekanje in stvari ne gredo v glo-
bino... Tudi Tina in Janez sta
imela obdobje, ko sta se dejan-
sko izogibala sporom, saj pome-
nijo bolečino. Morala sta se prav
A
“ustaviti” in premisliti, kje je
njun odnos. Pa sta razumela, da
se s konfliktom morata ukvarja-
ti. Med drugim sta opazila, da se
pogosto lahko ranita prav v
točkah, kjer sta se nekdaj najbolj
privlačevala. In prav v točkah,
kjer smo najbolj dovzetni za bo-
lečino, smo hkrati najbolj dov-
zetni za rast.
Sprta zakonca se lahko zapirata
vase. Kritika, obramba in prela-
ganje odgovornosti, prezir do
partnerja in izogibanje so “štirje
jezdeci propada odnosa” (John
Gottman), v katerem sta vse
manj “soigralca na istem polju”.
Zaradi tega je pomembno se za-
vedati, da je “konflikt nujna
stvar za odnos”, izogibanje temu
ne pelje nikamor. Prav spor
omogoča, da zakonca na poti
spoznavanja sebe in drugega lah-
ko gresta naprej. Kdor se mu izo-
giba, tvega razne oblike “izhoda
iz odnosa”, kot so npr. alkoholi-
zem, deloholizem, pornografija,
sanjarjenje, nakupovanje,
čustveno partnerstvo, pretirano
ukvarjanje s hobiji itd. To so stva-
ri, ki uničujejo odnose. Ti možni
“izhodi”, ki uničujejo odnose,
sproščajo napetost, ki bi jo sicer
bilo treba v odnosu “predelati”.
Če pa želimo nadaljevati pot rasti
v odnosu, je potrebno “izhode”
zapreti in se truditi, da se spet ne
odprejo. “Alarmi”, ki opominja-
jo, da je treba začeti resno raz-
mišljati v tej smeri, so npr. upad
neintimnih dotikov, izogibanje
očesnemu stiku, pomanjkanje
igrivosti in sproščenosti, raz-
mišljati zgolj “o sebi” in ne več
“o nama”, iskanje nasvetov pri
drugih in ne pri zakoncu itd.
Ranljivost zavračamo, ker jo po-
vezujemo s temnimi čustvi, kot
so strah, sramota, žalost in ra-
zočaranje; s čustvi, o katerih
nočemo govoriti, pa čeprav
odločilno vplivajo na način, ka-
ko živimo. “Ranljivost zahteva
pripravljenost obeh”: tistega, ki
je pripravljen deliti nekaj, kar bo-
li, in tistega, ki mora to zdržati.
Nasprotje ranljivosti je perfekcio-
nizem, ki ni zdravo stremljenje k
odličnosti, temveč obramba, ma-
ska, ki nas varuje pred sramom
in nas dela nesposobne za vzpo-
stavitev varnega odnosa.
Perfekcionizem nas “varu-
je” pred bolečino... Ko smo
ranljivi, smo izpostavljeni,
“v mučilnici, ki ji pravimo
negotovost”. Ko si dovoli-
mo biti ranljivi, ogromno
čustveno tvegamo, toda
“ranljivost ne pomeni šib-
kost”! Ko sebe 'odpreš', “si
izjemno pogumen”. V žel-
ji, da odnos raste, nam ran-
ljivost pomaga vzpostaviti
varno povezanost, po kate-
ri vsakdo hrepeni in ki
omogoča trdno, trajajočo
zvezo, v kateri se dobro
počutimo in smo izpolnje-
ni. V tej zvezi je prostor, v
katerem si lahko dovolimo
“živeti še bolj na polno”, iti
v še večje globine. Stopnja
intimne povezanosti zakoncev
predpostavlja to, da sta “dostop-
na”, odzivna drug do drugega in
dejavna. To vodi v varnost ter da-
je občutek svobode in gotovosti
v trajnem odnosu. Ali zakonca
prideta do konca poti ali omaga-
ta nekje na sredi, je torej odvisno
od pripravljenosti za odkrivanje
skritih kotičkov lastne osebnosti.
“Vredno je se potruditi”! sta pre-
pričana Tina in Janez Kramarič.
/ DD
  rešernova proslava, ki je
bila v nedeljo, 25. februar-
ja 2018, v župnijski dvora-
ni Anton Gregorčič v Štandrežu,
je bila še posebno dragocena, ker
je imela čezmejni pečat in je v
njej utripalo slovensko srce. Na-
stala je kot sad sodelovanja treh
društev, Prosvetnega društva
Štandrež, Kulturnega društva
Stanko Vuk iz Mirna in Oreho-
velj in Kulturno turističnega
društva Zarja iz Bilj. Prizadevni
štandreški kulturniki že kar ne-
kaj let gojijo prijateljske vezi s te-
mi obmejnimi društvi in so že
nekajkrat strnili moči, da bi pro-
slavili ta naš kulturni praznik, ta-
ko tesno povezan z velikanom
naše poezije Francetom Prešer-
nom. Letos so prireditev naslovi-
li Dober dan, slovenska beseda.
Pomenljivo vezno besedilo, ki je
dalo celoti pristnega slovenskega
duha, je napisala Marta Pavlin.
Vanj je z ljubečim peresom strni-
la našo književnost od Brižinskih
spomenikov (odlomek iz pridige
o grehu in pokori), Trubarja, Sve-
tokriškega (odlomek iz pridige o
ljubezni), Valentina Vodnika
(Dramilo), Prešerna (odlomek iz
Uvoda h Krstu pri Savici) našega
goriškega slavčka, Simona Gre-
gorčiča, Ivana Cankarja, čigar
P 100-letnica smrti poteka letos,Dragotina Ketteja (Lastovica jeprišla, Krčmarica), Ivana Gradni-
ka (Brda, Dedič sem) do Ljubke
Šorli (Slovenska govorica) in To-
neta Pavčka (Zemlji, Preproste
besede). Umetniško vodstvo so
zaupali igralcu Janezu Starini,
nekdanjemu članu
SNG Nova Gorica in
Mestnega gledališča
ljubljanskega, ki ga
širše občinstvo poz-
na po njegovi vlogi
v nadaljevanki Ena
žlahtna štorija.
Štandreška ponovi-
tev je bila zadnja po
tistih v dvorani Gni-
dovičevega doma
na Mirenskem Gra-
du in v Domu kra-
janov Negovan Ne-
mec v Biljah. Pokro-
viteljstvo je priredit-
vi dala Zveza slo-
venske katoliške
prosvete iz Gorice
(med žal bolj ma-
loštevilno publiko
sta sedela predsednica ZSKP
Franka Padovan in predsednik
SSO Walter Bandelj). Uvodno
Zdravljico, ljudsko v priredbi M.
Fileja Kaj pa ti fantič in Slomško-
vo pesem Luna je za-
pel okrnjeni MePZ
Štandrež pod vod-
stvom Zulejke Deve-
tak. Matej Klanjšček,
Mojca Dolinšek,
Sonja Cijan, Maja Si-
lič, Jakob Šviligoj,
Sara Skvarč, Pietro Grauner, Ti-
motej Lukežič, ki je na harmoni-
ko zaigral in zapel Zakrivljeno
palico, Marta Pavlin, Ester Sclau-
zero in Vanja Bastiani so ob reci-
tacijah prikazali utrinke iz prizo-
rov med Trubarjem in ženo Bar-
baro, iz življenja S. Gregorčiča in
iz Cankarjeve drame Hlapci (V
zakulisju so bili kot tehniki Da-
vid Vižintin, Marko Brajnik in
Božidar Tabaj; sceno sta pripra-
vila Joško in Franko Kogoj). Slav-
nostni govor je imela Pavla Jarc,
direktorica Kulturnega doma v
Novi Gorici. Med drugim je de-
jala: “Kultura je skupek različnih
materialnih in duhovnih stvari-
tev; je dejavnost, ki nam prepro-
sto omogoča, da smo ustvarjalni,
da se ohranjamo in se zavedamo
lastne identitete tako v ožjem lo-
kalnem kot širšem globalnem
prostoru. /... / A kljub zavedanju,
kakšno ključno vlogo je kultura
odigrala v marsikaterem zgodo-
vinskem trenutku našega naroda
(tudi ko nam je bilo najbolj hu-
do) pri oblikovanju in utrjevanju
narodne zavesti ter intelektual-
nega in umetniškega potenciala,
se do nje velikokrat obnašamo
neodgovorno in brezbrižno” /...
/. Citirala je Srečka Kosovela:
Prešernova proslava v štandreški župnijski dvorani  
Pristen poklon žlahtni
slovenski besedi
“Kultura gre svojo pot. Kakor luč
je: njena sila je v tišini in svetlini;
ne hrumi kakor življenje, ki mu
postavljajo vsak dan ponosnejše
stavbe. Tudi jih kultura ne zah-
teva; ona sama je stavba nad stav-
bami, stavba breztežne duševno-
sti, stavba misli in duha, ki ne
vzame lakomnikom zemlje niti
pedi, in to je njen ponos: večna
je in povsod je, vedno bdi nad
nami kakor svetal cilj, proti kate-
remu moramo iti”. Kljub “tem
burnim in neprijaznim časom za
kulturo”, je slovenska kultura
“polna izjemne moči in ustvar-
jalnega naboja”.
Naše kulturno
življenje je pestro na
poklicni in ljubitel-
jski ravni. Tako je tu-
di na Goriškem.
Naša kultura je
doživela velik razvoj
in se lahko ponaša z
“vrhunskimi do-
sežki in marsikate-
rim pomembnim
mednarodnim priz-
nanjem. Iz klenega
varuha in utemelji-
telja slovenske sa-
mobitnosti je prera-
sla v gonilno silo
človeškega razvoja
in nosilko družbe-
nih sprememb”.
Problem današnje
kulture je mimo pomanjkanja fi-
nančnih sredstev predvsem v
dejstvu, je prepričana Jarčeva,
“da kultura preprosto ni več
vrednota”. Zmeraj bolj jo odriva-
mo na obrobje javnega delovan-
ja, “kot da bi pozabili na njeno
vrednost in veličino ter pomen
za utrjevanje narodne zavesti in
ohranitev slovenstva, ki je zdaj v
primežu globalizacije ponovno
večkrat na preizkušnji”. Ob Tru-
barjevih besedah ‘stati inu obsta-
ti’, ki so še zmeraj izredno aktual-
ne, je poudarila, da je treba “širiti
naša obzorja duha in obujati ve-
ro v zavest, da je kultura nepre-
cenljiva vrednota, je tista ustvar-
jalna bit, ki daje smisel, člo-
večnost in pokončnost vsakemu
posamezniku, skupnosti in naro-
du v celoti; je tista ustvarjalna
bit, ki v različnih pojavnih obli-
kah prispeva k duhovni rasti na-
roda, zato jo je treba z vsemi
sredstvi negovati in ohranjati tu-
di za prihodnje rodove”. V tej
naši potrošniški družbi, ki nas
vodi v vse večje razčlovečenje, je
od nas samih odvisno, “kakšno
civilizacijsko in kulturno prihod-
nost bomo gradili. In to stanje
duha lahko spreminjamo tudi s
kulturo, z umetnostjo, ki nas
osvobaja ter nagovarja k lepemu
in dobremu, če ji le znamo pri-
sluhniti”. Zaželela je, da bi bil
vsak naš dan poln “tiste prave,
srčne kulture, ki nas duhovno
bogati, zbližuje in dela naše
skupno življenje bolj strpno in
prijazno”. Nagovor je sklenila z
mislijo: “Bodimo ponosni na
slovensko kulturo, na slovensko
besedo, ki nas plemeniti in dela
izjemne v veliki družini evrop-
skih narodov”.
Iva Koršič
Foto DP
Zadnje predavanje letošnjega
niza, ki ga organizira SD
Sončnica v sodelovanju s
“Srečanji pod lipami”, bo v
četrtek, 8. marca 2018, ko bo
ob 20. uri v Močnikovi dvorani
Alenka Rebula govorila na
temo: “Tako blizu, tako daleč:
ženske in moški v iskanju
razumevanja”. Toplo vabljeni!
SD Sončnica
Tina in Janez Kramarič (foto dd)
Goriška 8. marca 2018 7
  Mojstrski tečaj gregorijanskega korala z dr. s. Susi Ferfoglia
V odkrivanju arhaične
pevske govorice
DVS BODEČA NEŽA 
  ekliška vokalna skupi-
na Bodeča Neža je v so-
delovanju s Prosvet-
nim društvom Vrh Sv. Mihaela,
Združenjem cerkvenih pevskih
zborov in italijanskim zborov-
skim združenjem USCI Furla-
nije Julijske krajine priredila
sklenjen niz odprtih vaj
s priznanimi dirigenti.
Po novembrskem
srečanju, na katerem so
dekleta vadila z mae-
strom Stojanom Kure-
tom, je bil minuli vi-
kend na vrsti tridnevni
mojstrski tečaj gregori-
janskega korala, ki ga je
vodila sestra Susi Ferfo-
glia, docentka na Pa-
peški Univerzi Janeza
Pavla II. v Krakovu, sicer
pa po rodu iz Doberdo-
ba.
Izobraževanje, ki se ga
je poleg pevk udeležilo
tudi nekaj glasbenih
navdušencev, se je
začelo v petek, 2. marca, ob 16.
uri v domu Franca Močnika v
Gorici, ko je bilo na sporedu
uvodno predavanje. Profesori-
ca Ferfoglia je pripravila zani-
miv zgodovinski pregled o raz-
voju korala, ki se je rodil v 7.
stoletju v benediktinskem re-
du, in se poglobila v glavne
značilnosti te glasbe. Melodiji,
zapisani v nevmah, ni določen
ritem, glasba sledi besednim
poudarkom: iztočnica za inter-
D pretacijo je beseda, ki pogojujehitrost izvajanja in poudarke.Pevke DVS Bodeča Neža in
udeleženci seminarja so preko
petja različnih koralov spozna-
li različne nevmatske zapise:
kvadratno notacijo, prvi notni
zapis na črtovju (s štirimi črta-
mi) ter adiastematske nevme,
ki so prvotni nevmatski gra-
fični znaki, zapisani nad bese-
dilom. Zanimiv je tudi “način”
petja korala, pri katerem mora
glas z mehkim nastavkom sle-
diti besednim naslonom in -
kot je Ferfoglia večkrat pouda-
rila - se ne sme solistično izpo-
stavljati z vibratom ali drugimi
pevskimi prvinami, ki bi one-
mogočile enovitost in zlitost
skupnega tona.
Predavateljica je teorijo stalno
povezovala s prakso, tako da so
se pevke in udeleženci večino
časa preizkušali v petju. Za de-
kliški sestav DVS Bodeča Neža
je s. Susi Ferfoglia pripravila iz-
bor triindvajsetih koralov iz ra-
zličnih obdobij cerkvenega le-
ta. Iz Tempus adventi je vzela
sedem antifon, t. i. Velike anti-
fone “O”, ki se tradicionalno
izvajajo med 17. in 23. decem-
brom in nosijo naslov Anti-
phonae ad Magnificat de die
currente. Seveda ni mogel
manjkati izsek božičnih kora-
lov In Nativitate Domini, med
katere spadajo tudi znani Ho-
die Christus natus est in Puer
Natus. Poleg štirih koralov iz
postnega časa - Tempus Qua-
dragesimae sta v izbor prišla še
dva korala iz tako imenovane
Vitae publicae. Program zao-
krožajo štirje korali iz veliko-
nočnega časa - Tempus pascha-
le in antifona Salve Regina. Gre
za obsežen in raznolik reperto-
ar, ki predstavlja vse dele cer-
kvenega leta, od adventa do
Velike noči, in s katerim bo
DVS Bodeča Neža julija pripra-
vila sklop koncertov. Poleg gre-
gorijanskega korala bo del kon-
certnega sporeda posvečen tu-
di improvizaciji starih instru-
mentov. Vaje so potekale delno
v cerkvi sv. Ivana, delno v dvo-
rani, na njih pa so pevke aktiv-
no usvajale veščine
pevskega fraziranja,
ki je pri koralnem
petju še posebej v
ospredju. Za da-
našnjega pevca, ki
je navajen slediti
strogim notnim za-
pisom in na kore-
peticije ob klavirski
spremljavi, pa bo še
posebej zanimivo
dejstvo, da je vodi-
teljica tečaja učila
tako, da je ob into-
naciji vilic najprej
sama zapela melo-
dijo z vsemi pou-
darki, pevke pa so
za njo ponovile. V
nedeljo, 4. marca, so dekleta s
sveže naučenimi korali tudi
sooblikovala slovensko mašo v
cerkvi sv. Ivana.
Mojstrski tečaj, tehnično in
strokovno na visoki ravni, je v
našo stvarnost nedvomno pri-
nesel več vedenja in zanimanja
za to arhaično pevsko govori-
co, ki nas ponovno vleče k bi-
stvu: k človeškemu glasu, me-
lodiji in besedi.
LT
  o se dnevi daljšajo in ko si
srce zaželi malce sprostit-
ve, se v veliko dvorano
Kulturnega doma v Gorici vrača
Komigo, trijezični festival ko-
mičnega gledališča,
edina tovrstna abon-
majska ponudba pri
nas v zamejstvu. Le-
tos bo petnajsto leto
zapovrstjo izvabljal
smeh z ust gledalcev,
ki radi sprejemajo to
vabilo, saj organiza-
torji vsako leto našte-
jejo več kot 200 abo-
nentov.
Festival Komigo, ki
ponuja poklicne in
ljubiteljske gledališke
predstave v slovenskem, italijan-
skem in furlanskem jeziku, prire-
ja Kulturni dom iz Gorice v sode-
lovanju s kulturno zadrugo Maja
(glasbeni festival Across the bor-
der), Kulturnim domom Nova
Gorica, Špasteatrom iz Mengša,
Kulturnim društvom Sovodnje
in Glasbeno matico. Pokrovitelji
so Dežela FJK, občine Gorica, No-
va Gorica, Doberdob in Sovodnje
ob Soči, Urad Republike Sloveni-
je za Slovence v zamejstvu in po
svetu, SKGZ, Goriška trgovinska
zbornica in Fundacija Goriške
hranilnice. Letošnji program Ko-
migo so predstavili na tiskovni
konferenci v sredo, 20. februarja
2018, v mali dvorani goriškega
Kulturnega doma. Ob Igorju Ko-
melu, predsedniku Kulturnega
doma, so sedeli sodelavci Maša
Braini, Franko Korošec, Kristina
K Di Dio in Erik Figelj. Gost je bilodbornik za kulturo v goriškiobčinski upravi Fabrizio Oreti,
ker bo letos ena predstava Komi-
go v goriškem Verdiju (prvič!), in
sicer v četrtek, 19. aprila 2018, ko
bo v goste prišla najboljša Abba
revival skupina, Abba stars iz Pra-
ge (to bo njen prvi nastop v Itali-
ji) in bo seveda izvajala pesmi le-
gendarne glasbene skupine. Ore-
ti je poudaril, kakšno živahno
kulturno ponudbo ima Gorica. K
temu gotovo prispeva tudi Kul-
turni dom, ki vselej podpira kul-
turno raznolikost našega mesta.
Organizatorji si nadejajo, da bo
to gostovanje v Verdiju velik do-
godek za Gorico. Letos bo goriški
trijezični festival razširil svoje ob-
zorje do Trsta, saj bo, sicer izve-
nabonmaja, sodeloval pri izvedbi
gostovanja v Kulturnem domu v
Trstu v torek, 27. marca 2018, slo-
vitega muzikala Mamma mia! v
produkciji Prospot Slovenija in
Music Theater International New
York s slavnimi slovenskimi pev-
Obvestila
Glasbena matica in SCGV Emil Komel
vabita na skupni nastop učencev iz
Doberdoba, ki bo v četrtek, 8. marca,
ob 18.30 uri na sedežu društva Jezero
v Doberdobu.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja praznovanje dneva
žena v četrtek, 8. marca, z izletom v
San Daniele za kratek ogled mesta in
pršutarne. Sledi družabno srečanje v
Tricesimu. Vpisujejo po tel. št. 0481
884156 (Andrej F.), 0481 20801
(Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.),
0481 78138 (Sonja Š.). Odhod z
avtobusom št. 1 bo iz Gorice s trga
Medaglie d'oro - z Goriščka ob 8. uri
in z avtobusom št. 2 iz Doberdoba tudi
ob 8. uri, nato bosta oba avtobusa z
običajnimi postanki peljala do Pilošča
v Štandrežu. Iz Tricesima bo vračanje
proti domu ob 19. uri.
SPDG načrtuje od 16. do 22. junija izlet
v Piemont. Obiskali bodo Turin in si
ogledali najbolj znane spomenike in
zanimivosti, med temi tudi Muzej
egipčanske kulture. Nadalje bodo
obiskali dve alpski dolini na meji s
Francijo (dolina Chissone in trdnjava
Fenestrelle) ter se povzpeli do izvira
Pada. Drugi del izleta bo namenjen
spoznavanju in odkrivanju zanimivosti
v pokrajini Langhe in ogledu mesta
Pavia. Prevoz z avtobusom iz Gorice.
Informacije in prijave Vlado
(3317059216).
PD Rupa - Peč vabi na vsakoletni izlet v
Maroko od 23. do 30. avgusta 2018.
Info tel. 0481 882285 (Ivo Kovic).
PD Štandrež organizira izlet v Nor man -
dijo od 21. do 25. aprila 2018. Izlet ni -
ki si bodo ogledali Givery, Rouen, Arro -
manches in Omaha Beach, Bayeux,
Mt. Saint Michel, St. Malo, Chartres,
Dijon, Annency, Aosta in Pont Saint
Martin. Cena potovanja bo odvisna od
števila udeležencev (od 595 do 632
evrov + cena letalske vozovnice - od
75 do 160 evrov). Potrebna sta veljav -
na osebna izkaznica ali potni list. Infor -
macije ob vpisu, lahko pa pokličete
na tel. 347 9748704 (Vanja), 0481
20678 (Božo), 0481 21608 (Mario,
po 18. uri).
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
Sožalje
Ob izgubi dragega očeta in nonota
Jožefa (Pepeta) Gergoleta izrekamo
iskreno sožalje Martini, Niki, Ivani in
vsem sorodnikom. PD Vrh Sv. Mihaela
in DVS Bodeča Neža.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 9. 3. 2018 do 15. 3. 2018)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6
Mhz; na internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak
dan od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 9. marca (v studiu Niko Klanj šček):
Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 10. marca (vodi Ezio Gosgnach):
Okno v Benečijo: oddaja v benečan -
skem, terskem, rezijanskem in zilj skem
narečju.
Nedelja, 11. marca: ponovitev oddaje Okno
v Benečijo.
Ponedeljek, 12. marca (v studiu Sanja
Vogrič).
Torek, 13. marca (v studiu Matjaž Pintar):
Utrinki v našem prostoru - Glasbena
oddaja z Matjažem.
Sreda, 14. marca (v studiu Danilo Čotar):
Pogled v dušo in svet: Hoja, ti hoja, lju -
bica moja 2. del - Izbor melodij.
Četrtek, 15. marca (v studiu Andrej Bav -
con): Četrtkov večer z glasbo - Zani mi -
vosti, obvestila in humor.
ci. Muzikal je
doživel nad
110 ponovitev.
Letošnji Komi-
go vsebuje
osem raznoli-
kih večerov.
Začel se je v to-
rek, 6. marca 2018, s komedijo
Boksarsko srce, v kateri sta nasto-
pila igralca, oče in sin, Iztok in
Domen Valič, ki imata goriške
korenine. Dne 14. marca 2018 bo
dramska skupina
KD Sovodnje, ki
je po mnogo letih
obnovila svoje
delovanje v lanski
sezoni, predstavi-
la “absurdno tra-
gedijo”, ki želi bi-
ti komedija Avre-
lija se vrača, to bo
ljubiteljska, na-
gradna predstava.
V nedeljo, 18.
marca 2018, ob
18. uri bo igralka
in pevka Marina De Juli protago-
nistka muzikala Mamui. V
četrtek, 12. aprila 2018, bo Špa-
steater ponudil muzikal Alpska
saga, na glasbo znane skupine
Agropop. 10. maja bo v itali-
janščini mednarodni varietejski
dobrodelni večer Razgibanost
življenja. V ponedeljek, 21. maja
2018, bo Catine – Caterina Toma-
sulo, “vulkan furlanske komične
izraznosti”, prikazala 50 odten-
kov furlanščine. Za konec, 6. ju-
nija 2018, bo Špasteater v režiji
Violete Tomič uprizoril “sodob-
no komično provokacijo”, kome-
dijo Dekliščina.
Izven abonmaja bodo še dva
koncerta, 22. marca tria Etnoploč
(Aleksander Ipavec-Ipo, Piero Pu-
rini, Matej Špacapan) in aprila
Paole Rossato ob spremljavi Big
band NOVA iz Nove Gorice, v
maju srečanje z avtorjem, gost bo
Andro Merku’, junija bo gosto-
vanje Mednarodne akademije iz
Križa, v oktobru pa bo v Novi Go-
rici muzikal Moje pesmi, moje
sanje.
Abonmajske predstave bodo v
Kulturnem domu ob 20.30. Cena
abonmaja znaša 70 evrov (redni),
60 evrov (znižani, abonenti SSG,
upokojenci, družinski, študenti
in brezposelni). Posamezne
vstopnice: redne 15 evrov,
znižane 10 evrov. Vpisovanje
abonmajev poteka pri blagajni
Kulturnega doma v Gorici vsak
delavnik od 9.00 do 13.00 in od
15.00 do 18.00.
Podrobnejše informacije na ura-
du Kulturnega doma v Gorici
(tel. +39 0481 33288, info@kul-
turnidom. it).
Iva Koršič
Kulturni dom Gorica / Komigo 
Gledališke predstave in
glasbeni večeri za dobro voljo
ZAHVALA
Želiva se zahvaliti za mašo v spomin na Igorja Povšeta.
Najprej vsem prisotnim oziroma tistim, ki so prišli prav
v ta namen, njegovim sošolcem, prijateljem iz Olympie,
sorodnikom, cerkvenemu zboru, orgelskemu izvajalcu,
vokalni skupini Bodeča Neža in gospodu Marijanu
Markežiču za nadvse lepo zamisel obreda in njegovo
občuteno izvedbo.
Hvala iz srca.
Igorjeva starša
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST
PRIMORSKA POJE 2018
Petek, 16. marca, ob 20.30
Štandrež, cerkev sv. Andreja ap.
Nastopajo:
MePZ duhovne sekcije A. M. SLOMŠEK, Zagreb
MePZ GEORGIOS, Piran
MePZ SV. JERNEJ, Opčine
MePZ JACOBUS GALLUS, Trst
Komorni zbor GRGAR – Nova Gorica
Soprireditelj 
Prosvetno društvo Štandrež
* * *
Nedelja, 18. marca, ob 17. uri
Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž
Nastopajo:
Učiteljski pevski zbor OŠ PIVKA
MePZ ENCIJAN, Pulj
ŽePZ KRAS – Opatje selo
MoPZ KRAS – Opatje selo
Nonet PRIMORSKO – Mačkolje
MePZ KOŠANA
Ženska vokalna skupina BARKOVLJE 
in GLASBENA KAMBRCA
Soprireditelj 
MePZ LOJZE BRATUŽ
Foto IK
DRUŠTVO ARS 
v sodelovanju z društvom DABLO
Vljudno vabi na odprtje likovne razstave
BRDA NA DLANI
Razstavo bo predstavil Bojan Bensa, akademski slikar 
Odprtje bo popestrila točka plesne šole Dance for your rights iz Gorice
Galerija Ars na Travniku, Gorica
Torek, 17. marca 2018, ob 18. uri
Kultura8. marca 20188
  est o smrti slikarke Marjance
Dakskofler Savinšek je odela v
žalost vse, ki smo jo na Go-
riškem poznali in cenili njeno ustvar-
jalnost; spomin na njeno odmevno
razstavo, ki ji jo je v sklopu povezav
s Slovenci po svetu pripravila leta
1989 Zveza slovenske katoliške pro-
svete v Deželnem avditoriju v Gorici,
je še danes zelo živ. Umetnica se je s
tega sveta poslovila v mrzlem nedel-
jskem večeru, 25. februarja 2018, v
bližini Pariza, v kraju Voisins-le-Bre-
tonneux, kjer je živela zadnja leta.
Marjanca Dakskofler Savinšek se je
rodila 19. novembra leta 1919 na Je-
senicah. Mati je bila domačinka,
služila je pri lastnikih jeseniške žele-
zarne, oče pa je bil ugleden srbski
oficir, tudi sam dober risar, izredno
uglajen in izobražen gospod. Osnov-
no šolo, najprijetnejša ji je bila ura
risanja, je obiskovala v rojstnem kra-
ju, nato se je izobraževala v zavodu
pri sestrah Notre-Dame v Šmihelu
pri Novem mestu in vzporedno hla-
stno risala portrete in karikature svo-
jih sošolk. Na željo očeta in matere,
ki sta na vsak način skušala v njej za-
treti umetniško slo, češ da je poklic
umetnika neprimeren za dostojno
življenje, se je vpisala na nemško
trgovsko šolo. Po končanem šolanju
je sprejela tajniško službo na Jeseni-
cah; a ustvarjalna strast se je v njej
čedalje bolj oglašala in jo gnala v
okolico iskat motivov za slikanje. Po
srečanju bodočega moža, zobnega
zdravnika Slavka Savinška, strica ki-
parja Jakoba Savinška, iz znane gla-
sbeno in kulturno zelo dejavne
družine z Jesenic, se ji je življenjska
pot spremenila. On jo je začel spod-
bujati in usmerjati. Preselila se je v
Tolmin in se v ateljeju slikarja Rudol-
fa Kogeja začela poglabljati v slikar-
ski poklic, poln nepredvidljivosti,
vzponov in padcev, zadoščenj in ra-
zočaranj, ki so postali tudi del slikar-
kine vsakdanjosti. Pripravljala se je
za sprejemni izpit na Akademijo li-
kovnih umetnosti v Ljubljani. Ra-
zočaranje ob neuspehu ni bilo pre-
več boleče ob dejstvu, da je bila za
uspeh pomembnejša politična in
ideološka korektnost kot pa znanje
in talent. Takrat pa si je še močneje
zaželela študija v tujini.
Leta 1951 se je odselila v Francijo,
najprej v Nancy, nato v Pariz. Tu je
študirala na akademiji Grande Chau-
miere, nato še na akademiji Julian in
strastno odkrivala zapletene po-
stopke ustvarjalnosti. Svojo željo
po znanju je dopolnjevala z obiski
muzejev in občasnih razstav in se
temeljito spoznala z umetnostjo
preteklih in sodobnih avtorjev. Ob
odkrivanju zakonitosti različnih
umetnostnih obdobij je ustvarjala
lastno likovno govorico skozi priz-
mo velikih zgodovinskih slogov, v
iskanju kompozicijskega ravnove-
sja, v prepletanju svetlobe in bar-
ve, z izrazitim nagibom k
ekspresionizmu v vseh
njegovih različicah.
Zgodnja dela, nastala še v
domovini, se v glavnem
omejujejo na krajinske
izreze, ki se postopoma
umikajo zahtevnejši te-
matiki, v kateri bo zavzel
glavno mesto človek v
vsej svoji krhkosti in ve-
ličini, zemeljskosti in pre-
sežnosti. Ob tem je treba
posebej poudariti njeno
izjemno, tankočutno
ustvarjanje portretov. Sa-
vinškova je slikala s stra-
stjo, a je bila vseskozi kri-
tična do lastnega ustvarjan-
ja, ki pa ji je pomenilo vse v
življenju. Zato se ni nikoli
želela izpostavljati v javno-
sti. Če bi njen soprog ne
prevzel odločitev za razsta-
ve, bi sama verjetno nikoli
ne razstavljala. Kljub skrom-
nejšemu številu razstav, prva samo-
stojna je bila leta 1961 v galeriji To-
nalite' v Parizu, so njeno delo lahko
spoznali v evropskih državah, Argen-
tini, ZDA, Kanadi, zamejski Slovenci
pa na že omenjeni razstavi v Gorici,
na katero je slikarka pristala z veli-
kim navdušenjem in veseljem, saj je
gojila posebno naklonjen in prisrčen
odnos do Primorcev. V Sloveniji ni
nikoli razstavljala, njeno delo so poz-
nali le ožji znanci in prijatelji, ki jim
je svoje slike največkrat kar podarila.
To pa se je pogosto dogajalo tudi v
Franciji.
Med pariškimi Slovenci je imela ve-
lik ugled. Njena osebnost, polna to-
pline, iskrivosti, dobrohotnosti, čuta
za poštenost, pravičnost, odkri-
tosrčnost, resnico in razumevanje
otroške duše, je v hipu očarala sogo-
vornika. Ko so pariški
Slovenci v začetku osem-
desetih let prejšnjega sto-
letja z velikimi žrtvami
pridobili Slovenski dom
in je tudi Društvo Sloven-
cev v Parizu dobilo svoj
sedež, je Savinškova daro-
vala pariški slovenski
skupnosti nekaj svojih
del s pomenljivo temati-
ko in vsebino iz ključnih
trenutkov narodove zgo-
dovine. Aktivno je sode-
lovala pri društvenih de-
javnostih, z risbami
opremljala društveni list
Korenine, izdelala veliko
scensko postavitev za aka-
demijo Molitev in krik
Slovenije (na kateri je na-
stopila tudi mezzosopra-
nistka Bernarda Fink), ki
jo je v podporo človeko-
vih pravic v Sloveniji ob
aretaciji četverice z Jane-
zom Janšo na čelu pripra-
vilo Društvo Slovencev
23. oktobra nemirnega
leta 1988, in še marsikaj.
Svojo veliko ljubezen do
domovine je izkazovala
tudi s strahom in skrbjo
za njeno usodo v kri-
tičnih trenutkih osamo-
svajanja, nato pa s tudi kritičnim po-
gledom na težavno prehajanje iz
režimske miselnosti na pot demokra-
cije.
Za svoja dela je Marjanca Savinšek
prejela več nagrad in priznanj, bila
pa je tudi redna članica likovnega
odseka Slovenske kulturne akcije v
Buenos Airesu.
V skupno grobnico pariških Sloven-
cev na pokopališču v Chatillonu zra-
ven Pariza so jo položili v torek, 6.
marca. Naj ob svojem soprogu Slav-
ku uživa večni mir v tuji zemlji.
Verena Koršič
V
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (8) Dimitri Tabaj
Goriški grof Majnhard II.  (1238-
1295) je na primer leta 1286 postal
tudi koroški vojvoda in je koval svoj
denar, t. i. “Karantan”, srebrnik, ki
je ostal v veljavi do druge polovice
19. stoletja. Njegov sin Henrik
(1265-1335) je leta 1307 - po smrti
svojega tasta Venceslava III. - postal
češki in poljski kralj; kot koroški
vojvoda je na pečatu uporabljal klo-
buk, podoben tistemu, ki je priso-
ten na grbu Slovenske marke (Win-
dische Mark). V srednjeveških ro-
kopisih je zabeleženo, da so tak
klobuk, imenovan “slovenski klo-
buk” (nemško “windischer Hut”),
nosili koroški vojvode med obre-
dom ustoličevanja. Eppensteinsko
in spanheimsko (Spanheimci so bi-
li dinastični nasledniki Eppenstein-
cev) izročilo odvetniških pravic v
Ogleju je bilo torej pravi “trn v pe-
ti” za beneški ekspanzionizem pro-
ti vzhodu in po smrti
zadnjega goriškega grofa Lenarta -
ta je v oporoki potrdil Hab-
sburžane, ki so tedaj zasedali ko-
roški prestol, za svoje naslednike -
je celo prišlo do vojne. Takratnemu
cesarju Maksimilijanu I. Hab-
sburškemu (1459-1519) - Lenarto-
vemu krvnemu sorodniku, saj je bil
potomec omenjenega Majnharda
II. Goriškega - je uspelo po dolgo-
trajni vojni obraniti Goriško. Med
njegovimi vojaškimi poveljniki naj-
demo veliko mož, ki so za sloven-
sko zgodovino in za zgodovino
širšega območja zelo pomembni; ti
so grofje Turjaški, baroni Cobenzl,
bratje Leonard, Erazem in Raj-
mund iz rodbine go-
spodov Dornberških
(Erazem je pokoril
mesto Videm), vipav-
ski vitez Žiga Herber-
stein (kasneje je po-
stal habsburški veleposla-
nik pri ruskem carju Ivanu
Groznem), hrvaški knez
Krištof Frankopan (osvojil
je Tržič in Čedad), pa tudi
ljubljanski škof/vojskovod-
ja Krištof Ravbar (sin
tržaškega glavarja Nikolaja
Ravbarja in Doroteje, se-
stre Erazma Predjamske-
ga). V tej vojni je bila
močno poškodovana tudi
Rožaška opatija, ki so jo po
letu 1527 obnovili po
načrtih čedajskega ple-
miča slovenskega rodu
Venceslava Boianija.
Oglejski na-
pis je bil lahko v na-
poto tudi italijanskim
okupacijskim obla-
stem po usodnem le-
tu 1918, saj je bilo v
njihovem interesu iz-
brisati vsako sled, ki
je vodila do koroške
vladarske hiše, ker je
ta nekoč prisegala v slovenščini ali
slovenščino celo uporabljala kot
dvorni jezik (ostal nam je zapis
uradnega slovenskega pozdrava
vojvode Bernarda Spanheimskega).
Drugače niso mogli dokazovati
“italijanstva” komaj osvojene Go-
rice. Čeprav morda zveni smešno,
so Italijani leta 1965 v sejni dvorani
goriškega občinskega sve-
ta namestili orjaško posli-
kavo, ki še stoji in na ka-
teri je goriški grof Henrik
IV., oče zadnjega grofa Le-
narta, upodobljen kot va-
zal, ki kleči in se klanja
beneškemu dožu, kar
nedvomno priča o obsesi-
ji, ki traja že več kot pol ti-
sočletja: grofje Goriški,
ena najslavnejših ple-
miških rodbin tistega časa
na evropski ravni - neka-
teri so postajali vojvode,
knezi ali kralji, medtem
ko je Friderik I. Lepi
(1289-1330), sin Elizabete
Goriške, postal celo sveto-
rimski cesar - naj bi bili
podložniki neke pomor-
ske republike. Profesor Tavano je
vsebino te poslikave označil za ma-
nipulativno in ponižujoče. Še en
primer želim navesti. Šele v 80. le-
tih prejšnjega stoletja so italijanske
oblasti Krminčanom dovolile spet
postaviti na svoje mesto kip izred-
no priljubljenega cesarja Maksimi-
lijana I. Habsburškega, ki je bil po
prvi svetovni vojni odstranjen (prej
je italijanski general Luigi Cadorna
poziral pred tem kipom, kateremu
so v znak prezira pokrili glavo z ne-
ko vrečo). Spomenik so na svoje
mesto ponovno postavili po ne-
skončnih polemikah, saj je šlo za
cesarja, ki je bil - kot rečeno - go-
riškega porekla; dokazano je, da je
govoril slovensko (njegov učitelj
slovenščine je bil kasnejši kon-
stanški škof in vitez Svetega rimske-
ga cesarstva Tomaž Prelokar, ok.
1421-1496) in je bil vnuk vojvode
Ernesta Železnega, ki je leta 1414 -
tj. 86 let pred smrtjo zadnjega go-
riškega grofa Lenarta - v slovenščini
prisegal pri Knežjem kamnu: pre-
nevarno torej, tako kot oglejski na-
pis …
/ konec
Pečat vojvode Henrika Koroškega, sina
goriškega grofa Majnharda II. Henrik je
postal tudi češki in poljski kralj. Na
pečatu je upodobljen s klobukom; ta
spominja na klobuk, ki so ga uporabljali
pri obredu ustoličevanja koroških vojvod,
t. i. “slovenski klobuk”.
Krmin. Italijanski general Luigi Cadorna
pozira pred kipom cesarja Maksimilijana I.
Habsburškega, kateremu so v znak prezira
pokrili glavo z vrečo. Kip so po prvi svetovni
vojni odstranili, šele v 80. letih prejšnjega
stoletja so ga domačini spet smeli postaviti na
svoje mesto. Cesar Maksimilijan I. je bil krvni
sorodnik zadnjega goriškega grofa Lenarta.
Kopija nagrobnika ljubljanskega
škofa/vojskovodje Krištofa
Ravbarja (Narodna galerija v
Ljubljani). Bil je sin tržaškega
glavarja Nikolaja Ravbarja in
Doroteje, sestre Erazma
Predjamskega, in eden glavnih
poveljnikov vojske cesarja
Maksimilijana I. v vojni proti
Benečanom. Pokopan je bil v
Gornjem Gradu v Zgornji
Savinjski dolini.
Nagrobna plošča zadnjega
goriškega grofa Lenarta v goriški
stolnici. Grof Lenard (1440-1500)
je bil krvni sorodnik cesarja
Maksimilijana Habsburškega.
Pokopan je v Lienzu.
Velika poslikava iz leta 1965 v sejni dvorani občinskega sveta v Gorici: goriški grof Henrik IV. je upodobljen
kot vazal, ki kleči in se klanja beneškemu dožu. Grofje Goriški, ena najslavnejših plemiških rodbin tistega časa
- nekateri so celo postali poljski in češki kralji -, naj bi bili podložniki neke pomorske republike. Zgodovinar
prof. Tavano je vsebino te poslikave označil za manipulativno in ponižujočo.
In memoriam – Marjanca Dakskofler Savinšek
Življenje, posvečeno umetnosti
Kultura 8. marca 2018 9
V Fokusu o ženski literarni
ustvarjalnosti in pojmu
izvendržavnosti
Tržaška revija Mladika je vstopila v 62. leto
izhajanja. Prva številka z letnico 2018 ponuja
različna branja in poglobitve. V Fokusu je daljši
prispevek univerzitetnega profesorja, publicista in
rusista Ivana Verča z naslovom Kaj pa vnukinje
lepe Vide? V eseju razmišlja o pojmih
izvendržavnosti in znotrajdržavnosti pri dojemanju
sveta Slovencev v Italiji, ki ju je v eno izmed
prejšnjih številk Mladike uvedel Andrej Lokar. Ivan
Verč ugotavlja, da je ta
ločnica nastala veliko pred
osamosvojitvijo Slovenije in
da so se ti kulturni modeli, s
katerimi se “Slovenci v Italiji
zgodovinsko soočamo in se v
njih različno prepoznavamo,
ukoreninil i  veliko pred
nastankom samostojne
države Slovenije. Že celo
stoletje smo izvendržavni”. V
eseju Verč omenja tudi
zbornik Ženska literarna
ustvarjalnost na Primorskem
(ur. Marija Pirjevec, izdala
Mladika 2017) ter opozarja,
da je za ustvarjalke, ki živijo
ob meji in za njo, identiteta
gibčna kategorija. V
razčlenjenem eseju se avtor
loteva še vprašanja sebstva, jezika, odnosa do
drugega, vzrokov ženskega nepriznavanja in
nepriznavanja ustvarjalne misli v javnem življenju.
V rubriki o krščanskem življenju je objavljeno
zanimivo besedilo izpod peresa Tomaža Simčiča z
naslovom Je papež Frančišek heretik?. Avtor članka
piše, da so navadno herezije obsojali in heretike
izobčili papeži, bolj neverjetno pa se sliši, naj bi bil
heretik sam papež. V članku Simčič poudarja, da
je apostolska spodbuda papeža Frančiška
prelomma, ne zato, ker bi spreminjala normo,
ampak ker od normativne obravnave pomakne
težišče v smer duhovnega pristopa – in brez
upoštevanja duhovnih temeljev se to zlahka
zamenja s popustljivostjo.
V rubriki Obletnica je objavljen drugi del zapisa
Goršetova primorska leta, ki sovpada s 120-letnico
kiparjevega rojstva. Avtor članka je Ivo Jevnikar.
V rubriki Ekologija je govor o zeleni ekonomiji,
katero bo v prihodnje podprla tudi Svetovna banka.
Pozitivne izkušnje s tovrstno ekonomijo, ki vlaga v
alternativne energetske vire, imajo na Norveškem.
Rubriki Antena z novicami iz zamejstva in zdomstva
sledijo literarni prispevki: objavljena je zgodba Eda
Rodoška Pradavni navdih, ki je bila priporočena na
44. literarnem natečaju revije
Mladika, in pričevanjski zapis
tržaške zdomske Slovenke
Mirelle Urdih Merku' o življenju
v Nemčiji.
Revija ima prilogo Rast z
raznovrstnimi prispevki in
bogato grafično podobo.
Avtorica uvodnika jadralka
Giorgia Sinigoi piše o pomenu
športa za mlade. Sledi intervju,
ki ga je pripravil Jernej Šček,
prav z jadralkama Giorgio
Sinigoi in Saro Zuppin, ki sta se
konec prejšnjega leta udeležili
svetovnega jadralnega
prvenstva v Avstraliji. Martina
Sosič poroča o pestrem
programu delovanja
Slovenskega kulturnega kluba in MOSP-a, v
katerega sodita dobrodelna božična akcija SKK in
obisk izvedenke na področju kulture oblačenja Lee
Pisani. Mladinski list objavlja pogovor, ki sta ga
pripravili Denise Frandolic in Ilaria Vitturelli z
dijakinjo 4. letnika tržaškega liceja Prešeren, Ines
Lakovic, ki se je udeležila šolske izmenjave v Sankt
Peterburgu. Ob kratkem intervjuju z Mojco Petaros
je objavljen njen literarni prispevek Slišal sem;
kriknil je list, ko da so mu prebodli srce, ki je prejel
prvo nagrado na literarnem natečaju SKK-MOSP
2017. V listu so objavljeni tudi zimski fotografski
utrinki sodelavcev Rasti.
MLADIKA 1/2018
Odločitev, pogojena od sedanje češke politike v odnosu do Kitajske
Na Češkem zavrnili azil
kitajskim kristjanom
  ečja skupina čeških
kristjanov je za kitajske
azilante že organizira-
la t. i. molitvene verige. Ne-
prekinjene molitve bodo po-
tekale ves marec. Uradno je v
ČR samo dvanajst azilantov
iz migranstkega vala zadnjih
let.
“Teh osemdeset ki-
tajskih kristjanov
gotovo ne ogroža
Češke republike”, je
za češki list Katolic-
ky tydeník izjavil
škof Václav Maly, ko
je pred dnevi češko
ministrstvo za no-
tranje zadeve za-
vrnilo prošnjo za
azil sedemdesetim
kitajskim kristja-
nom. Kar dve leti je
trajalo odločanje o
njihovih prošnjah.
“Dvomljivo je, da so
pristojni državni or-
gani potrebovali to-
liko časa”, še pravi škof Maly,
“zato domnevam, da so se
odločali glede na trenutno
politiko Češke republike v
odnosu do Kitajske”.
Kitajci so prosili za azil zaradi
preganjanja, ki ga kot kristja-
ni doživljajo v svoji domovi-
ni. O tem so predložili ustrez-
ne dokumente, enake kot ti-
V stih osem kitajskih državlja-nov, ki pa jim je bil azil odo-bren. Odvetnica iz češke Or-
ganizacije za pomoč migran-
tom je za omenjeni Katolicky
tydeník dejala, da so po nji-
hovem mnenju prošnje
utemljene, zato naj bi sledila
pritožba na zavrnitev.
Mediji objavljajo pričevanja
iz verskih skupnosti, ki so ki-
tajskim državljanom nudile
zaščito, in le-ta potrjujejo, ka-
ko so se Kitajci izjemno po-
trudili, da bi se vživeli v novo
okolje. Nekateri so celo od-
klonili finančno pomoč, saj
so jo doživljali kot ponižanje,
ter si sredstva za preživetje za-
služili z delom. Tudi to so pri-
stojni uradi uporabili proti
njim – češ da so v bistvu eko-
nomski migranti. Kaj tem lju-
dem grozi ob vrnitvi v domo-
vino, je za zelo gledano za-
sebno televizijo DVTV, slovi-
to po svojih kritičnih sta-
liščih, pripovedoval neki ki-
tajski onkolog. Tudi
na povezavi http:
//www. modlitby24-7.
cz/cinsti-krestane naj-
dete več o tem.
Del najvišjih čeških
političnih in gospo-
darskih struktur je od-
krito prokitajskih (in
hkrati proputinov-
skih), posamezniki iz
urada predsednika re-
publike pa na veliko
poslujejo s Kitajsko
(in Rusijo). Za Kitaj-
sko ima češki predsed-
nik Miloš Zeman celo
posebnega svetovalca,
ki pa naj bi ga kitajska
policija menda že sredi fe-
bruarja aretirala zaradi mal-
verzacij. V predsednikovem
uradu te vesti, ki jo širijo me-
diji, niso uradno ne potrdili
ne zanikali. Znano je, da si je
kitajski režim izbral Prago za
izhodišče svoje poslovne ek-
spanzije v Evropo.
P. K.
JEZIKOVNICA
Vladka Tucovič
Povratni svojilni zaimek
Ukrepali bomo, da zagotovimo vašo in
našo varnost. Če želite glasovati za vašega
kandidata, nam čim prej pošljite vaš glas.
Preživite dan v družbi vašega radia. Kakšni
se vam zdijo navedeni primeri? Vas v teh
povedih zmoti kakšna beseda ali se vam
zdi vse prav? Ali mogoče ne razumete, kaj
vam je govorec/pisec teh besed želel spo-
ročiti? Če ste na zadnji dve moji vprašanji
odgovorili pritrdilno, slovenščino razume-
te kot velika večina njenih rojenih govor-
cev. Dejstvo namreč je, da se vedno bolj iz-
gublja občutek za natančno razlikovanje
med običajnim osebnim zaimkom (moj,
tvoj, njegov, njegova, vaš, njihov itd.) in
povratnim svojilnim zaimkom (svoj), kar
pa ne otežuje spo-
razumevanja.
Čeprav gre za na-
pako v slov-
ničnem sistemu,
kljub temu razu-
memo namen
sporočila. In kaj je
v teh povedih
pravzaprav naro-
be?
Poglejmo po vrsti.
V prvi povedi je
napačen drugi zai-
mek, pravilno bi
bilo takole: Ukrepali bomo, da zagotovimo
vašo in svojo varnost. Vprašali boste, zakaj
je narobe našo, če pa je narejena po vzorcu
vašo. Ravno v tem je kleč. Zaimek se mora
ravnati po osebku, torej: mi bomo ukrepa-
li, da zagotovimo vašo in svojo varnost, vi
boste pa morali zagotoviti svojo in našo
varnost. Ste opazili, da se je osebek v dru-
gem stavku zamenjal? Mi odločamo o vaši
in svoji varnosti, vi pa o svoji in naši. Gre
za t. i. ujemanje z osebkom, na kar mora-
mo biti zelo pozorni, če se hočemo izražati
pravilno, saj nam zelo hitro z jezika zleti
napačni zaimek. Pa v drugih dveh prime-
rih? Pravilno je: Če želite glasovati za svo-
jega kandidata, nam čim prej pošljite svoj
glas. Preživite dan v družbi svojega radia.
Priznati moramo, da so nekatere besede,
čeprav so rabljene pravilno, mogoče manj
vplivanjske kot druge. Gotovo je, da ima
raba svojilnega zaimka vaš večji vpliv na ti-
stega, ki ga ogovarjamo, mogoče se ogo-
vorjenemu zdi, da je bolj spoštovan in
upoštevan. Vsekakor je tovrstnih nena-
tančnosti v jeziku vedno več in vprašanje
je, kam bo šla pot rabe povratnega svojil-
nega zaimka.
Kakšni se vam pa zdijo naslednji primeri?
V svoji mladosti je bil pisatelj. Gozdarska
pot je svoje ime dobila po gozdarjih. Mlin
je v svoji preteklosti zamenjal kar nekaj la-
stnikov. Ali je raba povratnega svojilnega
zaimka pravilna? Je pravilna, zato s slov-
ničnega vidika tem povedim nimamo česa
očitati, saj bi bilo narobe, če bi zapisali: v
njegovi mladosti je bil pisatelj, pot je nje-
no ime dobila
in mlin je v
njegovi prete-
klosti zamen-
jal lastnike.
Odgovoriti si
je treba na
drugo
vprašanje: je
raba svojilne-
ga zaimka, ka-
teregakoli že,
sploh nujna?
Ne, sicer pra-
vilni povratni
svojilni zaimki so odveč, bolje je povedi
zapisati brez njih: V mladosti je bil pisatelj.
(V čigavi mladosti, če ne svoji?!) Gozdar-
ska pot je ime dobila po gozdarjih. (Čigavo
ime, če ne svoje?!) Mlin je v preteklosti za-
menjal kar nekaj lastnikov. (V čigavi pa, če
ne svoji?!)
Včasih je treba samo prisluhniti svojemu
jezikovnemu občutku in mu zaupati, pa
boste videli, da se boste odločili ustrezno.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slo-
venistiko Fakultete za humanistične študi-
je Univerze na Primorskem (Koper) izvaja
pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna
vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikov-
nici, ji lahko pošljete na e-naslov: 
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo
Novega glasu.
35
  naslovnice januarske šte-
vilke Galeba veje veselje
silvestrske noči, ko vsak
upa, da bo novo leto prineslo le
srečne dni. Risbo je izdelal Goran
Nikolaj Rismondo, petošolec
COŠ “P. Tomažič” iz Trebč. Šest
podobnih likovnih izdelkov nje-
govih sošolcev krasi rubriko
Šolarji pi šejo in rišejo. V njej
so še mno žica gob, ki so jih
narisali učenci OŠ Alojz
Gradnik, Col, snežaki učen-
cev OŠ “Stanko Gruden”,
Šempolaj, in pravljične
zgodbe, ki so jih prispevali
šolarji COŠ “1. Maj” iz Zgo-
nika. Prvi dve strani januar-
ske številke Galeb namenja
telohu, cvetlici, ki prva po-
kuka iz zaledenele zemlje;
njena domovina sega od Alp
na severu do juga Balkana. O
telohu, ki je lahko različnih
barv – najbolj znan je seveda
bel -, piše Vladimir Čerkez,
ilustracije so delo Anje Jerčič
Jakob. Jure Jakob je kot vselej
prevedel in napisal spremno
opombo. Na ostalih Galebo-
vih straneh si sledijo kot na
tekočem traku zgodbe v nadalje-
vanjih in pravljične povesti. Krt
Žametek se spopada s podzemni-
mi pošastmi v zgodbi Črnih5 Da-
rinke Kobal. Krasne ilustracije z
bujnim fantazijskim poletom so
izšle iz rok Katerine Kalc. Lenariti
ali loviti zvezde tako se glasi na-
slov zgodbe Majde Artač o upo-
kojenem letalskem pilotu, ki san-
ja, da bi naredil vesoljsko ladjico.
Dunja Jogan ga je prikazala, kako
že leti. Avtorica Artačeva je tudi
tokrat priložila Naloge brez na-
dloge, da se bodo učenci vadili v
pisanju in spoznavali odtenke
Z slovenskega jezika. Marjeta Zorecpredstavlja latvijsko pravljico Pa-meten kmet, ljubke ilustracije je
prispevala Andreja Gregorič, pre-
vedel pa je Cvetko Zagorski. O
prazgodovinski basni, v kateri sta
protagonista zmaj in opica, piše
Helena A. Bizjak, Marko Rop je
avtor ilustracij. Vsi ljubitelji stri-
povskih zgodb bodo radi prebrali
zadnje dogodivščine o medvedu
in miški, ki sta tokrat šla na Ha-
vaje. Romeo Toffanetti razvija
dalje zgodbo o pasjem prijatel-
jstvu. Shiver in Kowalsky se gre-
sta slikarja s “smrčkom”. Mlajšim
Galebovim bralcem je namenje-
na dopolnjevanka Škratek Detek-
tivko, ki tokrat vneto išče dedko-
vo protezo; zašla je v mišjo luk-
njo! Marjeta Zorec ob zelo nazor-
nih ilustracijah Katerine Kalc
opisuje poljsko vrano, ki je med
pticami najbolj koristna in tudi
pametna.
Spretne risarske roke
in “bistre” oči bodo
takoj poiskale vse za-
stavice, ki so jih pre-
bivalci velemesta
obesili na svoje
hiške. Kar precej dela
je Anka Kočevar “naložila” Gale-
bovim risarjem. Kot vedno je ze-
lo zanimiva in pri urah sloven-
skega jezika zelo uporabna rubri-
ka Soimenjaki, ki jo pripravlja
Darinka Kobal, ilustrira pa Ivana
Soban. Jasna Merku' je za Gale-
bove bralce izbrala in ilustrirala
uganke, vsebinsko vezane
na zimski čas. Kako so pi-
sali v davnih časih in kako
se je pisanje spreminjalo v
dolgih stoletjih, jasno pri-
kazujejo ilustracije Tanje
Komadina in besedilo
Maše Ogrizek. Kaj pa je je-
dla Pepelka, bodo bralci iz-
vedeli, če bodo prebrali za-
pis Klarise M. Jovanović
Pepelkina večerja. Štefan
Turk je dal zapisu svoj raz-
poznavni likovni izraz. Av-
torica je pripisala še recept,
in sicer za lečo z ajdovo
kašo. To so stare, dobre,
zdrave jedi! O dnevih, ki
so pozimi kratki, poje pe-
smica Praznična; napisala
jo je Barbara Gregorič Go-
renc, ilustrirala pa Živa Pa-
hor. Matejka Grgič in ilu-
stratorka Chiara Sepin vztrajno
nadaljujeta svojo rubriko Po slo-
vensko. Zelo priročna je in pripo-
ročljiva za vse učence, pa tudi
odrasle, ki nimajo slovenskega je-
zika ravno v mezincu. Tokrat ima
podnaslov Higiena je pol zdravja.
Na hrbtni strani Galeba simpa-
tična panda igra na kazoo, glasbi-
lo, ki spada v skupino membra-
fonov. Tisti, ki so ročno spretni,
ga bodo lahko kar sami izdelali,
če bodo sledili navodilom Ester
Derganc; pomagali si bodo lahko
tudi z ilustracijo Chiare Sepin.
IK
Peta številka mladinske revije Galeb  
Kopica raznolikih zgodb v
nevezani in vezani besedi
Škof Václav Maly
Tržaška8. marca 201810
  okrat je bila gostja ponedeljkove-
ga večera Društva slovenskih izo-
bražencev v sodelovanju s
Knjižnico Dušana Černeta odvetnica in
sodna prevajalka v Buenos Airesu Ma-
riana Poznič, ki je v pogovoru z Ivom
Jevnikarjem predstavila sedanji sloven-
ski utrip v Argentini.
Po letu 1990 se je v zdomstvu spreme-
nilo veliko stvari. Prišlo je do pomem-
bne generacijske prenove v krovni orga-
nizaciji Zedinjena Slovenija, v tedniku
Svobodna Slovenija in v osrednjem
društvu Slovenska kulturna akcija. Ma-
riana Poznič je tajnica krovne organiza-
cije povojne emigracije in urednica Svo-
bodne Slovenije. Pred dvema tednoma
so v KC Lojze Bratuž v Gorici odprli raz-
stavo Rojstvo novih domovin, na kateri
je predstavljeno, kako so naši ljudje šli
iz taborišč preko oceanov in si ustvarili
novo življenje.
Letos mineva 70 let od emigracije v Ar-
gentino. Že januarja 1947 sta se tja pri-
selila prva dva duhovnika, med leti 1947
do 1949 pa od pet do sedem tisoč ljudi.
Leta 1955 je bil v Jugoslaviji sprejet za-
kon o združevanju družin in nekaj tristo
žena in otrok se je pridružilo svojcem.
To živahno organizacijsko, kulturno in
versko življenje, ki ga povezuje krovna
organizacija, poteka predvsem po šestih
domovih. Ljudje živijo v predmestju
Buenos Airesa, center pa je Slovenska
hiša v središču mesta. Tam deluje sred-
nješolski tečaj in je center društev, nima
pa lastnega članstva. Najmočnejši sku-
pini sta v Mendozi in Bariločah, kjer
imajo Slovenci svoje domove. Kljub
splošnemu znanju, da imajo tam števil-
ne družine, je Mariana Poznič dejala, da
se njihovo število manjša, saj niso pri-
sotne v življenju
skupnosti. Sta-
rejši umirajo,
mladi pa se ne
pridružijo. Ni-
majo pritoka no-
vih članov, saj se
nihče več ne seli
v Argentino. Če
bi bili vsi potom-
ci Slovencev ak-
tivni ali vsaj pri-
sotni v življenju
skupnosti, bi bi-
lo to čudovito, a
se to ne dogaja.
Bistveni element
argentinskega
čudeža je sloven-
sko šolstvo, saj še
vedno temelji na
prostovoljnem
delu neštetih učiteljic, učiteljev in pro-
fesoric, ki soboto za soboto namenjajo
svoj čas ohranjanju slovenske zavesti, je-
zika in kulture. Nekoč so imeli tudi vi-
sokošolski tečaj, danes pa deluje pet slo-
venskih srednjih šol, ker so leta 2016 za-
prli eno šolo, in tečaj ABC za otroke, ki
ne znajo slovensko. V zadnjih desetih
letih je število otrok močno upadlo. Leta
2017 je sloven-
sko osnovno
šolo obiskovalo
dvesto otrok,
srednjo šolo pa
sto. Letos bo
zadnji letnik
srednješolskega
tečaja obiskova-
lo 27 otrok –
edina še tako
številna skupi-
na. Vsaki dve le-
ti poteka v Slo-
veniji izpopol-
njevalni tečaj za
učiteljice, kar je
zelo koristno,
ker so to prosto-
voljke z dobro
voljo, ki so pri-
pravljene žrtvo-
vati sobote, ne pa poklicne učiteljice.
Imajo dva lektorata slovenščine – v Bue-
nos Airesu in La Plati. Tja se vpisujejo
predvsem potomci Slovencev, ki sploh
ne znajo slovensko. V provinci Cordoba
bodo odprli nov lektorat, saj se je tja pre-
selila lektorica slovenščine, poročena z
Argentincem, ki je zelo navdušena nad
poučevanjem.
Novost je tudi na področju tiskanih me-
dijev, saj je slovenski tednik Svobodna
Slovenija, ki je začel izhajati januarja
1948, dobil novo uredništvo. Ko se je
dotedanji urednik leta 2017 upokojil, so
začeli iskati nove moči. Glede na to, da
je tednik glasilo slovenske skupnosti v
Argentini, ki skrbi za ohranjanje in
pričevanje povojnih dogajanj, je izha-
janje na spletu – poleg seveda tiskane
oblike – naletelo na pozitiven odmev in
spodbudne komentarje. Zdaj izhajajo
verski tednik Oznanilo, mesečnik Du-
hovno življenje s prilogo Božje stezice
za otroke, Kulturna akcija z Glasom in
revijo Meddobje.
V vseh časih je za daljšo ali krajšo dobo
v Argentini delovalo skupno 184 sloven-
skih duhovnikov, kar kaže na bistveno
versko postavko. V letih 1947 in 1948
jih je osemdeset emigriralo iz domovine
v Argentino. Štirideset duhovnikov je bi-
lo tam posvečenih.
Korenine v Sloveniji jim veliko pome-
nijo. Vsako leto se sedemnajstletniki
skupine Rasti udeležujejo enomesečne-
ga potovanja v Slovenijo, s katerega se
vračajo s pozitivnim čustvenim nabo-
jem, saj je to zanje edinstveno doživet-
je.
Metka Šinigoj
T
Tržaški škof msgr. Crepaldi med slovenskimi verniki pri Sv. Ani
Prijetno srečanje z maloštevilno,
a delavno versko skupnostjo
  b svojem štiridnevnem pastoralnem
obisku v župniji Žalostne Matere
Božje pri Sv. Ani v Trstu se je v
nedeljo, 25. februarja, tržaški škof msgr.
Gianpaolo Crepaldi srečal s slovenskimi
verniki, ki delujejo v župniji. Vernikom je
najprej spregovoril v homiliji pri sv. maši,
nato pa se je z njimi zadržal v župnijskih
prostorih. Srečanje je bilo prav prijetno,
gospodu škofu smo najprej predstavili našo
sicer maloštevilno, a delavno skupnost, ki
tu sodeluje že od prvih povojnih let, ko so
župnijo vodili redovniki serviti. Veliko let je
tu kot kaplan skrbel za slovenske vernike
gospod Dušan Jakomin. Po njegovem
odhodu v večnost - istočasno je bila
ukinjena tudi postojanka redovnikov - pa je
tržaška škofija namestila v župnijo dva
italijanska duhovnika. Začetki našega
skupnega delovanja seveda niso bili lahki, a
danes mirno trdimo, da z dobro voljo lahko
marsikaj dosežemo. Oba duhovnika, g.
Alessandro in g. Sergio, sta zelo naklonjena
slovenskim vernikom, s postopnim
uvajanjem v poznavanje slovenskega jezika
danes lahko opravljata vse obrede v
slovenščini, poleg tega pa sta nam s svojim
človeškim odnosom vedno na razpolago,
saj so vrata župnišča vsakomur vedno
odprta. To našo stvarnost smo tudi gospodu
škofu z veseljem prikazali, veseli smo bili,
da se je sam želel srečati z nami in ob koncu
našega prijetnega pogovora smo mu kot
simbol slovenske prisotnosti podarili
tipično potico in zraven tudi slovenski
šopek z nageljni, rožmarinom in
roženkravtom, simboli, ki ponazarjajo
ljubezen, vero in upanje.
O
DSI / Ponedeljkov večer z gostjo Mariano Poznič
Slovensko delovanje
v Argentini
  torek, 27. februarja 2018, se je v
Tržaškem knjižnem središču
razvil zelo zanimiv in dina-
mičen pogovor s prevajalko, publici-
stko, gospo Jolko Milič iz Sežane, ki ra-
da tudi polemizira. Sama pravi, da ji je
polemiziranje napisano na kožo: “Sem
mnenja, da brez živahne in nenehne
polemike se vsake vode – literarne pa
prav posebej – strašno rade skalijo in
kar hitro usmradijo s samozadovol-
jstvom, ki ne pelje nikamor”. Kljub
neugodnemu vremenu se mladostna,
komaj 92-letna Jolka, ni odpovedala
prisotnosti na Kavi s knjigo. Na dobro
obiskanem srečanju so
predstavili njeno knjigo
O prevajanju in poeziji
in še o marsičem s pod-
naslovom Kramljanja, ki je pred nekaj
tedni izšla pri Založništu tržaškega ti-
ska, uredila pa jo je Alina Carli. V pu-
blikaciji so v glavnem zbrani eseji, ki
jih je Jolka Milič sestavila za revijo SRP
med letoma 2005 in 2012. Na predsta-
vitvi sta bila prisotna tudi delovna ko-
lega ugledne prevajalke, prevajalca in
pesnika Roberto Dedenaro in Miha
Obit. Ob Jolki Milič so srečanje obli-
kovale še urednici Alina Carli in Mar-
tina Kafol ter ilustratorka Catherina
Zavodnik.
Miličeva je med pogovorom ironično
posvarila Dedenara, da ga večkrat opo-
minja, da se Sežana še vedno nahaja v
Sloveniji in ne v Italiji. Roberto Dede-
naro je v italijanščini spregovoril o svo-
jih pogostih obiskih na Jolkinem do-
mu. Povedal je, da je vsak obisk prava
mistična dogodivščina. “Spoznal sem
jo po njenih Kosovelovih prevodih. Ko
sem jo prvič obiskal, sem bil
še študent. Dobro se spo-
minjam njenih sob: knjige,
zvezki, papirji so napolnje-
vali police, mize in tla. Zdelo
se je, kot da bi stopil v
kakšno srednjeveško
knjižnico. Jolka, stroga in
obenem ljubezniva, pa me
je čakala s kavo”.
Nova knjiga Jolke Milič je ze-
lo duhovita in zabavna, go-
vori o prevajanju in zankah
prevajanja, dotakne se poe-
zije in pripoveduje o avtoričinem po-
vezovanju med slovensko in italijan-
sko poezijo. S svojim širokim prevajal-
skim opusom je pesništvo v roman-
skih jezikih ponudila slovenski publiki
in slovensko poezijo prenesla med ita-
lijanske bralce.
Miličeva je poudarila: “Jaz sem velika
bralka. Zelo iskani bralci bodo v pri-
hodnosti, kadar bomo vsi znali pisati,
pisali in nobenega poslušalca ne bo
več. Takrat bi lahko postala poslušalka
in bi zaslužila veliko denarja”, je po-
smehljivo povedala.
Prevajalka se je dotaknila tudi drugih
tem in je predlagala, da bi morali v slo-
vensko ustavo vnesti tudi pravico do
pomote. “Hudo je le, če v zmoti vztra-
jaš”! je prepričljivo dodala. Jolka Milič
ceni pisanost in raznolikost in ji je
všeč, da ljudje mislijo drugače in se
kljub temu spoštujejo.
Srečanje, ki ga je ob prisotnosti mode-
ratorke skoraj v celoti vodila energična
Jolka Milič, se je razvilo v sproščen
enourni pogovor, poln anekdot in do-
godivščin, povezanih s poezijo, Slo-
venci, z Italijani in seveda Jolko.
Umetnica in oblikovalka Catherina Za-
vodnik, ki je knjigo obogatila z unikat-
no platnico, je istega dne odprla tudi
likovno razstavo svojih liričnih slik.
“O njej boste še slišali, ker je zelo dobra
slikarka z velikim srcem”, je prisrčno
in odkrito povedala Jolka.
Marko Manin
V
Foto Marko Manin
TKS / Srečanje “na kavi” z Jolko Milič 
“Brez živahne
polemike ne gre!”
Enkratni glasbeni dogodek, slovenski
muzikal Mamma mia!, tokrat prihaja
v Trst. V torek, 27. marca 2018, ob
20.30 se bo namreč predstavil na
odrsk ih  deskah S lovenskega
stalnega gledališča, v Kulturnem
domu.
Skladbe legendarne švedske skupine
Abba bodo pr v ič  v  s lovenšč in i
odmevale  sredi  Trsta ,  in  to  še
posebej po zaslugi SSG, Kulturne
zadruge Maja iz Gorice in producenta
Prospot iz Radovoljice. Muzikal si je
v  zadnj ih  dveh let ih  v  Sloveni j i
ogledalo že 130.000 Slovencev; v
Trstu pa bo doživel 125. izvedbo. Prvič v
zamejstvu so  muzika l  Mamma mia!
predstavi l i  lansko pomlad v goriškem
Kulturnem domu, tokrat bo drugič uprizorjen
izven meja slovenske države.
O pomembnosti dogodka v Trstu oziroma
gostovanja muzikala v slovenskem jeziku
tudi v zamejstvu so na uradni predstavitvi,
ki je potekala v tržaškem Kulturnem domu,
spregovorila umetniški vodja SSG, Igor
Pison, in predsednik Kulturnega doma v
Gorici, Igor Komel. “Nadvse popularno,
romantično zgodbo, polno optimizma in
življenjske energije, ki poteka na grškem
otoku, z odličnimi prevodi in priredbami 23
skladb skupine Abba, delo slovenskega
kantavtorja Tomaža Domicelja, je nujno
predstaviti tudi na odrih slovenskih kulturnih
ustanov v zamejstvu; slovenska različica
muzikala po Sloveniji podira vse rekorde. ”
Na tiskovni konferenci je spregovoril tudi
producent muzikala, Jurij (Jure) Franko, ki
se je iz uspešnega športnika (smučarja)
prelevil v uspešnega podjetnika. Producent,
ki v zadnjih letih navdihuje ljubitelje zabavne
kul ture ,  je  poudar i l ,  da  s  posebnim
zadovoljstvom gostuje z muzikalom Mamma
mia! v Trstu, in je prepričan, da bo tudi na
Tržaškem, kot po Sloveniji, pregovorno
zadržano slovensko občinstvo ogrel in
navdušil.
Muzikal Mamma mia!, ki je nastal pod
režiserskim vodstvom Juga Radivojevića, na
odru izvaja zasedba, na čelu katere so pevci
Alenka Godec, Simona Vodopivec Franko,
Damjana Golavšek (vse tri so bile prisotne
na tiskovni konferenci v Trstu), Uroš Smolej,
Gojmir Lešnjak - Gojc, Marjan Bunič, Lea
Bartha in Matjaž Kumelj. Naj še dodamo, da
bodo večne glasbene uspešnice, ob izjemnih
koreografijah Mojce Horvat pod dirigentsko
taktirko maestra Patrika Grebla, zaživele v
slovenskem jeziku, kot že omenjeno, v
odličnih prevodih Tomaža Domicelja.
Pobudnika gostovanja muzikala v Trstu sta
SSG in kulturna zadruga Maja iz Gorice, v
okviru projekta “Preko 4”, v sodelovanju z
Zvezo slovenskih kulturnih društev in
Glasbeno matico. Pokrovitelji dogodka so
Dežela FJK, Urad RS za Slovence v zamejstvu
in po svetu, Slovenska kulturno gospodarska
zveza in Svet slovenskih organizacij.
Vstopnice za muzikal so že v predprodaji pri
blagajni SSG v Trstu (ul. Petronio 4 – 040
632664).
Slovenski muzikal Mamma mia! tudi v Trstu!
Foto damj@n
Tržaška 8. marca 2018 11
Obvestila
Društvo Rojanski Marijin dom vabi na
ogled monodrame Vinka
Möderndorferja Ničesar ne
obžalujem v izvedbi igralke Metke
Pavšič. Prireditev bo v rojanskem
Marijinem domu v nedeljo (ul.
Cordaroli 29), 11. marca, ob 17. uri. Na
ogled bo tudi razstava lesenih
umetnin Franka Armanija.
Kulturna pomlad v Devinu vabi na
gledališko predstavo Leto šlagerja
Dramske družine SKPD F. B. Sedej iz
Števerjana, ki bo v nedeljo, 11. marca,
ob 17. uri na sedežu zborov.
Pastorala za poklicanosti prireja
delavnico Dragocen si v mojih očeh;
potekala bo v soboto, 10. marca, v
Centru duhovnosti v Starih Miljah.
Predaval bo dr. Bajzek, vodil pa g.
Ogorevc; začetek ob 14.45, konec ob
20. uri; obvezen je prispevek za
gradivo in hrano. Vabljeni mladi,
kateheti, animatorji, pastoralni
delavci, pa tudi odrasli verniki, ki jih
tema zanima. Spokorno bogoslužje s
križevim potom bo v nedeljo, 18.
marca, ob 16. uri v cerkvi Novega sv.
Antona; na razpolago bo več
spovednikov. Vabi Področni svet
Pastoralnega središča. Duhovna
obnova za višješolce bo v nedeljo, 18.
marca, ob 16. uri, v Marijanišču na
Opčinah; vodil jo bo g. Metod
Ogorevc.
Mesečna maša v slovenskem jeziku v
domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v torek,
13. marca (kot vsak drugi torek v
mesecu), ob 16.30 v cerkvi v I. Nad.  (z
dvigalom na oddelek Margherita,
nato levo); vabita Področni svet
Pastoralnega središča in Vincencijeva
Konferenca.
  topinje. Kakšne stopinje
puščam za seboj? Znam pre-
poznavati plemenite sledi v
svetu, ki me obdaja? Katerim sto-
pinjam pa sledim? Težko bi si za-
mislili bolj primerno temo, ki jo
je za obeležitev rojstnega dne Bad-
na Powella, skavtskega ustanovi-
telja, izbralo svetovno skavtsko
združenje. Slovenska zamejska
skavtska organizacija je dan spo-
mina tokrat praznovala 25. 2. 2018
na vetrovnem Gorjanskem.
Dan se je začel že ob 8. uri, ko so
se skavti iz goriške in tržaške po-
krajine udeležili župnijske sv.
maše, pri kateri so sodelovali tudi
s petjem. Glavni zbor je tokrat za-
radi močne burje potekal v zavetju
društvene dvorane. Po pozdra-
vu načelnikov SZSO, Metke
Šinigoj in Petra Špacapana, so
mlade skavte obiskale razne
osebnosti: Baden Powell se je
srečal z msgr. Kazimirjem Hu-
marjem, voditeljem prvih Slo-
venskih goriških skavtov, prof.
Ivanom Theuerschuhom, ki je
bil med voditelji prvih skavtov
v Škednju, in z Vero Lozej, ki je
bila med prvimi voditeljicami
Slovenskih tržaških skavtinj.
Spraševali so se, mar še kdo sle-
di našim stopinjam? Je še kdo
tam pri SZSO-ju? Vse tri staro-
stne veje so se na poziv odzvale
glasno in energično, vsaka s
svojim programom.
Volčiči in volkuljice so sledili
stopinjam, ki so jih peljale do
brlogov, a kaj, ko je bil gozd pre-
poln smeti. Lotili so se dela in igra-
je počistili gozd. Ko so papir ločili
od plastike, embalaže, stekla in
pločevink ter tako tudi sami s svo-
jimi dejanji pustili sled, so končno
prišli do iskanih živalskih sledi. V
spomin na srečanje z drugimi
krdeli so drug drugemu pripravili
tudi plakat s svojimi odtisi, da bo-
do sledi skupnega lova še dolgo
vidne.
Izvidniki in vodnice so v manjših
mešanih skupinah po Gorjan-
skem sledili vsak drugim stopin-
jam, na katerih so bili drobci
zgodb oseb, ki se vsaka na svoj
način trudijo, da bi ustvarjali boljši
S svet. S projekcijo kratkih posnet-kov z youtuba so si nato skupajogledali še njihova pričevanja: o
dekletu, ki ne ustvarja odpadkov,
o fantu, ki je ustvaril društvo, da
bi se boril proti medvrstniškemu
nasilju, o ženski, ki se je po tragični
življenjski zgodbi zatekla k veri in
začela pomagati narkomanom,
revnim in prostitutkam, o zdrav-
nici, ki je službovala v bolnišnici
v Papui Novi Gvineji, in o paraple-
gični športnici, ki s svojim
društvom dokazuje svetu, da se
vendar da. Omeniti pa velja, da je
višji vod goriške in kraške čete pro-
gram začel že v soboto popoldne,
ko so jih čakali prav posebni izvid-
niški izzivi, s katerimi so preiz-
kušali svojo iznajdljivost. Kako za-
varovati jajce, da se ne razbije, ka-
ko prižgati ogenj s pripomočki, ki
jih imaš v nahrbtniku, kako zgra-
diti most brez vezav, le z izko-
riščanjem naravnih gravitacijskih
načel? Posebno preverbo izvajanja
nalog in odgovornosti pa so si vo-
ditelji zamislili tako, da je vsak po-
sameznik dobil navodilo, naj pri-
nese kaj, če bi pa kdo na kaj poza-
bil, bi bile palačinke, ki so jih nato
skupaj pekli, lahko brez moke ali
brez marmelade. Vse to in še mar-
sikaj drugega so starejši izvidniki
in vodnice doživeli na pre-
nočevanju, ki je le še dodatno obo-
gatilo praznovanje
dneva spomina. 
Klanovci so plemeni-
te stopinje iskali pri
Gorjancih, ki se trudijo, da bi bila
njihova vaška skupnost živa. Na
sedežu Razvojno kulturno turi-
stično športnega društva Gorjan-
sko je eno skupino sprejel predsed-
nik, gospod Evgen. Izredno aktiv-
ni prostovoljci društva, ki v vasi s
približno 250 prebivalci šteje kar
150 članov, skrbijo za najra-
zličnejše rekreacijske dejavnosti za
vse starostne skupine. Druga sku-
pina pa je obiskala vinarja Jordana
Štreklja, nekdanjega informatičar-
ja, ki se je nekega dne odločil, da
bo prevzel tradicionalno družin-
sko dejavnost in svoja vina pride-
loval na naravi prijazen način. Le
katere sledi se skrivajo za delovan-
jem teh dveh posameznikov? Kla-
novci so jih našteli kar nekaj. Z lo-
kalne ravni je debata nato prešla
na globalno, ko so prisluhnili vi-
deoposnetku pričevanja v Italiji
živečega Kongovca Johna Mpaliza,
ki je zapustil svojo službo informa-
tičnega inženirja, da bi se posvetil
ozaveščanju širše javnosti o voj-
nah, ki jih multinacionalke finan-
cirajo v Kongu zato, da lažje pleni-
jo sicer drage mineralne dobrine,
ki sestavljajo vse naše tehnološke
pripomočke. Kaj pa lahko storimo
mi? Vsak skavt je poklican, da v
svojem okolju, svoji skupnosti,
opozarja na krivice in ponuja
boljše možnosti, da deluje - služi
za boljšo družbo. Da, kot je rekel
Baden Powell, pušča svet za spoz-
nanje boljši, kot ga je prejel.
Program se je končal s kratkim
skupnim sporedom opoldne, ko je
vsak član SZSO zalepil svojo sled
na simbol organizacije: organiza-
cijo sestavljajo posamezniki in
prav vsak od njih v njej in v okolju,
v katerem živi, pušča svojo sled.
A skavtski dan se še ni končal za
voditelje, ki so po skupnem kosilu
nadaljevali sestanek. V kratkem
SZSO čaka deželni občni zbor, na
katerem bodo izvolili novo dežel-
no vodstvo. Katere pa so potrebe
posameznih stegov in teritorija?
Katere naj bodo prednosti delo-
vanja novega deželnega vodstva?
Popoldan je tako minil ob plodo-
vitem snovanju novih smernic in
postavljanju prioritet, med kateri-
mi naj omenimo usposabljanje
voditeljev in boljše sti-
ke z javnostjo. Prav v
zvezi s tem širšo jav-
nost obveščamo, da je
januarja, po osmih le-
tih premora, prav po
pozivu deželnega vod-
stva, zopet izšlo glasilo
SZSO, Jambor, ki pri-
naša nekaj skavtske
kronike, rubrike, na-
menjene vsaki staro-
stni veji, pa tudi član-
ke, posvečene duhov-
nemu poglabljanju,
skavtski filozofiji,
zgodbam starejših
skavtov, zabavne pri-
spevke in še bi lahko
naštevali. Sporočajo
nam, da je tiskanih iz-
vodov na zalogi le še
nekaj, kljub temu pa starejše skav-
te obveščajo, da se lahko, če želijo
svoj izvod, oglasijo pri Majdi Cibic
(za tržaško pokrajino), Mauru Le-
banu (za goriško pokrajino) ali pa
napišejo elektronsko pismo na na-
slov jambor. szso@gmail. com in
se tako naročijo na revijo. Digital-
na verzija časopisa bo na voljo na
facebook strani Slovenska zamej-
ska skavtska organizacija, lahko pa
jo prejmete tudi po emailu, če se
oglasite na omenjenem naslovu.
Naj tudi tiskana beseda in odzivi,
ki jih bo prinesel svež Jambor, za
sabo puščajo dolgotrajne sledi.
Lucija Tavčar
Pestra prireditev ob dnevu maternega jezika
Pojmo v svojem jeziku
  an 21. februar velja za
mednarodni dan mater-
nega jezika. V ta namen
sta Tržaško esperantsko društvo
in društvo Prijatelji glasbene mla-
dine iz Trsta priredili koncert v
sklopu projekta Sedem not za mir
(Sette note per la pace) , ki so ga
poimenovali Pojmo v svojem je-
ziku (Cantiamo le no-
stre lingue) . Koncert
je bil na sporedu v so-
boto, 24. februarja, v
Beethovnovi dvorani
na ulici Coroneo v
Trstu. Na njem so na-
stopili zbori, ki pred-
stavljajo vse manjšine,
ki so avtohtono pri-
sotne v mestu Trst. Za-
to sta se seveda pred-
stavila tudi dva slo-
venska pevska zbora,
in sicer Mešani cer-
kveni pevski zbor Sve-
ti Jernej z Opčin in
Ženski pevski zbor
Ivan Grbec iz Škednja.
Poleg njiju so nastopili še: pevski
zbor... E noi cantemo..., grški pev-
ski zbor Messogios, srbski mla-
dinski pevski zbor sv. Spiridiona,
D kulturno društvo Friderich Schil-ler in madžarska skupnost.Prvi so se predstavili... E noi can-
temo..., ki so zapeli nekaj pesmi
v tržaškem narečju. Sledil je na-
stop predstavnikov nemške skup-
nosti iz Schillerjevega krožka
Schillerkulturverein, ki so igrali
na harmoniko in brali Schillerje-
vo poezijo.
Nato je nastopil Mešani cerkveni
pevski zbor Sveti Jernej z Opčin.
Predstavil se je s tremi ljudskimi
skladbami v priredbi Brede Šček
in Ubalda Vrabca, torej s sloven-
skimi skladatelji, ki so živeli in de-
lovali na Tržaškem.
Sledil je nastop zbora grške skup-
nosti Messogios, ki je zapel nekaj
ljudskih pesmi v grškem jeziku.
Srbsko skupnost je predstavljal
Mladinski pevski zbor sv. Spiri-
diona, madžarsko skupnost pa je
zastopala Krisztina Boldizsar, ki je
v madžarščini prebrala madžar-
sko pesem o Donavi A Duna val-
lomasa Endreja Adyja, sledil je
prevod v italijanščini, ki ga je pre-
bral prevajalec Roberto Ruspan-
ti.
Prijeten večer je sklenil Ženski
pevski zbor Ivan Grbec iz Šked-
nja, ki se je predstavil s slovensko
ljudsko pesmijo, s pesmijo v pi-
ranskem narečju in za konec še s
pesmijo v esperantu.
Spored sta povezovala Edvige Ac-
kermann in Bruno Cavicchioli.
Ackermannova je poudarila, da je
materni jezik tisti, ki je zelo po-
memben, saj nam daje pečat.
Projekt so naslovili Sedem not za
mir, zato da bi bil materni jezik
tisti, ki bi dajal mir. Cavicchioli
je izpostavil, da je tržaško narečje
v bistvu lokalni esperanto,
ker vsebuje besede iz vseh
jezikov, ki so avtohtono
prisotni na tržaškem
ozemlju. Vsak dirigent je
po nastopu svojega zbora
tudi pozdravil in sprego-
voril nekaj besed v svojem
jeziku, tako da lahko res
rečemo, da je bil večer
mednaroden.
Prireditev je bila zelo zani-
miva. V času, ko prihaja
do vedno večjih nestrpno-
sti med narodi, so takšne
pobude še predvsem do-
brodošle, ker z njimi doka-
zujemo, da lahko složno
živimo drug ob drugem,
tudi če govorimo v različnih jezi-
kih in pripadamo različnim na-
rodnim skupnostim.
Urška Petaros
Boljunec / Slovesna sv. maša 
Odhajajočemu župniku
Palfiju v zahvalo
  nedeljo, 18. februarja,
se je vsa vaška skupnost
v Boljuncu s slovesno sv.
mašo poslovila od domačega
župnika Mihaela Palfija, ki je
skrbel poleg boljunske tudi za
dolinsko župnijo. Vestno in z
veseljem je opravljal božjo
službo, a prišel je čas odhoda.
Ob tej priložnosti je škofov vi-
V kar za slovenske vernike AntonBedenčič predstavil dr. JožetaBajzeka, salezijanca iz openske
župnije, ki je odslej v službi tu-
di v Boljuncu. Sv. maši je sledi-
lo družabno srečanje v Mladin-
skem domu; cerkvene pevke so
tu pripravile krašji nastop s pet-
jem Marijinih pesmi.
Albert Tul
Foto Albert Tul
Dan spomina Slovenske zamejske skavtske organizacije
Stopinje
49. zborovska revija Primorska poje 
Zbori so zapeli tudi 
na Tržaškem
  o številnih krajih Primorske
v pomladnih mesecih že 49
let poteka priljubljena zbo-
rovska revija Primorska poje, ki po-
vezuje moške, ženske in mešane
pevske zasedbe z različnih koncev
zahodnega slovenskega ozemlja. V
okviru revije nastopajo zbori, ki se
med seboj razlikujejo po kakovo-
sti, ambicijah, različnih tradicijah
in po kulturnem ozadju. Primor-
ska poje je torej enkratna pri-
ložnost, da vsak zbor odpre svoja
obzorja in spozna razne načine iz-
vajanja zborovskega petja, še ne-
poznano literaturo in raznolikost
zborovske zvrsti. Istočasno tudi
krajevni publiki nudi možnost, da
se sooča z zbori iz drugih krajev,
kajti domače zborovske zasedbe so
že povsem del našega vsakdana in
jih zato dobro poznamo.
Tržaška Zveza cerkvenih pevskih
zborov je že dolgo let soorganiza-
tor revije, ki jo prireja Zveza pev-
skih zborov Primorske, zato je le-
tos pripravila dva koncerta v
Tržaški pokrajini. Koncert posvet-
nih pesmi je bil v petek, 2. marca,
v Marijinem domu v ul. Risorta,
kjer je svoj program predstavilo se-
P dem zborovskih sestavov: ŽePZZarja iz Sel na Krasu, CMPZ Zvoniz Ilirske Bistrice, ŽeVS Vanda
Križaj iz Orehka, MoPZ Golobar iz
Bovca, MoPZ Janez Svetokriški iz
Ajdovščine, MePZ Lipa iz Šempasa
in tolminski MePZ Canto ergo
sum. Publiko je v imenu Marijine-
ga doma pozdravil msgr. Franc
Voncina, v imenu občinske uprave
pa Igor Švab. Sakralni zborovski
program pa je našel svoj prostor v
soboto, 3. marca, v cerkvi Marije
Magdalene v Bazovici. Prisotne je
nagovoril domači župnik g. Žarko
Škerlj, pevski program pa je izobli-
kovalo pet zborov: Združeni zbor
ZCPZ iz Trsta, MoPZ Duri iz Cola,
DVS Primorsko iz Mačkolj, MePZ
Cominum iz Komna in doberdob-
ski MePZ Hrast.
Revija Primorska poje potrjuje, da
je zborovska glasba na katerikoli
ravni že močno ukoreninjena v
naši zavesti, zato izzveni revija v
tradiciji naše zakladnice kot nepre-
cenljiva povezovalna nit številnih
zborov, ki se na posameznih na-
stopih srečujejo in tkejo med seboj
tesne prijateljske vezi.
Alenka Cergol
Aktualno8. marca 201812
Priimek Lozar je izvorno vrtovinski priimek.
Pravzaprav nič čudnega, saj sta izvorno be-
sedi Vrtovin in Lozar tudi pomensko pove-
zani.
Lozar izvira iz besede LOZA. Gre za dva po-
mena. V leposlovju najdemo lozo kot gozd:
temna loza, gluha loza. V stari slovenščini
pa je beseda pomenila tudi trto. Na enak
način je nastalo tudi ime vasi Lozice pri Pod-
nanosu (Šembidu), kjer je Stanko Premrl
zložil slovensko himno.
Na podoben način so na-
stali tudi hrvaški priimki
Lozan, Lozančić, Lozica,
Lozina, Lozinjak, Lozovi-
na, Lozušić. Hrvaški prii-
mek Lozar je iz okolice Za-
prešića, v Sloveniji pa živi
80 Lozarjev.
Med slovenskimi priimki
bi lahko podobnost iskali
s priimkom Lozer. Ali
Trtnik. Možna je tudi po-
vezava s priimkom Lazer
in Ložar, saj se je gospodar
gradu Belnek pri Mo-
ravčah po nemško podpi-
sal kot Laser, v glagolici kot Lozar, v cirilici
pa Ložar. V prvih matičnih knjigah v 17. stol.
je več različic priimka: Losar, Losari, Loser,
Lossar, Lossarn, Losser, Lozar. Ženska oblika
priimka, ki je danes že velika redkost, čeprav
jo pravila dovoljujejo, pa je Loza-
rica ali Lozarca. Pred 1700 so to
zapisali takole: Losarza, Losarze,
Losarzha, Loserza, Lossarza, Los-
serza, Lozara, Lozarca.
Danes je priimek v Sloveniji med
1000 najpogostejšimi. Z njim se
podpisuje 368 ljudi, na Goriškem
pa 175. Število se je v zadnjih letih
zelo zmanjšalo. V ZDA živi 271 Lo-
zarjev, v Nemčiji 168, Španiji 167,
Italiji 101 in Argentini 75. Verjet-
no si niso vsi v sorodu, saj najdemo 19 Lo-
zarjev tudi v Indoneziji, kar pomeni, da niso
vsi Lozarji slovanskega porekla.
Najstarejši Lozarji, ki jih poznamo, so se ro-
dili v Vrtovinu konec 16. stoletja: Miha Lozar
(ok. 1575), Lo-
vrenc Lozar (ok.
1575), Štefan Lo-
zar (ok. 1580),
Matija Lozar (ok.
1590) in Gregor
Lozar (ok. 1595).
Rodu tegale sledimo vse do danes. Gregor,
pra-pra-pra-pra-pra-pra-pra-pra-praded moje
malenkosti, je imel tri sinove, ki so ostali v
domačem kraju. Žal so podatki v matičnih
knjigah v tistem obdobju pomankljivo
ohranjeni in je kljub rekonstrukciji vseh
družin v vasi ne-
mogoče ugotoviti
vse sorodstvene
povezave. Temu si-
cer lahko rečemo
sladki križ, sladko
breme, saj ima ve-
lika večina sloven-
skih krajev precej
slabše ohranjene
matične knjige.
Rodoslovci si ta-
kih težav zato
kvečjemu želijo.
Vrtovin ima tudi v
okviru župnije
Kamnje veliko boljše ohranjene vire kot vse
druge vasi. Najstarejša matična knjiga nam-
reč ni ohranjena v celoti, ohranjeni pa so
vpisi krstov in porok v Vrtovinu.
Med znanimi osebnostmi s tem priim-
kom je redovnik, misijonar in pesnik iz
Skrilj Stanislav Lozar (1925-1996). Stan-
ko Lozarjev je že kot otrok vstopil v red
šolskih bratov maristov. Najprej je bil v
Turinu, nato je študiral v Parizu. Večino
življenja je preživel v Argentini, kamor
je kot misijonar prispel z ladjo iz Marseil-
lesa leta 1947. Pri vpisu njegovih podat-
kov so mu v Buenos Airesu ime napisali
Stanilas, kot kraj rojstva pa Sorilla. Z re-
dovnim imenom Francisco je deloval v
različnih krajih in vodil institucije mari-
stov. Pokopan je v Lujanu v Argentini.
Rad se je vračal na obisk domov in do-
mačemu kraju posvetil tudi pesem z ver-
zom “Oh, ti, domovina, prelepa si res,
kdor tebe pozabi, ni vreden nebes”!. Nje-
gov rod izhaja iz Vrtovina in mu sledimo
tja do leta 1700. Takrat je bil rojen Pavel,
ki je imel sina Andreja, Andrej Gregorja,
Gregor Franca, Franc Franca, Franc Mar-
tina in Martin Jožefa. Jožef se je preselil
v Skrilje, se poročil s Stomažanko Marje-
to Bratina (Fjerštovo), ki mu je rodila sedem
otrok. Najstarejši je postal misijonar in pe-
snik.
Med znanimi imeni je tu še Branko Lozar, li-
kovni pedagog in slikar, rojen v Oseku
(1931), ki je nedavno upodabljal znamenite
rokovnjače.
PRIMORSKI PRIIMKI (64) Tino
 M
a
m
ić
Prva omemba priimka v matičnih knjigah je iz leta 1632. Takrat
se je Matevž Lozar (Mattheus Losar), sin Štefana, poročil z Marijo
Vodopivec (Maria Vodopiuz) iz Kamenj. Zanimivo, da sta oba
priimka povezana z vinom – tudi Vodopivec je nastal zaradi ljudi,
ki so imeli radi vino, a so dobili hudomušen vzdevek Vodopivec.
TAKI SMO (30)Katja Ferletič
S papirja na digitalno tehnologijo in na splet
Tudi moja otroka imata rada risanke. Če bi jima
dovolila, bi se cele popoldneve valila po kavču
(ne znata mirno sedeti!) in buljila v pisani
ekran. Najprej obljubita, da bosta pridna in vse
ubogala, če jima televizijo vključim, se pa zla-
sata, ker vsak hoče izbrati nekaj, kar drugemu
ni všeč. Res ne gledata dosti risank, čas pred
televizijo pa se včasih magično nategne, ko sta
tata in mama močno utrujena in stresirana.
Ko sem bila jaz otrok, v osemdesetih letih
prejšnjega stoletja, so nam bile namenjene po-
poldanske oddaje: na državni televiziji sta bili
Big! in Sollettico, na Berlusconijevih postajah
Fininvest pa izredno priljubljeni oddaji Bim
Bum Bam in Ciao Ciao. Vsak od nas je imel
svoje heroje. Dečki so najraje gledali Mazingo
in Goldrakeja, jaz pa sem s prijateljicami
spremljala zgodbe Candy Candy, Georgie in
Lady Oscar. V 90. letih je nad vsemi prevlado-
vala magična junakinja Sailor Moon, kasneje
so iz Amerike pripotovale k nam Ninja Turtles,
z Japonskega pa Power Rangers. Moja genera-
cija je gledala povsem drugačne risanke od da-
našnjih. Zgodbe naših junakov so se razvijale
in se dopolnjevale v vsaki epizodi. Spominjam
se, da so zelo pogosto imeli glavni liki v “mo-
jih” risankah nesrečno življenje, bili so revni
in največkrat sirote. Prepričana sem bila, da se
je v svetu moralo kaj hudega zgoditi, saj sem
se čudila, da je lahko toliko otrok izgubilo
starše in da živi v sirotišnicah. Misel, da za vse
te malčke skrbi Cristina D’Avena, čudovita pev-
ka, ki je posodila glas za vse začetne pesmi v
risankah, me je tolažila.
Danes, v času digitalizacije, imajo otroci na vol-
jo različne tematske kanale, ki 24 ur na 24
predvajajo samo risanke in filme za najmlajše.
Državne televizijske postaje ne nudijo več po-
poldanskih otroških progamov, saj verjetno
oglaševanje igrač in šolskih pripomočkov ne
prinaša več velikih dohodkov, naši otroci pa so
vajeni imeti vse, kar hočejo, hitro in kadarkoli.
Od prvih risank in animiranih filmov, ki so
nastali v začetku 20. stoletja, ko je filmska in-
dustrija pričela eksperimentirati tehnike ani-
macije, so se stvari bistveno spremenile. Leta
1908 je Francoz Emil Cohl ustvaril prvo risan-
ko, tako da je posnel več podob, narisanih na
tablico. Kasneje, leta 1937, je Walter Elias Di-
sney naredil prvi dolgometražni film - Sne-
guljčico, ki so ga gledalci takoj lepo sprejeli in
postal je komercialna uspešnica. Nastopil je čas
za “klasike Disney” - dolge, risane filme, ki
smo jih najprej gledali v kinodvoranah, potem
pa na domačem kavču pod odejo na videoka-
setah, ki smo si jih izposojali. Te risanke so
čudovite, brezčasne, tudi moji otroci uživajo
ob gledanju obrtniško izdelanih animacij - ve-
liko število zaporednih listov je ustvarilo “ani-
mirani učinek” in naši ljubljeni junaki so
zaživeli.
Šestdeset let po Sneguljčici je prišlo do prelom-
nice: novo filmsko podjetje Pixar, specializira-
no v računalniško izdelani animaciji, je ustva-
rilo prvo dolgometražno risanko - Toy Story. Z
uporabljanjem tehnologije CGI (computer-ge-
nerated imagery) in 3D grafike je piksel za-
menjal svinčnik, računalnik pa papir. Leta
2001 je animirani film Shrek (filmskega pod-
jetja DreamWorks) zmagal prvi oskar za naj-
boljši animirani film: iz prvih “obrtniško iz-
delanih” animacij se je, kot za film, razvila pra-
va industrija. Tudi danes veliko manjših pod-
jetij zelo hitro raste v tem sektorju: v Italiji si je
podjetje Rainbow s
svojo risanko Winx
ustvarilo pravo blagov-
no znamko, ki jo poz-
najo v 130 državah in
ki mu prinaša več kot
50 milijonov evrov let-
nega dobička. Prihodki
so se znatno povečali
ob nastopu digitaliza-
cije, torej v trenutku,
ko je navadne televizij-
ske programe zamenjal
internet in imajo otro-
ci kadarkoli na izbiro
stotine različnih zgodb
in junakov.
Občutek imam, da ob novih tehnološko na-
prednih tehnikah izdelave in predvajanja ima-
jo risanke danes tudi drugačno poslanstvo oz.
ne prikazujejo samo dogodivščin glavnih ju-
nakov, katerih zgodba se ne razvija več v vsaki
novi epizodi, ampak ima vsaka risanka posebej
neki didaktični namen. Verjetno so se avtorji,
ki pišejo posamezne zgodbe, zavedali, da veli-
ko otrok preživlja cele popoldneve pred televi-
zijo, da jim starši dovolijo marsikaj z izgovo-
rom, “saj so samo otroci”, in zato da bi lahko
čas pred ekranom bolje izkoristili, hočejo z ri-
sankami učiti otroke brati in računati, kot tudi
lepega vedenja.
Ob listanju časopisov in brskanju po spletu na-
letim večkrat na zapise, ki nas opozarjajo na
nevarnost televizije za naše malčke. Tudi jaz se
dobro zavedam, da največkrat televizija ne nu-
di nikakršne stimulacije, kot na primer otroško
igrišče, in svojih otrok ne puščam samih pred
televizijskim ekranom, gotovo ne več ur na
dan. Popoldne ali zvečer pa, ko smo utrujeni,
se udobno stisnemo pod odejo na kavč in iz-
biramo med klasičnim filmom Disney iz časov,
ko sta bila mama in tata majhna (torej iz “pred-
potopne dobe”), in npr. novo dogodivščino
računalniško izdelanih kužkov, ki bodo spet
rešili svoje mesto pred napadom neukrotljivih
žabic, ali pa male deklice Heidi, ki je s tehno-
logijo 3D izgubila svojo okroglo, otroško po-
stavo in je zdaj primerna za modni defile. Priz-
nati moram, da žal največkrat zmagajo Heidi
in govoreči kužki …
Trte na prisojnih pobočjih Vipavske so dale ime
vrtovinskemu priimku Lozar.
LOZAR
Stanka Lozarja so k večnemu počitku položili onkraj ekvatorja, v argentinskem
Lujanu. Na domačem pokopališču v Skriljah pa je spominski napis.
Končali so se Beneški kulturni dnevi
Zanimiva razstava o
preteklih časih
  red kratkim so se
končali Beneški
kulturni dnevi, ki
potekajo pod imenom
Skupni slovenski kulturni
prostor, prirejajo pa jih, v
februarju, v Posočju in
Benečiji Inštitut za slovensko
kulturo v Špetru, KD Ivan
Trinko, Občina Kobarid,
Fundacija Poti miru, JSKD OI
Tolmin in Društvo Stol. V
prostorih Beneške galerije
(SMO) so predstavili
zanimivo razstavo Vas Potoki
v Arhivu Slovenskega
etnografskega muzeja. O
razstavi sta poleg predsednika
fundacije Poti miru, Zdravka
Likarja, spregovorila
P predsednik ISK GiorgioBanchig ter avtor inpubudnik postavitve same,
Ivo Lavrenčič. Ta je o razstavi,
ki tokrat gostuje v Benečiji in
je skozi vse leto na ogled v
vasi Potoki na Kobariškem,
povedal marsikaj zanimivega.
Fotografije, ki si jih te dni
lahko ogledamo v SMO, so v
petdesetih letih prejšnjega
stoletja zbrali raziskovalci
Slovenskega etnografskega
muzeja. Pripovedujejo o
preteklem življenju ob
vznožju Stola, zanimiva je
serija, posvečena spravilu
sena, ki so ga domačini v
tistih časih še kosili na strmih
in skoraj nedostopnih
pobočjih Stola. Živa
dokumentacija o tem, kako
so živeli neutrudni, skromni
in delavni krajani v dobi, ko
so si lahko privoščili le
krožnik polente in sira,
pomanjkanje medijev in
televizije pa je bilo morda
zagotovilo za veselje in
povezanost. Razstava priča
tudi o tesni vezi med
Posočjem in Benečijo; na eni
izmed slik je tudi domačinka,
Pepa, ki se je pod Stol
poročila iz Gorenjega
Mersina. Izredno zanimiva so
pričevanja o
staroverstvu. Lavrenčič
in Banchig sta v tem
okviru nekaj povedala
še o Belinovi glavi, ki je
skupaj z razstavo na
ogled v Špetru, ter o
staroverskih šegah na
Kobariškem. Čaščenje
malikov iz narave so
preganjali in pozneje
tudi nasilno prepovedali
čedajski menihi. Ob
koncu predstavitve sta
članici gledališke
skupine Trenin Eda in
Danjela prebrali nekaj
pesmi, ki jih je spisal avtor
razstave Ivo Lavrečič. Zbor
Rečan - Aldo Klodič pa je za
konec zapel niz pesmi iz
svojega repertoarja.
V petek se je prireditev
Beneški dnevi nadaljevala v
Kobaridu, na sedežu
Fundacije Poti miru, kjer so
domačini in gostje iz
Nediških dolin lahko
prisostvovali odprtju
fotografske razstave o temi
vojaških kostnic v prvi
svetovni vojni Luca
Laureatija. Sledile so
predstavitve novega
dokumentarno risanega
filma Cosima Miorellija na
tekst Giorgia Banchiga o
preboju pri Kobaridu, knjige
o delu in življenju Viljena
Černa in letošnjega
Trinkovega Koledarja s
prilogo Prvi akordi- 40 let
šole GM v Špetru.
s. p.
Zdravko Likar Giorgio Banchig
Slovenija 8. marca 2018 13
Ob devetletnici odkritja množičnega grobišča v opuščenem
rudniku v Hudi Jami je komisija vlade za reševanje vprašanj
prikritih grobišč sprejela izhodišča za ureditev groba na
Dobravi in rova sv. Barbare kot trajnega kraja spomina.
“Grobišče naj postane del ekomuzeja Občine Laško,
nekdanja kostnica pa naj postane soba spomina”, je dejal
Jože Dežman.
“Vsako leto smo ob različnih spominskih prireditvah skušali
ovrednotiti trenutno stanje. Spraševali smo se, kdaj bodo
vendar vse žrtve izkopane, kdaj bodo dostojno pokopane.
Danes se sprašujemo, kako uredit i  nj ihov grob na
pokopališču Dobrava, kako urediti rov svete Barbare, da bo
dostopen javnosti kot trajen kraj spomina”, je za STA povedal
predsednik komisije Dežman.
Za devetletnico je komisija po njegovih besedah sprejela
izhodišča za ureditev omenjene tematike. Tako predlagajo,
da se grobišče v rovu svete Barbare vključi v projekt
ekomuzeja Občine Laško. To je za STA potrdil tudi vodja
oddelka za gospodarske dejavnosti na občini Andrej Flis. Kot
je dejal, na občini poteka idejna zasnova dediščinskega
centra, ki jo pripravlja zunanji strokovnjak oz. etnolog in
zgodovinar Jože Hudales.
“Konec idejne zasnove, ki jo financira občina Laško, je
predviden v začetku maja. Kasneje pa se bomo prijavili na
razpise, ki bodo namenjeni za sofinanciranje ureditev takšnih
muzejev. Vrednost projekta še ni znana”, je pojasnil Flis.
Poleg te ureditve komisija po Dežmanovih navedbah
predlaga, da se na mesto dosedanje rudniške zgradbe na
desni strani kapelice zgradi recepcijski objekt, prostor od
kapelice do vhoda v rov pa naj ostane nedotaknjen oz. brez
gradbenih posegov. Vhodni rov, odcep levo in nekdanja
kostnica pa naj bodo namenjeni predstavitvi zločina s
fotografijami, je dejal Dežman in dodal, da si želijo v nekdanji
kostnici videti sobo spomina na žrtve. V rovu rudnika v Hudi
Jami pri Laškem so marca leta 2009 našli prikrito množično
grobišče žrtev povojnih pobojev, okoli 800 so jih odkopali in
shranili v plastične zabojčke v kostnici. Nato se je zadeva za
nekaj let ustavila, po sprejemu zakona o prikritih grobiščih in
dostojnem pokopu žrtev leta 2015 pa so se stvari premaknile
naprej. Posmrtne ostanke iz začasne kostnice v Hudi Jami
so namreč oktobra lani dokončno prenesli in pokopali na
pokopališču v spominskem parku Dobrava v Mariboru.
Skladno s pravili forenzične stroke so shranili vzorce za
morebitno naknadno DNK analizo. V rovu rudnika so pri
prvem izkopu našli 769 žrtev, v letu 2016 pa 647 oziroma
skupaj 1416 žrtev.
Ob devetletnici Hude Jame
je čas za ureditev grobišča
Obisk papeža bi ugodno vplival tudi na potek sprave v slovenskem narodu 
Tudi razprave o primernosti 
različnih volilnih sistemov
  odeč po prepričanju mno-
gih spremljevalcev tistega,
kar se dogaja v Sloveniji, je
bil najbolj pomemben in aktua-
len dogodek v preteklih dneh
obisk slovenskih škofov v Vatika-
nu. Odzvali so se na povabilo pa-
peža Frančiška in njegovih sode-
lavcev, saj morajo po navadi, ki jo
je v sedanji obliki določil papež Pij
X. leta 1009, vsakih nekaj let obi-
skati Rim, priti na obisk h grobo-
voma apostolov Petra in Pavla ter
podati poročilo o verskem stanju
v svojih škofijah. Od tod tudi na-
ziv obiska, Ad limina Apostolo-
rum, kar pomeni h grobu apo-
stolov. Škofje so svoja v italijan-
ski jezik prevedena poročila, ki
vsebujejo različne vidike
življenja Cerkve na Sloven-
skem, skupaj z obsežnimi
vprašalniki, poslali v Rim že v
začetku leta. Med obiskom so
imeli tudi pogovore v različnih
organih vatikanske kurije. Ško-
fom je pri pripravljanju poročil
in glede drugih vprašanj, ki so
zadevali obisk, pomagal oziro-
ma svetoval apostolski nuncij v
Sloveniji Juliusz Janusz, ki je v
intervjuju za tednik Družina
povedal, “da rimska Cerkev od
slovenskih škofov pričakuje
iskrene informacije”.
Osrednji dogodek obiska naših
škofov v okviru Ad limina Apo-
stolorum je bilo srečanje s pa-
pežem Frančiškom, v četrtek, 1.
marca. Škofje so se pridružili
svetemu očetu pri jutranji sveti
maši, ki je bila v kapeli Doma sv.
Marte, potem pa je sledil temeljit
in izčrpen pogovor o stanju vere
S in Cerkve v Sloveniji. Papeža je znajpomembnejšimi izzivi, s kate-rimi se naši škofje soočajo pri svo-
jem delu, seznanil ljubljanski
nadškof, metropolit in predsednik
Slovenske škofovske konference,
msgr. Stanislav Zore. Teme so bile
nerešena vprašanja med Cerkvijo
in državo, pomanjkanje duhov-
nih poklicev, izzivi dela z mladi-
mi, podpora družinam in krščan-
skim zakoncem, pa tudi sprava v
Sloveniji. Slovenski škofje so pa-
pežu tudi predstavili delo Cerkve
na karitativnem področju ter na
področju vzgoje in izobraževanja.
Posebej so poudarili prizadevanja
Cerkve, ki se zavzema za pravico
staršev, da svoje otroke vzgajajo v
skladu s svojo vero in prepričan-
jem. Sveti oče je odgovoril na vse
navedbe, dileme in tudi vprašanja
Stanislava Zoreta in drugih škofov,
jih ocenjeval in komentiral. Vse se
je dogajalo v zelo prisrčnem in
sproščenem vzdušju.
Škofje so v imenu vseh slovenskih
duhovnikov, redovnic in redovni-
kov ter vernikov svetega očeta po-
vabili na pastoralni obisk v Slove-
nijo. Papež je izrekel pripravlje-
nost za obisk, a časa zanj tokrat še
niso navedli. Po prepričanju naših
škofov bi obisk papeža Frančiška
okrepil vero v Sloveniji, pozitivno
pa bi vplival tudi na potek sprave
v slovenskem naro-
du. Sicer pa je, do-
dajam, tudi sedanji
obisk škofov v Va-
tikanu oziroma pri
svetem očetu spod-
budil in povečal sa-
mozavest vernih
ljudi v Sloveniji.
Na laičnem ob-
močju pa je čedalje
več dokazov, da se
v Sloveniji po-
večujejo napetosti
v politiki, kar naj bi
bilo povezano z
bližnjimi parla-
mentarnimi volit-
vami. Gre tudi za
prispevke različnih
avtorjev v
množičnih javnih
občilih. Igor Grdi-
na je v članku, ob-
javljenem v časniku Slovenski čas,
ki je časopis za družino in kulturo,
naštel organizacije in ustanove,
“ki si prizadevajo zatreti vse, kar je
slovenskega in krščanskega”, in
zapisal, “In mi? Kaj naj? Dovolj je
dovolj, preveč je pa preveč. Pahnili
so nas na rob pameti. Čas je, da se
ne pustimo več motiti onim, ki
imajo le raven, nad katero ne mo-
rejo. Mi pa imamo takšno, pod ka-
tero se ne spuščamo. Zmeraj po-
vejmo, kar je treba. Vedno naredi-
mo, kar moremo. In ne učimo se
od zla”. Bogdan Vidmar pa je v
istem časniku v daljšem članku
menil, “da kristjani svojega glasu
na volitvah, če spoštujemo svoje
dostojanstvo, ne bi smeli dati
strankam, ki nasprotujejo krščan-
skim načelom, in strankam, ki se
hvalijo s pomočjo lažnih novic”.
Publicist Milan Gregorič je v ted-
niku Demokracija v daljšem ko-
mentarju z naslovom Vrnimo lju-
dem upanje menil, “da je demo-
kratični naboj slovenske politične
pomladi še živ, in ta potencial je
treba znova aktivirati. Ljudje so
utrujeni od vladavine zatohle slo-
venske levičarske elite”. Dr. France
Cukjati, predsednik velike civilno-
  edmo sezono Grajskih
harmonij je Kulturni
dom Nova Gorica začel
s koncertom, ki so ga obliko-
vali violinist Žiga Faganel,
violončelistka Alja Mandič
Faganel in piani-
stka Mariko Sudo.
Na enem najhlad-
nejših dni v le-
tošnji zimi na Go-
riškem je tako na
Gradu Kromberk
debitiral novousta-
novljen Klavirski
trio Faganel in nas
ogrel z veliko ro-
mantične glasbe,
polne podrhteva-
jočih občutkov to-
plega optimizma,
kar se je najlepše
izrazilo v Klavir-
skem triu v B-duru
Franza Schuberta.
Trio je imel pred
tem neuraden na-
stop v Piranu, sicer
pa se je javnosti
prvič predstavil v
Kromberku, kar je
bilo prijetno na-
ključje, saj je dedek Žige Fa-
ganela prihajal iz Črnič in
goji do tega dela Slovenije
posebno afiniteto.
Triu so nadeli ime Faganel,
ker sta Alja in Žiga poročena
in nosita isti priimek. Z Ma-
riko Sudo, ki je po rodu pol
S Japonka in pol Nemka, so sespoznali prejšnje poletje.Ljubezen do komorne gla-
sbe jih je povezala. Po fur-
lansko faganel pa pomeni
tudi ptica pevka in se tako
dodatno navezuje na glasbo.
Na programu sta bila poleg
Schubertovega Tria še Kla-
virski trio št. 1 v c-molu, op.
8, Dmitrija Šostakoviča in
Klavirski kvintet v A-duru,
op. 81, Antonina Dvoraka.
Šostakovičev Trio, ki je zaz-
venel uvodoma,
so glasbeniki
zaigrali v enem
dihu, z veliko
domišljije in
razgibano v pre-
pletajočih inter-
pretativnih za-
mislih. Takoj so pokazali na-
tančnost in ubranost. V na-
daljevanju pri izvedbi Schu-
bertovega Klavirskega tria pa
so se izrazili s predanostjo,
srčnostjo in dobro igro.
Kmalu je postalo jasno, da je
Franz Schubert skladatelj, ki
ga vsi člani čutijo enako glo-
boko v svojem srcu in njego-
vo glasbeno pripoved razu-
mejo na enak način. Piani-
stka je bila obema godalce-
ma ves čas zanesljiva opora.
Zlasti so z občutkom lirike
in polno romanticizma izve-
dli 2. stavek, Andante un po-
co mosso.
Ob koncu koncerta se je
oglasil še Dvorakov Klavirski
kvintet, morda v literaturi za
komorno glasbo - ena na-
jlepših skladb. Triu sta se
pridružila še dva posebna
gosta, violinist Oliver Dizda-
rević Škrabar in violist Alek-
sandar Milošev, ki sta skupaj
z violinistom in violončeli-
stko iz Tria Faga-
nel člana orke-
stra Slovenske
filharmonije.
Natančnost v iz-
vedbah se je na-
daljevala tudi
pri izvedbi te
skladbe. Glasbe-
niki so nastopili
z lepim tonom
in dobro uigra-
ni. Predstavili so
se kot umet-
niško dovršena
zasedba, ki ji ko-
morno muzici-
ranje ne predsta-
vlja samo velik
ustvarjalni izziv,
ampak tudi pro-
stor, kjer se lah-
ko interpretaci-
jam predaja z
vso svobodo. To
pa se je odražalo
v glasbi, ki jo je označila ve-
lika mera inovativnosti.
Predvsem pa sta stopali v
ospredje preciznost in je-
drnatost, ki je vse izvedbe
odela v sofisticirano elegan-
tnost.
Metka Sulič
Foto Matej Vidmar
družbene organizacije, Zbor za re-
publiko, poudarja, “da se je ob
osamosvojitvi Slovenije zazdelo,
da je 'vse mogoče', danes, skoraj
trideset let pozneje, pa prevladuje
občutek, da 'se ne da nič narediti'.
To je grozljiv občutek nemoči.
Slišati je celo pridušeno misel: S
krvjo so se povzpeli, s krvjo bodo
zrušeni”!
V Sloveniji v
predvolilnem
obdobju v neka-
terih političnih
in pravnih okol-
jih ponovno raz-
pravljajo o po-
manjkljivostih
ali prednostih
proporcionalne-
ga volilnega si-
stema, ki je velja-
ven, in večinske-
ga volilnega si-
stema. Po veljav-
ni ureditvi bo v
vsakem volilnem okraju toliko
kandidatov, kolikor strank bo na-
stopilo na volitvah. Povprečen vo-
livec si bo nemara zapomnil le ne-
kaj najbolj znanih obrazov pred-
sednikov strank. V proporcional-
nem volilnem sistemu se namreč
voli samo politična stranka oziro-
ma njen predsednik, ne pa kon-
kreten človek, ki bo dejansko za-
stopal prebivalce svojega volilne-
ga okraja. Glasovi z volitev se
razpršijo, po volitvah pa jih
združujejo v koalicije, ki naj bi
prevzele upravljanje države. Ob ta-
ki ureditvi volilnega sistema in
njegovih pravil pa stranke poli-
tične levice in vse majhne stranke
ne kažejo nobenega zanimanja in
pripravljenosti za uvedbo večin-
skega volilnega sistema. Ta bi
namreč v drugem krogu ponudil
volivcem posameznega volilnega
okraja samo dva znana domača
kandidata. Pri dveh kandidatih pa
volivci že lahko ugotovijo, kdo od
njiju zasluži večje zaupanje, in te-
ga izvolijo za poslanca.
Kot spodbudno novico navajam,
da se je v Slovenijo v obdobju od
osamosvojitve dalje vrnilo okoli
500 rojakov iz raznih tujih držav.
Med njimi so tudi skoraj vsi iz zna-
ne družine Fink, ki je predstavljala
enega od najpomembnejših ste-
brov slovenske narodne skupnosti
v Argentini. Med njimi je tudi
prof. dr. Andrej Fink, ki je postal
univerzitetni učitelj na Katoliškem
inštitutu, Fakulteti za poslovne ve-
de, v Ljubljani. Pojasnjuje, “da ne-
koč ni bilo možnosti, da bi on, tak,
kot je, živel v svoji domovini Slo-
veniji. Zdaj pa sta skupaj z ženo tu
in je vesel, da je tako”.
Marijan Drobež
Ddr. Igor Grdina
Na Gradu Kromberk
Grajske harmonije s
Klavirskim triom Faganel
Milan Gregorič
Aktualno8. marca 201814
NATUROPATSKI NASVETI (189)Erika Brajnik
Diabetes tipa 2 v naturopatiji (3)
V takih primerih govorimo o glikemičnem in-
deksu živil, vezanem na sposobnost organizma,
da dvigne naš slad-
kor v krvi. Glike-
mični indeks je ve-
zan na količino
sladkorja, ki se na-
naša na ogljikove
hidrate. Poznamo
še glikemično
obremenitev, ki je
povezana z glike-
mičnim indeksom
in količino hrane,
ki jo zaužijemo.
Skratka, če zaužije-
mo živilo z nizkim
glikemičnim in-
deksom, z njeno količino ne smemo pretiravati.
Pri težavah s presnovo sladkorjev moramo poleg
glikemičnega indeksa paziti tudi na kakovost
živil – da se izogibamo beli moki in belemu slad-
korju, da ne pretiravamo s prekuhavanjem živil,
saj to izrazito dvigne glikemični indeks živila,
npr. surovo korenje ima GI 20, kuhano pa kar
70.
Priporočena je uporaba polnozrnate moke, saj
PRAVA polnozrnata moka vsebuje kalčke z bel-
jakovinami, vlakni-
ne in ogljikov hi-
drat. Beljakovina v
žitu zniža glike-
mični indeks in ta
postane manj neva-
ren.
Če pri pripravi hra-
ne poleg ogljikove-
ga hidrata upora-
bljamo še kakovo-
stno olje, na primer
oljčno, bomo
upočasnili absor-
pcijo ogljikovega hi-
drata in tako bomo
rahlo zmanjšali glikemični indeks, saj se bo živi-
lo počasneje vsrkalo.
Glikemični indeks je predlagal in o njem pisal
dr. Jenkins leta 1981 v American Jorunal of Cli-
nical Nutrition.
/ dalje
www. saeka. si
Odločilno vlogo pri razvoju SPD je imel Jakob Aljaž   
Obletnica organiziranega
planinstva na Slovenskem
  etos mineva 240 let od prve-
ga vzpona na najvišjo goro
Slovenije, Triglav, ki je tudi
eden najmočnejših narodnih sim-
bolov Slovencev, ne glede na da-
našnje državne meje. Obenem je
letos organizirano slovensko pla-
ninstvo staro častitljivih 125 let.
Takrat je bilo ustanovljeno Sloven-
sko planinsko društvo, ki ga urad-
no štejejo za predhodnika da-
našnje Planinske zveze Slovenije
(PZS). Ta združuje kar 290 planin-
skih društev in klubov, ki skupaj
imajo več kot 57.000 članov, od ka-
terih so nekateri tudi iz drugih
držav. To je najbolj množična pro-
stovoljna športna organizacija v
Sloveniji.
Dne 27. februarja je minilo 125 let,
odkar je bil l. 1893 prvi občni zbor
Slovenskega planinskega društva,
predhodnika Planinske zveze Slo-
venije. Spomin na eno od znanih
pobud sega na najvišji vrh Kara-
vank, dvatisočak Stol, sredi poletja
1892, kjer so “trije mladi narodni
hribolazci trdno sklenili, da ne od-
nehajo, dokler se ne ustanovi slo-
vensko planinsko društvo”. V
počastitev 125-letnice organizira-
nega planinstva v Sloveniji so 27.
februarja pri spominski plošči na
pročelju blagovnice Nama, kjer je
bilo na isti dan leta 1893 ustano-
vljeno Slovensko planinsko
društvo, položili cvetje v poklon
zanesenjakom, ki so se pogumno
javno izpostavljali vse do njegove
ustanovitve in tudi potem, da so
zdržali pritiske za dejansko ure-
sničitev v gorah. Slavnostni zgo-
dovinski pregled slovenskega pla-
ninstva je ob jubileju pripravil dr.
Peter Mikša. Kot profesor zgodovi-
ne na ljubljanski filozofski fakul-
teti, alpinist in inštruktor športne-
ga plezanja ter dejavni član v
društvu je pokazal prave kompe-
tence za to zahtevno zgodovinsko
obeležje.
Ob tem pa se je prijetno spomniti,
da je letos 122-letnica Soške po-
družnice SPD oz. uradno ustano-
vljenega posoškega planinstva.
Njegovo ilegalno glasilo PK Krpelj
predstavlja nepretrgano navezo
planinstva v Posočju in je začelo
izhajati malo kasneje, kot je bila
ustanovljena podružnica, ter izha-
ja še danes pri PD v Tolminu.
Duhovniki so osveščali tudi v prid
L
ustanovitvi slovenskega planin-
stva
Ko se je konec 60. let 19. stoletja v
Srednji vasi v Bohinju zbrala sku-
pina planinskih navdušencev s ka-
planom Ivanom Žanom na čelu,
so začeli najprej urejati poti na Tri-
glav in tudi v ta namen pod njim
zgradili zavetišče na Prodih (v
bližini današnjega Doma Planika).
Mnogi so ga imenovali kar Triglav-
ski tempelj, saj so v njem tudi mo-
lili. In prav takrat so imeli v načrtu
ustanovitev prvega slovenskega
društva. Želeli so se poimenovati
Triglavski prijatelji. Kranjskemu
deželnemu predsedstvu so poslali
v potrditev društvena pravila, a so
bila leta 1872 zavrnjena in je po-
tem čas v takratni nacionalistični
avstro-ogrski monarhiji zorel kar
20 let … Toda leta 1892 so Josip
Hauptman, Ivan Korenčan, Hen-
rik Lindtner, Karl Seunig, Bogumil
Kajzelj in Anton Škof, skupina
šestih ljubiteljev slovenskih gora,
ustanovili neformalni klub Pipa.
Ime je prišlo iz tega, ker je vsak iz-
med članov moral imeti pri sebi
tobačnico, vžigalice in pipo. Na
enem od izletov - odpravili so se
na Stol - so Hauptman, Škof in Ko-
renčan po domoljubni debati
prišli do sklepa, da ne more “tuja
roka” na slovenskih tleh zaznamo-
vati poti, postavljati koč ter
nemških napisov in kažipotov.
“Piparska druščina” je zbrala so-
mišljenike in 27. februarja 1893 so
v Ljubljani ustanovili Slovensko
planinsko društvo (SPD), za prve-
ga načelnika pa so izbrali Frana
Orožna.
Jakob Aljaž je med svojim župni-
kovanjem na Dovjem začel
opažati veliko zanimanje za hribo-
lazenje-gorništvo, po drugi strani
pa ponemčenje slovenskih gora. Iz
pripovedi in zapisov je razvidno
tudi, kako pomembno je ljudi
spodbujal k duhovnosti, povezani
z naravo. Tlačenje narodov je ra-
zumel kot nekrščansko in se je te-
mu pomagal upirati, tudi pri izri-
vanju Slovencev z njihovih gora.
Kupil je vrh Triglava (16 m2) in
Kredarico. Narisal je načrt in fi-
nanciral je majhen valjast stolp iz
debele pocinkane pločevine, ki
naj bi nadomestil propadajočo le-
seno trikotno piramido na vrhu. S
postavitvijo stolpa leta 1895 je ta
slovenski duhovnik in gornik dal
Slovencem in Nemcem jasno ve-
deti, čigavi so Triglav in druge gore
na Slovenskem. Aljažev stolp, kot
najvišje ležeče gorsko zavetišče v
Sloveniji (2864 m), je dobil poseb-
no dominantno gorniško in na-
rodnostno sporočilo. Skupaj z
vrhom predstavlja najbolj prepoz-
naven, viden simbol slovenstva in
je zato tudi v slovenskem grbu in
na slovenski zastavi. Danes je v
državni lasti, upravlja ga Planinsko
društvo Ljubljana Matica, spada pa
pod Občino Bohinj.
Jakob Aljaž je prve načrte za
pločevinasti stolp na vrhu Triglava
narisal s kredo kar na tleh v svoji
sobi v dovškem župnišču. Načrt za
stolp je kasneje Aljažev prijatelj iz
mladosti in odličen kleparski moj-
ster, Anton Belec iz Šentvida, še iz-
boljšal in iz posameznih kosov ko-
vine, težkih od 15 do 20 kilogra-
mov, ki jih je bilo mogoče nesti na
vrh Triglava, izdelal stolp. Šest
krepkih nosačev je avgusta 1895,
s štirimi pomočniki, v petih urah
postavilo stolp tja, kjer stoji še da-
nes. Jakob Aljaž je vrh in stolp po-
daril Slovenskemu planinskemu
društvu z željo, “da bi ohranil slo-
vensko lice slovenskim goram”.
Miran Mihelič
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 6. marca 2018, ob 13. uri
NA BOŽJO POT ŠE MALO NAOKROG (3) Mariza Perat
Ubogi Indijanec se je vrgel pred njo na tla in ji v za-
dregi potožil svojo skrb in bolečino, Gospa pa mu
je dobrohotno odvrnila, naj zaupa v njeno pomoč
in v njeno varstvo:
“Mar nisem tvoja Mati, ki skrbi zate? Zakaj se torej
žalostiš? Tudi za svojega strica ne bodi v skrbeh! Ve-
di, da je že zdrav”!
Kot se je pozneje izkazalo, je Juan Bernardino prav
v tistem času popolnoma ozdravel. Izjavil je tudi,
da se je Marija takrat prikazala tudi njemu, kar je
potrdil tudi pred škofom.
Juan Diego je zdaj Sveti Devici ponovil, da škof želi
znamenje, ki bi dokazalo resničnost njenega prika-
zanja. Gospa je tedaj Juanu Diegu naročila, naj se
povzpne vrh griča in natrga cvetje, ki tam raste. Po-
veže naj ga v šopke, te pa naj prinese njej.
Čeprav Juan Diego ni mogel razumeti, kako naj bi
sredi zime našel cvetje, in to na kraju, kjer sta rasla
le trnje in osat, se je ubogljivo odpravil na grič. Tu
pa ga je čakalo presenečenje: zagledal je čudovito
lepo cvetje, vseh barv in oblik. Z velikim veseljem
ga je natrgal, povezal v šopke, te pa odnesel Gospe,
ki jih je dala v tilmo, neke vrste ogrinjalo, Juana
Diega, in rekla:
“To cvetje naj škofu dokaže resničnost mojega spo-
ročila in mojo voljo, katero mora izpolniti. Strogo
pa ti naročam, da cvetje pokažeš samo škofu in ni-
komur drugemu”.
Juan Diego je veselo odhitel v
mesto in stopil v škofovo palačo.
Poročila izrecno poudarjajo, da
je tu čakal “s sklonjeno glavo, v
znamenje popolne podrejeno-
sti”.
Škofovi služabniki pa so medtem
silili vanj, naj jim pokaže, kaj no-
si v tilmi. Ker niso nehali in ker
se je Juan Diego bal, da ga bodo
začeli suvati in pretepati, je tilmo
nekoliko odgrnil. Ob pogledu na
čudovito cvetje so služabniki
onemeli. Skušali so ga prijeti, to-
da cvetje se je vsakokrat kot pri-
lepilo na tilmo. Zdelo se je, da je
prišito oziroma naslikano.
Služabniki so stekli k škofu in mu hiteli pripovedo-
vati, kaj so doživeli. Škof se je zamislil, nato pa velel,
naj Juana Diega privedejo predenj.
Juan Diego je pred škofom razgrnil svoj plašč. Cvet-
je se je vsulo na tla, na tilmi pa se je prikazala po-
doba nebeške Gospe, prav tiste, ki jo je Juan Diego
videl na griču Tepeyac. Tedaj je škof v globoki gan-
jenosti pokleknil in z njim vsi, ki so bili ob njem.
Bil je 12. december 1531.
Tu je treba omeniti, da po gregorijanskem koledarju
12. december odgovarja današnjemu 22. decem-
bru, torej dnevu, ko nastopi zimski sončni obrat in
sonce na severni polobli spet začne zmagovati. Az-
teki, ki so o sebi trdili, da so “Otroci Sonca”, so to
sprejeli kot njim še posebno naklonjeno znamenje,
saj je to bilo povsem v skladu z njihovo kulturo.
Njihovo veselje ob potrditvi resničnosti Marijinega
prikazovanja je bilo nepopisno. Božja Mati se je pri-
kazala enemu iz njihovega rodu in govorila z njim
v njihovem jeziku. Ob Božji Materi so tako Azteki
spet zaznali ovrednotenje svojega ljudstva, svojega
jezika in s tem znova našli svojo istovetnost.
ODZIV CERKVE IN ČAŠČENJE GUADALUPSKE GO-
SPE
Španski misijonarji so bili v zvezi z dogodki v Gua-
dalupe zadržani. O njih so pisali samo toliko, koli-
kor jim je to služilo pri oznanjevanju evangelija.
Vsekakor je bilo tudi to zelo pomembno, saj so kot
sodobniki s tem izpričali verodostojnost guadalup-
skih dogodkov.
Škof Zumarraga je Juanovo tilmo s podobo Svete
Device takoj odnesel v svojo kapelo. Toda ko so
ljudje izvedeli, da se je v tilmo ubogega Indijanca
čudežno vtisnila Marijina podoba, so v trumah
začeli prihajati v škofovo kapelo. Škof je zato odre-
dil, naj tilmo odnesejo v katedralo, da je lahko vse
ljudstvo imelo priložnost počastiti Sveto Devico.
Že čez dva tedna je bila na kraju prikazovanj posta-
vljena skromna kapela. V slovesni procesiji, ki so se
je udeležili vsi mestni duhovniki, predstavniki me-
stne oblasti, indijanski odličniki in ogromno ljud-
stva, ki je prišlo tudi iz drugih krajev, so frančiškani
dne 26. decembra 1531 Milostno podobo iz kate-
drale prenesli na grič Tepeyac. Tega dne se je zgodil
tudi prvi čudež. Eden izmed domačinov je nehote
preveč napel lok, ki ga je držal v roki. Puščica je pre-
drla grlo enemu izmed prisotnih Indijancev. Bil je
na mestu mrtev. Odnesli so ga pred podobo Svete
Device, njegovi sorodniki pa so jo prosili, naj ga
obudi k življenju, kar se je tudi zgodilo.
Ob kapelici so kmalu postavili leseno kočo, kamor
se je vselil videc Juan Diego in tu skrbel za cerkvi-
co.
/ dalje
Podoba Guadalupske Device
Katedrala v mestu Mexico leta 1531
Aktualno 8. marca 2018 15
Kakšna bo naša prihodnost?
Družba, v katero ne spadam
  akšno je moje mnenje o
naših deželnih pa tudi
državnih dnevnikih, men-
da že veste. Poceni senzacija, pi-
sanje zaradi prodaje, spektakel, ki
ne pozna usmiljenja in spoštovan-
ja, ali enostavno pranje možga-
nov. Morda sem celo pozabila na
kako negativno plat. Pozitivnega
v teh naših dnevnikih ne vidim
ničesar, morda lahko v tisku
včasih najdeš sprejemljivo vre-
mensko napoved. Drugega nič.
Pred dnevi pa je mojo pozornost
pritegnilo pisanje o nekakšnem
posilstvu ali nasilju, ki naj bi se do-
gajalo v mojem rodnem Trstu. V
samotnem kraju, ponoči, v temi,
boste rekli. Ne, kje pa. Na nekem
frizerskem tečaju, menda je bila to
večja hala, šolska telovadnica, pri-
sotnih pa nad dvajset ljudi. Po na-
vadi tega sploh ne rada prebiram,
mojo pozornost pa je pritegnilo
ime krivca. V njem sem namreč
prepoznala nekdanjega sošolca z
univerze, ki ga nisem srečala že le-
ta, v spominu pa ga imam kot mir-
nega, uravnovešenega intelektual-
ca. Pisalo pa je, da je zdaj doma v
hišnem priporu. Zaradi obsodbe
spolnega nadlegovanja.
Najprej sem se seveda odzvala z
začudenjem, predvsem z nejevero.
Sledila je jeza zaradi te nagnusne,
nesramne navade italijanskih
časnikarjev, da objavljajo imena
žrtev, krivcev, ponesrečencev in
ljudi nasploh. Baje je po italijan-
skem in mednarodnem pravu po-
sameznik vsekakor nedolžen, do-
kler se sodišče uradno ne izreče o
njegovi krivdi. Torej gre tu za bla-
tenje nedolžnega človeka. Blaten-
je, ki ga bo pozneje res težko izbri-
K sati. Novice, ki jih objavlja tisk, pri-stanejo namreč tudi na spletu. Invsi vemo, kaj to pomeni. Kdorkoli
bo kadarkoli v prihodnosti vtipkal
ime nesrečnika, četudi bo ta poz-
neje prepoznan za nedolžnega, bo
takoj vedel za njegov “greh”. Ma-
dež, ki ostane za celo življenje, kaj-
ti splet je še posebno krut in pro-
zoren, nikoli ne pozabimo na to.
Tržaški dnevnik je seveda dom-
nevnemu prekršku mojega nek-
danjega znanca namenil kar nekaj
strani. Take novice namreč ljudje
radi berejo. Predvsem tisti, ki ima-
jo prostega časa na pretek in jim
je dobra knjiga prenaporna. Dru-
gega ne bom rekla. Brala sem, da
naj bi osemnajstletnico spolno
nadlegoval. Dekle ga je seveda
pozneje prijavilo. Nadlegoval naj
bi jo v telovadnici. Pred številnimi
prisotnimi. Med javnim prikazom
frizerskega dela. Novinar niti tega
ni znal povedati, ali je šlo zgolj za
besede ali pa se je je nesrečnež ce-
lo dotaknil. Hujšega pri belem
dnevu in v množici si zagotovo ni
mogel privoščiti, predvsem ker
nihče ničesar ni videl ali slišal.
Nekaj strani nakladanja, kar seve-
da vsi radi berejo. Kot telenovelo.
In hišni pripor. Za vedno oma-
deževano življenje. Vem, da se ve-
liko ljudi ne bo strinjalo, a zdi se
mi vsekakor preveč. Pretirano.
Predvsem v času, ko je nasilja, pra-
vega nasilja mislim, s posledicami,
nad ženskami res veliko. A ravno
najhujši zločinci v naši državi, v
Italiji, ostanejo nekaznovani. Za-
radi olajševalnih okoliščin, trenut-
ne neprisebnosti, kulturne ra-
zličnosti in ne vem še česa. Ko gre
za uboj, trajne poškodbe ali pravo
posilstvo, tedaj postanejo nenado-
ma sodniki širokosrčni.
Na smeh mi gre, ko se spomnim,
kako je bilo v tistih časih, ko sem
imela sama osemnajst let. To so bi-
li časi feminizma. Ko smo se znala
dekleta sama braniti. Z besedo in
dejanji. Pa vseeno ne bi tu pona-
vljala ne preveč milih in prizane-
sljivih vzdevkov, ki smo jih znale
nameniti nadležnim moškim.
Včasih jih je spremljala celo brca.
Življenje je bilo tedaj nekako bolj
naravno, enostavnejše. Pomagale
smo si same. In včasih je to pre-
sneto prav prišlo. Recimo tistega
nesrečnega popoldneva, ko sem se
na tržaški univerzi naključno spo-
prijateljila z Arabcem. Menda sa-
mo zato, ker je študiral v Ljubljani
in se mi je zdelo nenavadno lepo,
da je govoril moj jezik, slovensko.
In še tekoče povrhu. Tekoče pa je
obvladal tudi nasilje nad ženska-
mi in me je z zvijačo zvabil v svojo
sobo. Ko je bil ravno na tem, da
zavrti ključ in sobico v študen-
tskem domu zaklene, sem ga lepo
ugriznila in nepripravljenega tudi
pošteno brcnila. Ključ je bil takoj
v mojih rokah in brez težav sem
ušla. Če bi tedaj, ko mobijev še ni
bilo, računala na pomoč policije
in ne vem še koga, bi svojo lahko-
miselnost drago plačala.
Taki so bili časi moje mladosti. Le-
pi, če mene vprašate. In živeti je
bilo preprosto in lahko. In spon-
tano. Prijatelj mi je zadnjič pripo-
vedoval, da ni vedel, kako naj rea-
gira, ko je na vasi srečal deklico, ki
se je s hlačnico ujela v verigo pri
kolesu. Mala deklica, on pa moški
in še temnopolt povrhu. Afričan.
Deklica je jokala, on pa je dolgo
okleval, preden ji je priskočil na
pomoč, saj se je bal, da bi ga ob-
tožili nadlegovanja, celo pedofili-
je.
No, ko sem sama doraščala, nihče
ni pomišljal, ko je bilo treba po-
magati jokajočemu otroku. Niti
deklici. Živeli smo spontano, pre-
prosto, kot narekujejo naravni in
družbeni zakoni.
Pa ne mislite, da smo bili zaradi
tega divji, neotesani. Nasprotno,
spoštovali smo drug drugega,
odrasle, profesorje, učitelje. V glav-
nem smo jih vsi spoštovali. In se
jih celo bali. In ni bilo tega zmer-
janja, psovanja, blatenja, nasilja,
ki vlada zdaj med ljudmi. Na pri-
mer v šoli. Noro je, kar se dogaja
med dijaki, učenci ter starši in
učnim osebjem. Ravno v teh dneh
smo brali o očetu, ki je napadel
podravnatelja, ter o dijaku, ki je šel
z nožem nad profesorja. Da ne go-
vorimo o pokolih s strelskim
orožjem v Združenih državah. Na-
silje. Poceni nasilje. Konec zau-
panja, človečnosti, spoštovanja.
Noro. Sprašujem se, kako je sploh
prišlo do tega. Mladi si mislijo, da
jim je vse dovoljeno, in ne
spoštujejo nikogar več. V veliki
meri so tega krivi starši. Če do-
ma ni medsebojnega spošto-
vanja, otrok tudi pozneje v
življenju ne bo nikogar spošto-
val. Potem pa so tu še mediji.
Televizija. Internet. Skoraj ni
vsebine brez nasilja. In televi-
zijske nadaljevanke, ki bi jih
otroci sploh ne smeli gledati, pa
jih, so kot učbeniki o nasilju.
Samo uboji, kri, serijski morilci,
orožje. Kot bi bilo nasilje narav-
no, samoumevno, vsakdanje.
Ko vse to gledam, berem in o
tem razmišljam, se zavedam, da
te družbe ne razumem več. Da
ne spadam vanjo. Da bi najraje
izstopila. In pustila drugim, da
gredo naprej po tisti poti, ki ni mo-
ja pot. To je družba, ki je pisana na
kožo lopovom, ki ni za poštene
ljudi. To je družba, v kateri pošten-
jaki plačujejo dolgove prebrisanih.
V kateri si država izmišlja vsega,
da nas molze. In v kateri je nasilje
simbol, rekla bi, modni hit. In
spektakel, ob katerem otroci in
mladina odraščajo. In je vsak dan
manj tistih, ki se sprašujejo, kam
nas pelje vse to. In kakšna bo naša
prihodnost.
Suzi Pertot
  to vsebino se lahko strinja-
mo ali pa ne. Vsak ima pra-
vico do svojega mnenja o
tem, kot o prihodnosti Cerkve, ne
glede, v katerem narodu. Dejstvo
pa je, da, ko se pogovarjamo z ljud-
mi, ki so verni, pa vere vsaj na zu-
naj ne prakticirajo, to pomeni, da
ne obiskujejo nedeljske maše, zgor-
njemu razmišljanju lahko vsaj del-
no pritrdimo.
Kaj bo s Cerkvijo v prihodnje? To
vprašanje si danes zastavlja mar-
sikdo, ne samo duhovniki, ampak
tudi verniki. Prijetno nas je o tem
vprašanju nagovorila misel
nemškega teologa Karla Rahnerja.
On pravi: “Cerkev prihodnosti bo
bolj bratska”! Kaj misli s tem? Če
pogledamo naše današnje župnije,
pa tudi verske skupnosti, ki se zbi-
rajo po naših cerkvah, zapazimo,
da je med nami bore malo bratske
povezanosti. Malo je vernih, ki bi
jim župnija kaj več pomenila. Zan-
S
je je Cerkev danes
postala organizacija,
ki skrbi za zakra-
mente, za cerkveni
pogreb, pa mogoče
še za kakšen verouk. Vse drugo je
velika večina naših vernikov že
davno odpisala. Ta bratskost, kot
pravi Karl Rahner, se odraža prav v
tem, kar danes marsikje Cerkvi
manjka. Skrb za vse, ki se zbirajo
ob župnijskem ognjišču, skrb, da
se priskoči na pomoč, da po
možnostih razpolagamo s svojimi
sposobnostmi tudi v prid Cerkvi.
“Čutiti z župnijo pomeni vzeti Bo-
ga resno”, to marsikje pri nas man-
jka. Upajmo, da bo sčasoma v ti-
stih malih skupinicah tega več,
edino tako bodo zmogli vztrajati
na poti odrešenja. Ob vseh teh raz-
pravah o prihodnosti vernosti in
Cerkve pa se moramo zavedati:
“Zgodovino odrešenja vodi Bog”!
To spoznavamo, izhaja iz zgodovi-
ne pri vsakem narodu, pa tudi iz
zgodovine odrešenja, ki je lepo po-
dana v Svetem pismu. Zavedajmo
se: “Bog človeka ni nikoli zapustil.
Človek pa Boga velikokrat”!
S 1. strani
O prihodnosti ...
  a Pomorski postaji v
Trstu je od sobote do
torka potekal 12.
mednarodni sejem vrhunske-
ga ekstra-deviškega oljčnega
olja Olio Capitale. Sejemska
pobuda je v tem prvem dese-
tletju postala referenčna
točka za svet oljkarstva v Sre-
dozemlju. Letos je sodelovalo
nekaj več kot dvesto
proizvajalcev pre-
težno iz Italije, pa
tudi Hrvaške in
Grčije. Ime priredit-
ve, ki za nekaj dni
nekako vrednoti
Trst kot prestolnico
olja, si je izmislil
eden njenih zgodo-
vinskih pobudni-
kov, navdušeni ol-
jkar in nekdanji do-
linski župan Boris
Pangerc. Na prvih
izvedbah so pre-
pričano sodelovali
tudi pridelovalci iz
Slovenije, v glav-
nem z Obale in iz Brd, ki pa
jih zadnja leta pogrešamo. Po
neuradnih virih naj bi bili
prihodnje leto vendarle spet
med razstavljalci na dogod-
ku, kar bi bil vsekakor poziti-
ven znak. Za prepoznavnost
istrske belice in vzpon oljkar-
stva v tem prostoru so bili
namreč zelo pomembni in
dragoceni, da ne govorimo o
sosedskih odnosih med Ko-
prom in Trstom. Tokrat so
N nekateri sodelovali na na-tečaju za najboljše oljčno ol-je, skupno približno tristo
vzorcev so tu prispevali tudi
kmetje iz italijanskih dežel
(na sejmu so v središču po-
zornosti praviloma Toskana,
Ligurija in obalne dežele z ju-
ga z Apulijo na čelu), iz
Grčije, Španije, Portugalske
in Hrvaške. Priznani oljkar
Vanja Dujc s Koprskega je bil
tako med dobitniki, s sorto
itrana, šampiona v kategoriji
olj z izrazito sadnostjo.
Ob stojnicah pa so se tudi le-
tos predstavili zamejski ol-
jkarji z Goriškega in zlasti s
Tržaškega, le-ti združeni v
konzorcij Tergeste DOP, ne-
kateri pa samostojno. Pri
deželnem zavodu za razvoj
podeželja ERSA so vedeli po-
vedati, da je srednja proiz-
vodnja v Furlaniji Julijski
krajini približno dva tisoč
stotov oljčnega olja letno,
kar je plod približno 15 ti-
soč stotov obranih oljk. Na
vprašanje, kaj bo v oljčnikih
pri nas pomenila zmrzal iz-
pred desetih dni, pa so stro-
kovnjaki ugotavljali, da bi
lahko nekaj težav v letošnji in
prihodnjih sezonah imela le
mlada drevesca. Avtohtona
belica pa že tako velja za na
pozebe izjemno odporno sor-
to. Nobene panike torej.
Tudi letos so dogajanje na
priljubljenem sejmu, ki je
zlasti konec
tedna zabe-
ležil zelo do-
ber obisk,
obogatili stro-
kovna preda-
vanja in prika-
zi kulinarike
pod vodstvom
priznanih ku-
harskih moj-
strov. Sodelo-
val je tudi zna-
ni šef Tomaž
Kavčič iz Ze-
mona na Vi-
pavskem.
Prvič pa je bil
partner sejem-
ske pobude vinski konzorcij
Collio, ki ga je v Trstu zasto-
pal tudi predsednik Robert
Prinčič. Glavni organizator je
medpokrajinska Trgovinska
zbornica, v imenu katere je
slovesno odprtje vodil njen
predsednik Antonio Paoletti.
Odprtje je bilo sicer letos bolj
kot strokovno srečanje
izložba politikov, saj se je se-
jem začel dan pred volitvami.
HC
Mednarodni sejem na tržaški Pomorski postaji
Trst dvanajstič
prestolnica oljčnega olja
Mnenje predstavnikov slovenskih manjšinskih organizacij in ustanov 
Kaže se potreba po nastanku
manjšinskega šolskega omizja
  anjšinsko omizje za šol-
sko problematiko po-
staja vse bolj nujno
sredstvo za celovito in primerno
reševanje vrste odprtih vprašanj in
za prihodnje načrtovanje pobud
na področju šolstva in izo-
braževanja. V naši skupnosti je več
subjektov, ki se posredno in nepo-
sredno ukvarjajo s temi problemi,
ti pa so premalo povezani med se-
boj. Za vsako jezikovno skupnost
sta jezik in šola tesno povezana,
zato je treba te probleme nujno
obravnavati tako s strokovnega kot
tudi z družbenopolitičnega zorne-
ga kota, različne poglede pa spra-
viti pod skupni imenovalec, ki naj
postane kažipot pri izbiri potez za
kakovostno rast slovenskega šol-
stva v Italiji.
Povolilni čas bo priložnost za re-
sno razpravo o nastanku šolskega
omizja. To je mnenje predsedni-
kov krovnih organizacij, Rudija
Pavšiča za SKGZ in Walterja Ban-
dlja za SSO, ter načelnika Urada za
slovenske šole v FJK Igorja Giaco-
M minija in predsednice paritetnegaodbora Ksenije Dobrila, ki so sepred kratkim sestali na sedežu Sve-
ta slovenskih organizacij.
Na srečanju so poglobljeno anali-
zirali vprašanje slovenske sekcije
na konservatoriju Tartini v Trstu
tudi v luči nedavnih srečanj obeh
slovenskih glasbenih šol z vod-
stvom konservatorija. Predsednika
krovnih organizacij sta izpostavila
vsebino pobud, ki sta jih izpeljala
tako v povezavi s šolami kakor tudi
na drugih nivojih. Prisotni so ugo-
tovili, da je treba poiskati primer-
no rešitev v najkrajšem možnem
času, saj se problematika vleče že
predolgo. Zaradi povedanega bo
naslednji teden srečanje tudi s
predstavniki obeh glasbenih šol,
ki sta izdelali skupen predlog glede
slovenske sekcije konservatorija.
V kratkem se bodo sestali tudi s
predstavniki društev Planika in
Don Maria Černeta iz Kanalske
doline, da skupaj dorečejo postop-
ke za sistemsko in dokončno ure-
ditev večjezičnega šolskega
poučevanja v tem predelu videm-
ske pokrajine. Vodja šolskega ura-
da Igor Giacomini je izpostavil ra-
zlične modele poučevanja slo-
venščine in drugih jezikov, ki se
lahko udejanjijo v teh krajih. Po-
membno je, da v naši skupnosti
pride do skupnega stališča, ki ga
bo potrebno zagovarjati na pristoj-
nih mestih, da iz zdajšnjega stanje
pridemo na višji in kakovostnejši
nivo poučevanja slovenskega jezi-
ka.
Predsednika krovnih organizacij,
Pavšič in Bandelj, sta na srečanju
izpostavila tudi vprašanje elek-
tronskih šolskih dnevnikov v ita-
lijanski obliki in se zavzela za skup-
no in enotno operativno rešitev,
ki bo tudi z novo tehnologijo za-
gotovila vsebine v slovenskem je-
ziku, za kar bo treba poiskati po-
trebna finančna sredstva. Vztra-
janje (na nekaterih šolah) pri ita-
lijanskih šolskih dnevnikih ne bi
bilo v sozvočju s samim zaščitnim
zakonom in bi v bistvu nižalo nivo
slovenskega jezika na naših šolah.
Foto damj@n
Gledališka
predstava Leto
šlagerja v Devinu
Na sedežu pevskih zborov v
Devinu se nadaljuje Kulturna
pomlad 2018, ki jo prirejajo
MoPZ Fantje izpod Grmade,
OPZ Ladjica in Devinski
mladinski krožek. V nedeljo,
11. marca, ob 17. uri bodo
imeli v gosteh gledališko
predstavo Leto šlagerja
Dramske družine SKPD F. B.
Sedej iz Števerjana. Avtor
besedila je Rik van den Bos,
za prevod je poskrbela
Mateja Seliškar Kenda,
režiser predstave pa je Tomaž
Krajnc. Igro so premierno
uprizorili 16. septembra 2017
v Števerjanu. V njej nastopajo
Marinka Černic (Vera), Jakob
Leopoli (Bas), Nikolaj Pintar
(Thomas), Tadej Lukman
(Jesse) in Mia Marinič
(kitaristka). Vstop je prost.
Devin / Kulturna
pomlad 2018
Aktualno8. marca 201816
  ostilna Krhne, ki se na-
haja v središču Vipave,
ima že skoraj stoletne
korenine. Začetnika gostilne, ki
je nudila tudi prenočišča, sta bila
Janez Krhne in žena Ivanka roj.
Bizjak, ki sta julija 1920 kupila
hišo z vrtom in jo spremenila v
gostilno.
Tedanjim gostom so vsak dan
postregli s teleflajšem (govejo ju-
ho z mesom), pečenko s tensta-
nim (praženim) krompirjem ter
solato z vrta. Vsak večer pa je Ja-
nez kuhal tudi polento, zabelje-
no z ocvirki ali s kislim mlekom.
Občasno so jedilnik razširili tudi
z golažem, ker pa je bila Vipava
vedno polna vojakov, so ti po
obisku kina radi prišli tudi na
klobase z jajci. Ob nedeljah so
postregli z orehovo pito, piškoti
in jabolčnim štrudljem.
G Janez Krhne je bil ljudski pesnik,pesmi je pisal kar na sode v hra-mu, žena Ivanka pa je z odločno
roko vodila gostilno. Janez
Krhne je bil pred odprtjem te go-
stilne v službi pri vipavski vinar-
ski zadrugi, nato kletar pri po-
družnici vipavske kleti v Pragi in
računovodja pri Gradbenem
podjetju Terčelj v Vipavi, bil pa
je tudi načelnik vipavskih gasil-
cev.
Po Janezovi smrti leta 1958 je
prevzel gostilno njegov sin
Dušan in jo vodil do leta 1975,
ko se je upokojil. Tako je bila go-
stilna zaprta do 17. 11. 1986, ko
je v njej odprla Bar Dušanova
hčerka Ivanka in ga vodila do
upokojitve v letu 2015.
Po lepi in temeljiti obnovi te sta-
re hiše sta v njej ponovno oživila
gostilniškega duha mlada go-
stinca Monika in Andrej Trošt,
ko sta v januarju 2018 ponov-
no odprla vrata gostilne Krhne.
Kot se za “ta pravo” slovensko
gostilno spodobi, ponujata go-
stom dnevno kakovostno tra-
dicionalno slovensko hrano, s
poudarkom na tradicionalnih
vipavskih jedeh in seveda
odličnem vipavskem vinu. Na
jedilniku sta ohranila ali pustila
tradicionalno ponudbo goveje
juhe z mesom (teleflajša), kot sta
jo v preteklosti stregla Janez in
Ivanka Krhne. Poudarek dajeta
mesu in mesnim izdelkom. Za
to, da je meso na njihovih
krožnikih čim bolj zdravo in
okusno, skrbijo domači mesar-
ji.
Vipavska skuha (jota), vipavski
štruklji, štrudelj, domači kruh,
domači rezanci, krompirjevi
cmoki (njoki) in še kaj bi se
našlo, so jedi, s katerimi želita
mlada gostinca ohranjati tra-
dicijo gostilne Krhne, Vipave
in Vipavske doline z okolico.
Njuna želja po obisku se
odraža tudi na vinski karti, na
kateri sta doslej združila že
več kot 20 vinarjev, večina jih
seveda prihaja z Vipavskega.
V prvih tednih po odprtju so
gostilno Krhne domačini in
tuji gostje kar v velikem števi-
lu obiskali in bili z ambien-
tom ter postrežbo zadovoljni,
marsikateri tudi zelo nav-
dušeni. Mlada gostinca si želi-
ta, da bi tako ostalo tudi na-
prej!
Ob obisku gostilne boste po nje-
nih stenah lahko prebrali verze
Krhnetove pesmi Sodom: v naši
domači poeziji ni enake! V njej
zapoje slavo znanim vinskim
sortam in pove tudi, kako delu-
jejo in kdo jih pije.
Torej, pridite v gostilno Krhne v
Vipavo in se prepričajte, da je vse
to, kar smo napisali, resnica!
Magda Rodman
Raziskava
Najpomembnejši kriterij za
novo službo je boljša plača
  ajpomembnejši kriterij
zaposlenih, ki iščejo no-
vo službo, je boljša
plača. Več denarja in finančne
koristi sta odločilna dejavnika za
63 odstotkov zaposlenih, ko pri-
de do odločanja med različnimi
službami, kaže raziskava o zado-
voljstvu zaposlenih, ki jo je izve-
del Paylab. Privlačen opis službe
je drugi najpomembnejši dejav-
nik.
Višja plača je
ključno merilo
pri treh četrti-
nah vseh, ki se
počutijo prema-
lo plačane. Pri-
vlačen opis
službe je drugi
najpomem-
bnejši dejavnik,
ki je upoštevan
pri odločitvi za
spremembo ka-
riere, kaže naj-
večja raziskava o plačah v Srednji
in Vzhodni Evropi, ki so jo v Slo-
veniji izvedli pod okriljem Mo-
jeDelo. com in Plača. si.
Bolj zanimivo delo je močan
motivacijski dejavnik za spre-
membo za tiste, ki so zadovoljni
s sedanjo plačo. To je povezano
s tretjim najmočnejšim meri-
lom, navdihujoče in spodbudno
okolje, v katerem lahko zaposle-
ni v polnosti izkoristi svoje znan-
je in sposobnosti.
Med tehtanjem informacij pri
odločanju za novo službo so se
izrisali kriteriji, ki jih poleg plače
zaposleni ocenjujejo kot najbolj
N pomembne. Boljši odnosi na de-lovnem mestu v primerjavi s ti-stimi na njihovem sedanjem de-
lovnem mestu so bili opisani kot
ključni pri treh od desetih zapo-
slenih. Omenjeno merilo je bilo
pri ženskah še nekoliko bolj po-
membno kot pri moških. Za
enako število ljudi je bila po-
membna možnost za kasnejšo
karierno rast.
Za 28 odstotkov zaposlenih je
dejstvo, da podjetje ponuja
časovno prilagodljivost v obliki
prilagodljivega delovnega časa,
domače pisarne, večjega števila
prostih dni ali dela s krajšim de-
lovnim časom, opazen dejavnik.
Oddaljenost od prevoza je še
eden izmed opaznih kriterijev, ki
je vključen v splošen postopek
izbire. Ta kriterij je ključen ele-
ment za 18 odstotkov anketiran-
cev in ženske so tudi tu na neko-
liko višji stopnji (21 odstotkov
žensk, v primerjavi s 16 odstotki
moških). Okoli pet odstotkov za-
poslenih se odloči na podlagi
specifičnih nefinančnih koristi,
ki jih nudi delodajalec.
Paylabova raziskava je ugotavlja-
la še, kako zaposleni ocenjujejo
svoj dohodek. Le petina zaposle-
nih v baltskih državah (Estonija,
Litva in Latvija) ter četrtina v
Srednji in Južni Evropi (Češka,
Slovaška, Madžarska, Slovenija,
Hrvaška in Srbija) je prepričanih,
da dobijo ustrezno nadomestilo
za svoje delo. Zaposleni na Fin-
skem so izrazili največje zadovol-
jstvo, saj je vsak drugi zaposleni
obravnaval svoj dohodek kot ra-
zumen.
Nasprotno je vsak drugi zaposle-
ni v baltskih državah in v Srednji
Evropi obravnaval svoj dohodek
kot neustrezen glede na delo, ki
ga opravlja. Zaposleni v Sloveniji
in Litvi so izrazili največje neza-
dovoljstvo s svojimi plačami.
Raziskava o zadovoljstvu s
plačami je bila izvedena novem-
bra in decembra lani z 41.321
anketiranci v 10 evropskih
državah, tudi v Sloveniji.
(Zapiski s kongresa)
Boris Pahor: Montserrat
kot domovina (7)
  isatelj Boris Pahor nam je
v dneh, ko smo priče ne-
nasilnemu in pravičnemu
boju Kataloncev za svojo narod-
no avtonomijo, ponudil v objavo
svoj zapis, ki je izšel leta 1978 v
številki 3-4 tržaške revije Zaliv. Pi-
satelju smo iskreno hvaležni,
pričujoči zapis pa je še en dokaz
o tem, kako se je Boris Pahor od
nekdaj zavzemal za ohranjevanje
narodne slovenske identitete, a
prav tako tudi drugih narodnih
manjšin.
Ured.
23. julija pod noč
Grmadijo se temni oblaki; to se
pravi, da bo ploha ohladila pre-
grete zidove; v drevoredu pa že
zdaleč ni več sledu žege, ki v
opoldanskih urah spominja na
tripolitansko.
Prehodil sem Ramblo od metro-
jeve postaje Liceo, kjer je moj ho-
tel, do trga Catalunya in do Paseo
de Gracia. Tako sem spet v samo-
postrežni restavraciji, ki mi je po-
stala domača. Novembra sem bil
tako stalen gost v restoranu blizu
Gare de Lyon. Neki šesti čut mi
večkrat priskoči na pomoč, da se
ustavim v ozračju, ki je prijazno,
a obenem nevsiljivo.
Nocoj mi je razpoloženje nekoli-
ko pokvaril možak, pri katerem
sem kupil dnevnik Avui. Hodil
sem po drevoredu, opazoval
sprehajajoče se pare in ugibal,
kako se bodo katalonski ljudje
rešili dvojnosti, v katero jih je za-
peljala štiridesetletna prisila; za-
P kaj kakor v Euzkadiju tako se jetudi tukaj v Kataloniji naselilaogromna množica delavcev, ki
govorijo kastiljščino, to je
španščino. Kako zavarovati svojo
identiteto pred poplavo jezikov-
no tujega elementa, ki ga indu-
strijski svet preseljuje na podlagi
svojih kriterijev, pa naj ekonomi-
jo vodi kapital parlamentarne
družbe, fašistični kapital ali
državni kapital v tako imenova-
nih socialističnih deželah?
Sredi teh misli sem pristal ob kio-
sku, ki mi vsakikrat prikliče be-
duinski šotor. Kupil sem izvod li-
sta, ki o našem kongresu poroča
zmeraj na uvodnem mestu.
Vprašal sem ga v italijanščini, s
katero se v Barceloni kar dobro
shaja; ko pa mi je nizki in zaval-
jeni moški vračal drobiž, mi je
očital, čemu da se ukvarjam s ka-
talonščino, ki da sploh ni jezik,
marveč prava mešanica narečij.
Ni me seveda presenetila njegova
- italijanščina, pač pa skoraj osor-
ni ton, v katerem je svojo pri-
pombo izrekel. Odgovoril sem,
da je dosti ljudi, ki mislimo o ka-
talonščini čisto drugače, saj ima-
jo Katalonci prevedene v svoj je-
zik svetovne klasike... A trmasti
italijanski priseljenec mi je segel
v besedo, tako da sem bil hva-
ležen novemu odjemalcu, ki je
prevzel moje mesto in mi omo-
gočil, da sem odšel.
Zdaj se sam pri sebi jezim, ker
sem bil tako vljuden. Moral bi ga
ošteti; še posebno se hudujem
nase ob misli, da je mož najbrž
eden od veteranov zasedbenih
čet, ki so jih Mussolinijeve ladje
izkrcale Francu v pomoč. Ne sa-
mo, zdaj se skorajda obsojam za-
voljo vljudne pripombe ob misli,
da je tudi naš jezik doživljal ena-
ke obsodbe od prišlekov, ki so se
nam kot klopi zarili pod kožo in
nam začeli piti kri hitro po letu
osemnajstem.
Ima me, da bi se vrnil in mu jih
napel. Mogoče bi se mi posrečilo
najti nekaj ošiljenih stavkov. A
ob takih primerih vendar ni ni-
kogar, ki bi kršitelja tako do-
končno zavrnil, kakor to zna mo-
ja prijateljica Zlatka; njena izbra-
na govorica takrat postane rezka,
skoraj jedka, da se nepridiprav
počuti kot pred javnim tožilcem.
Pomirim se komaj potem, ko si
dopovem, da so krdela zaostalih
južnjakov pošiljali prav tako k
nam kakor v Libijo, Abisinijo ali
v španske dežele, da bi razbreme-
nili lačne pokrajine, brezposelne
pa zaposlili s tem, da so jim dali
v roke karabinko modela 91 in
črno srajco.
Kaj bi se ubadal z nepismenim; a
vendar so prav množice teh ne-
srečnih omejencev najboljši
gradbeni material za diktature.
Misli mi preusmeri Armandov
smehljaj, ki se mi zdi, da se je
pravkar rodil pred mano, a je bi-
lo predsinočnjim, ko sem zbrano
sledil sprehajanju radosti po nje-
govih potezah ob vtisu, ki sva ga
odnesla od pomenka z dostojan-
stvenim prodajalcem časnikov in
njegovo hčerko v kiosku nedaleč
od Katalonskega trga. Obraz mo-
jega prijatelja je sijal od tihe sreče
ob poudarjanju, kako sta se oče
in hčerka razživela ob najinem
zanimanju za katalonske publi-
kacije, revije in prevode. Kiosk je
bil namreč ves založen samo s
katalonsko publicistiko, midva
pa sva skrbno zlogovala franco-
ske izraze, da bi bilo najino zado-
voljstvo kolikor mogoče bolj ra-
zumljivo.
In zdaj mi je žal, da Armanda ni
tukaj, zakaj v dvoje se drugače
stopnjujejo razpoloženja, ki ima-
jo isto valovno dolžino, naj jih
doživljamo v Bretanji, tukaj v
Barceloni ali pa na tržaški ulici.
Vsi smo na enak način frustrira-
ni, zato pa vsi enako pripravljeni
na radodarno dopolnitev, ki bo
potrdila naše bistvo in z nami po-
veličala nosilce naše avtentično-
sti in naših jezikov. In tedaj si tu-
di zagotavljamo, da mora priti
čas, ko bo zahodna Evropa
končno začela črpati iz izvirkov,
ki jih skrivajo ruševine starih za-
vojevalnih pohodov in uničeval-
nih orgij.
In tedaj sem se domislil repor-
taže iz Amerike, ki jo je junija ob-
javljalo ljubljansko Delo in kate-
re avtor je bil Andrej Inkret. Ta se
z nastopaško (vulgo hohštapler-
sko) vzvišenostjo loteva kultur-
nega večerništva, navezanosti na
“korenine” in slovenske zavesti
pri slovenskih izseljencih. Seveda
je slovenska zavest zanj naciona-
lizem. No, ves njegov Amerikan-
ski dnevnik je napisan v ključu
radikalne ignorance kulturne an-
tropologije, ignorance, ki jo se-
veda avtor ozaljša z visokopotez-
no posmehljivostjo anacionalne-
ga parvenija, kakršnih je ljubljan-
ska centrala kar precejšnje število
izšolala v povojnem času.
Gre namreč za pisanje, ki kajpa-
da nima tudi trohice ne kake raz-
svetljenske prvine, ki pa ga osred-
nje slovensko glasilo sprejema,
ker na prefinjen način - z ironijo
- izpodjeda temelje slovenskega
občestva. Seveda se matičnim
uradnim kulturnim krogom tak
prijem zdi pomemben dosežek
svetovljanskega duha; v resnici
pa se nobena evropska velika
kultura ne baha s takimi puhlimi
izdelki, ki kvečjemu spominjajo
na basen o žabi, ki se je napiho-
vala, da bi postala vol.
Na poti v hotel se je vlila ploha,
da sem moral vedriti pod nekim
balkonom; čakal sem, da se je ne-
bo olajšalo, obenem pa mi je bi-
lo, ko da mi bodo pljuski, ki so
prihajali z vetrom, pomagali
sprati tudi vse črne misli.
24. julija
Ponedeljek.
Sončni žarki so drevesom pozla-
tili zgornje liste krošenj. Zrak je
opran in hladen.
Paseo de Gracia.
Pešačim mimo pomembnih
bančnih poslopij in gosposkih
vež, ki se komaj prebujajo, ker se
v Barceloni poslovno življenje
prične ob devetih.
Kreditno pismo tržaške banke
imam za Katalonsko banko. Ban-
ca catalana. To je domači denar-
ni zavod, ki nam je poklonil pla-
stične aktovke za kongres. In ta-
ko sem, ko stopam v elegantne
prostore, tudi praktično deležen
postopne, a vztrajne potrditve
katalonske samobitnosti.
V metroju potem razmišljam, da
bi si pravzaprav moral želeti, da
bi boljše spoznal trimilijonsko
Barcelono; a obenem se zave-
dam, da se od prvega trenutka
počutim, kot da sem doma. Mo-
ral bi seveda navezati stike z ljud-
mi, a do teh bo tako in tako
prišlo, ne da bi jih načrtno iskal.
/ dalje
Vipava / Spet je odprla vrata gostilna Krhne
Domače jedi in
vipavska vina!