številka 30  leto KUl • cena 700 din
Celje, 28. lulija 1988
TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
BoU prMačna
oblika dela
Na mednarodnem mladin-
skem taboru na Radubi se
je utrjevalo prijateljstvo.
Stran 9.
Pes le ogledalo
svojega gospodarja
Miličniki organov za notra-
nje zadeve na Celjskem
vzorno skrbijo za službene
pse. Stran 10.
Tanko ponovno
plava za svetovni
rekord
Tokrat si je izbral nekoliko
drugačno pot od Portoroža
do Benetk. Stran 11.
Mladi stavimo
na model
Preprečiti
požar
neznanja
Na celjski Delavski uni-
verzi bodo letos pred za-
detkom šolskega leta pri-
pravili programe obnav-
ljanja učne snovi za učen-
ce, ki jim v šoli ni šlo naj-
^e. Tri dni pred začet-
kom šole bodo tečaji iz
"bičajno najtežjih pred-
Jietov. zlasti iz matemati-
« in angleščine. Inten-
ivne dopoldanske tečaje
'Odo vodili strokovnjaki,
Wvsem pri angleščini
53 jih bodo popestrili tu-
^ z videofilmi. Podoben
''^ogram so na Delavski
['liverzi imeli tudi pred
'oncem šolskega leta,
'^kšnimi oblikami dela
{^želijo ne le gasiti, tem-
^ tudi preprečiti požar
^fianja in hkrati učen-
^y ki jim šola ni ravno
J^eselje, omogočiti boljši
■^^etek šolskega leta.
ID
Lašoani se        ^s^liio pa zato več naredijo
štiriindvajseta prireditev Pivo-
cvetje je minila. Organizatorji so
zadovoljni, še bolj pomembno pa
je, da so zadovoljni tudi gostje te
prireditve; menijo, da jih je bilo
več kot sto tisoč.
V osmih dneh privabiti v kraj kot
je Laško toliko ljudi, je prav gotovo
svoje^/rsten rekord. To pa je tudi
dokaz, da prireditev ni zašla v krizo.
Tudi v vsebinskem smislu ne. Da je
temu tako, imajo zasluge zlasti pri-
zadevni turistični in drugi zanese-
njaki iz Laškega. Res pa je tudi to,
da amaterski delavci vendarle ne bi
vzdržali toliko let, če za sabo ne bi
imeli organizacije združenega dela
kot je laška pivovarna.
Nehote se nam ob tem por^a pri-
merjava z Žalsko nočjo in laško pri-
reditvijo. Laščani znajo delati z ro-
ko v roki, za Žalčane pa tega ne bi
mogli trditi. Med tem ko prireditve
v Laškem trajajo kar osem dni, je
v Žalcu težko spraviti skupaj dva
večera. Še zadrgi večer v Žalcu ne
znajo narediti drugega kot zapreti
ulico, povabiti nekaj ansamblov
sumljive kakovosti in dovoliti raz-
nim prodajalcem kiča, da postavijo
svoje stojnice. V Laškem pa poskr-
bijo za to, da v dneh Piva in cvetja
pride na svoj račun še tako zahte-
ven obiskovalec, ki ima rad resno
glasbo, ki uživa v folklori, gledanju
starih obič^ev in še bi lahko našte-
vali, pa četudi čisto o koncu omeni--
mo nastope raznih estradnih zvezd.
Žalčani se na veliko hvalijo, da
prirejajo največjo slovensko veseh-
co, vprašanje pa je, če jim to kdo
sploh verjame. Laščani vsaj navz-
ven ne kažejo in ne govorijo o raz-
nih presežkih. Ob vsem tem pa je
vendarle treba zapisati, da bi konč-
no tudi v Žalcu lahko nastopil čas,
ko bi laho velike prireditve podpira-
U tudi tisti, ki imajo sicer polna
usta, da podpirajo razvoj gostinstva
in turizma. Pri tem še posebej misli-
mo na sozd Hmezad. In če v Hmeza-
du ne znajo podpreti prireditve, ki
bi bila v čast slovenskim hmeljar-
jem in ki bi vsaj nekoliko odmevala
v o^i domovini, potem skoraj nima
smisla izgubljati besed. Izhodišče
za vsaj tako uspešno prireditev kot
je Pivo - cvetje, pa prav gotovo ima-
jo tudi v Žalcu.
JANEZ VEDENIK
Bil le Dan ¥sla|p      nilnl!
če ne štejemo prazničnih
zastav, zaprtih trgovin in
dveh večjih ter enega manj-
šega srečanja borcev, pa se-
veda dejstva, da večini v pe-
tek ni bilo treba na delo, je
letošnji Dan vstaje na Celj-
skem minil skoraj neopazno.
Izjema so bih le borci iz
mozirske občine in Vranske-
ga oziroma Žalca, ki so se
zbrali na srečanju v Šmart-
nem ob Dreti, ki ga je v spo-
min na pričetek oborožene-
ga odpora proti okupatorju
pripravil tamkajšji odbor
Zveze združenj borcev NOB.
Obletnico so proslavili tudi
borci občine Šmarje pri Jel-
šah, ki so se udeležili zboro-
vanja na Boču, ki ga je pri-
pravila krajevna organizacija
borcev narodnoosvobidilne-
ga boja iz Rogaške Slatine.
K temu velja prišteti morda
le še srečanje zaposlenih in
upokojenih borcev štorske
Železarne, kije bilo v soboto
na Svetini. Povsod drugod,
torej v občinah Velenje, Ce-
lje, Slovenske Konjice, La-
ško in Šentjur je Dan vst£(je
bil in minil brez dogodkov,
posvečenih obletnici pričet-
ka dogodkov, ki so privedli
do državnega konstituiranja
Slovencev. Morda je bilo kaj
bolj svečano v srcih ljudi, ki
se zavedajo pomembnosti te-
ga republiškega praznika,
morda so se broci in še kdo
kje celo zbrali na manj for-
malni slovesnosti, vendar
o tem žal nismo nič izvedeli.
Letos je Dan vstaje na Celj-
skem enostavno bil in pre-
prosto minil. Spomnili so se
ga le borci, pa še ti ne
povsod.
BRANE PIANO
Ibrtnikl v novili prostoriii
obrtno združe-
pred kratkim preseli-
« "love poslovne prostore
vjovanjskem bloku v Uli-
^*'*ntina Orožna. Denar za
kPjOO kvadratnih metrov
yM posJovnih prostorov,
I'e zdaj tajništvo obrtne-
kj^ženja, služba za vode-
ij|W>slovnih knjig obrtni-
U^"" večnamenska dvora-
C šentjurski obrtniki za-
•^j^^^ensko zbirati že pred
\^ tas so obrtniki iz do-
\ "Odvajali namenski de-
^^up novih prostorov,
manjkajoči delež pa so prispe-
vali v Zvezi obrtnih združenj
Slovenije in Skladu za izobra-
ževanje delavcev v obrti celj-
skega območja. Sicer pa so
morali šentjurski obrtniki za
dokončen odkup in plačilo
opreme svojih novih prostorov
letos odšteti le še 430 milijonov
dinarjev.
V večnamenski dvorani, ki
so jo prav tako uredili v novih
poslovnih prostorih, bodo po-
slej člani obrtnega združenja
sestankovah, namenjena pa je
tudi za izobraževanje obrtni-
kov in pri njih zaposlenih de-
lavcev. V obrtnem združenju
so nove prostore odkupili od
Ingrada, ki je poskrbel še za
opremo, veliko pa so s prosto-
voljnim delom prispevali tudi
sami obrtniki.
Nove prostore sta slovesno
odprla predsednik šentjurske-
ga obrtnega združenja Avgust
Vovk in predsednik občinske
skupščine Vlado Gorjup, zbra-
nim pa je spregovoril tudi pod-
predsednik izvršilnega odbora
Zveze obrtnih združenj Slove-
nije Leopold Drame. Ob tej
priložnosti je Avgust Vovk
prejel srebrno plaketo Zveze
obrtnih združenj, bronasti pla-
keti pa so podelili Milanu Fre-
cetu in Antonu Brglezu.
I. FIDLER
Poljsici turisti vneto trgujejo
čeprav so napovedi letošnje turistične bere precej črnoglede,
so vsaj poljski turisti pri nas vse pogostejši. Debelih denarnic
sicer nimajo, lahko pa bodo popravili številčni obisk naših
kampov. Hkrati pa bodo verjetno razveselili marsikakšnega lju-
bitelja »črnega trgovanja-^. Vse, kar prinesejo s seboj, so namreč
pripravljeni pred odhodom v domovino kar najbolje prodati, pa
tudi proti barantanju nimajo načeloma nič. Posel jim cvete na
različnih mestih, pravo zbirališče pa imajo - odkar jih od strani-
ških grobov talcev naganjajo - tudi sredi Frankolovega. Čeprav
so kot trgovci prijazni, pa lahko, ko opazijo fotoaparat, posta-
nejo tudi nevarni. Naš fotoreporter jo je zato kar hitro odkuril
s prizorišča, večina tistih poljskih »turistov«, kije nekega lepega
popoldneva na »njihovem« trgu opazila fotografski objektiv pa
tudi...
ID, Foto: EDO EINSPIELER
2. STRAN - NOVI TEDNIK

Pouk obrambe za mlade
Jutri v petek se bo v centru za obrambno usposablja-
nje na Boč-u začelo letošnje 15-dnevno taborjenje
s poukom obrambe, ki je obvezno za vse mlade, ki se
po končani osnovni šoli niso vključili v programe sred-
nješolskega izobraževanja. Letošnjega taborjenja, ki
ga pripravlja šmarski občinski komite za ljudsko
obrambo, se bo udeležilo 94 mladih. Polovica se je po
osnovni šoli zaposlila, polovica pa je takšnih, ki so
ostali doma na kmetijah.
Na taborjenju n^j bi si pod strokovnim vodstvom
pridobili podobno znanje kot mladi pri pouku
obrambe v srednjih šolah, hkrati pa naj bi se usposo-
bili za delo v narodni in civilni zaščiti. Vsak dan bodo
imeli od 6 do 9 ur strokovnega pouka in približno 3 ure
pa naj bi bilo za interesne dejavnosti. Obrambni tabor
je odprtega tipa, kar pomeni, da lahko udeležence
starši in prijatelji obiskujejo. Zadnji dan tabora, 13.
avgusta, pa bodo pripravili prireditev s kulturnim pro-
gramom, srečelovom in družabnimi igrami.
ID
Srečanje treh občin
Pri Upi ga bodo pripravili ¥sako leto
Pri Lipi, mejnem področ-
ju med krajevnima skupno-
stima Vransko in Šmatno
ob Dreti so se na Dan vstaje
slovenskega naroda srečali
delovni ljudje in občani,
borci in mladinci treh so-
sednjih občin: Kamnik, Mo-
zirje in Žalec. To srečanje so
letos pripravili Mozirjani.
Slavnostni govornik je bil
predsednik mozirske občin-
ske skupščine Anton Boršt-
nak, ki je najprej obudil spo-
min na dogodke med Narod-
noosvobodilno borbo na tem
območju. Tu so se srečevali
borci Savinjske čete, druge-
ga Štajerskega bataljona, Sa-
vinjskega bataljona. Druge
grupe odredov, Šlandrove,
Zidanškove in VDV brigade.
Koroškega odreda, orci XIV.
divizije, pa Tomšičeve, Šer-
cerjeve in Bračičeve brigade.
Tudi Lipa je med NOB nudi-
la varno zatočišče partiza-
nom. Krajani tega področja
so jim nudili varno zatočišče
in s svojim aktivističnim de-
lom, kurirsko in obveščeval-
no službo v odobrih OF, pre-
cej pripomogli k temu, da
danes bolje živimo, je dejal
Anton Borštnak.
»V tej naši družbi postaja-
mo vedno bolj razočarani.
Mnoge obljube, laži, cene,
zakoni, podzakoni, privilegi-
ji, odnosi med republikami,
nerazumljiva ekonomska
politika in nerazumljive na-
pačne odločitve postajajo
poštenemu preprostemu člo-
veku nejasne. Je torej čud-
no, da postajno naši ljudje
vse bolj nezaupljivi do svoje-
ga lastnega dela?«, se je
vprašal Anton Borštank in
menil, da na razočaranje ne
smemo pristajati, kajti le-to
še lahko pomeni napredek.
S ploskanjem so udeleženci
proslave pokazali, da se stri-
njajo z mislimi predsednika
mozirske občinske skupš-
čine.
Udeleženci proslave pri Lipi
so se domenili, da bo to odslej
tradicionalno srečanje ljudi
treh obmejnih občin ob Dnevu
vstaje slovenskega naroda. Le-
tošnji kulturni spored so pri-
pravili pevci iz Bočne ter učen-
ci mozirskih osnovnih šol.
JANEZ VEDENIK
Popravek
V prejšnji številki nam jo
je v članku »Cestarji brez de-
narja in dela na cesti« spet
zagodel tiskarski škrat. Za
vzdrževanje cest za nasled-
nje štiri mesece namreč ne
bo na voljo 25, kot je bilo
zapisano, temveč 35 odstot-
kov potrebnega denaija.
Uredništvo
Program varstva okolja
Delegail so potlprll vzoren program
Na skupni seji zborov mo-
zirske skupščine so ugotovi-
li, da je občinska komisija
za varstvo okolja pripravi-
la vzoren in odgovoren pro-
gram ter je za vsako področ-
je določila tudi nosilca za
izvedbo.
Lani delegati z analizo niso
bili popolnoma zadovoljni.
Roki in zadolžitve niso bii
podrobneje določeni. Zato
so takrat sprejeli sklep, da se
dopolni. Poletošnji, vzorni
analizi, so delegati sprejeli
sklep, da bo skupščina vsaj
enkrat letno, praviloma na
aprilskem zasedanju, razprv-
Ijala napredku na področju
varstva okolja. Podprli so tu-
di predlog komisije za lov-
stvo in ribištvo, da Lučko
Belo z odlokom razglasijo za
ptičji rezervat in glede začas-
ne prepovedi odstrela rušev-
ca, s tem, da bodo glede zaš-
čite dosegli skupni dogovor
s koroškimi občinami.
Komisija za varstvo okolja
skupščine občine Mozirje je
program varstva okolja v ob-
čini razdelila na pet področij.
Na področju varstva zraka
med drugimi ukrepi predvi-
devajo tudi postavitev dveh
kontrolnih merilnih naprav.
Financirala ju bosta TE Šo-
štanj in mozirska Razisko-
valna skupnost. Stanje ogro-
ženosti gozdov bodo primer-
jalno premljali vsako drugo
leto na osnovi ankete. Naj-
pozneje do Ita 1992 namera-
vajo uresničiti ceovito sana-
cijo onesnaževnaja v Ghnovi
tovarni iveric in tudi v dru-
gih fazah. V večjih stano-
vanjskih soseskah bi imneli
skupna kakovostna kurišča,
stanovanjske hiše pa naj bi
ogrevali s kakvostnimi gori-
vi in obnovljivimi energet-
skimi viri.
Na področju varstva voda
bodo temeljito zaščitili pitno
vodo in njene rezerve, s tem,
da bi najpozneje do leta 1990
pripraviU celovito razisko-
valno nalogo. Spremljali bo-
do tudi kakovost vodotokov
in preprečevali njihovo
onesnaževanje zaradi nepri-
merne uporabe gnojil in ke-
mikalij. ZKZ bo zato prihod-
no zimo pripravila izobraže-
vali tečaj za kooperante. Še
letos naj bi dosegli dogovor
s Titovim Velenjem glede
preprečitve prekomerne iz-
rabe potoka Ljubija.
Na področju varovanja pro-
stora bodo pripravili analizo
izgubljenih kmetijskih zem-
ljišč po letu 1960, v prihod-
njih planskih izhodiščih pa
preprečili prekomerno izko-
riščanje prostora za pozida-
vo. Ohraniti je treba alpski
značaj krajine in omejiti vna-
šanje tujkov. Gradbena in-
špekcija bo morala dosled-
neje nadzorovati pogoje lo-
kacijskih dovoljenj. Veliko
pozornosti bodo posvetili
zlasti streham, tako kon-
strukcijam kot kritini. Sive
salonitne plošče so za hri-
bovska področja neprimer-
ne. Pozornost bo potrebna
tudi v blokovskih stanovanj-
skih naseljih. S posebnim
odlokom nameravajo rešiti
neprimerno reklamiranje in
platiranje.
Pri ravnanju z odpadki na-
meravajo izboljšati organizi-
rano zbiranje in odvažanje.
Evidentirali bodo vsa črna
odlagališča in jih fotodoku-
mentirali. Še letos bi naj sa-
nirali vsa večja črna odlaga-
lišča, manjša pa v spomla-
danski čistilni akciji. Dogo-
voril se bodo tudi glede
sankcij za kršitelje. Vsako le-
to bo razpisan natečaj za n^-
čistejšo krajevno skupnost
in naselje.
Na področju ekološkega
izobraževanja in osveščanja
bo posvečena posebna po-
zornsot tudi v občinskem
glasilu.
BRANE JERANKO
SVET MED TEDHOHi
Piše Slobodan Vulano^j
»Odjuga« v svetovni politiki?
To je paradoks sodobnega sveta: vsi največji probu
- vedno večji prepad med bogatimi in revnimi, »preobo,
ženost" (tako bogatih, kot revnih), uničevanje naravne
okolja in drugi - ostajajo nerešeni; in vendar je v zadnj(
času zavelo nekakšno ozračje olajšanja. Ali bolje, opti^
stičnega pričakovanja, kajti kljub težavam se nada^H
verižna reakcija popuščanja napetosti v kriznih žarišfjij
Prejšnji teden je svet presenetil Iran, ko je sporoči]
sprejema resolucijo Združenih narodov o prenehan
vojne z Irakom. Ta teden so se - obakrat na nevtralnih tff
- začela dvojna mirovna pogajanja. V indonezijski presy
niči Džakarti seje po več letih jalovih diplomatskih nac
rov končno uresničila zamisel o neformalnem sestank
(imenovanem tudi »koktajl« srečanje) predstavnikov kan?
pučijskih frakcij in Vietnama, ki naj bi bila uvod v r^'
tično rešitev kampučijskega problema. Na KapverdsU
otokih pa so se sešli predstavniki ZDA, Angole, Kube i
Južne Afrike. Govori se, daje načrt ameriške diplomacii
o politični rešitvi krize na jugozahodu Afrike vsaj naff
loma sprejet.
Ob tem se nadaljuje tudi umik sovjetskih vojakov iz Afgj.
nistana. Slaba dva meseca pred začetkom olimpijskih ige,
v Seulu kažeta Južna in Severna Koreja spodbudna zna.
menja dobre volje za obnovo dialoga. Iz sovjetskega
tabora (vedno manj monolitnega) je slišati namige
o umiku sovjetskih čet iz Madžarske, Češkoslovaške, Poij.
ske in DRN. In še bi lahko naštevali. Gre le za posamezne
dogodke, ki so sovpadli po naključju, ali za širše medna,
rodne politične procese?
Kakor drugod v življenju, tudi v politiki ni priporočljiv
nerealen optimizem ali pesimizem. Tako zaradi globalnili
težav, omenjenih na začetku tega zapisa, kot zaradi proble.
mov, ki spremljajo vse naštete pobude, bi bilo nestvarno
trditi, da je v svetu resnično zavel nov veter zaupanja in
sodelovanja. Nestvarno pa bi bilo tudi zanikati, da se
spremembe dog^ajo.
Eno poglavitnih gibal le-teh je nedvomno popuščanje
napetosti med velesilama. Do kod bo v dogledni prihodno
sti šlo, je vprašanje, toda dejstvo je, da ZDA in Sovjetska
zveza še nikoli nista bili v boljših odnosih. Tako, ko gre za
odnose med Belo hišo in Kremljem (in njunima prvimj
možema), kot glede regionalnih konfliktov.
Na nedavni partijski konferenci v Moskvi, je sovjetski
voditelj Mihail Gorbačov izrekel kritične besede na rovaž
svojih kremeljskih predhodnikov, češ da je bilo njihovo
d^anje prednosti vojaški strategiji pred politično »zgoda
vinsko zastarelo«. Ameriški predsednik Ronald Reaganpa
je ob moškem obisku v Moskvi, kjer so bile med drugim
izmenjane listine o odpravi jedrskega orožja kratkega m
srednjega dosega, dejal, da njegova oznaka Sovjetske
zveze izpred nekaj let (SZ naj bi bila »imperij zla«) spadi
že v »pretekli čas«.
Seveda ne gre za to, da bi ameriško-sovjetsko zbliževa
nje že samo po sebi razrešilo vse konflikte. Navsezadnje sc
najnovejši poskusi njihovega političnega reševanja
v veliki meri tudi posledica izčrpanosti v jalovih vojnah
Toda bolj ali manj posredni pritiski kot posledica diplo-
matskega sodelovanja (ali pa vsaj »nekonfrontacije-t
Moskve in Washingtona nikakor niso zanemarljivi.
Nekateri zato trdijo, da je obdobje hladne vojne mes
blokoma že nepreklicno pri koncu. Ne vemo, ali je res
tako, toda politični pragmatizem v svetovni politiki
postna vedno bolj viden. Pravkar smo priče »mirovni
fronti« v kriznih žariščih, reformam tako v kapitalističnih
kot socialističnih državah (bolj se sicer govori o sociali-
stični »perestrojki«, ta pa bo šele skušala ujeti korak s pre
miki v razvitih postindustrijskih državah, vzemimo le inte
grativne procese v Evropi).
Gre, skratka, za prodor miselnosti, daje dialog boljši od
politike sile, različne ideologije pa imajo svoje meje in niso
»nezmotljive«. Kot so nekateri ugotovih, bi šele uveljavlje;
nje takšne miselnosti v politiki omogočilo Organizaciji
združenih narodov, da bi imela vlogo, kakršna ji je bila ob
ustanovitvi namenjena.
Vetrovi sprememb v Surmi
Tudi ena najbolj zaprtih držav na svetu, Burma, sej'
podala na pot radikalnih sprememb. Vsaj tako naj bi bil'
razumeti odstop Ne Vina, poUtika, ki je s trdo roko vodi
vlad^očo Partijo socialističnega programa dolgih 25 1^'
Ne Vin je tudi oče uradne ideologije »burmanske P<"
v socializem«, svojevrstne zmesi marksizma, budizma"
vojaške doktrine. Dolgoletni voditelj je odstopil na 6.
tijskem kongresu, ki so ga v Burmi nestrpno pričakovali
Ne Vin je že lani javno izjavil, da je prišel čas sprememb j"
napovedal nekatere decentralizacijske ukrepe, ki naj j
bili nekakšna burmanska različica »perestrojke«. To'*'
odtlej se ni veliko premaknilo, razen tega, da je prvič P
letu 1974 prišlo do javnih demonstracij in nemirov v pf
stolnici. Izbruhnilo je pravzaprav le nakopičeno nezadij
voljstvo nad razmerami, ki so pripeljale to državo na r"
gospodarskega zloma. Burma, ki je bila nekoč izvozni'^^
riža in ima velika naravna bogastva, se zdaj s težavo sa^'
prehranjuje, povprečni letni dohodek na prebivalca P^'
le 200 dolarjev. OZN je Burmi tako lani dodelila stat>J
n^manj razvite države, da bi lažje prenašala breme zui"-
njih dolgov.
Poleg Ne Vina je na kongresu odstopilo še več vodilf^l^
mož partije. Ne Vin pa je ob odhodu (ali bo res do^^'
odšel iz politike?) predlagal, naj v roku dveh it^^'!^^;^
skličejo splošni referendum, na katerem naj bi se IJV*^!
izrekli, ali želijo namesto enostrankarskega večstranlf^i
ski sistem. Vse torej kaže, da so vetrovi sprememb
krepko zaveli. Gotovo pa se stvari ne bodo čez noč o^T''
na bolje, saj je Burma tudi država, kjer nepretrgano tr*
gverilska vojna z uporniškimi plemeni na severu.
Več poslovnosti in sporednih prireilltev
No¥Osil na letošnjem sejmu ¥se za otroka
v začetku oktobra bo
v prostorih Zavoda Golo-
vec v Celju že 12. sejem Vse
za otroka, ki bo letos tudi
osrednja prireditev tedna
otroka v Sloveniji. Pokrovi-
telja sejma bosta letos Go-
spodarska- zbornica Jugo-
slavije in jugoslovanska
Zveza organizacij za vzgojo
in skrb za otroke. Sejem je
bil že od samega začetka na-
črtovan v dveh enakovred-
nih delih, poslovnem in
strokovnem, žal pa organi-
zatorjem obeh plati ni uspe-
lo dosledno uresničevati.
Zato je bilo iz leta v leto
manj razstavljalcev, pa tu-
Sekretarji
ZK v gosteh
v Pivovarni
Minuli teden so Pivovarno
Laško obiskali sekretarji OK
ZK Celje skup^ z Danetom
Rincem, medobčinskim sekre-
tarjem ZK te regije. Po delov-
nem sestanku so se seznanili
še z delom te delovne organiza-
cije in tehnološkim postop-
kom izdelve piva. Ogledali so
si tudi nove tehnološke prido-
bitve Pivovarne, ki omogoči o
proizvodnjo 1,5 do 2 milijona
hektolitrov piva letno. Gostje
so ob koncu obiska izrazili za-
dovoljstvo nad vsemi pridobi-
tvami Pivovarne Laško.
N.F.
di obisk prireditve je bil
vse bolj skromen. Z letoš-
njimi novostmi bodo posku-
šali te napake odpraviti.
Več pozornosti bodo na-
menili poslovnosti. Sejem
namreč ne more uspeti, če se
na njem ne predstavijo naj-
kakovostnejši proizvajalci
igrač, oblačil, obutve in dru-
gih izdelkov za otroke. Ude-
ležba na sejmu pa je zanje
zanimiva le, če jim omogoča
poslovni uspeh. Zato bodo
letos nanj povabili tudi po-
membnejše trgovske organi-
zacije, pripravili bodo tudi
dva poslovna dneva, ko bo-
do šole in vzgojno varstvene
ustanove lahko nakupile iz-
delke po sejemskih cenah,
na voljo pa bodo tudi ustrez-
ni propagandni materiaU. Da
bi bil sejem za proizvajalce
čim bolj zanimiv, bodo pri-
pravili seznam manjkajočih
izdelkov. Pripravljajo ga na
osnovi raziskave trga, ki je
med drugim pokazala, da na
jugoslovanskem tržišču
manjka kakovostnih slika-
nic za najmlajše, pripomoč-
kov za prometni, likovno in
tehnično vzgojo otrok, elek-
tronskih in modelarskih pri-
pomočkov, pj tudi kako-
vostnih oblačil, pohištva in
drugih izdelkov. Pripravili
bodo razpis za najboljši izde-
lek iz odpadnih materialov
ter ideje za vključitev drob-
nega gospodarstva oziroma
obrti v izdelovanje vsega po-
trebnega za otroke. Vse no-
vosti, ki se bodo pojavile na
sejmu, bo ocenila strokovna
komisija, tudi letos pa bodo
nagradili najboljše izdelke,
podelili priznanja »zlata zib-
ka« in oznake »dobra igra-
ča«. Več pozornosti bodo na-
menili tudi predstavitvi iz-
delkov in novosti za prizade-
te otroke.
Geslo letošnjega Tedna
otroka bo »Razvoj različnih
novih oblik dela z otroki«,
izražalo pa naj bi razvoj otro-
kovih individualnih sposob-
nosti. To bo tudi rdeča nit
vseh strokovnih spremljajo-
čih prireditev in tema osred-
njega zveznega posvetovanja
jugoslovanskih strokovnja-
kov. Poleg tega bo republi-
ško posvetovanje o ortoped-
skih pripomočkih za priza-
dete, zdravstveno posveto-
vanje pa bo pod naslovom
Zdravje za vse - vsi za zdrav-
je. V strokovnem delu sejma
se bo morda našel čas tudi za
seminar za prodajalce igrač.
Da bi povečali obisk, pa le-
tos pripravljajo tudi veseli
del sejma Vse za otroka. Za
najmlajše obiskovalce pri-
pravljajo lutkovne predsta-
ve, projekcije risank, modne
revije in različne zabavne
igrice. Starše pa bo bržkone
pritegnila možnost nakupa
kakovostnih izdelkov, pred-
stavitev igrač, ki so si v zad-
njih treh letih pridobile oz-
nako »dobra igrača« ter mož-
nost nakupa in prodaje rab-
ljenih igrač, ki jih bo ocenila
posebna komisija.
Prireditev žeU postati
edinstveni prostor, na kate-
rem bi se kazala celovita
skrb družbene skupnosti za
otroke ter izraz spoznanj in
dosežkov na tem področju.
INES DRAME
V Petrovčali iščejo naročnike
v letošnjem letu teče že četrta akcija pridobivanja novih
naročnikov za telefonske priključke. Od 856 gospodinjstev,
kolikor jih je v KS Petrovče, jih trenutno le nekaj več kot sto
nima telefonskega priključka. Zdaj pridobivajo naročnike
predvsem v Levcu in Drešinji vasi. Za priključek je treba
odšteti 2.6 milijonov dinarjev; ne glede na oddaljenost
gospodinjstva. S to akcijo bodo v krcgevni skupnosti
Petrovče v glavnem pokrili potrebe po telefonih, za vse
zamudnike pa bo ostalo še nekaj številk.
PETRA ROTAR

NOVI TEDNIK - STRAN 3
ilospodarstvo na Celjskem
g kar uspešno Izvažalo
^mesečni rezultati so nekoliko ugodnejši od
^puHllškega povprečla
fežko pričakovanih polletnih re-
Itatov regijskega gospodarjenja še
približno napoved teh pa lahko
[J.jjfemo v petmesečnem pregledu
J^justrijske proizvodnje ter gibanju
Lza in uvoza, ki ga je pripravila
J^jobčinska gospodarska zborAca.
jijjjjvodnja v šestih občinah (v MGZ
flje) je v primerjavi z enakim lan-
obdobjem nižja za štiri in pol
^totke, medtem ko je savinjsko-ša-
M gospodarstvo proizvedlo precej
jjkot lani. Velenjsko za 7,5 odstot-
jin raozirsko za 5,7 odstotka. Tudi
jj primerjavi blagovne menjave
iiijino je slika podobna,
[jazen v marcu, je bila v šestih obči-
^ celjskega območja proizvodna di-
mnika slabša kot lani, izjema je le še
i, ko je bila izenačena. Najslabše je
]o v prvih dveh mesecih, kasneje pa
bila produkcija nekoliko boljša. Ker
tudi junij proizvodno precej intenzi-
mesec, se pričakuje, da je bil ob
polletju rezultat vsaj še nekoliko bolj-
ši. Največ, za petino, se je zmanjšala
proizvodnja sredstev za delo. medtem
ko kovinsko predelovalna in tekstilna
dejavnost, ki sta vodilni po obsegu, saj
sta v strukturi udeleženi s 24 odstotki,
zaost^ata za 7 oziroma za 2 odstotka.
Nekohko ugodnejša je primerjava
z republiko, kjer proizvodnja v primer-
jalnem obdobju nazaduje za približno
5 odstotkov, ugodnejša pa je tudi pri-
merjava Zcdog. Medtem ko so bile v še-
stih občinah konec m^a skoraj za 10
odstotkov manjše kot lani, so bile v re-
publiki nižje le za slabih 6 odstotkov.
Obseg proizvodnje v primerjavi z la-
ni presega šmarska, šentjurska in la-
ška industrija, nižja od slovenskega
povprečja pa je v konjiški, žalski in
celjski občini. Bistveno pa se je v pri-
merjavi s prvimi petimi meseci lanske-
ga leta okrepila proizvodna aktivnost
savinjsko šaleškega gospodarstva. Ve-
lenjsko gospodarstvo je izdelalo za
7 odstotkov več izdelkov in znižalo za-
loge za 12 odstotkov, mozirsko gospo-
darstvo pa je proizvedlo za 5,7 odstot-
ka več, vendar pa je imelo kljub ten-
dencam zniževanja za 9,7 odstotka viš-
je zaloge.
Podobni, vsaj kar se trendov rasti
tiče, so tudi izvozno-uvozni rezultati.
Izvoz savinjsko šaleške regije namreč
precej presega republiško povprečje,
kar dviguje tudi celotno relativno iz-
vozno raven regije. Gospodarstvo še-
stih občin nekoliko zaost^Oa za pov-
prečjem, čeprav so bila gospodarstva
nekaterih občinskih območij, pred-
vsem pa šmarsko, žalsko in šentjur-
sko, nadpovprečno izvozno aktivna.
Delež gospodsirstva šestih občin v iz-
vozu regije seje v primerjavi z lanskim
obdobjem znižal s 63 na 60 odstotkov,
vendar pa je po zaslugi velenjske in
mozirske občine regija v strukturi re-
publiškega izvoza zadržala enak delež
(15,1 odstotka), delež i2rvoza na kliring
pa seje povečal s 15,5 odstotka na 16,4
odstotka. Nekoliko se je povečala tudi
udeležba v uvozu s konvertibile (z 11,7
na 12,2 odstotka), medtem ko se je de-
lež v uvozu s kliringa zmanjšal skoraj
za tretjino in znaša 9,2 odstotka.
Kljub ugodnim rezultatom v blagov-
ni menjavi s tujino, v zbornici ocenju-
jejo, da ima izvoz v danem položaju še
vedno obeležje »nuje«.
RADO PANTELIČ
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBEAGER
Vsak bere Isto gradivo po svoje
Lahko bi razpisah manjši kviz o tem, s katerih območij
so časniki, ki so d^ali naslove ocenam m stališčem pred-
sedstva CK ZKJ; to je 18. in 19. julija razpravljalo o pri-
hodu Srbov in Črnogorcev v Novi Sad in o vsem, kar seje
dogajalo kasneje. Gre za ocene, ki na osmih tipkanih stra-
neh govore o tem, daje temeljni vzrok za zbiranje Srbov in
Črnogorcev s Kosova njihov težaven položaj, da nimajo
zagotovljene varnosti, da je to najhujši problem jugoslo-
vanske skupnosti; da se z nedemokratičnimi pritiski in
demonstracijami na kateremkoli območju Jugoslavije ne
da reševati spornih zadev, ki so se nakopičile, ne tistih na
Kosovu ne tistih, ki so vezane za ustavne spremembe: da
bi morali ob prihodu Srbov in Črnogorcev v Novi Sad
potegniti ločnico med srbskimi nacionalisti in njihovimi
provokacijami in med kosovskimi romarji, ki so resnično
hoteli potožiti svoje težave; da politično ni bilo premi-
šljeno in odgovorno, ker se je vodstvo Vojvodine hotelo
pogovarjati le z delegacijo romarjev, ne pa z vsemi 500
ljudmi, ki so prišli s Kosova; da je treba takoj prekiniti
protestna zborovanja (bilo jih je na stotine, zadnje je bilo
v soboto v Pančevu), na katerih ljudje d^ejo podporo
»svojemu« vodstvu, in medsebojne polemike pokrajin-
skih in srbskega vodstva; da morajo javna glasila objek-
tivno obveščati javnost.
To so bistvena stališča predsedstva CK ZKJ, ki so jih
v javnost pospremili s takimi naslovi:
• Vodstvo Vojvodine in Novega Sada ni ravnalo poli-
tično odgovorno (Politika, Beograd, čez celo prvo stran),
• Več enotnosti in odgovornosti (Dnevnik. Novi Sad),
• Z ljudmi se je bilo treba pogovarjati (Ekspres Poli-
tika, Beograd),
• Z demonstracijami se ne spreminja ustave (Dnevnik.
Novi Sad v nadaljevanju s 1. strani),
• S pritiski se ne da reševati tegob (Borba),
• Z nedemokratičnimi pritiski ni mogoče reševati pro-
blemov (Nova Makedonija, Skopje),
• Skupaj premagovati razlike (Večernje novosti, Beo-
grad),
• Graditi medsebojno zaupanje (Večernji list, Zagreb).
Že iz teh naslovov (iz slovenskih časnikov jih niti nima
smisla omenjati, ker so bralcem Novega tednika bolj ali
manj znani) je očitno, na kateri strani je beograjska Poli-
tika in na kateri je novosadski Dnevnik. Jasno je tudi, da
so se »nevtralci« tokrat ujeli, saj jim gre predvsem za to, da
med vojvodinskim in srbskim vodstvom spet zraste
zaupanje, da pa nobenega problema v Jugoslaviji ne bomo
rešili s pritiski. Zgodba o objektivnem obveščanju se bo
tciko ali tako še nadaljevala. Ce ne prej, v sobotnih števil-
kah časnikov, saj je za petek, 29. julija, napovedana seja
centralnega komiteja ZKJ, ki bo razpravljal o Kosovu.
S pritiskom do 10 mliilard dinarjev
čeravno je v stališčih predsedstva CK ZKJ zapisano, da
z nikakršnimi pritiski ni mogoče reševati odprtih zadev
kjerkoli v Jugoslaviji, so delavci Agrokomerca iz Velike
Kladuše menili drugače. Z avtobusi so se odpravili v Beo-
grad, kjer so jim servirali Zcgtrk, se z njimi pogovorili, jim
povedali, da imajo pravico dobiti zajamčen osebni doho-
dek nekaj čez 170.000 dinarjev (po izračunih SDK je bila ta
vsota 120.000 dinarjev), da bodo dobili denar za oživitev
proizvodnje in da jih bo ob prvi možni priložnosti obiskal
podpredsednik ZIS Janez Zemljarič.
V petek je res prišla iz Sarajeva novica, da je Gospodar-
ska banka Sarajevo (po sklepu skupščine BiH) z računa
družbenopolitične skupnosti vzela 10 milijard dinarjev in
jih namenila za reševanje težav, ki jih ima Agrokomerc
oziroma za oživitev njegove proizvodnje. Ob vsem tem
- pa tudi ob vzklikih, ki jih je bilo slišati med delavci
Agrokomerca v Beogradu, češ. da so pošteni ljudje
(mišljenje predvsem Fikret Abdič) v zaporu, lopovi pa na
prostosti - se postavlja vprašanje: ali je bilo treba za teh 10
milijard dinarjev čakati res eno leto, dovoliti, da je ta
bosansko-hercegovski gospodarski velikan propadel, da
se je z družbenimi sredstvi za proizvodnjo nciredila taka
škoda (spomnimo se samo pokola puranov, neizpolnjenih
izvoznih obveznosti in drugih hudih napak)?
Zapostavilen slovenski praznik
Na veliko jezo je moral predsednik RK SZDL Jože
Smole v petek v Beograd na sejo predsedstva zvezne
konference SZDLJ. V Sloveniji smo praznovali dan
vstaje, vendar to za druge dele jugoslovanske frontne
organizacije ni bil zadosten razlog, da bi sejo sklicali dan
prej ali pozneje. Še več, ko je Jože Smole hotel obvestiti
kolege v predsedstvu z dogc^anjem pred vojaškim sodiš-
čem v Ljubljani, so mu povedali, da bodo o tem razprav-
ljali šele, ko bo pripravil pismeno informacijo.
Zato pa je dogajanje v Ljubljani dobilo oceno z najviš-
jega vrha v državi. Raif Dizdarevič, predsednik predsed-
stva SFRJ, je govoril gojencem akademije kopenske voj-
ske, ki so v Beogradu končali šolanje in dobili prvi čin.
Med drugim je rekel, da so se v zadnjih mesecih v nekate-
rih okoljih rjizširili napadi na JLA. Najširša javnost je vse
take poskuse obsodila in zahtevala odločno reagiranje
nanje. Napade je obsodila tudi javnost v okoljih, kjer so
fizično napadali, javno žalili in izzivali pripadnike naše
armade. Žal pa so, je rekel Raif Dizdarevič, tudi posamezni
nosilci funkcij, pa tudi institucije, ki sploh niso ali niso
pravočasno in politično načelno reagirali na te napade
v svojih okoljih. S svojo preračunljivostjo so povečevali
zmedo, ki so jo določene skupine poskusile zavestno
ustvariti v delu javnosti. Tak je po Dizdareviču tudi primer
pritiska na ustavnost, zakonitost in pravni sistem - pritisk,
kakršnega doslej pri nas še ni bilo - ob sojenju četverici
obtoženih pred vojaškim sodiščem v Ljubljani. Ta primer
nekateri izrabljajo ne za zaščito človekovih pravic, ampak
za čisto drugačne in daljnosežne cilje; gre za poskuse
skupin, da bi dosegle vpliv na javnost, organe m institu-;
cije; bore se za svoj vpliv in svojo oblast, ne pa za resnično \
demokracijo naroda in za narod, pri tem pa zlorabljajo!
nacionžilne občutke in grobo manipulirajo z njimi. 1
Nadaljevcinko o tem, ali to leti (neupravičeno) na Slove-^
nijo, na njeno vodstvo in še koga (upravičeno), bomo^
kmalu gledali. 1
^oranje na
kolektivnih
dopustih
Večina delavcev ve-
lenjskega dela Gorenja
je v ponedeljek nastopi-
la kolektivni dopust, na
delo pa se bodo vrnili
petnajstega avgusta. Za
kolektivni dopust pa so
se odločili tudi v nekate-
rih drugih Gorenjevih
delovnih organizacijah.
V tem času bodo pone-
kod posodobili proizvod-
njo in pripravili vse za
lagon novih linij, opra-
vili pa bodo tudi redno
vidrževanje" strojev.
Tritedenski kolektivni
dopust bo tako imela ve-
Čina zaposlenih v Gore-
njevih Gospodinjskih
aparatih. Elektroniki ši-
roke potrošnje. Notranji
opremi razen tozda Grad-
beni elementi ter v ne-
davno priključeni delov-
ni organizaciji Elektroko-
'■inarska oprema. Na
skupnem dopustu pa je
tudi večina delavcev na-
zorskih Mahh gospodinj-
skih aparatov, gornjerad-
Sonskega Elrada in ru-
*ega Metalplasa. Prvega
fvgusta bodo zaradi ko-
«ktivnili dopustov usta-
tudi proizvodnjo
'Gorenju Muta.
V vseh omenjenih de-
Jivnih organizacijah bo-
•jo med dopusti opravili
^!^"5ja vzdrževalna dela, ki
^ med obratovajem ni
"'ogoče izvesti, ponekod
bodo poskrbeU še za
f.^šanje pogojev dela.
Gorenju Gospodinjski
jParati in Elradu pa so
iJ^^iJ^rtu tudi večja nalož-
dela. V okviiu pro-
Pfna inovacij in tehno-
»kega prestrukturiranja
fjzvodnje bodo v Go-
^tjodinjskih      aparatih,
^'f2du Štedilniki, name-
ri ^ovi liniji za preobli-
l ^^nje pločevine in cin-
2^Je- V Gorenju Elrad
"Odo preselili v nove
^'^store oddelek plasti-
Ij' 'Namestili pa bodo tu-
opremo za nov pro-
^ proizvodnje konek-
5^.^^- Tehnološkega pre-
J^f^ja proizvodnje se
lotili v Gorenju Me-
Ct^' ^•'^^ bodo spre-
način montaže
ilj^ovalnikov in pripra-
^ potrebno za zače-
oujP^oizvodnje novega
»)vm^^ga ventila za spla-
^nike.
Se naprel likvidnostne težave
Nevzpodkudna anketa MGZ v šestih celjskih ozdih
Velike likvidnostne teža-
ve, to je skupna slika seda-
njega stanja v gospodar-
stvu nasploh in tudi slika,
kakršno je ob polletju pre-
jela Medobčinska gospodar-
ska zbornica, ko je anketi-
rala šest delovnih organiza-
cij celjske občine. Izbrala je
tiste, ki v okviru občinske-
ga gospodarstva nekaj po-
menijo in ki so imele lani in
tudi letos precejšnje težave
pri poslovanju. Med vsemi
je najslabši položaj v Emu,
še vedno tudi v Metki in To-
pni, nekje na meji je Žična,
medtem ko se položaj neko-
liko popravlja v Železarni in
Libeli.
Likvidnostne težave imajo
v vseh omenjenih organiza-
cijah, zato težav, povezanih
s tem, ne kaže posebej ome-
njati. Sicer pa je, ocenjujoč,
kakšni bodo polletni rezulta-
ti, stanje najbolj zaskrbljujo-
če v Emu, kjer bosta dva toz-
da v izgubi. Najbolj bo na to
vplivala slabša prodaja poso-
de in radiatorjev. Nekaj bolj-
še je stanje v tozdu Kotli, pri
odpreskih so še vedno odvis-
ni od Tamove plačilne spo-
sobnosti s kontejnerji tudi
ne ustvarj^o dobička, med-
tem ko brez problemov po-
slujejo le Frite.
Tudi Metkin celjski tozd
bo polletje zaključil z izgubo.
Kljub dobri junijski prodaji
namreč zaostanka ne bo mo-
goče pokriti. Banka tako
Emu kot tudi Metki pomaga
kolikor je mogoče.
Položaj v Topru morda niti
ne bi bil tak kot je, delovna
organizacija bo namreč brez
dohodka, če bi, kot so napo-
vedali, dosegh odcepitev
obrata v Donjem Vakufu.
Zaradi tega so namreč ob
polletju proizvedli za dva od-
stotka manj kot so načrtova-
li. Predvidevajo, da bodo te-
žave, povezane s tem obra-
tom, rešili do konca devetih
mesecev.
Ne preveč ugoden položaj
Žične ob polletju je pogojen
z zmanjšanim obsegom pro-
dne kovinskih izdelkov in
ozkega grla pri proizvodnji
ležajev, ki ne daje tistega.
kar bi ob povečani proizvod-
nji lahko. Denarja za investi-
cijo ni, problern je tudi že
deneif za plače. Žična ima si-
cer načrt za odpravo ozkega
grla v proizvodnji in tudi
program za širitev proizvod-
nje ležajev.
V Železarni Štore račun^o
na pozitivno poslovanje
v drugem četrtletju, s tem pa
bodo zmanjšali izgubo iz pr-
vega. Prodaja dobro teče, po-
dobno je z izvozom, tudi in-
vesticije potekajo normalno.
Z višjimi cenami bodo štor-
ski železaiji vrednostni plan
ob polletju nekoliko prese-
gh, medtem ko bodo za načr-
tovano proizvodnjo malen-
kostno zaostali.
Libela bo polletje zaključi-
la s »pozitivno ničlo«. V dru-
gem polletju računajo na
precej ugodnejši položaj, saj
so sedaj njihove cene, ki so
bile pod kontrolo, sprošče-
ne. Računajo tudi na nove
programe in izvoz, četudi ta
dohodkovno še vedno ni naj-
bolj zanimiv.
RP
Več rezalnih strojev
v nazarski Tovarni malih gospodinjskih aparatov so ob koncu preteklega meseca zelo
povečali proizvodnjo rezalnih strojev. Povpraševanje po teh izdelkih je namreč močno
naraslo, zato so tudi posodobili proizvodnjo. Tako sedaj na dan izdelajo 300 strojčkov.
S povečano proizvodnjo pa bodo gotovo tudi presegli proizvodni načrt. V tej Gorenjevi
tovarni n^ bi letos izdelali več kot 30 tisoč rezalnih strojev.
T. T.
4. STRAN - NOVI TEDNIK

Delavni gasilci
v Pirešici
Gasilsko društvo Velika
Pirešica iz leta v leto izpo-
polnjuje svojo tehnično
opremo.
Tako so pred leti kupili ci-
sterno za pet tisoč litrov vo-
de, obnovili dom, lani kupili
avto Niva, letos pa bodo 7.
avgusta izročili namenu teh-
nično požarno prikolico. Ta
bo namenjena predvsem za
gašenje požarov v višjih pre-
deUh.
V prikohci je 400 litrska
motorna brizgalna, večji ga-
silni aparat, motorna žaga in
ostalo orodje, ki spada k ga-
silni opremi. Kot je dejal
predsednik GD Vehka Pire-
šica, Milan Grobelnik. se tru-
dijo, da bi svojo opremo iz-
popolnili tako, da bi bili pri
opravljanju svoje osnovne
naloge kar najbolj učinko-
viti.
Seveda pa lahko oprem.o
nabavljajo le v okviru svojih
denarnih možnosti, ki pa žal
niso prav velike.
...... ___________jr.TAYČAB,
Od zobotrebca do kopalnice
Gradnja trgovsko-poslovnega centra ¥ Rogaški Slatini
Izgradnja ene največjih
naložb v občini Šmarje pri
Jelšah v zadnjih letih, tr-
govsko-poslovnega centra
z novo avtobusno postajo,
poteka skladno s termin-
skim planom. Z gradnjo so
delavci Ingradovega tozda
Gradbeništvo iz Rogaške
Slatine pričeli letos febru-
arja, koncem avgusta pa naj
bi bila gradbena dela kon-
čana.
Septembra namerav^o
pričeti z montažo opreme, ta-
ko da bi bila otvoritev celot-
nega kompleksa, torej trgov-
skega, poslovnega in pro-
metnega dela, koncem sep-
tembra. Projektant nastaja-
jočega centra v Rogaški Sla-
tini, s katerim se bo v marsi-
čem izboljšala kakovost živ-
ljenja v turistični Rogaški
Slatinije Ambient iz Ljub-
ljane. Poleg avtobusne po-
staje, prostorov Pošte in
Ljubljanske banke, je najob-
sežnejši del naložbe trgov-
ski, katerega investitor je
Merxova delovna organizaci-
ja Jelša Šmarje. V blagovni
hiši površine 2.400 kvadrat-
nih metrov bodo oddelki
s ponudbo vseh vrst blaga, ta
ponudba pa naj bi bila na
visoki kakovostni ravni, ka-
kršno zahteva Rogaška Slatir
na. ki postaja evropski turi-
stični center. V blagovnici
bo mogoče, poleg bele tehni-
ke, akustike in podobnega,
kupiti tudi pohištvo. V sklo-
pu Jelšine blagovnice bo še
bife oziroma okrepčevalnica,
pod isto streho pa bo celjska
Tkanina uredila svoje pro-
dajne prostore na površini
okoli 900 kvadratnih metrov.
Pri izbiri opreme za blagov-
nico so se v Jelši odločili za
nekoliko višji, rekli bi lahko
tudi luksuzni standard, seve-
da pa bodo zagotovili tudi te-
mu ustrezno kadrovsko za-
sedbo. Z novim objektom
v Jelši ne bodo povečali šte-
vila zaposlenih, ker bo v no-
vih prostorih tehnologija
prodžue bolj racionalna, kot
je v sedanjih Jelšinih proda-
jalnah v.Rogaški Slatini. Tr-
govski del naložbe cenijo na
okoli 4 milijarde dinarjev, fi-
nančni viri pa so lastna sred-
stva Jelše, združena sredstva
amortizacije sozda Merx,
bančna posojila ter sredstva
iz naslova vlaganj v manj
razvita slovenska območja,
med katera sodi tudi občina
Šmarje pri Jelšah.
MARJELA AGREŽ
V Šeščah praznulelo
V teh dneh je v Šeščah ze-
lo živahno, saj slavijo praz-
nik krajevne skupnosti, ki
ga spremljajo številne pri-
reditve. V nedeljo, 24. julija
sta bili kar dve: šahovski
turnir za posameznike in
srečanje starejših krajanov.
Šahovskega turnirja se je
udeležilo 16 šahistov iz kra-
jevnih skupnosti Šempeter,
Žalec, Prebold, Vrbje in Še-
šče. Zmagal je Branko Svet-
nikar iz Prebolda, ki je s tem
osvojil tudi pokal KS Šešče.
Ob petnajsti uri pa se je
v dvorani Doma krcoanov
Šešče začelo srečanje starej-
ših krajanov Šešč, starih nad
sedemdeset let. Zbralo se jih
je okrog trideset, najstarejši
med njimi pa je bil Jože Pla-
ninšek, kije star 83 let. Priza-
devni člani kulturnega dru-
štva Matke Šešče so predsta-
vili igrico Večer na kmetih,
folklorna skupina iz Šempe-
tra pa je odplesala svoj pro-
gram. Vse udeležence so tu-
di pogostili.
V sredo 27. julija, je bil na
igrišču v Matkah nogometni
turnir za pokal KS Šešče.
Praznovanje bodo v Še-
ščah zaključili v soboto, 30.
juhja, ko bo v dvorani Doma
krajanov Šešče slavnostna
seja Skupščine KS Šešče. Po
seji bo gasilska parada in
prevzem novega gasilskega
a\^om.obila ter prikolice.
Sledila bo zabavna priredi-
tev, ki so jo poimenovali Noč
pri šeškem mostu, na kateri
bo igral narodno-zabavni an-
sambel Henček.
PETRA ROTER
Voda iz pipe namesto kapnice
v Ločah so minuli konec tedna z delovno akcijo
graditi vodovod od Suhadola do Klokočovnika, kj,,
prebivalci sedaj oskrbujejo le s kapnico. Na delovni ak
so poleg domačinov in konjiških mladincev sodeloi
tudi vojaki mariborske vojašnice Franc Rozman-St)
Zgradili so približno 2200 metrov primarnega voda,t||
cevovod in črpališče pa naj bi zgradili naslednje leto,
Predračunska vrednost del, ki so jih opravili z delj
akcijo in, ki jih bo dokohčno opravil Kongrad, je 110 mi
nov dinarjev, celoten vodovod pa naj bi stal približno
milijonov dinarjev. Sredstva so zbrali z občinskim samo
spevkom in prispevki krajanov, dodatna sredstva panj
zagotovile Vodna skupnost Mura-Drava, konjiška Koi
nalna skupnost, nekaj sredstev pa naj bi primaknila]
konjiška Požarna skupnost.
Ko bo naslednje leto novi vodovod dokončan, bo v
dobilo približno 130 domačij, ki se sedaj oskrbujejo lesi
nico, vodovod pa bo mogoče podaljšati tudi v šentja'
občino. ID, Foto;I
Praznik na Ponikvi

V KS Ponikva v žalski ob-
čini so minuli konec tedna
praznovali; ob krajevnem
prazniku so predali namenu
nov odsek ceste in 62 tele-
fonskih priključkov.
Križani Ponikve praznuje-
jo 30. julija v spomin na leto
1944, ko je bilo veliko kraja-
nov izseljenih. Na slovesni
seji skupščine krajevne
skupnosti in družbenopoli-
tičnih organizacij, katere so
se udeležili tudi predstavni-
•ki občine in sosednjih kra-
jevnih skupnosti, je o delu in
načrtih govoril predsednik
sveta KS Ponikva Franc
Volk in poudaril, da je nov
odsek ceste Studence-Marof
v dolžini 2,5 km asfaltiran
ter, da so krajani pri tej zelo
veliki akciji opravili več kot
pet tisoč prostovoljnih de-
lovnih ur in prispevali tudi
veliko denarja, saj je celotna
VTednost 35 milijonov dinar-
jev. Tudi pri novih telefon-
skih priključkih, ki jih je
v KS Ponikva 62, so kr3.
poleg 1,4 milijona dina;
za priključek, prii?pevat
veliko udarniških ur Kc
povedal Franc Volk so
skupaj opravili pribli
6200. Po slavnostni sejijf
la otvoritev nove ceste::
je prerezal kmet Vinko
novšek, nato pa je bil že*
turni program in podet
priznanj KS Ponik\a. Pr-
so jih: Aleksander KerJ'^
Milan Dolar, Viktor Vn'
Marko Zlodej, Marjan ;
kan, Edvard Kolmanif
jan Kauka, Martin Jelea
ton, Albina in Slavica
nik in Vinko Arzenšek
sliki: S slovesnosti ob otV'
tvi ceste. .
TONE TAVC'
Lep glas in kitara
Gornjegr^čanka Janja Kužnik je ^
končala osnovTio šolo, a je s svojim
glasom, kitaro, tudi lastnimi pesmii^.
prikupno pojavo redna gostja odrov
dretju. Samoukinja prepeva zabavno
rodno glasbo. V Gornjem gradu P^'''^L
zbora nimajo in poje pri pevskem
v Bočni, vseh osem let je tudi prep^
v gornjegrajskem šolskem zboru.
»Glasba mi pomeni največ,«' pravi. "^J
la sem na srednjo glasbeno šolo. a ^^^^
mam končane nižje, sem se morala vP ■
na drugo, na celjsko administrativno
Janja ima glasbeno šolo še vedno v f^^ a
»V Gornjem gradu je premalo glasb^^^jjj
življenja,* meni in od prihoda v Celjf P^jj-
kuje svoj glasbeni napredek in pravO»
beno izobrazbo.
Obnova prostorov v
Celjski mestni hranilnici
Zaradi izvajanja nujnih obnovitvenih del v Celjski
mestni hranilnici, posluje ta enota v začasno urejenih
prostorih. To pomeni manjše število blagajniških
okenc za stranke, zaradi česar prihaja občasno do
daljših vrst pred njimi. Cenjene stranke zato prosimo,
da v času obnove prostorov, ki naj bi trajala predvi-
doma do začetka septembra, opravljajo nekatere dinar-
sko-valutne posle tudi v ostalih celjskih enotah.
Taki posli so:
- dvig iz hranilne knjižice na osnovi nakazila OD,
kakor tudi ostali dvigi in pologi s hranilne knjižice,
- izplačila gotovine na osnovi čekov po tekočih ra-
čunih,
- devizni dvigi in pologi.
Predlagamo, da koristite v navedenih primerih tudi
druge celjske enote in sicer: enota na Trgu V. kon-
gresa, enota Vodnikova 2, agencije v Vrunčevi 1, na
Otoku, v Novi vasi in na Hudinji.
. jUUJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 5

gjzlične oblike ohranja-
3 ljudskega izročila so ves
% prisotne v javnem živ-
''nji'- ^ zadnjem
Li pojavljajo še bolj orga-
' jjano in še bolj domišlje-
' celjski folklorni sku-
f^j France Prešeren, ki
' ,;a seboj lepo tradicijo
strokovno rast, se je na
'ijiiiiem območju pojavilo
,skupin, ki so z načrt-
ni liciom (velenjska Kole-
prerasle krajevne ok-
^j,da življenje je samo
|,;i)iovalo več načinov pri-
^vedovanja zanimive in sli-
.^^■jte vsebine, ki jo je člo-
'\ tkal ob delu in zabavi.
,p so tudi izredno drago-
'jj,,tisti napori, kijih različ-
j kulturne skupnosti in
(ijčtva ter posamezniki vla-
jjo v iskanje izvirnosti,
red leti je kulturno društvo
ijton Tanc iz Marija gradca
uštudiralo staro kmečko
licft iz okolice Laškega
I oživljenimi akcijami pri
lebujanju turizm.a v najšir-
,ni smislu (turizem smo Iju-
je. turizem nas bogati in iš-
jno dobrega gospodarja),
i vse več prireditev, ki
ijjučujejo v svoj scenarij
idi obujanje starih ljudskih
bičajev. Po krajevnih skup-
Ktih se vrstijo v teh polet-
ji mesecih prikazi iz kmeč-
■ja življenja, kmečki praz-
ki imenovani, s tekmova-
ikoscev in grabljic. ovčar-
i prazniki, flosarski bal.
jdicionalno laško Pivo in
etje.
Prejšnjo nedeljo je bilo
Šentvidu pri Planini vehko
anganje - domačini so
jenili. da po dolgem času
et v večjem obsegu in do-
0 p;^'r,,vljeno, kjer seje
moral ženin Ledinekov Ja-
nez pošteno potruditi, da je
premagal šrango in odpeljal
nevesto Doberškovo Metko
pred oltar. Videli smo dobro
organizacijo in polno izvir-
nih domislic.
Prireditelji vedno bolj ču-
tijo tisto razsežnost odgovor-
nosti, ki ne dovoljuje poceni
povprečništva. ki ne prenese
več primitivnega zabavanja
občinstva, kajti to občinstvo
je postalo zahtevno, saj je vi-
zualni prostor v širšem smi-
slu odprt in so možne pri-
merjave. Zato kaže dati pri-
znanje vsem tistim, ki so
znali oblikovati pravo mero
med pravili in -svobodno
obliko prikazovanja starih
ljudskih običajev z novo do-
danimi in aktualiziranimi
elementi, še kar vztrajno gra-
jati (in pomagati) pa tiste, ki
se ne potrudijo dovolj, da bi
prestopili prag cenenega ko-
mercializma.
DRAGO MEDVED
Nov lesk katedrale
y Gornjem gradu obnavljajo katedralo
Med najzahtevnejšimi na-
logami spomeniškega var-
stva je obnova gornjegraj-
ske katedrale, največje
cerkvene zgradbe na Štajer-
skem. Zato, da tako pomem-
ben umetnostni spomenik
ne bi začel propadati, so
v zahtevno obnovo vložili
veliko sredstev in prosto-
voljnega dela krajanov. Po-
sebno pomembno je, da dela
ne zastanejo, sicer bo obno-
va izpadla iz programov
Kulturne skupnosti Slove-
nije.
Veličastno gornjegrajsko
baročno katedralo sv. Mo-
horja in Fortunata so zgradili
v 18. stoletju, po tistem, ko
so staro cerkev podrli. Har-
monijo zaključenosti dajeta
katedrali enaka, 55 metrov
dolga dolžina cerkve in viši-
na kupole. Vrhunski kultur-
ni cerkveni spomenik, s sed-
mimi oltarji, so gradili od le-
ta 1757 do 1763. Katedrala je
s svojo opremo ena sama
umetniška zakladnica zna-
nih ustvarjalcev: s Straubo-
vimi plastikami, Layerjevi-
mi. Kremser-Schmidtovimi,
Kuenlovimi in Metzingerje-
vimi olji. Benedektinski sa-
mostan ob cerkvi je nastal že
leta 1140, a so ga v 16. stolet-
ju z dograditvijo spremenili
v graščino. V njej je bila po-
tem dvesto let stara reziden-
ca ljubljanskih knezoškofov.
V zadnji vojni je bila večina
ogromne graščine ob kate-
drali uničena in seje ohranil
le majhen del. Mozirska sta-
novanjska skupnost je spo-
mladi z lastnimi sredstvi
zaključila pokrivanje dotra-
jane graščinske strehe. Za
obnovo pročelja graščine, ki
ima 8 stanovanj, letos ni bilo
sredstev.
Letošnji predračun za ob-
novo katedrale, všteta je tudi
obnova pročelja, znaša 110
milijonov din, vendar še ni
pokrit. Dela vodi župnijski
opravitelj Ivan Koren. V lan-
ska obnovitvena dela je bilo
vloženih 48 milijonov din.
Obnovili so fasado nad stre-
hami, južno fasado in streho.
Največ, po 14 milijonov, sta
prispevali Kulturna skup-
nost Slovenije in škofija.
Manjše vsote so prispevale
delovne organizacije, doma-
ča kulturna skupnost ter
župnijski urad. Vrednost
prostovoljnega dela kraja-
nov je skoraj 6 milijonov din,
nepokritih pa je ostalo 5 mi-
lijonov din.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
PRIREDITVE
V Zdravilišču Rogaška Slatina so za svoje goste in
naključne obiskovalce tudi letos pripravili bogat kulturni
program, ki se bo odvijal tja do konca semptembra.
Drevi bo v Kristalni dvorani Zdravilišča koncert, na
katerem bo nastopil Zdraviliški orkester.
Jutri, 29. julija bo v Pivnici komorni koncert, na njem pa
bodo nastopili sopranistka Mira Mrascek, violistka
Jasmina Mrascek in pianist Robert Mrascek.
V Kristalni dvorani Zdravilišča bo v soboto, 30. julija
Večer rusinske folklore, ki jo bo s svojim nastopom prika-
zal folklorni ansambel Rusinov iz Vojvodine.
V toreK, 2. avgusta pa bo v cerkvi Sv. Križa v Rogaški
Slatini vokalni orgelski koncert, na katerem se bosta pred-
stavila mezzosopranistka Sabira Hajdarevič in organist
Milko Bizjak.
Vse prireditve v Rogaški Slatini, ki sodijo v okvir Roga-
škega glasbenega poletja, se bodo pričele ob pol devetih
zvečer.
Na vrtu Delavskega kluba na Kardeljevem trguv Tito-
vem Velenju bo jutri ob 20. uri nastopil Martin Lumbar, ki
izv^a glasbo na instrumentu sitar
V Dobju pri Planini bo v nedeljo, 31. julija 16. tradici-
onalna prireditev Pokaži kaj znaš. Prireditev se bo pričela
ob 15. uri na prostem. Nastopile bodo instrumentalne
skupine, ansambh, harmonikarji in citraši, po končanem
nastopu pa bo družabno srečanje, na katerem bo za zabavo
poskrbel Ptujski instrumentalni ansambel.
V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava Celjska
arhitekturna delavnica. Razstavo so pripravili avtorji, ki so
sodelovali v lanskoletni arhitekturni delavnici, razstav-
ljene načrte in makete pa si lahko ogledate do nedelje, 31.
julija.
V avli hotela na Dobrni so na ogled dela slikarke Anice
Javšnik in kiparja Vilibalda Kregnca iz Celja. Njuna dela si
lahko ogledate do 7. avtusta.
Na velenjskem gradu je na ogled razstava likovnih del
akademskega shkaija Nebojše Jankoviča iz Sarajeva. Raz-
stava bo na ogled v poletnih mesecih, hkrati pa pomeni
tudi prijetno popestritev pri ogledu znamenitosti na
velenjskem gradu.
Še do nedelje, 31. julija si lahko v avli Zdravilišča
Laško ogledate likovne upodobitve entografskih predme-
tov, delo velenjskega slikarja Maijana Vodiška.
V laškem dvorcu je na ogled razstava slikovnega materi-
ala in eksponatov, ki nosi naslov Laško skozi stoletja.
Razstavo si lahko ogledate do konca avgusta vsak dan od
9. do 11. in od 17. do 19. ure.
mani polfinalisli
m Zlato harmoniko
lU še dober mesec nas loči
I letošnjega zaključnega
Novanja za Zlato har-
mikii Ljubečne. Podobno
ti pre išnja leta so tudi le-
i organizirali osem izbir-
i teKnisovanj, ki so bila
'Večini območna prven-
ca. Tako so na teh tekmo-
"ijih izbirali tudi gorenj-
*Sa prvaka v Begunjah,
vaka Primorske in zamej-
ca v Trnovem pri Novi
'fici, prvaka Dolenjske
Ratezu pri Novem mestu
prvaka Pomurja v Jeru-
»emu.
Il^ajbrž bodo v prihodnjem
^na ta način izbrali še pr-
"^a Štajerske, Koroške in
^^fanjske. V večini izbirnih
Novanj so se v soorgani-
vključile tudi občin-
r.zveze kulturnih organi-
v samo zaključno pri-
K''ev pa se bo letos prvič
J^^čila tudi republiška
f^a kulturnih organizacij,
^^tošnja izbirna tekmova-
lo pokazala viden napre-
dek pri razvoju igranja na
diatonično harmoniko. Ved-
no več je mladih harmoni-
karjev. V Trstu raste nov rod
pod vodstvom lanskega
zmagovalca z Ljubečne, Zo-
rana Lupinca. Prizadevno
vadijo tudi v okolici Celja, na
Dolenjskem, Koroškem in
v Pomurju. Stari znanci Lju-
bečne pridno vadijo in zato
ni čudno, da se mnogi že vr-
sto let uvrščajo v polfinale;
letos jih bo v polfinalu 65.
Organizatorji pa še ne vedo
kje bo letošnji polfinale;
Frankolovčani, ki so gostili
kar pet polfinalov, so letos
odpovedali sodelovanje. Or-
ganizatorji na Ljubečni so
v zadregi zato, ker je veliko
krajev, kjer bi radi gostili
polfinaliste. odločili pa bi se
radi za kraj, ki bo kar največ
nudil harmonikarjem.
Tudi letos bo na Ljubečni
zanimivo. Že dopoldne bodo
s posvetom, kije že običajen,
odprli tudi razstavo diatonič-
nih harmonik. M. B.
J^a Dobju pri Planini se
J ^i.)o tradicije, saj bodo
°  nedeljo   organizirah
f^o najstarejših priredi-
"Pokaži kaj znaš« pri
Kot kaže vreme, bo
letos zelo vroče, tako
poslušalci kot tudi
r ^'dru • V Celju popu-
^/■nj pa ter Robert je pred
^^Jirn odhodom v Švico,
kaseto z dvanajstimi^
^'^(^bami, ki jih je sam<
^^^je prepeval ob raz^\^
nih slovesnostih. Kaseta
je izšla v samozaložbi in
zato tudi Verjetno ne bo
v prodni v trgovinah
• V Slovenskem primor-
ju so se letos zares potru-
dih z raznimi zabavnimi
prireditvami. Za vižo Ber-
nardina in festivalom
MMS so v Ankaranu pri-
pravili »Ankaransko sce-
no«, ki se odvija že celo
poletje. Če sta prvi dve
prireditvi popevkarsko
obarv^ani, pa je ta prilago-
jena okusu mlajših poslu-
šalcev. Na njej je nastopi-
lo že več priznanih sku-
pin, jutri pa bosta nasto-
pila primorska ročk sku-
pina Ščip in Bakala bluz
band •
Qmnm glasbo šestdesetih in
sedemrjesatjli le!
Celjsko ročk skupino The
Young Ones so januarja 87
ustanovili Andrej Pavlin
- klaviature, vokal, orglice,
Gorazd Tratnik - bas, vo-
kal, Bojan Kljakovič - tol-
kala, Boris Jug - kitara, vo-
kal; konec istega leta pa sta
se skupini pridružila še
Franc Majcen - tolkala in
Mitja Korber - kitara in
vokal.
Po letnici ustanovitve bi
lahko sklepali, da so fantje
mladi in neizkušeni. Vendar
je ravno nasprotno, saj so že
vsi precej časa prisotni na
celjski glasbeni sceni. Igrali
so pri različnih skupinah,
kot so Kaya, Polikarp itd. Ko
so se te skupine razšle, je
vsem še vedno ostala želja
po igranju. To je bil tudi
vzrok, da so ustanovili novo
skupino. Sami pravijo, da od
igranja ne pričakujejo denar-
ja in slave, temveč bi radi
ohranili originalnost hitov
šestdesetih in sedemdesetih
let. Te skladbe je disco val
v veliki meri spremenil in
dodelal, tako da današnja
mladež ne ve, kako so zvene-
h originali. V svojem reper-
toarju imajo skladbe ansam-
blov Rolling Stones, Kings,
Cream itd., kar potrjuje trdi-
tev, da igrajo ročk ever-
greene.
Tudi njihov zasedba pove
svoje: dvojni bobni, dve kita-
ri in štirje vokali jim omogo-
čajo, da se lahko lotijo vsake,
tudi zahtevnejše skladbe.
Tiste ljubitelje uspešnic iz
imenjenih let bodo The Yo-
ung Ones na svojih koncer-
tih prav gotovo zadovoljili,
ostalim osvežili spomin, ne-
katerim pa mogoče celo raz-
širili pogled v zgodovino
ročk glasbe.
EDO EINSPIELER
6. STRAN - NOVI TEDNIK
28. JULIJ
Celjski grad znova vabi
Kot vse kaže bo celjski grad vedno bolj obiskan. Prejšnji
teden so namreč pripravili otvoritev gostinskega dela oziroma
restavracije, terase, sanitarij in kanalizacije. V dogovoru s celj-
skim turističnim društvom je grad prevzel v najem in vlagal tudi
v obnovitev Marjan Babic, ki ga mnogi poznajo po tem, da je
uspešno vodil Uniorjevo zidanico v Črešnjicah.
Na četrtkovi otvoritvi je zbranim govoril tudi predsednik
celjskega turističnega društva Edi Stepišnik, Marjan Babic pa je
obljubil, da bo v naslednjem obdobju na gradu tudi precej
prireditev. Za jesenski čas načrtuje koncert plesnega orkestra
RTV Ljubljana in New swing quarteta, v času celjskega sejma
obrti pa dneve pivovarne Union. V dneh po otvoritvi je bil obisk
gradu zadovoljiv, kar pa niti ni čudno, saj je ponudba zares zelo
pestra - od postrvi do Friederikove plošče.
_ _ ^____________JANEZ VEDENIK, Foto: EDI MASNEC
Prenova Frischaufovega doma
Na Okrešlju so pred dnevi
začeli obnavljati Frischa-
ufov dom, ki bo letos star 80
let. S to, najbolj obiskano
planinsko postojanko v Sa-
vinjskih Alpah upravlja
celjsko planinsko društvo,
obnova doma pa bo stala
približno 300 milijonov di-
narjev.
Gre za precejšen finančni
zalogaj za celjsko društvo,
zato bodo obnovo razdelili
v dve ali tri etape. Trenutno
gradijo prizidek k domu,
kjer bodo sodobno urejene
sanitarije, do jeseni, ko bo
slovesnost ob 80-letnici do-
ma, pa bodo obnovili še stre-
ho in skodle zamenjali s traj-
nešo pločevino. Naslednje
leto naj bi uredili še vodo-
vodno  napeljavo,  postavili
točilni pult in preuredil
nočišča. Glede na     !^
obisk (planinska ko(:^%
sorazmerno lahek m
dostop - 45 minut od li''
Rinka - in je na križišč^ ^
ninskih   poti)   je
Frischaufovega donia nj!^
Pri   financiranju
doma je sodelovala i[X(\l^^
ninska zveza Slovenije .
dar je njen prispevek
skromen. Planinci so zg^^
_%
Vsi, ki bi radi pomagali
obnovi Frischaufovega
te pomembne planinske*^
stojanke v Savinjskih \\^
lahko denar nakažejo nj^''
račun celjskega planinsii"
društva: 50700-678-45265. ^
prosili za pomoč tudi zdi^
no delo na našem obrrioe,
da bi pomagalo z denarji
in  gradbenim  materialo,
S.ŠRo
Loče v znamenji
icmečkega
praznika
Kako je izgledala pekaiit,
ha v krušni peči ali mk
z žrmljami, kako so podkovt
konja ali sušili sadje, kakoi
gleda jesen na kmetih, vsei
smo lahko videli na 19. prg
nikii v Ločah.
Povorke s prikazom oprai
so se udeležile skupine iz^
njiške vasi, Mlač. Tepai^
Draže vasi. Dolge gore, Suhe)
dola, in seveda iz Loč. V kj
turnem domu so pripravili!
razstavo kmečkih jedi tert^
movanje v nogometu, vseski
paj pa še »zabelili« z veselia
V vročem popoldnevu je bil
verjetno še najbolje kmetu,!
si je privoščil počitnice «
v samokolnici.
EDI MASNB
PLANINSKI
KOTIČEK
Dom na Šmohorju
začasno zaprt
Lani povsem obnovljen
planinski dom na Šmo-
horju, bo od 1. do 13. av-
gusta začasno zaprt zara-
di letnega dopusta.
Do 669 m visokega
Šmohorja so dostopi iz
Zgornje Rečice, Spodnje
Rečice, Debra pri La-
škem, od podvoza v Tre-
merjah, Liboj in Kalske
smeri. Dom ima več kot
50 ležišč in je, razen ob
četrtkih, redno oskrbo-
van in po ocenah lastni-
kov tudi zelo dobro obi-
skan. Čez Šmohor vodijo
tudi številne smeri, kot
transverzalne poti pa so
speljane za Savinjsko
krožno pot, pot kurirjev
in vezistov ter dobri dve
leti že tudi Zasavska pla-
ninska pot.
M.AUŽNER
Izlet
na Storžič
Planinsko društvo Že-
lezničar iz Celja organizi-
ra v soboto, 30. julija izlet
na Storžič (2132 m). Od-
hod bo ob 6. uri z vlakom
iz Celja proti Kranju od
tam z avtobusom do
Preddvora. Pot bo vodila
skozi vas Mače na Srednji
vrh, čez Mali Grintavec
na Basovski vrh, do doma
na Kališču, kjer bo preno-
čevanje.
Zjutraj vzpon na vrh in
nato spust nazaj v Predd
vor. Prihod v Celje v ve-
černih urah. Vodja izleta
bo pl. vodnik Arči.
Denar za odkup
pšenice Je drag
V Mlinsko predelovalni
industriji Celje so doslej od-
kupili približno polovico
s tržnimi pogodbami dogo-
vorjenega letošnjega pri-
delka pšenice z našega in
dolenjskega območja. Z od-
kupom bodo predvidoma
zaključili v prihodnjem ted-
nu, prav zdaj pa potrjujejo
še večino odkupnih pogodb
za slavonsko in vojvodin-
sko žito.
Obresti za bančna posojila
v mesecu juliju znašajo 237
odstotkov, za odkup pšenice
pa je za posojila dogovorjen
reskont 60 odstotkov od red-
ne obrestne mere, tako da
bodo v Mlinsko predelovalni
industriji vračali denar s 142-
odstotnimi obrestmi. Te šte-
vilke veljajo le za mesec julij.
V silosih Merxove Mlinsko
predelovalne industrije je bi-
lo do vključno ponedeljka
vskladiščenih 2 tisoč 774 ton
pšenice, od tega iz družbene-
ga sektorja tisoč 590 ton in od
kmetov kooperantov še tisoč
184 ton zrnja. Pšenico odku-
pujejo v Merxovih silosih ne-
prekinjeno med 6. in 22. uro,
predvidevajo pa, da bi naj ve-
čino pšenice odkupili že do
konca tega tedna, nekaj pa še
v prvih dneh prihodnjega
tedna.
saj se zdaj obrestne mere
obračunavajo vsak mesec.
Poleg tega pa je reskont 60
odstotkov priznan samo za
v Jugoslaviji dogovorjeno
odkupno ceno 320 dinarjev
povečano za desetino vred-
nosti, posojila za razliko med
352 dinarji in 405 dinarji, ko-
hkor za kilogram slovenske
pšenice plačujejo Mlinsko
predelovalne industrije
kmetijskim zadrugam, pa
najemajo po redni obrestni
Po sedaj veljavnem republi-
škem odloku naj bi bilo v pro-
daji 30 odstotkov osnovne vr-
ste moke in kruha, v Mlinsko
predelovalni industriji pa se
trenutno sprašujejo, kakšne
bodo nove, povišane cene mo-
ke in kruha. Jasno je, da bo do
dviga cen prišlo, mlinarji in
peki pa še vedno ne vedo, ali
se bodo povišale tudi prodaj-
ne cene osnovni vrsti moke in
kruha. Drugače, se bojijo, bo-
do cene drugim vrstam moke
in kruha preveč porastle in
bodo še bolj obremenile stro-
ške prehrane.
meri, ki za julij pri poslovnih
bankah znaša 247 odstotkov.
V Mlinsko predelovalni in-
dustriji bodo odkupljeno
pšenico plačevali konec tega
meseca, odkupljen pridelek
pa letos plačujejo tako, da
jim kmetijske zadruge oziro-
ma kombinati pošiljajo fak-
ture za oddano žito in, ko
predelovalci poravnajo svoje
obveznosti, naredijo še pora-
čun za razliko oziroma do-
plačilo. Za kilogram oddane-
ga pridelka pšenice dobijo
letos kmetijske zadruge in
kombinati 22,40 dinarjev
marže, pridelovalci oziroma
zadruge, ki si sami zagotovi-
jo prevoz zrnja do silosov, pa
dobijo plačan še prevoz.
V poračunu pa prideloval-
cem, v primeru, da je v njiho-
vi pšenici bilo veliko primesi
in da jo je bilo potrebno suši-
ti, upoštevajo tudi te stroške.
IVANA FIDLER
Jani Razboršek
Franc Mahor
Letos povprečna
letina limelja
Kolikšna bo letošnja
hmeljska bera je natančno še
težko reči. Tako vsaj pravijo
hmeljarji, ki imajo pri tem
veliko izkušenj. Marsikaj je
še odvisno od vremena, tudi
nepredvidene ujme lahko
v nekaj minutah izničijo
hmeljarjevo delo. O tem smo
se pogovarjali s savinjskimi
hmeljarji.
Jani Razboršek: »Tu, na
petrovških poljih imamo pet
hektarjev hmelja. Sedaj ga
škropimo proti ušem in pe-
ronospori, če pa bo potreb-
no, ga bomo tudi še proti ka-
ki drugi bolezni. Zaenkrat ne
kaže prav dobro; mislim, da
bo hmelja manj kot lani.«
Franc Mahor: »Kot hme-
ljar sem si nabral že kar veli-
ko izkušenj, tako da lahko
vsaj okvirno napovem leti-
no. Po mojem bo vsaj dobra.
Takšna pa bo zaradi našega,
skrbnega dela in dobrega
dognojevanja. Vreme je za
hmelj ugodno, le, da vročina
ne bi predolgo trajala. Paziti
moramo, da bomo v tem pri-
meru začeU pravočasno zali-
vati.«
Franc Sedminek
Franc Sedminek: »Imamo
skoraj dva hektara hmelja,
v glavnem goldinga, nekaj
pa aurore. Hmelj kar dobro
kaže in, če ne bo kaj poseb-
nega, bo letina dobra, vseka-
kor pa bo slabša od lanske.
Obirati bomo začeli po pet-
najstem avgustu, imamo pa
svoj obiralni stroj.«
T.TAVČAR
Komisija za delovna
razmerja
DS SKUPNE
SLUŽBE
SOZD HMEZAD
ŽALEC
objavlja prosta dela in
naloge
poslovnega
sekretarja
v Konzorciju MALTA
Pogoji:
- višja strokovna izobraz-
ba ekonomske ali pravni
smeri
- tri^Jeta delovnih izkušen:
- aktivno znanje angleške"
ga jezika, zaželjeno tui*
nemškega
- znanje strojepisja
- moralno-politična
neoporečnost.
Delovno razmerje se sklepa
za določen čas s poim'^
delovnim časom (nad"'
meščanje delavke na P°'
rodniškem dopustu) '
s poskusnim delom 3
sece; lahko tudi pripravni^
Prijave z dokazili o izobraz-
bi pošljite v osmih dneh P'
objavi na naslov:
SOZD HMEZAD ŽALEC, ^;
SKUPNE SLUŽBE (Konzj
cij za Malto) C. žalskega'^.,
bora 1, 63310 ŽALEC (^J.
misija   za   delovna
merja).
ya. JULIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Odgovor na
neresničen
epilog o azilu za
živali
Večkrat je bilo v Novem
tedniku objavljeno o mojem
gzilu za živali marsikaj, kar
01 bilo res. Nihče me nikoli
rii vprašal, če to sme objaviti
q rncni. Sedaj, ko so mi tret-
jič pomorili moje živali, in
sem jaz, kot žrtev tega zloči-
na, v časopisu bil prikazan
Itot zločinec, zahtevam, da
tudi javnost zve, kaj se je
v resnici zgodilo.
Jugoslavija je pred mnogi-
mi leti podisala mednarodno
lionvencijo za zaščiti živali.
Ker pa se to v praksi ni nik-
jer izvajalo, sem na svoji
zemlji ustanovil lasten azil za
izgubljene živali. Hranil sem
jih sgm in nikoli ni občina,
država, ki se je s podpisom
konvencije zavezala, karkoli
prispevala. Razen terorja
nad mojimi živalmi.
Ko je zato postal odgovo-
ren inšpektor Lemut, je po-
stalo še slabše. Nikoli me ni
nihče obveščal, ko so prišli
konjederec, občinska straža
in miličniki ter pobijali moje
živali. To se je zgodilo več-
krat in vedno so mi pobili
vse živali.
Nikoli se nisem pritožil,
ker se tudi nisem imel kam,
ker so mi živali pobijali tisti,
ki zastopajo zakonitost v na-
šem kraju.
Zadnji primer se je začel,
ko so Novakovi zbrali podpi-
se sebi enakih, da se mi pre-
pove imeti živali. Na podlagi
tega sem dobil odločbo (z od-
logom), da mi bodo vse živali
vzeli in odpeljali h konjeder-
cu v konjačijo. Vse to so ho-
teli prikazati kot humano de-
lo, čeprav tega nihče ne bo
verjeli, ki je kdaj bil v konja-
čiji in videl, kako tam delajo
z živalmi. Vedeli so, da na
kaj takega ne bom pristal in
bom živali sam odrešil trp-
ljenja.
Kaj se je z mojimi živalmi
zgodilo, je moja stvar, ker so
bile moje. Zagotovo pa nobe-
na ni umrla mučeniško. Ne-
kaj živali sem poskril k do-
brim ljudem, vseh pa nisem
mogel. ALOJZ GMAJNER
Celjska cesta 43,
Vojnik
Pismo je precej dolgo in na
nekaterih mestih malce zme-
deno napisano, predvsem pa
je polno obtožb. Nekoliko
smo ga skrajšali in uredili,
menimo pa, da s tem nismo
spremenili bistva oziroma
same vsebine pisma, ki je
odmev na pisanje našega no-
vinarja v prejšnji številki No-
vega tednika. •
Naj omenimo še to, da smo
že pred tem dobili pismo
krajanov Vojnika, nekaterih
sosedov Alojza Gmajnerja,
ki so se pritožili zaradi tega
azila za pse. Predvsem so se
pritoževali, da psi hodijo
okoli podnevi in ponoči, da-
vijo kokoši in lajajo pod nji-
hovimi okni. Menili so, da bi
morala biti okrog azila za pse
ograja, kar je bilo tudi dogo-
vorjeno, vendar do dogovor-
jenega roka ni bila postavlje-
na (konec maja), niti ni bila
postavljena v za en mesec
podaljšanem roku. Krajani
so v pismu zagrozili, da bodo
ukrepali sami, če za to ne bo-
do poskrbele ustrezne služ-
be, še posebej, ker je zaradi
nevarnosti stekline tako pre-
povedano, da bi se psi prosto
gibali.
Tega pisma nismo objavili,
ker je medtem, po interven-
ciji občinskega veterinarske-
ga inšpektorja. Alojz Gmaj-
ner sam pobil svoje živali
oziroma jih odpeljal v ne-
znano.
Uredništvo
Srečanje borcev
NOV na Polzeli
Krajevna organizacija ZB
NOV Polzela je proslavila
Dan, vstaje slovenskega na-
roda, kakor že prejšnja leta,
v nekdanjem grajskem par-
ku na Šeneku ob skorajda
polnoštevilni udeležbi čla-
nov te organizacije. Priredi-
tveni prostor je bil priprav-
ljen v prijetni senci košatih
stoletnih dreves.
Po pozdravnem govoru
predsednika organizacije
Ivana Mamorja, ki je v izbra-
nih besedah opisal pomen
praznika, so še nekateri .dru-
gi udeleženci prispevali svo-
je misli k proslavi. Improvi-
zirani mešani pevski zbor je
zbrano odpel nekaj domo-
rodnih pesmi, domači har-
monikar pa je ves čas zaba-
val družbo s svojim instru-
mentom.
Seveda ni manjkal običaj-
ni partizanski golaž, zelo
okusno pripravljen. Vsa pro-
slava je minila v prijetnem
vzdušju in zadovoljstvu vseh
udeležencev in ob skrbni or-
ganizaciji. Udeleženci so se
razšli z željo, da bi bila pri-
hodnja proslava v ugodnej-
ših političnih in gospodar-
skih razmerah.
E.M.
Odgovor na
neljubi pripetljaj
v rokodelnici
Kot mnogo strank, ste tudi
vi, tov. B. V. iz Pristave poza-
bila, v-kakršnem stanju ste
prinesla svoje salonarje. Pri-
nesli ste jih v začetku aprila
in celo rekli, da vam jih dru-
gi ne more oziroma noče vze-
ti itd. Ti čevlji so bili razbiti,
saj sem moral petke precej
skrajšati. Vanje sem vsadil
metalne puše in nabil uvože-
ne napetnike (po vaše čep-
ke). Plačali ste 4.500 din - to
je račun za pol ure dela. Z ra-
čunom ni potrebno dokazo-
vati, saj vsak čevljar pusti
svojo sled. Računov ne izda-
jamo, če stranka to ne zahte-
va, dobili pa ste listek o ceni
in še na podplatu je bila na-
pisana cena. Ob izdaji čev-
ljev sem vaši kolegici pove-
dal, da sem vgradil puše. Ve-
čina kmetic ve, da salonarji
s tamko tankimi petami niso
za kolovoze, ampak za asfalt
in parket in večina njih se
v predmestju preobuje.
Imate seveda možnost, da
se oglasite pri inšpektorju;
tam bom, seveda, tudi jaz in
čevlje ne pozabite - to je tudi
moja želja. V naši mali delav-
nici smo takorekoč nekaj-
krat preobuli Celjane. Zelo
mi je žal, ker moram včasih
odklanjati usluge mojim zla-
tim strankam, ker ne dohi-
tim vsega, polomim pa ga tu-
di večkrat, ko vzamem v de-
lo razbitine, čeprav še lepega
dela ne dohitim.
MARJAN MANČEK
Miklošičeva 2,
Celje
Olinova starili
mestniii zgradb
Sem star Celjan in na svo-
jih upokojenskih sprehodih
rad pogledam, kaj se v mo-
jem lepem mestu dogaja no-
vega. Vesel sem, ko vidim,
da gradbinci stalno dograju-
jejo, obnavljajo v želji, da bi
bilo naše mesto čim lepše.
Kar srce mi zaigra, ko se ob
kakšni, prej propadajoči
zgradbi podrejo zidarski odri
in se v starem stilu prenov-
ljeno poslopje pokaže v svoji
mladostni podobi. Človek se
nehote spomni na svoja mla-
da leta.
Priznati je treba, da je bilo
v tej smeri v Celju v zadnjih
letih veliko narejenega ter da
znamo in poskušamo ohrani-
ti zapuščino naših pred-
nikov.
V teh dneh odpira vrata
nova, kot nevesta naUšpana
poslovnostanovargska
zgradba v Levstikovi ulici
(poleg Agrotehnike). Vse
pohvale in čestitke projek-
tantu in izvajalcem. V staro
okolje jim je uspelo vkompo-
nirati, kot malokje, v starin-
skem slogu zgrajen objekt,
ki je po mojem mnenju pra-
va paša za oči. V tem času,
ko se odpirajo vrata trgov-
s)cih in drugih lokalov v tej
zgradbi, pa bi bilo prav, da bi
novinarji o tem kaj napisali,
še posebej pa o arhitektu. Ne
sramujmo se lepih stvari!
Upam, da se bo našel kak-
šen dinar tudi za razpadajoče
pročelje na drugi strani ce-
ste, kjer je reklamno geslo za
Teden domačega filma.
Ob vseh pohvalah pa bi
vseeno rad nekoliko grajal.
Verjamem, da so najrazlič-
nejše napeljave dotr^ane in
prihaja do okvar. Vem, da
vselej tudi ni dovolj denarja
za vse. Vendar pa je mesto le
preveč razkopano in bi se
morale posamezne službe tu
bolj usklajevati. Zanima me
tudi, kaj je narobe v Staneto-
vi ulici, ki je spet reizkopama,
čeprav je bila šele pred ča-
som obnovljena.
V Kocenovi ulici te dni tu-
di prenavljajo pročelje, za
katerega menim, da ga sploh
ne bi bilo potrebno obnavlja-
ti. Kot upokojeni zidarski
mojster bi si upal razpoke na
tem pročelju popraviti z dve-
ma samokolnicama malte.
Pa naj mi pri Elektru Celje,
ki upravlja s to zgradbo-trafo
postajo, ne zamerijo; ampak
odstranitev čvrstega ometa
jih bo stala več kot pa nanos
nove malte. Samo par kora-
kov naprej pa je nasproti
Aera zgradba, ki že krepko
kaže svoja gola rdeča rebra
in bi bila veliko bolj potreb-
na obnove.
STANISLAV BURGER
Celje
Pošteni najditelj
Bilo je deževno jutro, ko se
je moj stari dobri fičko usta-
vil pred semaforjem. V raz-
burjenju sem, sama ne vem
kako, izgubila ključe od av-
tomobila. Ko sem namreč
odšla po pomoč, sem ugoto-
vila, da edinega kom.pleta
ključev nimam več. Tako je
nastal še en problem - kako
odkleniti pokvarjen avto.
Razmišljala sem, kam bi
dala ključe, če bi jih našla.
Seveda, sem se takoj spom-
nila, na postajo milice. Res
sem takoj zavrtela telefon-
sko številko miličnikov in
prijazen glas na drugi strani
žice mi je povedal, da je klju-
če prinesel na postajo mlad
fant - šolar. Vprašala sem,
kako se mlad fant piše. Mi-
ličnik je rekel, da so ga sicer
vprašali, a je rekel: »Saj ni
važno«!
Tudi to je torej naša mladi-
na, ki jo velikokrat tako radi
kritiziramo. Fant se je potru-
dil na postajo mihce in niti
svojega imena ni povedal,
jaz pa sem ga želela nagradi-
ti, ker sem mu resnično hva-
ležna za njegov trud. Na tem
mestu se torej prisrčno zah-
valjujem najditelju ključev.
A. JUSTIN
Celje
Malo več
prijaznosti
Sobotni večer (2. julija) sva
si s punco popestrila ob pri-
jetni glasbi v diskoteki Jago-
da. Kljub pozni uri (bilo je ob
enih zjutraj) naju je ob vho-
du »pozdravil« redar češ, da
ta večer vrtijo glasbo do 4.
ure zjutraj, zato morava pla-
čati vstopnino. Spogledala
sva se, a nazadnje le plačala.
Vživela sva se v glasbo,
spila dve coca-coh... A glej
ga šmenta - ura je bla 2 in 18
minut, ko je glasba začela
pojenjati. Redarje začel uga-
šati luči in govoril, da zapira-
jo. Drugo presenečenje ta
večer.
Tretje presenečenje se je
dogajalo pred diskoteko,
kjer so fantje metali motorje
v jarek in delali škodo. Le
kako so lahko tako brezob-
zirni in pri tem niti ne pomi-
slijo, da vsi nimajo bogatih
staršev in so si morda morali
za motor sami prislužiti (in
privarčevati).
Sprašujem se tudi, ali re-
dar nič ne vidi okoli sebe?
Vendar verjamem, da redar
pozna te fante in jim nič ne
more (maščevanje je huda
stvar). Morda se ukvarja le
s pobiranjem vstopnine
v zgodnjih jutranjih urah.
Skratka, veliko presene-
čenj za en sam večer in lahko
se le vprašam, kje se skriva
poštenje fantov pred diskom
in prijaznost redarja?
M.M.
Šmartno v Rožni dolini

Iz Švice smo dobili prijetno
pisemce. Pisali so nam sloven-
ski učenci, ki živijo v tej evTop-
ski državi. Takrat, ko so pisali,
je bil še pouk, zdaj pa so že
počitnice. N^brž bodo tudi na-
ši prijatelji iz Švice prišli v do-
movino. Morda pa so že tukaj.
Kakorkoli že, preberite tudi vi,
keg so zabeležili!
Predstavljamo se učenci
slovenske dopolnilne šole iz
Amriswila v Švici.
Jaz sem Natalija Smole. Sta-
ra sem 8 let in hodim v 2. raz-
red švicarske šole, v slovensko
dopolnilno šolo pa hodim prvo
leto. V Šmarju pri Jelšcih živi
moja stara mama in sorodniki.
Zelo rada hodim k stari mami.
Tam imamo tudi hišo.
* * *
Sem Dejan Potočnik iz Ro-
manshorna. Star sem osem let.
Hodim v drugi razred. VPro-
seniškem gradimo hišo. Moja
sestrica Sandra je tudi stara
osem let. Ko bomo dokončali
hišo. se bomo preselili v prose-
niško.
* * *
Sedaj se bom predstavil jaz
- Kristjan Potočnik. Star sem
10 let. Hodim v 4. razred in tudi
v slovensko dopolnilno šolo.
Vsak torek nas mamica ali ati
peljeta z avtomobilom ali vla-
kom pet kilometrov daleč
v slovensko dopolnilno šolo,
nas počakata in odpeljeta
domov.
* * * .
Jaz pa sem Alenka Anzeljc.
Stara sem devet let. V sloven-
sko dopolnilno šolo hodim že
štiri leta. Jaz irnam sorodnike
v Slivnici pri Šentjurju. Zelo
rada prihajam k stari mami,
staremu atu, teti in stricu.
* * *
Lepo pozdravljamo vse šo-
larje v domovini, posebno pa
učence 2. a razreda Prve os-
novne šole Celje, učence naše
nove tovarišice Maijance
Klepac.
Vesele počitnice!
Bilo ie mala
že petnajst let je od takrat,
ko se je porodila zamisel, da bi
dan mladosti praznovali tako,
da bi se zbrali vsi šolarji slo-
venskega dopolnilnega pouka
v Švici in se predstavili s kul-
turnim programom. Tako smo
se letos zbrali že petn£ystič.
Unteriberg je zelo daleč od
Kreuzlinga. Ko pa smo prispeli
tja, smo še malo vadili. Bili
smo nervozni, ker smo morali
dve uri čakati na nastop.
Učenci dopolnilne šole Ka-
rel Destovnik Kajuh smo se
skupaj z učenci iz Arbona in
Amresvvila predstavili s kraj-
šim   programom   slovenskih
narodnih pesmi, kratkimi reci-
tacijami in igrico Sadni prepir.
Naš sošolec Robi Božič nas je
zelo lepo spremljal na harmo-
niki. Ljudje so tako močno
ploskali med petjem, da tisti,
ki so sedeli zadaj, niso nič sli-
šali.
Po končanem programu se
je veliko obiskovalcev udeleži-
lo piknika na koči pri smučiš-
ču. Lepo je bilo tam gori v goz-
du ob tabornem ognjii. Tudi
pogled na dolino in gore okrog
je bil zelo lep. Še bomo prišli
v Unteriberg.
IZIDOR JANC
Moje počitnice, narisala NADICA KONEC, 2. r. OŠ Stranice
8. STRAN - NOVI TEDNIK
Samo prizadevnost ne zadošča
Mo¥0 trgovino bodo gradili na ¥ranskom
»v Savinjskem magazinu
dela naša poslovna enota na
Vranskem v najtežjih pogo-
jih,« meni poslovodkinja
Silva Učakar. Z izkušeno tr-
govko, ki dela v tej trgovini
že celih 31 let, se strinjajo
tudi krajani, čeprav po do-
bro založenih policah v tr-
govini ne morejo vedeti,
kakšna je stiska v skladi-
šču, niti tega, da deset zapo-
slenih nima niti najmanjše-
ga prostora zase.
Vedo pa, da bi radi več kot
samo živila in drugo blago,
ki sodi v osnovno preskrbo.
Razširitev ponudbe, ki je
mogoča le z izgradnjo nove
trgovine, jim obetajo že dol-
go, sedaj pa kaže, da bodo
prihodnje leto res pričeli gra-
diti.
Ne le kr^ani, tudi trgovci
že dolgo vedo, da je na Vran-
skem potrebna nova trgovi-
na. Takšna, ki bi lahko ponu-
dila tudi tekstilno blago in
belo tehniko. V bližnji okoli-
ci takšne trgovine ni. Vse so
m^hne, z omcgeno ponudbo.
Silva Učakar, poslovodki-
nja trgovine na Vranskem
Takšne, kot na primer trgo-
vinica v Prekopi, ki jo je
v svoje okrilje prevzela trgo-
vina na Vranskem - zaradi
možnosti uspešnega poslo-
vanja, pa tudi večje izbire
v Prekopi. Sicer pa sta razlo-
ga, da Vransko še nima nove
trgovine, običajna. Zanjo do-
slej ni bilo ne denarja, ne za-
zidalnega načrta. Skupščina
občine Žalec je zazidalni na-
črt za Vransko sedaj končno
sprejela, Merx, kamor spada
Savinjski magazin, pa išče
nsoboljše rešitve. Letos naj
bi uredili potrebno doku-
mentacijo, prihodnje leto pa
pričeli z gradnjo.
Če bodo tudi za novo trgo-
vino tako dobro skrbeh kot
sed^ za staro, bodo lahko
krsuani resnično zadovoljni.
Na policah trgovine je skor^
vse, kar je mogoče dobiti, za-
log pa zaenkrat še ni k^ do-
sti. Sicer pa tudi prostora za-
nje ni. Silva Učakar pa se bo-
ji, da promet kmalu ne bo
več tako dober kot doslej:
»Drugod v Sloveniji trgovce
že sedaj tarejo zaloge. Bojim
se, da bodo kmalu tudi nas,
sa^j imžuo ljudje denar le še iz
meseca v mesec za najnuj-
nejše. Zaloge pa ne pomeni-
jo samo težav za trgovce, am-
pak tudi za kupce, ki jim bo-
mo težko zagotavljali sveže,
kakovostno blago.«
MILENA B. POKLIC
Foto: LJUBO KORBER
Naldražjl in najbolj obisican sejem
Celjski avtomobilski sejem, ki se vsaf odvija na parkirišču ŠRC Golovec, je že postal
tako razširjen, da so organizatoiji preseL ' <,,; -.red dvorano Golovec. Preko štiristo prodajalcev
in še vsaj petkrat toliko kupcev in radovednežev iz vseh krajev naše države se zbere in sklepa
kupčije, ki pa so, zaradi visokih cen jeklenih konjičkov redke. Celjski sejem je namreč znan
z višjimi cenami kot drugod, saj prodjgaici hočejo in poskušajo v soboto iztržiti čimveč, med tem
ko so nedeljski sejmi v Mariboru, Ljubljani in drugod potem realni odraz ponudbe in povprašava,
nja, Predvsem domači, cenejši avtomobili, se prodajajo bolje, da pa nekateri pretiravajo, nam
pove primer prodajalke, kije hotela imeti za dobro ohranjeno »Bolho« letnik 1983, kar 4,2 miliona
din. Avtomobilski sejem je dobil še bratca, bolšji sejem, ki pa ima še seveda porodne težave,
organizatorji pa upajo, da bo zaživel še pred pričetkom šolskega leta. £qj maSNEC
Tabornllcl »11. grupe odredov« so bili v Kolcarjih
Celjski taborniki »II. grupe odredov« so se vrnili z devetdnevnega taboijenja v Kokaijih.
Celjski murni, medvedki, čebelice in TT-jevci, stari več kot 5 let so taborili skup^ s tabor-
niki odreda »Matija Gubec« iz Brežic.
Iz Celja se je tabora udeležilo 39 tabornikov, vseh pa je bilo 66. Oba odreda sta imela
skupni program, hkrati pa je bil tudi tečao za vodnike. Razen enega udeleženca so vsi ostali
tečajniki tečaj uspešno opravili in dobili prvo zvezdo.
Vsi so se naučili veliko taborniških veščin, za naučeno pa so prejeli dobre ocene.
Zadovoljni so bih tudi z vremenom in dobro hrano. Nekateri taborniki so že bili na moiju,
a so nam rekli, da jim je tu bolj všeč.
BRANE JERANKO, Foto: EDI MASNEC
Da se ne bodo bali vode
TVD Partizan Prebold je v teh poletnih dneh pripravil več plavalnih teč^ev za začetnike
in nadaljevalne ter tečaje za starejše. Prvi začetni se je minuli teden končal, obiskovalo pa
ga je 70 oirok iz bližnje okolice. Vodja tečajev je Uroš Vidmajer, ki nam je ob tem povedal:
»Prvi tečaj je že za nami in sed^ seje pričel nadaljevalni; dve skupini po dvanajst otrok pa
imajo spet začetnega. Tečaji so pod strokovnim vodstvom učiteljev plavanja - Petra Huša,
Branka Ribiča, Branka Strožarja, Mateja Križnika, Tadeja Senica, Sergeja Gominška, Dina
Cestnika in Mateja Završnika. -p TAVČAR
V lilši starega kapitana
Pred dnevi sem dobil no-
vo knjigo »Sto slovenskih
znanstvenikov«-. Ko sem jo
začel listati, me je presene-
tilo. Obstal sem ob članku
o šmarskem rojaku Mirosla-
vu Štumbergerju. Presene-
čenje. To je vendar mož, ki
sem ga obiskal na njegovem
domu v Boki Kotorski ne-
kaj let pred njegovo smrtjo!
Takrat me je zanimal nje-
gov zanimiv muzej in njego-
va osebnost sploh. Z njim so
me po duši družili potepu-
ška žilica, ljubezen do pre-
teklosti in skupne korenine.
Da pa je bil na raketnem
področju v letih 1923 - sku-
paj z Američanom Godar-
dom prav v svetovnem vr-
hu ter da je odkril kar 500
izumov, sem zvedel šele iz
nove slovenske knjige.
Naslednji mesec bo minilo
pet let od njegove smrti v no-
vi domovini, v črnogorski
Boki Kotorski. Štumberger
se je rodil 2. julija 1892
v Šmarju pri Jelšah, kjer še
živijo njegovi sorodniki. Od-
ločil seje za moije. Med šola-
njem si je pridobil dobro teh-
nično znanje in že začel iz-
umljati. Po razpadu Avstro-
ogrske je vstopil v jmugoslo-
vansko mornarico. Poslali so
ga v Boko Kotorsko. Ta je
potem postala njegova nova
domovina. Tri leta kasneje si
je že kupil hišo v bokeljskem
Baošiču. Postal je, med dru-
gim, tudi komandant ene od
prvih dveh jugoslovanskih
podmornic. Tri leta pred iz-
bruhom druge svetovne voj-
ne je bil upokojen. S tem je
bilo za rijegovo vsestransko
deja\'Tiost še več priložnosti:
v življervju je bil letalec, pod-
morničar, strokovnjak za
podvodna oro^a, po drugi
strani pa se je pojavljal kot
publicist, izumitelj, slikar,
karikaturist, rezbar, ladijski
maketar in muzealec.
V svetovni vrh takratne
znanosti je prišel s svojimi
raketami. Med prvima na
svetu je tudi uspešno izstre-
lil model raketoplana. Žal pa
je Štumberger, v nasprotju
z Američanom Godardom,
svoje nadaljnje znanstveno
delo moral prekiniti. Denar
je sveta vladar.
Ko sem nekgj let pred
smrtjo starega kapitana od-
krival Črno goro, sem izve-
del tudi za javnosti dostopen
Štumbergeijev muzej. Seve-
da sem se takoj napotil v tisti
njegov, mistični svet. Upal
sem, da bom spoznal tudi po
duši sorodnega starega mo-
dreca. V pristanišču sem si
že prej ogledal spominsko
ploščo iz leta 1880, ki izpriču-
je, da se je v kraju zadrževal,
v oficirski uniformi, zname-
niti pisatelj Pierre Loti. Tu je
dobil tudi navdih za zgodbo
o Paskvah Ivanovič. ki jo je
v Boki spoznal in vzljubil.
Tole srečanje z Lotnem je
bilo bolj mimogrede. Se bolj
me je zanimal dom rojaka,
slovenskega pomorščaka,
»Hiša starega kapitana«, ki
je tli ustavil svojo barko živ-
ljenja. Nek^ let pozneje, po
kapitanovi smrti 8. maja
1983, so v starem stolpu hiše
pokopali tudi kapitanovo
žaro.
Kljub temu, da je Baošič
majhen, je bilo kapitana kar
težko n^ti. Zato sem po-
vprašal domačine. Nekdo iz-
med zidarjev, ki so imeh
opravka s fasado, me je naj-
rej povprašal, kakšno je vre-
me v Sloveniji. Šele nato je
povedal, da je to tista hiša
zgor^, v zelenju skrita, ki da-
je videz stare graščine. To je
podrlo moja pričakovanja,
da bo dom starega kapitana
bližje moipu. Toda kapitanov
dom je bil tako visoko nad
moljem, da sta me hoja in
pripeka pošteno utrudila.
Kapitanov dom. Hiša
v obliki ladje, prostori pa
spominj^o na podmornico,
od katere se kapitan, ki je
preživel lep kos svojega živ-
ljenja na »ta pravi«, tudi tu ni
mogel ločiti. V stavbi je pri-
jeten hlad, ki je posledica na
gosto posejanega sredozem-
skega drevja. Pri kapitanu je
bila pravkar v gosteh novi-
narka, ki je pozorno zapiso-
vala modrijan o ve besede. Si-
volasi možak me pozdravi in
se razveseli obiska z doma-
čega okolja. Štumberger mi
je nato razkazal zanimivo
zbirko, ki jo je obogatila vsa-
ka vrnitev z daljnih morij.
Seveda pa je mnogo ustvaril
tudi sam, s svojo umetniško
žilico. Pokaže mi različne
modele ladij, ki so nekoč
plule po našem morju. Z dle-
tom je izdelal zanimivo pohi-
štvo, ki je zmes vseh slogov,
s tem da mu je kapitan sve-
tovljan dal lastno note. Pre-
senetila me je tudi čudovita
zbirka starih ikon.
Nato sva se vrnila v doma-
če kržyef med slovenske et-
nografske predmete; slike
na steklo, bogato okrašeno
stojalo za pratiko, ure in po-
dobno. V vitrinah je bilo
zbranih toliko drobnih starih
predmetov, da si vseh nisem
uspel niti ogledati. Manjkalo
ni seveda tudi ostankov nek-
danjih vojsk: starega oro^a,
uniform in čelad. Navdušila
me je stara, bogato izrezljana
bokeljska skrinja. Celo po
omamentiki je nekoliko spo-
miryala na gorenjsko. Štum-
berger mi je povedal, da so
imeli takšne skrirye po vseh
bokeljskih hišah in bo; atej-
ša kot je bila hiša, bog. iša
je bila tudi skrinja. Po i;bil
me je tudi v svojo bogato
knjižnico. Med n^zanimivej-
šimi predmeti so bile stopni-
ce   iz   stare   podmornice.
V spomin se mi je vtisnila
tudi bogata zbirka rimskih
amfor in keramike.
Kapitan mi je pokazal svo-
jo, tako obsežno zbirko, da
so se prostori kar dušili od
dragocenih ostankov zgodo-
vine. Zbirka je dokaz kapita-
nove vsestranskosti in nje-
govega duhovno bogatega
življenja, sem si takrat zapi-
sal. Življenja, ki gaje daroval
morju. Morje, ki mu je po-
klonil svoje življenjske moči
in mladost, mu je njegovo
ljubezen bogato obrestovalo.
O svojih izumih in o svojih
svetovno pomembnih znan^
stvenih dosežkih, s katerimi
je prišel v zgodovino, pa se
»kapitan« ni hvalil. Skrom-
nost je lepa čednost, pravi-
mo v njegovi očetnjavi. Res-
nica pa vedno zmaga in tako
sem izvedel popohio resnico
o Štumbergerjevi veličini še-
le pred dnevi, čez leta.Iz no-
ve slovenske knjige, ob sko-
rajšnji peti obletnici smrti.
Tudi v skromnosti je lahko
veličina.
BRANE JERANKO
V Rečici 24 ur
nogometa
Marljivi športni delavci ^
Rečice pri Laškem pripravlja:
jo v petek na igrišču v Reči^!
pri Sindikalnem domu pr^^''
športni spektakel. Ob 17. uri s«
bo namreč pričela maratonska
tekma v malem nogometu,
bo trajaia kar 24 ur brez P"^*^''
nitve. Pomerih se bosta okrePj
Ijeni ekipi iz Marija Gradca F"^
Laškem in domačini       ^
NOVI TEDNIK - STRAN 9

pfireHiM Pivo In cvetje le potekalo vse kot po '-znorel*
'^(lih je že prvi dan
pivo in cvetje v Laško
''jjevilne radovedneže,
0 dneh pa so organi-
^pjena jugoslovanske
jgsbe in številni ostali
ki so vsak na svoj
Jmogll da je 24. priredi
;iD cvetje uspela. Vefe
J ljudi jo Je obiskalo
|g stari, od blizu in
ji delavci so si podali
^jjii. delovninfii organi-
pstinci in ostalimi. In
.je rninuli teden iz dne-
i^^galo živo srebro, bolj
temperatura v La-
itelišča pa se je dvigni-
ko so se tja pričele
ijne vozil in ljudskih
^irje trajal do jutranjih
\Točine so bila grla su-
je teklo v potokih. Pivo
(Utonilo v poletni vro-
nedeljo zvečer oziroma
jdelja že nagibala v de-
[deljek.
lieleto bo prireditev do-
nkast sij, saj bo pope-
strila laški poletni utrip že petin-
dvžosetič. Velikih novosti v pro-
gramu skoržuda ne bo mogoče
uvesti, so se organizatorji že
letos izkazali tako. da se bolj sko-
rajda ne bi mogh. Morda pa jim
bo do prihodnjega leta le uspelo
»pogruntati* kako bi rešili pro-
blem sanitarij. V nedeljo je na-
mreč sprehod po Laškem veleval
Kar 1600 sodov, v katerih se je
penilo 50 litrov piva, so v tednu
Piva in cvetja izpraznili v La-
škem. Če se gremo še matemati-
ke lahko izračunamo, da so pro-
dali 90 tisoč litrov piva, kar po-
meni, da so napolnili okoli
180.000 pollitrskih vrčev piva.
Sicer pa je te dni proizvodnja
piva v Laškem povečana. Delajo
v 3 izmenah in na dan proizvede-
jo 1,5 milijona steklenic piva.
Lepa številka, ni kaj.
precej prehlajene nosove, ki ne
zmorejo zaznati čudnih vonjav
prihsgajočih iz vseh kotov in ko-
tičkov, kjer so ljudje v soboto mo-
rali reševati probleme z odvaja-
njem popite tekočine.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC
ilj privlačna oblika dela
^modnem tnlatllnskem tfe^a^mm taboriš -^P.amfia 88'    Jb utrievalo prUateUstvo
^^mižijajo in
J Se nekaj let
'oJladitici bolj
"i «a klasične
[^Plovne bri*:
JJJ prinaša nm
Jve problem<i;
Jve. Na letos,
finskem pla-
r'ovnem tabo-
r^^S«, kjer so
»vljali paš-
skupnosti,
?J»r petdeset
*Raduhi se je
medna-
f^ljstvo, saj
. »9 udeležea-
:'!jioega trite-
*>ra iz dru-
J^MUb dežev-
ja so mla-
5' veliko ve-
sl^»>ih ciljev.
S Po napor-
mladi vr-
L^^p-sni dom,
>,deloseje
ti.J-^.   v tabo-
j^'\«enštel 50,
^' zadnjem
tednu ostalo le še 25 ude-
ležencev. Čakali so mla-
dince, iz drugih držav, ki
so zadnji teden izkoristili
za izlet na Jadran in so se
nameravali vrniti na zak-
ljučni žur. V taboru se dr-
žijo načela »mladinsko
prostovoljno delo« dobe-
sedno: vsak lahko ostane
toliko časa, kolikor želi.
To pa ni bila ovira, da ne
bi opravili večino zastav-
ljenih del. Dobro so sode-
lovali s pašno skupnostjo
Raduha-Javorje in člani
skupnosti, ki so tudi pri-
h^ali delati. Strokovna
dela je opravljal Tomaž
Marolt iz Zgornje Savinj-
ske zadruge v Moziiju.
Dragan Miklavčič iz
Cerknega, vodja tabora,
je pripovedoval o razvoju
privlačnega tabora, ki se
je rodil iz planinske de-
lovne brigade v Posočju.
Za to prvo svežo sapo
mladinskega prostovolj-
nega dela se je zvrstilo že
10 planinskih taborov.
Odločib so se za oživlja-
nje starih planin in z nji-
hovo pomočjo so oživili
nekatere planine na Go
Dragan Miklavčič, vodja
tabora na Radulii
renjskem in Primorskem.
Pašne skupnosti imajo
velike potrebe m malo
denaija. »Letos smo po
ključu, kjer pašna skup-
nost odobri denar, prišli
na Raduho.« Tabor sta or-
ganizirali mladinska ko-
misija Planinske zveze in
repubhška ZSMS.
»Kaže, da bodo delovni
tabori nadomestih mla-
dinske delovne akcije. To
je že moj šesti planinski
tabor. Veliko mladih pri-
haja že več let zaporedo-
ma. Letošnji tabor je
uspešen, lahko rečem, da
med najuspešnejšimi do-
slej,« pravi Dragan. »Do-
mači udeleženci so se pri-
javili preko svojih planin-
skih društev, iz drugih dr-
žav pa so prišli preko
mednarodne organizacije
SCI.« Prehrano in biva-
nje je udeležencem nudi-
la pašna skupnost, stro-
ške interesnih dejavnosti
je pokrila RK ZSMS. svoj
delež pa sta prispevali tu-
di ZKZ in zveza zemlji-
ških skupnosti.
Na^jtežje delo, ki so ga
udeleženci tabora opravi-
li na raduških pašnikih, je
bila zamenjava 7 kilome-
trske stare, dotrajane
ogr^e. Drugi so čistili
pašnike, podrast. Tretji
so položili skoraj kilome-
ter in pol vodovodnih ce-
vi za napajališče. Letos je
bilo delo zelo raznoliko.
N^mlajši udeleženec ta-
bora je štel 14 let, najsta-
rejši 35. Poleg domačih
udeležencev so se na paš-
nikih potili tudi mladi iz
Irske, Francije, Finske,
Kanade, Nizozemske,
Poljske, Španije, Velike
Britanije, ZRN in ZDA.
Mladi so se sprva težje na-
vadili na hladne prhe in
prehrano iz »kotla«. Ne-
kateri so pripravljali naci-
onalne večerje. V življe-
nje v planinskih pogojih
so se hitro vživeli.
Dragan, vodja akcije,
nadaljuje: »Za razliko od
klasične akcije se mi zve-
čer zberemo in dogovori-
mo za delo v naslednjem
dnevu. Razen dogovorje-
nega dela na delovišču ni-
mamo nobenih drugih
obveznosti. Naše popol-
danske dejavnosti so ve-
zane na planinstvo: obi-
skali smo bližnje vrhove,
plezali ali poskušali ple-
zati, prirejali družabne
igre. Izdali smo tudi dva
biltena.« Mladi, ki jih je
zanimalo, so si lahko
ogledali predavsmja z dia-
pozitivi. Predstavili sc tu-
di, predvsem mladim od
drugod, lepote Slovenije
in Jugoslavije. Ob nede-
ljah so prirejali planinske
izlete, vendar se je mnogo
mladih raje pošteno od-
počilo. »Skratka, dolgčas
ni bilo nikoli. Ce bi pri
toliko mladih bilo, bi bilo
to žalostno.«
BRANE JERANKO
Udeleženci so obnavljali planinske pašnike.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
28. JULIJ 198a
NOČNE
CVETKE
• V soboto popoldne sta
bila na celjskem bazenu
»poredna« Franjo H. iz Go-
nčanove ulice in Damjan
P. iz Prijateljeve. Poskušal
ju je umiriti kopališki moj-
ster, a jima ni bil kos, saj
sta ga vrgla v vodo. Ko so
prišli miličniki, na k^ take-
ga še pomisliti nista upala,
vseeno pa sta po njihovem
odhodu ponovno delala
zgago. Miličniki so prišli še
drugič, Franjo in Damjan
pa sta pobegnila takoj, ko
sta zagledala miličniško vo-
zilo.
• Celjski miličniki so
imeli prejšnji teden precej
dela s Stanislavom R. iz
Prešernove ulice. Stanislav
je v torek popival, potem
pa precej utrujen »udob-
no« legel na pločnik pred
pivnico Koper. Miličniki so
mu priskrbeli prevoz v bol-
nišnico, da bi mu nudili pr-
vo pomoč. Stanislav se je
kmalu prebudil in se spra-
vil nad varnostnika, iško
da so morali ponovno priti
miličniki in ga spraviti na
bolj varen kraj - v prostore
za treznerije.
Po počitku na postaji mi-
hce, se je Stanislav počutil
dovolj dobro, da se je od-
pravil še na eno popivanje.
Z miličniki se je ponovno
srečal naslednji dan, v sre-
do, ko je na Tomšičevem
trgu brez vzroka napadel in
večkrat udaril Ivana R. Sta-
nislava so spet odpeljali na
postajo milice. Ker pa mu
ni bilo do tega, da bi spet
prenočeval v tamkajšnjih
kletnih prostorih, je hlinil
nezavest. Pregledal ga je
zdravnik, ki je hitro ugoto-
vil, da se le pretvarja, tako
da je moral Stanislav že
drugi dan na prisilno trez-
nenje.
• V sredo, malo pred
polnočjo so morali milični-
ki v Zidanškovo ulico, kjer
je razgrajala Jožica Č. Mi-
ličniki so menili, da bo opo-
zorilo zaleglo, a ni bilo ta-
ko; približno tri ure kasne-
je je pritekel po pomoč
k mihčniku Alfred R., ki ga
je Jožica napadla na hodni-
ku stanovanjske hiše.
S.Š.
Pes Je ogledalo svojega gospodarla
Miličniki s Celjskega za službene pse ¥zomo skrbllo. Stalno lzpopolnle¥anJe
znanja
Službeni psi so izredno ko-
ristni pri opravljanju nalog
organov za uotranje zadeve;
so poslušni pomočniki, ki na-
domestijo vsaj enega milični-
ka. Tega se zavedajo tudi na
UNZ Celje, zato temu posve-
čajo vedno več pozornosti,
prizadevajo pa si tudi, da bi
vodniki kar največji del služ-
be opravili s psom.
Res, da je zadnji čas vse
manj dela za pse kar se tiče
sledenja pobeglih storilcev in
drugih, zato pa so štirinožni
prijatelji bolj uporabni pri dru-
gih nalogah. Predvsem pri pre-
ventivnem delu. oziroma pri
kršitvah javnega reda in mira.
»Če prideš s psom v gostilno
oziroma tja, kjer je kakšen pre-
tep ali druga kršitev, se razgra-
jači veliko prej umirijo in sko-
raj praviloma ni potrebno upo-
rabiti fizične sile,« pravi Mak-
similijan Mlinar, ki je, tako kot
drugi vodniki, zelo navezan na
svojega štirinožnega prijatelja.
•' Ustrezno nalogam, ki jih
imajo psi in njihovi vodniki je
tudi prirejeno dodatno izobra-
ževanje. »Solo« naredijo psi
v Podutiku, vodniki pa lahko
postanejo miličniki, ki so opra-
vili šestmesečni tečaj. Vsak
vodnik potem dobi psa, za ka-
terega mora skrbeti; pes uboga
samo vodnika, ki vsak dan vsaj
dve uri skrbi zanj. V službeno
dolžnost vodnika sodijo še in-
dividualne vaje dvakfat na me-
Na območju UNZ Celje ima-
jo trenutno šest službenih
psov - dva v Celju, po enega
pa v Rogaški Slatini, Sloven-
skih Konjicah, Mozirju in Ti-
tovem Velenju. »Vsaj v Tito-
vem Velenju bi potrebovali še
enega psa,« meui Miro Žaberl.
sec in skupne vaje, ki jih pri-
pravijo vodniki enkrat na me-
sec. Zadnja takšna vaja je bila
na Okrešlju, kjer so psi iskali
predmete zakopane v snegu
pod Savinjskim sedlom, se ori-
entirali glede na strel, poleg te-
ga pa je bil to tudi kondicijski
preizkus, saj je pot do Okrešlja
kar naporna za pse, hkrati pa
Na snežišču pod Savinjskim sedlom
so morah pokazati še spretno-
sti pri hoji po lestvah. Gaj
Fond. Ari. Dik in Elf so se tudj
tokrat izkazali in prejeli od
vodnikov kup pohval.
»Psov nikoli .ne tepemo.,.
pravi Milan Maranšek. ki je tu.
di pri kinologih. "Učimo jih le
s pohvalo. Najpomembneje pn
vsem tem pa je seveda to. da si
čimveč skupaj s psom. da ga
spoznaš, da mu zaupaš in da
pes zaupa tebi. Vodnik je lah-
ko biti, ni pa lahko postati do-
ber vodnik. Brez ljubezni do
psov to ni mogoče.«
Po vsaki skupni vaji opravi.
Na postajah milice (kjer
imajo službene pse) imajo
pesjake, vendar pa je veliko
bolje, če ima vodnik psa do
ma, ker sta tako gospodar in
pes več časa skupaj.
jo skupaj z inšpektorjem Mi-
rom Žaberlom, ki koordinira
in vodi delo na. tem področju
v celjski UNZ, oceno vaje, ki
se ponavadi zavleče v prijatelj-
ski klepet. Tudi med tem, se-
veda, beseda največkrat, teče
okrog psov. Vsi po vrsti so ve-
liki Ijubkelji štirinožcev in so
se zaradi tega tudi odločili za
vodnike, čeprav je zato njihova
služba včasih bolj naporna kot
služba drugih miličnikov.
SREČKO ŠROT
Gaj, Fond, Ari, Dik in Elf z njimi pa vodniki Miro Žaberl (inšpektor na UNZ Celje), Milan
Maranšek iz Mozirja, Stane Štumberger (komandir Postaje milice Mozirje), Zdenko
Jakič iz Slovenskih Konjic, Maksimilijan Mlinar iz Rogaške Slatine, Srečko Založnik iz
Celja in Milan Skorja, prav tat^o iz Celja,^ ,
Elf išče v snegu. Čeprav ni imel izkušenj z iskanjem
v snegu, je nalogo dobro opravil, primerna nagrada pa je
bila pohvala njegovega vodnika Milana Skorje.
PROMETNE NESREČE
s ceste v betonski
drog
Trije ranjeni in večja gmotna
škoda - to so posledice hujše
prometne nesreče, ki se je pri-
petila prejšnji torek malo pred
23. uro na magistralni cesti
v Laškem. Voznik osebnega
avtomobila, 21-letni Franc Šraj
iz Jagoč je peljal od Laškega
proti Celju, pri bencinski čr-
palki pa je njegovo vozilo zara-
di vožnje z neprimerno hitrost-
jo, začelo zanašati. Zapeljal je
desno, nato pa močno krenil
levo in prek ceste gaje zaneslo
v betonski steber ob stano-
vanjski hiši. Voznik je bil hudo
ranjen, laže pa sopotnika 18-
letni Stane Romih in 17-letna
Sabina K. iz Laškega.
Prek rdeče luči
Na križišču zahodne celjske
obvoznice in Mariborske ceste
v Celju je v ponedeljek okoU
9.30 prečkala cesto 69-letna
Angela Radojkovič iz Celja.
Prek ceste se je namerila, če-
prav je na semaforju gorela
rdeča luč. Pri tem jo je z oseb-
nim avtom zbil 39-letni voznik
Ivan Jurišič iz Zaprešiča. Voz-
nik je ranjeno peško sam pre-
peljal v celjsko bolnišnico.
Nepaziliv voznik
Na magistralni cesti na nad-
vozu v Šempetru je v ponede-
ljek okoli 10.30 ure 39-letni
voznik osebnega avtomobila
Fadil Mujkič iz Ljubljane trčil
v tovornjak, ki ga je na cesti
ustavil 29-letni Jurij Horvat,
prav tako iz Ljubljane. Horvat
je ustavil za stoječo kolono vo-
zil, ki se je ustavila zaradi to-
vornjaka, ki je stal ob cesti za-
radi okvare. Mujkič, ki je sicer
s katrco spremljal tovor nenor-
malnih dimenzij, ni bil dovolj
pazljiv - pri naletu je bil hudo
ranjen (zlom vratnih vretenc),
gmotne škode pa je nastalo za
okoli pet milijonov dinarjev.
Zapelial Je levo
Na magistralni cesti med
Rimskimi Tophcami in La-
škim je v četrtek opolnoči za-
peljal levo voznik osebnega av-
tomobila 38-letni Ferdinand
Plečko iz Zagorja ob Savi. Za-
radi tega je trčil v osebni avto
37-letnega Marjana Kupca iz
Hrastnika, nato pa gaje odbilo
še v osebni avto 22-letnega Ha-
se Salijaja, tudi iz Hrastnika.
Nastalo je precej škode, v Pleč-
kovem avtu pa sta se hudo ra-
nila voznik in 20-letni Matej
Lavrin iz Loke pri Hrastniku.
s tovornjakom po
levi
v soboto zvečer je 38-letni
voznik tovorryaka Anton Mu-
zel iz Šmartnega pripeljal po
lokalni cesti Vojnik-Šmartno
v Rožni dolini po levi strani
ceste in trčil v osebni avto
nemškega državljana Petra-
Karla Schweikla iz Munchna.
Osebni avto je odbilo v obcest-
ni jarek, kjer je obstal na stre-
hi. Hudo se je ranila petletna
voznikova hčerka. Voznik to-
vornjaka je po nesreči zapeljal
še malo naprej, nato ustavil to-
vornjak in ga zapustil. Nasled-
nji dan se je sam javil na posta-
ji milice.
Trije s kolesi
z motorjem
Pri trčenju treh voznikov ko-
les z motorjem sta dva voznika
ostala brez ran - tretji pa je bil
tako hudo poškodovan, da je
že med prevozom v zdravstve-
ni dom umrl. Nesreča se je zgo-
dila prejšnjo sredo zjutraj; 50-
letni Ivan Sodin iz Male Prista-
ve se je peljal s kolesom z mo-
torjem po desni strani ceste od
Šmarja proti Dvoru. Nasproti
sta mu po levi strani v razdalji
desetih metrov pripeljala prav
tako s kolesi z motorjem 21-
letni Alojz Stoklas in 19-letni
Jože Kolar, oba iz Dvora. So-
din in Stoklas sta se oplazila in
padla - Sodina je vrglo v vozilo
Kolarja in je tudi ta padel. So-
dina so hudo ranjenega z reše-
valnim vozilom hoteli najprej
prepeljati v šmarski zdravstve-
ni dom, vendar je že med potjo
umrl.
Izsiljeval Je prednost
Na križišču Kersnikove in
Oblakove ulice v Celju sta
v sredo okoli 8.30 ure trčila
osebna avtomobila, ki sta ju
vozila 24-letni Robert Malo-
prav iz Brod pri Vranskem in
69-letni Jože Završan iz Celja.
Prvi je z neprednostne ceste
izsiljeval prednost. Voznik Za-
vršan je bil laže ranjen, hudo
pa njegova žena. Materialne
škode je nastalo za okoli devet
milijonov dinarjev.
Padla Je po cesU
Iz neznanega vzroka je m.ed
vožAJo s kolesom z motogem
padla po cestišču 18-letna Sa-
bina P. iz Kompol. V sredo po-
poldne se je peljala od Štor
proti Šentjuiju v Prožinski va-
si pa je nenadoma padla po
magistralni cesti in se hudo ra-
nila.
Otrok pred avto
v četrtek dopoldne so prepe-
ljali v celjsko bolnišnico hudo
ranjenega petletnega Marka K.
iz Vitanja. Otrok je nenadoma
stekel prek lokalne ceste, po
kateri je prav tedaj pripeljal
z osebnim avtomobilom 29-let-
ni Emil Jeseničnik iz Pake pri
Vitanju. Zadel je otroka in ga
zbil okoli 30 metrov po cesti,
Iderje pbležadhudo rajen^ ^_^
Nesreča zaradi
ustavljenega
traktorja
67-letni Stanko Verk iz Pri-
stave je med vožnjo od Roga-
ške Slatine proti Podplatu na
Kamni Gorci ustavil traktor
s prikolico, da bi preveril gu-
me. Stoječi traktorje začel pre-
hitevati s kolesom z motorjem
40-letni Viktor Kolar iz Roga-
ške Slatine, za njim pa še
z osebnim avtomobilom 54-let-
ni Jože Habot iz Šmarja. Ta je
spregledal kolesarja, ko pa ga
je opazil, je močno zavrl, vse-
eno pa ga je zadel in zbil po
cesti. Za njim pa je mimo
ustavljenega traktorja zapeljal
še z reševalnim vozilom Franc
Dečman iz Šmarja - ko je za-
gledal Habotovo vozilo je zavi-
ral, vendar tudi on ni uspel
pravočasno ustaviti. Ranjenih
v nesreči ni bilo, gmotne škode
pa je nastalo za okoh 18 milijo-
nov dinarjev.
JULIJ 1988
NOVI TEDNIK-STRAN 11
tanko ponovno plava za svetovni rekord
^jfd 5. in 10. avgustom naj
feljski maratonski plava-
I (. Jože Tanko ponovno po-
Lšal preplavati približno
■L itilometrov dolgo pot od
' pra. mimo Lignana do Be-
ftk Plavalni ultra maraton
J, letos poimenovali -130 ki-
j pjetrov Jadrana.. Tanko pa
1,0 - če bo podvig seveda
pel - potegoval tudi za priz-
Jjnje svetovnega rekorda.
5 pripravami na maratonsko
ilavanje letos Tanko ni najbolj
^dovoljen, saj je junija treni-
li v velenjskem bazenu, zdaj,
^^je odprt celjski, pa seje iah-
pripravljal le v določenih
rjh. ko je bazen namenjen
jjgvalcem Klima-Neptuna.
j)el priprav je Tanko opravil
.jjjimed štirinajstdnevnim bi-
janjem v Napoliju, kjer se je
^jeležil tudi dveh tekmovanj,
,'j)(aj dni pred startom pa bo
jlaval še v Jadranu.
Drugače pa mislim, da je
,nier, ki smo jo izbrali letos,
■fodnejša, čeprav je nekaj ki-
jinietrov daljša. Mislim, da na
joti ne bi smel zaplavati
;niočnejše vodne tokove, prav
ako pa sem izbral tudi - glede
■a temperature zraka in vode
- najugodnejši čas-, pripove-
duje Jože Tanko, ki se je že
odločil, da bo v Kopru startal
obli. uri dopoldne, tako da bo
pr\'o noč plavanja še dokaj čil
in pripravljen na spopad
s hladnejšo vodo in temo. Prav
tako pričakuje, da bodo imeli
spremljevalci letos s seboj tudi
posebno zaščitno kletko, v ka-
teri naj bi plaval le. če se bodo
v morju pojavili morski psi ali
kakšna druga nevarnost.
Na leto.^nji ultra maraton se
Jože Tanko pripravlja približ-
no 4 do 5 ur dnevno, ob tem pa
skupaj s sodelavci skrbi tudi
za zbiranje denarja in opreme
za spremjevalno ekipo. Pravi,
daje z iskanjem pomoči iz leta
v leto več težav, že ves čas nje-
govih športnih podvigov pa
mu stoji ob strani Pivovarna
Laško in tudi Kovinotehna,
kjer je zaposlen. Letos bodo za
pijačo ponovno poskrbeli v Pi-
vovarni, hrano za na pot do Be
netk pa bo prispeval lastnik
nočnega Kluba Kanu-Casano-
va pri Zbiljskem jezeru. Celot-
no pot od Kopra do Benetk,
kamor naj bi na trg Sv. Marka
Jože priplaval nekje sredi dru-
ge noči maratona, bo letos na
filmski trak posnela ekipa ko-
prske televizije. Jože Tanko pa
bo plaval le, če bo mone mirno
in temperatura vode najmanj
25 stopinj. Celzija.
"Prav zaradi tega tudi ne
morem napovedati točnega da-
tuma, ko bomo krenili iz Ko-
pra-, zaključuje pripoved Jože
Tanko, ki dodaja še to. da je
več kot 100-kilometrski plaval-
ni ultra-maraton zdaj zanj le Se
osebni dolg. »Pred leti sem se
odločil, da bom to razdaljo pre-
plaval, zato bom tudi letos po-
skušal in upam, da mi bo uspe-
lo.- pripoveduje Jože, ki ga bo
letos na spremljevalni ladji po-
novno spremljal kapitan mor-
ske plovbe Mario Fafangel. Le-
ta bo skupaj s sodnikom pod-
pisal tudi zapisnik plavalnega
maratona, ki naj bi s posnetki
koprske televizije veljal kot
dokazilo za priznanje svetov-
nega rekorda - seveda, če bo-
sta letos morje in vreme pla-
valcu na dolgi poti dovolj na-
klonjena.
IVANAJEIDLEB..
Uspeh celjskih plavalcev
Minuli vikend je bilo na Reki državno prvenstvo v pla-
vanju. Udeležili so se ga tudi plavalci celjskega kluba
Klima Neptun in se domov vrnili s šestimi medaljami.
Osvojili so jih Tanja Drezgič (srebro 800 m kravi, bron na
200 m mešano in na 400 m), Dtyan Tešovič (bron na 1500 m
kravi in 400 m mešano). Jure Vračun (srebro na 200 m
prsno z absolutnim slovenskim rekordom in državnim
rekordom za mladince). Gregor Jurak pa je osvojil 4 četrta
in eno sedmo mesto. Vsi štirje celjski plavalci so si zagoto-
vili mesto v državni reprezentanci, s katero se bodo od 12.
do 14. avgusta udeležili balkanskega članskega prvenstva.
Jurak in Vračun pa bosta Jugoslavijo zastopala tudi na
mladinskem balkanskem prvenstvu, ki bo od 5. do 7.
avgusta v Obrenovcu. V torek sta se odpravila z mladinsko
ržavno reprezentanco na evropsko mladinsko prvenstvo
na Nizozemsko.
Uspešni pa so tudi celjski najmlajši plavalci. Na tekmo-
vanju v Trbovljah je bil posebej uspešen Matjaž Kolčan. ki
je osvojil kar 6 medalj - 4 srebrne in 2 bronati, Sanja
Kranjc pa je osvojila bron v plavanju na 50 m prsno.
V nedeljo pa bodo plavalci zopet tekmovali. Mladinci se
bodo udeležili evropskega prvenstva, starejši pionirji
bodo plavali na državnem prvenstvu v Obrenovcu, pionirji
a pa na državnem prvenstvu v Mariboru.
N.G.
Bp t!    - I Slngna v Celju
športniki Singna, mesta iz Zvezne republike Nemčije,
ki se vse bolj povezuje z našim mestom, so obiskali Celje
v teh dneh. Biliso naši gostje in odigrali še prijateljsko
rokometno tekmo z mladimi rokometaši Aera. Boljši so
bili gostje, ki so zmagali 21:18 (10:7).
Samo srečanje je bilo zanimivo, čeravno trenutno pri
na." ni sezona rokometa. Gostje so bili bolj požrtvovani in
zmaga je popolnoma zaslužena. Pri Aero velja tokrat ome-
niti le Novaka, kije dosegel 5 zadetkov, vratarja Straška in
delno Čatra. Gostje pa so imeli najboljše moči v Vocklin-
gerju 6, Beilku in Wittnerju po 4 zadetke. Po srečanju so si
gcstje ogledali še športno rekreacijski center Roglo.
J.K.
lanimanje za tenis hitro raste
čeprav je v Celju 12 peščenih in 4 asfaltna igrišča - Mestni
irk, Golovec, Ljubečna - je to še vedno premalo, kar priča,
pse ljubitelji tenisa v mestu ob Savinji hitro množijo.
! Igrišča v Celju in Žalcu so prosta le v času najhujše vročine.
Jra tenisa na peščenem igrišču v Mestnem parku ali na Golovcu
Kane 5000, v Žalcu pa 6000 dinarjev. Dopoldne (med delavniki)
a stane ura 2500 dinarjev. V Mestnem parku velja ta cena do
lirinajste, na Golovcu do trinajste ure, medtem ko v Žalcu nižje
lene ni. Bistveno cenejša so asfaltna igrišča. Na Golovcu je za
iro igranja treba odšteti 1000 dinarjev, Žalčani pa so trikrat
bžji. Na Golovcu je na voljo tudi dvorana, kjer stane ura
panja 7000, dopoldne pa 3000 dinarjev. Vsa igrišča so odprta od
edmih pa vse do mraka.
Povsod prirejajo tudi razne tečaje. Večina jih je v polnem
>mahu, posebejpa velja omeniti deseturni tečaj za otroke od
Itstega leta dalje na Golovcu. Cena tečaja je 30.000 dinarjev,
sčne pa se vsak ponedeljek ob 18.30 uri, če je prijavljenih vs^
edem otrok.
VZalc.i se še vedno lahko včlanite v tamkajšnji teniški klub.
fsak član ima kasneje ob nakupu loparja ali teniške torbe 20-
listotni po*pust. V Mestnem parku pa imajo, zaradi prezasede-
igrišč, Ustočakajočih za vpis v klub.
PETRA ROTER
»Gozdna šola« slovenskega športa
Petdesetletnica delovanja športnega centra Slovenije
v Mozirju, nedaleč od Sa-
vinjskega gaja je še ena zna-
menitost doline, območja, re-
publike. Za vasjo Loke, je
v gozdu nekaj skromnih ob-
jektov, ki ne dajejo slutiti, da
tu že pol stoletja vzgajajo
strokovne telesnovzgojne ka-
dre iz Slovenije in tudi zamej-
stva. Petdesetletni jubilej po-
teka v teh dneh.
Šola postaja živa zgodovina
slovenskega športa in kot pra-
vi Pavla Trogar iz Mozirja, ka-
tere delo in ime sta z njo kar
najtesneje povezana, bo Gozd-
na šola v prihodnjih letih uvrš-
čena v muzej slovenske teles-
ne kulture. Kako se je Gozdna
šola rodila? Celjski sokoli so
leta 1937 kupili od Čokanovih
del zemljišča na katerem je da-
nes šola, vendar se dandanaš-
nji šola širi kar na treh hektar-
jih travniških in gozdnih povr-
šin. Prvi zarhetki Gozdne šole
segajo celo v daljno leto 1882.
Po tistem, ko so celjski sokoli
kupili zemljišče, so priredili le-
ta 1938 prvo večje taborjenje.
Pavla Trogar se je udeležila že
tega prvega taborjenja, zdaj pa
mineva že 10 let odkar se je
upokojila kot učiteljica telesne
vzgoje mozirske osemletke.
Jutranji gong, ki se je zasli-
šal v šotore spečih tečajnikov,
je oznanil strog dnevni red.
»Posamezne skupine si ga pri-
lagodijo svojim potrebam«, je
dejal dolgoletni upravnik
Gozdne šole Partizana Slove-
nije, Karlo Vončina. Partizan
Slovenije že od leta 1952 prire-
ja v Gozdni šoli tečaje za vadi-
telje in je upravljalec šole. »Te-
čaji so v glavnem za usposab-
ljanje vodnikov za pioniije, na
priprave prihajajo tudi športni
klubi. Za to skupino tečajni-
kov iz vse Slovenije pridejo
koprski pionirji, potem celjski
atleti. Če bo še kakšen prost
termin pridejo še iz Bakovec
Prekmurci«. Na šolskem sten-
času zbuja pozornost tabla
z časopisnimi izrezki proti ka-
jenju. Kakšne pa je interes za
tečaje? »Interes je in ga hkrati
ni. Društva pošiljajo manj ude-
ležencev kot prejšnja leta.
Vzrok so poleg gospodarskih
težav tudi prepozni razpisi, ki
bi jih morali objaviti že marca,
tako da bi lahko pos^ezna^
društva pravočasno pripravila
tečajnike in poiskala sredstva
za plačilo tečajnine, ki ni majh-
na«, meni upravnik.
Tečajniki, 14 udeležencev,
imajo zdaj nekaj minut počit-
ka. Srečamo se z njihovim va-
diteljem, dr. Silvom Krista-
nom z ljubljanske Fakultete za
telesno kulturo. V Gozdno šolo
prihaja že 30 let. Spominja se
razvoja. Gozdno šolo so ves čas
dopolnjevali. V zadnjih petih
letih so napravili podzemno
električno napeljavo, riovo ku-
hinjo s prenočitvenimi prosto-
ri, ojačali vodovod, zgradili po-
možne prostore. »Pridobitve
so velike, zatika se pri podrob-
nostih. »Orodjarna«je pre-
majhna in nekatero telovadno
orodje moramo pustiti kar na
prostem. V osmih šotorih za-
maka, žoge niso uporabne in
jih nihče ne odpiše. Vsako leto
pošljemo poročila a se ne stori
ničesar. Kljub temu, da je pro-
gram na visoki ravni je težko
delati. Partizan bi moral imeti
tukaj celotnega gospodarja, ta-
ko kot jih imajo v planinskih
kočah. Tukaj pa se vse nalaga
na ramena tovarišici Pavli«.
Vtem je že prišla »duša
Gozdne šole«, Pavla Trogar.
»Želimo, da bi bilo vse super«,
komentira besedami in na-
smejanim obrazom. Lani je za
svoje dolgoletno delo dobila
Bloudkovo plaketo, pohvalo
pa so ji namenili tudi na jubi-
lejni prireditvi. ^
BRANE JERANKO
Pavla Trogar, »duša« Gozdne
šole.
Karlo Vončina je dolgoletni
upravnik.
Dr. Silvo Kristan s FTK pri-
haja že 30 let.
1 <■ "//.'■"'■/.■/Me//M TrnuanaiKa
^'^s Pevec republiški prvak
kl^kofji vasi je bila zadnja tekma za republiško prvenstvo v parkurju, preskakovanju ovir. Med
b:^1i je prvo mesto in naslov republiškega prvaka osvojil Aleš Pevec iz Gotovelj na Drago-
C-f^ied seniorji pa je najmanj kazenskih točk zbral Matjaž Čik iz Krumperka. Da v Gotovljah
delajo predvsem z mladimi, je dokazala še Maja Novak, ki je v preskakovanju z mladimi
b?'-asedia drugo mesto, za Ljubljančanko Keršičevo. Najboljši se bodo v avgustu srečali še na
^^f>em prvenstvu v Novem Sadu, Gotovljan Aleš Pevec pa bo poskušal zadržati lanski naslov
fe>ega prvaka. Prireditev v Škofji vasi bi morala biti že prejšnji teden vendar Je zaradi
'^o^enega terena takrat odpadla, organizatorji pa tokrat za reklamo niso poskrbeli in je bila zal
V'gledalcev, skromna pa je bila tudi udeležba tekmovacev. , ...
'^^liki: Aleš Pevec na Dragonarju je osvojil letošnji naslov republiškega P^^^^^^j^^gjJgJ.
NA KRATKO
Šahovski turnir
v Matkati
Ob krajevnem prazniku so
v Matkah pripravili tradicionalni
hitropotezni šahovski turnir. Na-
stopilo je 13 šahistov iz krajevnih
skupnosti žalske občine. Zmagal
je Branko Setnikar iz Prebolda
pred Stanetom Skokom, prav ta-
ko iz Prebolda. Tretje mesto pa
so si razdelili Jože Štorman, Ivan
Pevnik, Franc Škorjanc in Jože
Grobelnik.
Invalidi tekmovali
v Kokarjih
v nedeljo je društvo invalidov
občine Mozirje priredilo na igriš-
ču v Kokarjih družabno srečanje,
ki so ga popestrili še s tekmova-
njem v streljanju z zračno puško
in metanju pikada. V streljanju
so zmagali domačini, v metu pi-
kada pa Žalčani.
Regijska tekmovanja
upokojencev
Komisija za rekreacijo in šport
je pred nedavnim na sestanku
v Celju sprejela program tekmo-
vanj za upokojence celjske regi-
je. Strelci bodo tekmovali 12. av-
gusta v Rečici pri Laškem. Šahi-
sti se bodo 7. avgusta pomerili
v Žalcu, 4. avgusta pa balinarji.
Prvouvrščene ekipe na regij-
skem tekmovanju se bo kasneje
udeležila republiškega, ki bo
septembra v Ljubljani.
J.G.
Zmagal Martin
Kovač
pb krajevnem prazniku so
v Šmartnem v Rožni dolini pri-
pravili šahovski turnir, katerega
je uspešno vodil Tone Cernjavič.
Na njem je sodelovalo 17 šahi-
stov iz KS Lava, KS Strmec in
KS Šmartno. Po zanimivih igrah
je ob koncu zmagal Martin Ko-
vač iz KS Lava, ki je zbral 14 in
pol točke. Na ostala mesta so se
uvrstili: Rančigaj (Šmartno) 13,5.
Hasičič 12 in Burič (oba Lava)
11.5, Krnjavšek (Strmec) in Ži-
bret (Lava 11). Najboljši so preje-
li priznanja in šahovske garnitu-
re, ki jih je prispevala ZTKO
Celje.
Živahen nogometni
utrip v Žalcu
Na pripravah v Žalcu se te dni
mudijo nogometaši iz Račke Pa-
lanke, ki tekmujejo v II. zvezni
nogometni ligi. Minule dni so
odigrali že dve prijateljski sreča-
nji v Žalcu, v nedeljo pajkih čaka
.^e srečanje s Partizanom Žalec in
v ponedeljek z ljubljansko Olim-
pijo. Obe srečanji bosta na nogo-
metnem igrišču v Žalcu ob 18.
uri.
N.G.
Oživljene sindikalne
Igre
šentjurski občinski sindikal-
ni svet je že pred leti pripravljal
redne sindikalne športne igre,
v katerih so sodelovali delavci
iz skoraj vseh delovnih organi-
zacij. Letos pa so po nekajlet-
nem premoru sindikalna šport-
na tekmovanja spet oživili in
doslej že pripravili dve tekmo-
vanji.
V okviru občinskega sindikal-
nega sveta so ustanovih posebno
komisijo za šport in rekreacijo, ki
jo vodi Edi Kukovič, s prvimi
sindikalnimik športnimi tekmo-
vanji pa so začeli že v maju. Do-
slej so se delavci pomerili v ma-
lem nogometu in delavke v od-
bojki. V tekmah malega nogome-
ta je sodelovalo 12 ekip, najbolje
pa so se odrezali športniki Bo-
horja, pred Ingradom in Zdrav-
stvom. V tekmovanju v odbojki,
kjer se je pomerilo 8 ekip, so
zmagale članice ekipe Prosveta
pred Zdravstvom in Kmetijskim
kombinatom.
S sindikalnimi športnimi tek-
movanji bodo v Šentjurju začeli"
spet septembra, saj nameravajo
pripraviti še nekaj tekmovanj.
I. F..
16. STRAN-NOVI TEDNIKI
28. JULIJ

Če »dame« volijo se
lahko tudi cela občina
trese.
Včasih ni važno kaj si
ampak čigav si, da
lahko komandiraš.
Hudo je tistim, ki ne
znajo jahati, pa se za-
radi prestiža zavihti-
jo v sedlo.
V večini dinastij mo-
ški vladajo, ženske pa
imajo oblast.
Kmalu ne bomo imeli
več čistiIk. Povsod se
pripravljajo na
zmanjševanje režije.
Nekaterim tudi prija-
teljska pomoč pomeni
vmešavanje v delo.
Netnto Utrip
¥ laškmm /• bilo m naporno
Kovači ita pikniku
Tistim, ki so prišli prejšnji
petek na Roglo, ni bilo dolg-
čas. Kovači so namreč pri-
pravili piknik, obogaten
s številnimi športnimi in
družabnimi igrami. Kovači
ne bi bili kovači, če nebi tudi
na dan veselja poprijeii za
kladivo ter se poskusili
v kovskih spretnostih. To-
krat so izdelovali strgalo,
kjer sta največ znanja in
spretnosti pokazala Henrik
Jerat in Stanko Hren (na sli-
ki), izkazala pa sta se tudi
Ivan Turnšek in Ivan Jelen-
ko. Da so kovači žilavi ljudje,
so pokazaU tudi na demon-
straciji dvigalcev uteži ŠD
Gladiator iz Celja, kjer so se
tudi izkazali, vendar pa so
morali priznati premoč
športnikov iz Celja. Računa-
jo, da se je piknika udeležilo
več kot 5.000 obiskovalcev
Rogle, ki so seveda uživaU
tudi v čudoviti naravi.
EDI MASNEC
'Radioaktivna^
rekreacijska
baza
Homo sapiensu bo
tem planetu slejkoprej J
menjal kakšen Homo n,^'
ens mtakrat nam zna po-
prav ma^sik^j. kar bon/
zdsu zgradili. Tako bi
zanimivo razmišljati o
enkrat ne dovolj i.;?/coriW
nih možnostih za vse vrsi
rekreacijskega udojstvo\,'^
nja naroda na Velenjsketf
jezeru.
f Čeprav je danes že kop^
i iye v tej bazni raztopi!^^
Z zanemarljivo radioa/ctjv.
nostjo priporočeno na ksi
no odgovornost, nam n^.
mreč vsak polamaterst^
znanstvenik lahko potrdi
da ne bo večno tako. Žeju!
tri se lahko kemijskim eJe.
nicntom v velenjskem joz^.
ru pridružijo tudi kakšnt
naravne, organske snovi.
Recimo gojnica, fekalije jr,
razpadajoča solata. Vodami
tako poleg obilice mineral,
nih snovi vsebovala še ne-
knj hranilnih.
In ali ni lepšega, kot m
takšni zelenjavni ju}^
s kančkom izotopov - zdn-
ivijo vsem.ogoče bolezni, k
vprašajte zdravnike - zgn.
diti sodoben rekreacijski
center s katapulti za izstn-
!i Ijevanje kopalcev nad vo.
' do, z vzmetmi za izdelovi-
' nje valov, z vlečnimi vTvmi
za priklop vodnih smučar-
jev, s turbotobogani za ro-
lanje   otročkov   in   po.
dobnim ?
Ni lepšega, vam povem!]
Homo radiens se bo na ve-
len]skem jezeru lahko re-
kreiral obenem pa potešil
žejo m lakoto z jezersko vo-
do, ki jene bodo onesnaže-
vali ne lokvanji z ogabno
dolgimi povodnimi stebli,
nikakršne ribe ne bodo
v vodi občevale in noben
labod ne bo mešal blati
v mlečnomodre bazičnt
giobočine. ^
Ta sanjska vizija pa ni
brez zrna, s^j v Veleiiju
o tem že povsem resno raz-
mišljsOo- Nekaj dokumen-
tacije se da videti na njiho-
vi podzemski upravi.
BRANE.PIANO
Partizanske demačije
40 I
Piše MUenko Strašek
v bližini domačije so se
v tem času sesUgali vodilni
slovenski politični delavci,
med drugim tudi Sergej
Kraigher in Miha Marinko,
aktivnost je rastla, nezadrž-
no in brezkompromisno.
Tudi Nemci niso dihali kri-
žem rok. V domala nevidne
mreže odpora so vrnili do-
mače prodan ce; Ivana Jele-
na, Poldeta Kneza, Mirka
Gračneija.., Namenili so
jim vlogo izdsgalcev, doma-
čih prodancev, podlih duš...
postali so - gestapovci.
»Jelen je bil naprej parti-
zan,« skorajda neprekinjeno
pripoveduje Tone,« večkrat
je bil pri nas, zlasti z Milko je
precej sodeloval, mati pa ga
nekako ni marala. To je stara
trgovska baraba, je rekla.
Zdi se mi, da je bilo 28.
avgusta 1942. Zjutraj so
Nemci obkolili hišo, odpelja-
li Milko in očeta ter zgornje
sosede, Žagarje in Strahov-
nike. Zaprli so jih v Trbov-
ljah, po enem mesecu so oče-
ta spustili.«
Jelen je pozneje prišel na
domačijo Zalaznikovih
s psom in gestapovci. Pre-
iskah so omaro in - našU pol-
no sanitetnega materiala.
»Dobivali smo ga iz stare
občinske kolonije, pri Pavli-
čevi Micki. Otroci smo ga
z vozičkom in nahrbtnikom
nosih domov!«
Za očetom je prišla domov
tudi Milka - z gestapovci.
Materi in očetu so rekli, naj
vplivata nanjo, da bi izdala
vs^ enega bandita in da jo
bodo potem pustili doma.
Tone je sUšal, kaj se je Jelen
pogovarjal z očetom. Stal je
v neposredni bližini.
»Zalaznik, izdala te je neka
ženska nad Planinsko vasjo,
jaz sem povedal za tri, zate
ne, le to, da nič ne veš!
Sanitetni material je Milka
prevzela nase. Odpeljali sojo
v mariborske zapore in jo 2.
oktobra 1942 ustrelili.«
Le dan pozneje so se znova
prikazali na Zalaznikovini,
da bi jih selili. Brat Ivan je
bil v nemški vojski na Fin-
skem, zato se je oče odločil,
da odide v Celje h koman-
dantu, nag sporoče sinu, da
jih bodo seUli.
Tokrat se je v pripoved
vključila tudi sestra Marija,
ki je doslej pozorno posluša-
la Tonetovo natančno hišno
izročilo.
»Tudi Ivan bi lahko odšel
k partizanom, ko je prišel
1942. leta na dopust, vendar
smo mu rekli, nai se vrne, da
ne bi bih še boij sumljivi, kot
smo že bili!«
Minila sta dva dneva, ko je
prišlo sporočilo, da jih ne
smejo seliti.
Nihče od ml^ših ni hodil
več v šolo. Spali so nad vas-
jo, v gozdu, hodili skorajda
sleherni dan s pošto v do-
lino ...
Marija: »Nosila sem pošto
k Rudiju Bantanu!«
Sodeloval je tudi komaj
dvanajstletni Gvido, sedanji
gospodar, pa tudi najstarej-
ša, že poročena hčerka Ange-
la, katere mož je padel na
Dolenjskem, pa FVancl in
Kari, ki je padel proti koncu
vojne pri Zagorju, le Lojzka
je bila premajhna. Kari in
oče sta bila v gospodarski
komisiji.
»Ker je bil oče član gospo-
darske komisije, nam je ne-
koč še zadnjo vrečo žita od-
peljal od hiše,« seje spomni-
la pol veselega pol žalostne-
ga dogodka Marija. Novinci,
ki so nenehno odhajali
s kmetije proti Mamici, Mari-
ji Vrtovškovi in potem na-
prej na Dolenjsko, v različne
enote, pa tudi domači aktivi-
sti, kurirji in pohtični delav-
ci ter partizani, so morali
jesti.
»Da nas ppbije, če nas naj-
de doma, je zagrozil Gračner,
je za Marijo povzel Tone, za-
to smo spali nad vasjo. 12.
oktobra 1944 sva se z očetom
vračala iz zgornjega dela va-
si, po stranskih stezah in
v bližini Metelka zagledala
Nemce, ki so užgah po nj^ju.
Zbe?.al sem, kolikor so me
nesle noge in niti nisem vi-
del, da je očeta zadelo. Begal
sem naokoli in šele po dveh
dneh pri Remškaiju na Čem-
šeniku prvič jedel. Tam so
mi tudi povedali, da je oče
padel...!«
VeUko so prestali Tone in
njegovi. Gledali in čutili so
človeško zlobo, izdajstvo do-
mačega človeka in le malo
dobrote se je v tistih dneh
pritaknilo.
Gospodirija ni imela veliko
časa na voljo. Zunaj je žgalo
sonce, bilo je pač tako, da bi
se vsak čas lahko vlilo izpod
neba. Gospodar Gvido je bil
na delu, v Strojni tovarni Tr-
bovlje, mi pa smo se počasi
razšli.
»Veseli smo, če nas kdo
obišče,« je še dejal Tone in je
pokimala Marija. »Poglejte
naše ljudi na tejle sliki, to je
naš mali muzej. Občina nam
je dala spomenico revoluci-
je. Niso nas pozabili.«
Stara hiša sameva. SneU
smo sUko, ki jo je že načel
zob časa. Marija in Tone sta
jo odnesla na varno.
Sredi pekoče vorčine je
s travnika mahala Zalazniko-
va gospodinja.
Slike iz domačega muzeja: v prvi vrsti Ahacova mBU<
Rudolf in sin Rudi, v drugi vrsti hči Milka, sin
čebelnjak, skrivališče orožja in javka.