Leto II.
Y Celju, dne 7. marca 1907.
St. 10.
narodne stranke za Štajersko.
Izhaja veak četrtek; ako je u dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiijatve (dopisi, reklamacijo, vprašanja itd.) je pošiljati ita naslov. „Rarcdni List*' w Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta ftev. 1.
»Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt let« 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. - Posamezna številka stane 10 vin.
Oglasi se računajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. ~4 Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Vristojr bine za oglase je plačevati po pošti na naslov: ..Narodni List" v Celju.
Nova volilna postava.
(Dalje.)
K. Volitve.
Volitev vodi posebna volilna komisija, ki obstoji iz 7 članov, vendar pa se sme dovoliti, da šteje v občinah, ki nimajo 1000 prebivalcev, volilna komisi ja le 5 članov. Po navadi je za vsak volilni kraj sestaviti posebno komisijo, le pri obsežnih in zelo obljudenih občinah srne; politična oblast odrediti, da se v eni občini ali enem okraju postavi več volilnih komisij (n. pr. v Ljubljani). V takem slnčaju se volilci razdele po abecedi ali pa po okrajih.
Županstvo mora skrbeti, da se volilni komisiji dodeli primeren prostor.
0. Volilni komisarji.
Vsaki volilni komisiji prideli politična oblast in sicer za deželno glavno mesto deželna vlada, za drnge kraje pa pristojno okrajno glavarstvo volilnega komisarja.
Ker je po novem volilnem redu vsaka občina volilni kraj in ker bo zato pomanjkovalo državnih upravnih uradnikov, zlasti še, ker bodo vse volitve na en dan, bo politična oblast morala izbrati tudi drnge sposobne osebe za ta posel. Vsakdo je po postavi dolžan prevzeti posel volilnega komisarja, toda le v oni občini, kjer ima volilno pravico, ker bi sicer ne mogel voliti.
P. Dan volitve — prost?
Dan volitve sicer ni nradno-prost, tudi redno ne odpade na tak dan šolski pouk, vendar se je zastopnik vlade opetovano izjavil, da se ne sme nikomur kratiti pravica, udeležiti se volitev in za ta čas zapustiti urad ali šolo.
0. Zapisnikar.
Volilni komisar prideli vsaki volilni komisiji zapisnikarja, ki ima voditi volilni zapisnik in vanj vpisati vse važne dogodke, ki se vrše pri volitvi, zlasti pa še vse odločbe, ki jih je sklenila komisija. Postava ne zabranjuje, da bi ne bil kak član komisije obenem zapisnikar. Po navadi ta posel prevzame občinski tajnik.
R. Volitve se vrše tako-le:
S pričetkom ure, ki je določena za izvršitev volitve, nastopi volilna komisija svoje pravno opravilo. Volilni komisar ni član volilne komisije in se tedaj tudi ne sme udeleževati glasovanja v njej. Mora pa med vsem volilnim opravilom skrbeti za to, da se pri volitvi vzdržuje red in mir in da se izpolnjujejo določila volilnega reda; ne sme se dopuščati, da bi se imeli na volišču govori za volilce ali bi se drugače aeitiralo na volišču in da bi volilna komisija prestopala svoje področje. Kadar volilni komisar ne more zabraniti protizakonskih odredb ali sklepov volilne komisije, mora svoj ugovor zoper nje izrecno navesti v zapisniku o volitvi.
Takoj ob določeni uri se prične volitev brez ozira na število navzočnlh volilcev s tem, da se volilna komisija konstituira ali sestavi.
V volilno komisijo pošlje občinski zastop volilnega okraja tri volilce, a volilni komisar določi izmed volilcev v volilnem okraju tudi tri člane volilne komisije. Ako občina nima
1000 prebivalcev, sme obč. zastop izbrati le 2, volilni komisar pa 2 člana. Teh 6 oziroma ti 4 člani volijo potem z a b s o 1 u t n o (t. j. nadpolo-vično) večino glasov enega člana, ki mora biti volilni upravičenec v volilnem kraju. Kadar se taka večina glasov, to je več kot polovica glasov ne združi na eno ime, tedaj je izvršiti drugo volitev; kadar se tudi pri drugi volitvi ne dobi absolutna večina, tedaj sedmega oziroma petega člana volilne komisije imenuje volilni komisar
Teh sedem oziroma pet komisijskih članov izvoli potem predsednika z relativno večino glasov, to je s tem, da se združi največ glasov na eno ime, pa bodisi, da se preseže polovica oddanih glasov, ali da se polovica doseže aii pa tudi ne doseže. Kadar se glasovi enako porazdele (dva kandidata dobita po tri glasove, ali trije kandidati dobe po dva glasa, vsi kandidati dobijo en glas), razsodi žreb, ki ga vzdigne volilni komisar.
Kadar k volitvi ne pride toliko volilcev, kolikor je potrebnih za to, da se sestavi volilna komisija, tedaj izvrši opravila volilne komisije volilni komisar.
Sestavljena volilna komisija prevzame imenik volilcev, glasovnik in glasovni list (glasovni vpisnik).
Od teh odkaže predsednik en izvod glasov-nika zapisnikarju; drug izvod pa enemu članu volilne komisije. Tudi zalogo uradnih glasovnic (druge so neveljavne) ima volilni komisar pri rokah, da na prošnjo izkazanih volilcev izda nove glasovnice namesto izgubljenih ali poškodovanih
S. Voliti se more le osebno.
Vsak volilec sme svojo volilno pravico samo osebno izvrševati. Pooblaščence ali odposlance je tedaj brezpogojno zavrniti.
Glasuje se brez izjeme z glasovnicami. Pri volitvi se smejo uporabiti samo oblastveno iz .ane glasovnice, drugače je volilni glas neveljaven.
Š. Volilna posoda.
Neposredno pred začetkom glasovanja se mora volilna komisija prepričati o tem, da je za vlaganje glasovnic določena volilna posoda prazna.
T. Glasovanje.
Glasovanje se prične s tem, da člani volilne komisije oddado svoje glasovnice. Na to oddado glasovnice volilci. Na volišče se smejo pripustiti ie volilci, ki imajo izkaznice. Ko oddajo svoj glas, se imajo takoj odstraniti iz volilnega prostora. Tudi sme okrajno glavarstvo ali volilni komisar odrediti, da se volilci le posamezno spuste na volišče, če je to potrebno, da se volitev nemoteno izvrši.
U. Strankini zaupniki.
Če žele stranke, ki se poganjajo za kandidate, sme okrajno glavarstvo dovoliti, da prisostvuje nekoliko strankinih zaupnikov (in sicer 2 do 5, v večjih mestih do 10) vsemu volilnemu dejanju do razglasitve izida oddaje glasovnic. Take zaupnike mora,' > stranke pred volitvi j o naznaniti okrajnemu glavarstvu, ki i z b e r e izir.ed njih primerno število upoštevajoč stranke, ki se potegujejo za volitev kakega kandidata.
Ti zaupniki nimajo razven pravice ugovora, kar velja za vse volilce sploh, nobene druge druge oblasti.
V. Med volitvo.
Med volilnim dejanjem so prepovedani nagovori na volilce in drugačno volilno agitiranje v volilnem prostoru kakor tudi v poslopju, kjer se vrši volitev in v bližnji okolici, kakor določi politična oblast.
Predsednik volilne komisije prevzame od vsakega volilca glasovnico, ki ran jo ta zganjeno poda, dene vsako posebej neodprto v volilno posodo ter pazi na to, da nihče namesto ene same, ne odda več glasovnic.
Vsak volilec mora, oddajaje glasovnico, pokazati svojo izkaznico ali legitimacijo.
Da je volilec oddal glasovnico, je zabeležiti v volilnem imeniku poleg volilčevega imena v za to določenem razpredelku, v glasovniku pa je volilce, ki oddado svojo glasovnico, navesti po imenu.
Kadar se pri oddajanju glasov pokažejo pomisleki, ali je oseba, ki odda glas, res volilni upravičenec sam. ravno tako kadar se zoper volilno pravico kake v volilni imenik vpisane osebe ugovarja, mora volilna komisija takoj, preden se nadaljnje volitev, razsoditi, je li dotično osebo pripustiti, da odda svoj glas ali. ne.
Pri tem odloči večina glasov brez ozira na število glasujočih; predsednik glasuje samo tedaj, kadar se glasovi enako porazdeli, ter v takem slučaju razsodi s svojim glasom, rekurz zoper razsodbo volilne komisije ni dopuščen. Zoper volilno pravico kakšne v volilnih imenikih vpisane osebe pa se sme ugovarjati samo tedaj, dokler še ni oddala svojega glasu in samo v toliko, da se trdi, da je oseba od ugotovitve volilnega imenika izgubila volilno pravico. Ugovarja lahko volilni komisar, vsak član volilne komisije, pa tudi vsak volilec in sicer pismeno ali ustno. V ostalem je volilni imenik neizpodbitna podstava za volitev; niti se ne sme v volilni imenik nevpisana oseba pripustiti, da bi oddala svoj glas, niti se ne sme — izvzemši zgoraj navedeni izjemni primer — v volilni imenik vpisana oseba zavrniti, da bi ne oddala svojega glasu.
Z. Konec volitve.
Oddajanje glasov se sklene ob določeni uri. A taki volilci, ki so prišli na volišče, še preden je pretekla določena končna ura, ter so ondi pričujoči, ko se končuje glasovanje, kakor tudi oni, ki čakajo v čakalnici, katero določi komisija, ali neposredno pred voliščem, se ne smejo izključiti od glasovanja.
Kadar nastopijo okolnosti, ki ovirajo začetek, nadaljevanje ali končanje volitve, sme volilna komisija s pritrditvijo volilnega komisarja volitev na prvi prihodnji dan preložiti ali podaljšati. To se mora za volilce razglasiti, tako kakor je v tistem kraju navadno. Kadar se je oddajanje glasov že pričelo, morajo volilna komisija in volilni komisar volilne uradne spise in volilno posodo z glasovnicami, ki so v njej, do nadaljevanja volitve zapečatiti in posebno je skrbeti za to, da se varno shranijo.
Samoumevno pa se je praviloma brezpogojno prizadevati, da se vsa volitev z
Somišljeniki! .-Hfarodni List." rini rnn.ii n,l	rln snsodsi t
vsemi svojimi sledečimi stadiji zdržema nadaljuje in se tisti dan dokonča.
Ž. Škrutinij.
Ko je volitev končana, kar mora komisijski predsednik naznaniti, se prične takozvani škrutinij, ki je tajen. Volilni prostor se mora zapreti, notri ostanejo le volilni komisar, člani volilne komisije, zapisnikar in oni zaupniki, katerim je dovolilo okrajno glavarstvo prisostvovati vsemu volilnemu dejanju.
Predno se prično šteti glasovi, mora predsednik glasovnice v volilni posodi premešati, nato jih vzeti iz posode in prešteti.
Pri štetju glasov, ki se na to prične, raz-gane en član volilne komisije vsako glasovnico posebej, jo najprej pregleda, potem pa izroči predsedniku, da jo glasno prebere, nato pa poda drugim komisijskim članom, da jo pregledajo.
Pri tem pa pišeta dva člana volilne komisije o osebah, ki so prejele glasove, vsak po en glasovni list ali glasovni vpisnik. Oba glasovna lista se morata ujemati med seboj, in podpisati ju morajo vsi udje volilne komisije.
Ima-li glasovnica ve.fi nego eno ime, tedaj se je ozirati le na prvo ime.
Glasovi, ki so pripadli osebi, ki je po §8. izključena, da ne sme biti izvoljena; glasovi, ki se oddajo pod kakimi pogoji ali ki so jim pristav-ljena naročila za izvoljenca; naposled glasovi, iz katerih ni razločno povzeti, kateri osebi veljajo, niso veljavni in se ne prištevajo oddanim glasovom.
O veljavnosti ali neveljavnosti oddanih ula-sov razsodi volilna komisija takoj in ne da bi bil zoper to dopuščen rekurz.
Kako se pri tem glasuje, o tem veljajo ista določila, ki so že zgoraj navedena glede razsodb o identiteti (pravih osebah) in volilni pravici.
Po končani volitvi podpišejo vsi člani volilne komisije, volilni komisar in zapisnikar sklenjeni zapisnik ter oba glasovnika kakor tudi oba glasovna lista ali vpisnika; kadar jih ne podpišejo vsi člani volilne komisije, je vzrok povedati v volilnem zapisniku.
Vsi volilni uradni spisi se s volilnim imenikom vred denejo v zavitek; pri tem je glasovnice po možnosti nabrati na nit, na vsak način pa jih je ločiti od neveljavnih glasovnic.
Zavitek mora volilna komisija dobro zapečatiti, na ovitku se mora napisati vsebina in zavitek izročiti volilnemu komisarju.
1.	Naznanitev izida volitve.
Nato se volilni prostor zopet odpre in predsednik volilne komisije naznani izid volitve.
Volilni komisar odpošlje vse volilne spise volilnemu komisarju, ki je določen za glavno volilno komisijo; če se pa volitev poslanca že s to volitvijo dokonča, n. pr. v Ljubljani ali Celovcu, se pošljejo spisi naravnost na deželno vlado.
2.	Glavna volilna komisija.
Rezultat izidov vseh posameznih volitev kakega volilnega okraja določi glavna volilna komisija, ki se zbere na kraju, katerega določi deželna politična oblast. Ta glavna volilna komisija sestoji iz 7 članov, 3 od teh izbere občinski za-stop občine, kjer ima sedež ta komisija, 3 pa volilni komisar izmed voliicev tega volilnega kraja, sedmi član se pa voli, kakor pri drugih volilnih komisijah. Predsednik se voli z relativno večino.
Pri določevanju izida posameznih volitev nima razven komisije ter volilnega komisarja nihče dostopa na volišče.
Predsednik glavne volilne komisije razglasi izid volitev, ko se volilni prostor zopet odpre.
Glavni komisiji ni dovoljeno preskušati postopanje posameznih volilnih komisij, temveč le sestaviti posledice posameznih volitev in o tem sestaviti zapisnik.
3. Kdo je voljen?
Za poslanca je voljen tisti kandidat, ki je dobilvečnego p o 1 o v i co v s e h o d d a n i h glasov. Čj se ni dosegla taka absolutna večina, treba je ožje volitve.
4. Ožja volitev.
Pri ožji volitvi so veljavni le oni glasovi, ki se oddajo za enega izmed kandidatov, ki sta prišla v ožjo volitev, k"r sta dobila relativno največje število glasov. Sme pa voliti vsak volilni upravičenec pri ožji volitvi, čeprav ni volil pri splošni volitvi.
Voljen je oni, ki prejme več glasov, če pa prejmeta oba kandidata enako število glasov, odločuje žreb, ki ga potegne predsednik volilne komisije, kdo je voljen.
5. Razne določbe.
Deželni predsednik ali cesarski namestnik izgotovi volilno potrdilo, ki voljencu da pravico, da pride v poslansko zbornico državnega zbora.
Če načelnik deželne vlade neče izdati volilnega potrdila, češ, da voljenec nima pasivne volilne pravice, se sme nova volitev razpisati le tedaj, če je poslanska zbornica volitev spoznala za neveljavno.
Volilne spise pošlje deželna vlada ministru notranjih zadev, ki jih izroči predsedstvu poslanske zbornice.
Zgodi se lahko, da je kak kandidat voljen v dveh ali več volilnih okrajih. V takem slučaju določa postava, da se mora poslanec najkasneje v osmih dneh potem, ko se je sestavila novovoljena zbornica, izjaviti, kateri mandat hoče sprejeti. Če tega ne stori, odločuje žreb, ki ga potegne predsednik poslanske zbornice v javni seji, za kateri volilni okraj se določi dotični poslanec.
Če je potreba tekom 90 dni po splošnih volitvah kake nadomestne volitve, bodisi da se voljeni poslanec odpove mandatu, ali umre ali se njegov mandat spozna za neveljavnega, tedaj se porabijo stari volilni imeniki tudi za to volitev.
Poslanska zbornica presoja veljavnost posameznih volitev in mora svojo sodbo skleniti vsaj tekom enega leta po volitvi. Dokler ni spoznala zbornica volitve kakega poslanca, ki je dobil volilno potrdilo, za neveljavno, ima voljenec prostor in glas v zbornici.
(Konec prihodnjič.)
Savinska podružnica Slovenskega planinskega društva.
i.
Naše slovenske pokrajine slovijo daleč po svetu radi svojih naravnih krasot. Kdo še ni slišal o velezanimivi Postoinski jami, o čudežnem pre-sihajočem Cerkniškem jezeru, o rodovitni Vipavski dolini, o kršnih južnih tleh ob Jadranskem morju, o vinorodnih goricah med Dravo in Muro in o — nebotičnih gorskih velikanih Julijskih in Savin-skih planin.
Že od nekdaj so hodili posamni prijatelji narave — tujci občudovat drzne stene naših gora in pa krasen, obsežen razgled iznad vršacev slovenskih planin. Tuintam so tudi tuja društva pri nas napraviti dala v posameznih nad vse lepih krajih pota, oziroma planinske koče. To pa so bila le posamezna dela brez celotnega načrta.
Nekateri domači hribolazci so spoznali, kolike važnosti za planinstvo in po tem tudi za narodno gospodarstvo bi bilo, ako se v naših planinah izvede pravilno urejeno hribolazstvo. Ustanovili so: Slovensko planinsko društvo. Bilo je to leta 1893. Društvo se je začelo širiti in širiti, ustanavljale so se podružnice po vsem slovenskem ozemlju. Nihče ni pričakoval, da se sploh kedaj planinsko društvo pri nas Slovencih tako razširi, kakor se je do danes.
Med podružnicami bili ste prvi Kamniška in Savinska. Obe ste se ustanovili istega leta kot osrednji odbor, t. j. leta 1893.
Savinska podružnica deluje tedaj šele 14 leto, vendar ima pokazati na tako neumorno delavnost in tako lepe uspehe, kot marsikatero pol stoletja delujoče društvo.
Oglejmo si njene stavbe!
Na Molički planini pod šiljasto Ojstrico stoji obširna Kocbekova koča, ki nudi utrujenim hribolazcem udobna ležišča, hrano (konzerve) in pijačo (pristno vino in pivo). V času sezone je v koči vedno oskrbnik, stari in turističnim krogom dobro znani Jurij Planinšek p. d. Krašovec iz Luč. Zraven koče je v pečeh imenitna klet, po letu hladna tako, da v njej jedila in pijača dolgo ostanejo dobra. Nad kočo par metrov stoji ..Jubilejna kapelica sv. Cirila in Metoda", kjer lahko turist-mašnik opravi sv. opravilo. Kadar je oznanjena maša. prihitijo Lučani in Solčavani v velikem številu v gore častit „Ojstriško mater Božjo".
Na potu od Kocbekove koče v Luče gremo mimo Luške koče. Ta je majhna, primitivno opravljena. Namenjena je le onim, katere prehiti na potu noč ali slabo vreme, oziroma je namenjena le za odpočitek. Pri slapu pod Rinko je postavila Savinska podružnica lično leseno verando, ki se na zimo podere in za pečmi zloži, in na pomlad pa na novo postavi; kajti drugače bi jo po zimi plazovi in sploh sneg ugonobil.
Na Menini planini se je postavila lična Gornjegrajska koča. Na Menino hodijo radi oni izletniki, ki si ne upajo na Ojstrico itd. Lepi planinski pašniki, ki se razprostirajo po Menini, lagotna pot, nikjer nevarna, ter veleobširen krasen razgled so ona privlačna sila, katera privablja vedno več in več izletnikov na Menino in h Gor-njegrajski koči.
V Galški planini nad Mozirjem imamo udobno Mozirsko kočo. Par ur netežavnega hoda iz Mozirja in pri koči si, odkoder zreš lepo Savin-sko planino do Celja in obrobljajoče hribe.
Na Mrzlici nad Grižami pa nudi Hausen-bichlerjeva koča izletnikom prijetno bivališče.
Savinska podružnica je postavila tudi Kočo na Boču, katero je pa prepustila Podravski podružnici, ki se je pred par leti ustanovila.
To so stavbe, sedaj pa hočem še navesti na kratko najvažnejša pota.
Prvo mesto pač zavzema pot Okrešelj-Turški žleb-Skuta. Par let se je delal ta pot z ogromnimi stroški, pa je tudi veličasteu. Nemški profesor Sputh iz Berolina, ki je prepotoval vse Alpe, je pri otvoritvi tega pota bil slučajno navzoč in se izrazil: „Dieser Wegbau steht in den Alpen einzig da." (Ta pot je edini v Alpah.) Pot je umeten in vodi kakor po galeriji ob navpičnih stenah.
Drugi znamenit pot je Okrešel j-Kam -niško sedlo, ki je razun kakih 5 m dodelan. Tudi ta pot se je delal par let in je ogromno stal. —
Važen pot je tudi od Kocbekove koče na Ojstrico.
Ti trije so najznamenitejši poti, v katere je Savinska podružnica vteknila mnogo penez. Razun teh jih je seveda še precej lažjih. Tudi marka-cijska mreža v naših planinah je precej gosta in to skoraj edino po Savinski podružnici. Nebroj orijentacijskih tabel kaže delavnost po-družničino.
Na kratko omenjamo še, da je tudi v gospodarskem oziru delovala podružnica v prid prebivalcem naših planin. Delala je po knjigah in časnikih in po razglednicah reklamo itd.
Priznati se mora, da je Savinska podružnica S. P. D. eno najvažnejših društev slovenskega Štajerja.
(Dalje prihodnjič.)
Glavna skupščina južnoštajer-skega hmeljarskega društva v Žalcu dne 24. febr. 1907.
Predsednik gosp. Bergmann je pozdravil v obilem številu došle hmeljarje, se spominjal hvaležnega srca rajnega državnega poslanca viteza Berksa, naprosi navzoče, da se v znamenjo hvaležnosti in spoštovanja vzdignejo raz sedež in otvori zborovanje.
1.
O delovanju društva v minolem letu je poročal društveni tajnik; iz poročila povzemamo:
Društvo je imelo v minolem letu le 55 udov. Odborovili sej bilo je 17; glavna skupščina priredila se je dne 18. snšca 1906 ter je bila udeležba od strani hmeljarjev prav obila. Poročil o rasti hmelja, o boleznih in škodljivcih, o vremenu in njega vplivu na rastlino, o cenah in sploh o hmeljski kupčiji sestavil je društveni odbor v minolem letu 12 ter jih je objavil v vseh strokovnih listih Avstrije in Nemčije in jih poslal tudi polj. ministrstvu in drugim hmeljarskim društvom. „Tageszeitung fiir Brauindustrie", neki v Berlinu izhajajoči časopis, pisal in prosil je takoj, ko se je objavljanje poročil nehalo, naj mu odbor vendar zopet pošlje poročila. Dne 9. sept. 1906 brzojavilo je poljedelsko ministrstvo društvenemu odboru: »Poljedelsko ministerstvo prosi za takojšnjo vposlanje hmeljarskega poročila" — na kar je sledilo takoj brzojavno poročilo: Takih in enakih poročil sestavil je društveni odbor — ne jaz — v minolem letu 12 in smelo trdim, da so ta poročila, ktera društvo izdaja že od 8. junija 1898. 1. velika reklama za naše hmeljarstvo in društveni odbor si sme v posebno zaslugo šteti, da je s svojimi poročili prav zdatno pospešil in še pospešuje hmeljarstvo — vir našega blagostanja. V kakem protislovju je ta moja trditev s člankom, kterega je objavil »Slovenski Gospodar" v št. 7. z dne 14. febr. t. 1. pod naslovom: »Hmeljska postava m dr. Korošec", v kterem se med drugim tudi bere doslovno: „Če ima torej kdo kako krivdo, imajo jo liberalni Žalčani, predvsem naeučitelj Petriček, ki sestavlja tudi zelo površno poročila o hmeljarskem društvu. Ta poročila so tako pomanjkljiva, posebno glede podatkov, da se mora vsakdo čuditi taki pomanjkljivosti, posebno če jih primerjamo s poročili n. pr. nemškega hmeljarskega društva, koje sestavljajo kmetje."
Žal, da ni povedano, ktero nemško hmeljarsko društvo ima g. dr. Korošec v mislih — ali nemško na Vzhodno Štajerskem ali ktero drugo ? Poročila za imenovano društvo sestavlja in podpisuje predsednik društva in deželni poslanec g. Sutter. Nisem odgovarjal na omenjeni članek v »Gospodarju"; prosim pa, da cenjeni hmeljarji, da cela glavna skupščina razsodi celo zadevo — to tembolj, ker mi ni vseeno, kaj piše o meni časopis, kterega dobe tudi žalski šolarji v roke.
Vreme je bilo v minolem letu hmeljski rastlini začetkoma meseca junija neugodno — pre-obili dež in hladne noči so kaj neugodno vplivali na njegovo rast. Koncem junija pa je postalo vreme takšno, kakoršno najbolj prija hmelju — solnčni svit in toplota — ter trajalo celi mesec julij. Dne 4. avgusta imeli smo hudo nevihto,
med katero je padala toča jajčje velikosti ter napravila, zlasti med Groblo in Št. Pavlom, prav veliko škodo.
Vsled ngodnih vremenskih razmer obrodila je hmeljska rastlina v minolem letn prav obilo, tako, da so bili hmeljarji prav zadovoljni — to pa tem bolj, ker je bila cena hmelju tudi prav lepa. Začetkoma plačali so kupci 1 kg hmelja po 3 K; pozneje po 2 K 40 vin. golding po 2 K in še nižje. Vsa kupčija bila je jako živahna; čez 40 tujih kupcev prišlo je v naše kraje, ter so si prizadevali, kolikor največ nakupiti našega finega hmelja. Obiranje golding-hmelja pričelo se je obče dne 16. avgusta, ono poznega pa koncem avgusta. Da se je v naše kraje privabilo zadostno število obiralcev, dal je društveni odbor začetek obiranja preklicati v 100 občinah šmarskega, rogaškega. kozjanskega, sevniškega, brežiškega in laškega okraja. Izvršuje sklep glavne skupščine m. 1. poprosil je društveni odbor pri južni, državni in rogaški železnici polovično ceno za obiralce v naše kraje. Med tem, ko je južna železnica, vsled priporočila gospoda starogrofa Salma iz Novega Celja prošnji takoj ustregla, odbil jo je iz principijelnih uzrokov upravni odbor rogaške železnice; državna železnica je sicer tudi ustregla prošnji, a le za vožnje čez 20 km; iz Celja do Žalca pa je le 9 km. Te ugodnosti bi se bili lahko poslnževali delavci, kteri bi se vozili vsaj do Rečičke vasi.
Kar se kakovosti našega lanskega pridelka tiče, lahko se z mirnim srcem trdi, da je bila prav fina — zlasti ona goldinga. Sploh se pa opazuje, da se kakovost goldinga v naših krajih vsled podnebja in skrbnega obdelovanja zdatno zboljšava in še vedno zboljšuje. Izkušeni hmeljski kupčevalci cenili so lanski pridelek na okroglo 15000 met. stotov. Kdor količkaj zasleduje delovanje hmeljarskega društva, vč, koliko se je ono že potrudilo in si prizadevalo, da pride v tem oziru do zaželjenega cilja. Zasebnim potom smo leta 1901. zvedeli, da smo pridelali 6302 metrska stota hmelja. Ko pa se je društveni odbor obrnil do žel. ministrstva oz. do ravnateljstva južne železnice s prošnjo, naj se mu pove množina vsega v enem letu nakladanega hmelja, se prošnji ni ugodilo. Vsled posredovanja poslanca Berksa naročilo je železniško ministrstvo potom ravnateljstva v Beljaku, — ta čas je namreč že država prevzela našo železnico — naj posamezne postaje v Savinski dolini soštevajo množine nakladanega hmelja in naj te vsote pošljejo ravnateljstvu. Odbor se je podatkov že veselil, a ravnateljstvo, oziroma žel. ministrstvo mu je pisalo, da prošnji le ne more ustreči. Zopet smo naprosili poslanca Berksa, naj v tej zadevi interpelira žel. ministra in ga naj vpraša, zakaj društvo ni dobilo zaže-ljenih podatkov. To zadevo imenovani poslanec ni mogel več izposlovati. ker nam ga je poprej vzela nemila usoda.
(Dalje prihodnjič.)
Iz političnega sveta.
Štajerski deželni zbor
V	seji dne 1. t. m. je utemeljeval poslanec Robič predlog slovenskih poslancev, naj bi se tudi za deželni zbor štajerski uvedla splošna in enaka volilna pravica. Podal je zgodovino volilne postave in dokazal popolno neupravičenost in nazadnjaštvo sedanjega volilnega reda za Štajersko. Leta 1903. se je sicer uvedla takozvana četrta kurija, a ta je v ostrem nasprotstvu z ostalimi skupinami. Preteklost in nova doba ljudskih pravic si stojita v ostrem nasprotju. On pričakuje od deželnega zbora, voljenega na podlagi splošne in enake volilne pravice, ublaženje narodnih nasprotstev in več gospodarskega dela. Konečno je podal zahtevo štajerskih Slovencev, naj se postavnim potom določi, da eno mesto v deželnem odboru pripada Slovencem. — Poslanec baron Rokitanski je stavil predlog, da se sklene postava o volilni dolžnosti, t. j. postava, po kateri bi se moral vsakdo volitev udeležiti, ker bi se sicer kaznoval. — Posl. Resel je utemeljeval predlog socijalnih demokratov, naj bi se zrušila v volilnem redu za Štajersko skupina veleposestva in naj bi se odpravili takozvani virilisti, to so oni, ki pridejo brez vsake izvolitve v deželni zbor in imajo pravico glasovanja. Vsi predlogi so se izročili odsekom.
V	seji dne 2. t. m. je posl. Robič utemeljeval svoj predlog, naj se šole, ki so sedaj v 3. plačilnem razredu, pomaknejo v 2. razr. Kazal je na veliko razburjenje med učiteljstvom. Predlog se je izročil skupnemu finančno-naučnemu odseku. — Poslanec Sehweiger je utemeljeval predlog za ustanovitev vzornega vinograda in zimske vini-čarske šole za okraja Arvež in Ivnico. Poslanec Rokitanski pa zahteva za ista okraja vzorno trsnico. Dalji želi neke postave za varstvo planinskih poseste,. ki drugo za drugim prehajajo v roke par bogatašem, ki jih rabijo potem za svoj šport, za lov. — Poslanec Hagenhofer je konečno predložil nek načrt novega volilnega reda, kakor si ga misli njegova nazadnjaška stranka.
V torkovi seji je posl. Jankovič utemeljeval svoj predlog glede ustanovljenja strokovnih kmetijskih zadrug. Začel je govoriti slovenski. Nemci so zagnali velik krik. Potem je nadaljeval nemški. — Posl. dr. Hrašovec je stavil vprašanje zaradi nestrpnega postopanja krajnega šolskega sveta v Selnici ob Dravi proti Slovencem.
V deželnem zboru v Trstu
so se Slovenci odločno uprli novi volilni postavi za deželni zbor, katero hoče italijanska klika uveljaviti, da bi tako še bolj potlačila Slovence in delavstvo. Zadnje dni je prišlo do burnih prizorov, posebno ko so hoteli slovenski poslanci slovenski govoriti. Italijanska večina je divjala kakor obsedena. Ko so Slovenci videli, da se Lahi ne dajo prepričati o ničemur, so začeli — s pi-skajočo obstrukcijo.
Laško nasilje v Trstu.
Deželni zbor v Trstu je s svojo laško večino vkljub najodločnejšemu odporu slovenskih poslancev sprejel nad vse krivični načrt nove volilne postave, s katerim bodo Slovenci v bodočem deželnem zboru oropani skoro vsakega zastopstva. S tem se je začel eden najzanimivejših bojev v jugoslovanski zgodovini, boj med Jugoslovani in Lahi za Trst in za Jadransko morje.
Goriški deželni zbor
Poslanec Štrekelj je v seji minolega petka predlagal, naj bi poljedelsko ministrstvo delilo primerne amerikanske trte kolikor bilfe toliko kolči vsaj za dobo 5 let brezplačno ali v najslabšem slučaju premožnejšim po 3 K, bilfe po 7 K tisoč komadov. Poslanec dr. Treo je utemeljeval svoj predlog glede cestne mreže v deželi, dalje predlog glede zvišanja prispevkov za izboljšanje kraških pašnikov.
Moravski deželni zbor
je v svoji seji dne 1. t. m. sprejel nujni predlog, da se ima postavnim potom uvesti volilna dolžnost,
Mladočeška stranka
je imela zaupni shod minolo nedeljo v Pragi. Udeležilo se ga je 3000 ljudi, med njimi ministra dr. Pacak in dr. Foft (Foržt). Razpravljajo se je o političnem položaju in se je stranka preustrojila, modernizovala. Dr. Kramaf se je zavzemal za to, naj bi v bodoče vsi češki poslanci v državni zbornici tvorili eno skupino.
Ruska duma,
nedavno novovoljena državna zbornica ruske države, je začela svoje delo minoli pondeljek. Proti-vladne stranke imajo veliko večino. Predsednik Golovin je v svojem nagovoru poživljal vse poslance. naj skupno delajo za napredek in blagor ljudstva.
Dopisi.
Petrovče. V »Slov. Gospodarju" se nahaja neki dopis „Iz Petrovč", kateri pa ni bil pisan v Petrovčah, ampak kje drugod; tam na pada dopisnik vrlega žalskega nadučitelja gosp, A. Petričeka, ker je ta kot strokovnjak v hmeljarskih zadevah na žalskem shodu g. dr. Korošcu povedal resnico. G. Petriček deluje že celo vrsto let marljivo in pridno za napredek hmeljarstva v Savinski dolini in mi vsi ga spoštujemo. Odločno moramo torej zavrniti vse grde napade zadnjega časa na naše zaslužne domače može. Tukaj živimo od nekdaj v lepi vzajemnosti, ker smo domačini dobri ljudje in hočemo tudi zanaprej skupaj v miru živeti. Če nas pa med Žalcem in Petrovčami potujoči tuji gospodje ne bodo pri miru pustili, bo treba, da si sami pomagamo in da ukrenemo potrebne korake,
Gornja Savinjska dolina. Tukaj nekje se je pri velikonočnem izpraševanju ljudem zabičevalo, da morajo pri prihodnjih državnozbor-skih volitvah samo tiste kandidate voliti, katere bode izbral dr. Korošec in priporočal »Slovenski Gospodar". Le če izvolijo te poslance, potem bodo žito drago prodajali. Nikakor pa se ne smejo dati zapeljati od narodne stranke in »Narodnega lista", katere bodeta itak po končanih volitvah oba zmrznila. Vsi navzoči so se spogledovali pri teh besedah, eden pa se je le toliko ojunačil, da si je upal pripomniti, da to za naš kraj ne bode nobena sreča, ako se žito še podraži, kajti vsakdo ve, da skoraj vsi kupujemo žito, oziroma moko. Tukaj skoraj nihče ne pridela toliko žita, da bi ga imel dovolj za svoje domače potrebe. Koliko pa se v naši dolini proda moke, to bodo pa najbolj vedeli naši trgovci, kateri jo kar po cele vozove dobivajo. Če bodo torej od dr. Korošca
izbrani in od »Slov. Gosp." priporočani poslanci delali na to, da se žito še podraži, tako utegne to za nas naravnost usodepolno biti, kajti je že sedaj pri vseh potrebnih živilih taka dragota, da se skorej ne more več pošteno izhajati. In če se potrebe za vsakdajno življenje še podražijo, potem se morajo podražiti tudi delavci, dninarji in težaki, kateri tudi hočejo živeti in kateri bodo toraj pri večji dragoti tudi večje plačilo zahtevali. Da, da, gospodje, kateri imajo poleg svojih posestev še druge dobre in gotove dohodke, kateri se jim vsled nove postave še povišajo, pač lahko tako govorijo, drugače pa je pri nas. ki živimo od tega, kar z roko pridelamo.
Najbolje bi pač bilo, da bi se za poslance izbrali taki možje, ki jedo naš kruh, kajti le od takih je pričakovati, da se bodo zavzeli za naše istinite potrebe in bodo sploh znali upoštevati celi naš položaj ter bodo potem tudi uspešno zastopali naše težnje in branili naše pravice. O tem naj naši volilci premišljujejo in preudarjajo, potem pa si sami naj izberejo take poslance, od katerih se je nadejati, da se bodo našega zaupanja s svojim uspešnim in blagonosnim delovanjem v državnem zboru v prid in blagor celokupnega slov. naroda tudi vredne izkazali.
Sv. Jurij ob Taboru v Sav. dol. Na dan sv. Jožefa se pripravlja predavanje o alkoholizmu od domačih fantov. V tem oziru roma že nekaj časa po fari prav dobra knjižica »Sveta vojska", ki pa je pri vsem svojem dobrem namenu povzročila marsikaj smeha in nevolje. (Požarno društvo v Kaplji jo je dobilo menda za tombolo z nekaj nič kaj prijazno sprejetimi opazkami).
Pisec je bil doslej mnenja, da so gasilna društva nekaj v obče koristnega; a kakor kažejo razne stvari, bo moral postati drugačnega mnenja. Pri nas se požarnikom prav marljivo mečejo polena pod noge. Žalostnovesele stvari bi zamogli o tem pisati. Pa naj se prihrani!
Na pojasnila in predlog tukajšnjega učiteljstva ]e sklenila občina, pa tudi krajni šolski svet zaprositi, da se uvede nerazdeljeni (a ne poldnevni, kakor nekateri po krivim mislijo!) pouk.
Še radi šole nekaj opazk! Trije tukajšnji prav ugledni kmetje, a so teh mislij večinoma vsi, so se izrazili, da je predlog »kmetske zveze", da se upelje petletna šolska doba. (dobesedno) »samo slepilo" gotovih politikov. Naši ljudje niso za petletno šolo, kakor jo Gospodar in kmečka zveza pridigujeta, ampak oni žele, da se njihovi otroci kaj prida nauče! Hinavstvo je po mnenju pametnih kmetov klicati »izobrazujmo ljudstvo" in »ustanavljajmo društva", a zraven se potegovati za 5 letno šolo. Na ta lim naši ljudje ne grejo.
Te misli so cd kmetov, ki čitajo »samo Gospodarja".
O kmetski zvezi se govori, če bodo naši kmetje pri prodaji hmelja vsakega po veri vprašali, bodo vsi hmelj sami obdržali. Župniki v Savinjski dolini sami prodajajo hmelj židovom.
O žalskem hmeljskem shodu vse pohvalno govori. Za narodni sklad se je nabralo 11 K. — Korošca so naši ljudje siti. Pravijo, naj le pride govorit, bomo mu že par krepkih povedali. Poslanca si bomo pa sami volili. Ne potrebujemo ga od nobene stranke. Neki kmet, ki čita Gospodarja s priveskom Domoljuba in Slovenca, sestavlja iz teh listov govor, s katerim misli »pozdraviti" dr. Korošca ali Vouška ali druge kandidate, ki se pridejo predstavljat. On pravi: »Kaj so storili naši poslanci za nas? Nič! Profesorji in uradniki, ki so iz večine nemški, so dobili groš — duhovniki knof (pa srebrn!), kmetje pa nič!" Takšne so razmere pri Sv. Juriju ob Taboru in to so misli naših kmetov, da naj gre ravno ali krivo, ali tako kot doslej, ne sme iti več! Tudi mi si želimo nekoliko več odkritosrčnosti, poštenosti v politiki in nekaj več krščanske ljubezni do bližnjega, pa bomo vsi dobri prijatelji!
Iz Trbovelj. V četrtek, dne 28. svečana je obedoval v farovžu, kakor pravijo, od »gospodov" postavljeni naš bodoči državni poslanec, neki dr. Benkovič iz Brežic. Videli smo ga volilci le od daleč. Kolikor se je dalo opaziti, je mož sicer silno klavern, teda v tem je že dobro izvežban, da zna delati globoke poklone pred fajmoštri in kaplani. In če zna to, je menda po zdravi pameti vendar sposoben za državni zbor? Nekateri sicer dvomijo o tem! Ali ga bomo volili? Volili bomo moža, ki se ne bode poprej potikal po farovžih, predno si bode upal stopiti pred ljudstvo. Govori se, da bode priredil v Trbovljah shod. Naj le pride, če namerava povedati kaj pametnega. Povemo mu pa naravnost, da v Trbovljah ni polje
za teke odvisne ljudi, ki jim je beseda kaplana L. več, kakor ona slovenskega delavca ali kmeta. Splošno mnenje vlada, da takih mož ne bodemo kandidirali, kateri iščejo v farovžih rešitve.
Mrčna sela pri Koprivnici. Slučajno mi pride v roKe „Slov. Gospodar" št. 6, v katerem dopisnik opozarja volilce za prihodnje občinske volitve, rekoč: „Bodite vsi na dan volitve kakor eden mož — ..modrega" duha, ker to je vaša sveta narodna dolžnost". Ne vemo pa. katerih je več: ki so polni modrega duha, ali ouih, ki so polni svetega duha? Pred tremi leti je ta modrijan rabil izraz: volite može. ki so polni svetega duha; a danes, ker je župan postal v kožuhinji moder, priporoča modrega duha. Ne vemo, kaj je mislil dopisnik; ali osmešiti sam sebe, ali Bobovšljane ?
Središče. Občinski odbor središkega trga je naprosil »Zgodovinsko društvo" za Slov. Štajer naj bi blagovolilo urediti in spopolniti po umrlem Slovenskem zgodovinarju M. Slekovcn nabrano zgodovinsko snov središkega trga ter izdati sre-diško kroniko. Tej prošnji se je odzvalo „Zgodov. društvo" z obljubo, pričeti takoj z delom in kronika bo izšla vkljub obilnemu poslu že tekom enega leta. Ž njo dobijo Središčani dragoceno svetinjo, vsi štajerski Slovenci pa bodo gotovo radostno posegli po knjigi, v kateri se bo zrcalilo tudi življenje in trpljenje njihovih pradedov, kajti zgodovina središkega trga, ki je bil izza svojega započetka trdnjava slovenskega življa iu branik štajerskih Slovencev proti številnim navalom so-vragov od iztoka, tvori pretežni del zgodovine vseh štajerskih Slovencev.
Da bi prebivalce našega trga seznanilo vsaj nekoliko z njegovo preteklostjo in jih zaeno ob tej priliki opozorilo na bližajočo se stoletnico v bližnjem Cerovcu rojenega hrvaškega pesnika Stanka Vraza, priredilo je »Zgodov. društvo" kot gost tukajšnjega bralnega društva „Edinost" dne 17. februarja t. 1. v šoli poučno predavanje. Govoril je g. prof. dr. Fr. Kovačič iz Maribora o zgodovini središkega trga s posebnim ozirom na dobo Stanka Vraza tako zanimivo in poljudno, da so mu prisotni (bilo jih je blizu 200) za njegov trud prav hvaležni. V imenu središkega trga se je g. predavatelju zahvalil župan g. Jos. Šinko v imenu bralnega društva »Edinost" pa društveni načelnik g. Ant. Kosi,
Sv. Bolfenk pri Središ£u. Dne 1. t. m. so bili tudi naši fantje pri naboru v Ormožu. Med drugimi je „ostal" tudi posestniški sin Franc Cajnko. Pevcem in gledališkim igralcem je žal za njim. ker izgubijo v njem izvrstno moč. Pripomniti je še. da je Cajnkova hiša v Jastrebcih dala cesarju že 3 vojake. Letos pa bode tudi četrti in najmlajši sin „moral k soldatom it'." Čast obče-spoštovani hiši!
Štajerske novice.
Beseda k položaju. Za večen spomin slovenskemu narodu in vsi slovenski javnosti pribijamo, da je narodna stranka dne 7. svečana in dne 3. sušca ponudila drugim političnim činiteljem na Štajerskem svojo roko k pošteni spravi in da je ponujala sporazum na ta način, da bi odgovornost za usodo naroda prevzele vse obstoječe stranke. Pribijamo pa, da je duhovniška stranka v svoji požrešnosti ošabno odklonila vsako sodelovanje z nami in s slogaši. Obžalujemo, da so imeli tudi slednji gluha ušesa, ko smo mi podajali roko v spravo. Zdaj pa, narod, ti razsojaj in odločuj sam o svoji usodi! Mlada narodna stranka bode kljub vsem burjam korakala neustrašeno naprej po začrtani poti k napredku štajerskih Slovencev.
Velik zaupni shod celotne narodne stranke m Mariboru. Dne 2 4. t. m. skliče izvrše-valni odbor narodne stranke velik shod vseh zaupnikov v Maribor. Vse naše okrajne odbore na ta shod opozarjamo, da pravočasno dovršijo imenike zaupnikov. Tukaj se konečno sklepa o stališču glede državno-zbor-skih volitev.
Osrednji volilni odbor pokopan. Preteklo nedeljo je sklicalo mariborsko politično društvo sejo dne 7 svečana izvoljenega volilnega odbora. Seje se je udeležilo le nekaj poslancev in slogašev ter zastopstvo narodne stranke in sicer g. dr. Janko Sernec in dr. Pifko. Ker se je že vnaprej z gotovostjo izvedlo, da dr. Korošec s svojo stranko ne pride k seji, nismo poslali k seji vseh 27 predsednikov okrajnih odborov, kar bi bilo itak brezpomembno.
Dr. Korošca z zastopniki kmečke zveze res ni bilo, ker še ti odbori sploh niso v življenje poklicani. Pa tudi politična društva na dr. Koroščev migljaj niso zastopnikov poslala. Predsednik kanonik dr. Mlakar je izjavil, da odloži predsedstvo, ker se dr. Koroščeva stranka seje na noben način ni hotela udeležiti, ter se je osrednji volilni odbor vsled tega razbil. Dr. Korošec bode torej pobasal v svojo malho vseh sedem štajerskih slovenskih mandatov, če se mu račun ne bode nekoliko prek r žal, kakor se nam trdno dozdeva.
Volilno gibanje. Socijalna demokracija je na željo štajerske deželne organizacije postavila v vseh slovenskih volilnih okrajih svoje kandidate. In sicer: za Maribor levi breg Viktor Kukovec. obrtnik v Ljutomeru, za Maribor desni breg Vinko Vidmar, blagajniški uradnik v Gradcu, za Ptuj-Ormož isti, za Celje-Vransko isti, za Rogatec-Šmarje-Kozje Miha Čobal, za Brežice-Sevnica-Laško isti, za Marenberg-Slov. Gradec-Šoštanj-Gornjigrad V. Vidmar.
Pristransko postopanje deželnega odbora. V zadnji številki smo javili, kako je deželni odbor brez vsakega vzroka prestavil vinarskega inštruktorja Ašiča iz Ormoža. Tozadevno je poslanec Kočevar dne 1. t. m. v Gradcu v deželnem zboru stavil interpelacijo na deželni odbor, povdarjajoč, da si je Ašič v dveh letih pridobil zaupanje pri prebivalcih ljutomerskega in ormoškega okraja v taki meri, da bi njegovo ptemeščenje bilo za sadjarstvo in vinarstvo, kateri panogi je Ašič ravno v najboljši tir spravil, pogubonosno. Zanj so prosili: okrajna zastopa Ormož in Ljutomer, obe kmetijski podružnici, vsa gospodarska društva in SKoraj vse občine. Radovedni smo, ali se bo dež. odbor uprl volji ljudstva na ljubo par ormoškim nemcurjem. Če, — potem vedo Slovenci, kaj imajo storiti.
*
Zlata bezobzirnost bodi prva in poglavitna lastnost naših državnih poslancev. Od moža, ki sicer ne stoji v naših vrstah, smo sprejeli sledeči dopis: Od KOrberjevega ministrstva se naš politični položaj vidno slabša. Naše izgube v zadnjem času so tako velike, da ni meseca, da ni tedna več, da bi nas vlada ne oškodila, bodisi s kako naredbo, ki je nam v kvar, bodisi s kakim imenovanjem. To vidimo in čutimo razven naših poslancev vsi. Očividno je, da so sklepale različne vlade od KOrberja naprej z našimi narodnimi nasprotniki, z Nemci in nemškutarji, tajne pogodbe, da nas Slovence uničijo, gospodarstveno in narodno. Avstrijske vlade, razume.se tudi Beckova, so ponižni sluge grobokopov našega naroda, vse se zgodi tako, kakor naši nasprotniki zahtevajo. Ozira se nikjer ne jemlje, kje je pravica, kje krivica, ampak vpraša se vedno le, kaj bo Nemcem in nemškntarjem v korist, kaj bo Slovencem v škodo. Iz tega stališča tudi Beckova vlada vse premotriva, iz tega stališča vse sodi, na to stališče se postavlja avstrijska vlada pri vsem svojem dejanju in nehanju, pri imenovanjih in sploh pri vseh ukrepih. Ni tedaj čudno, če se je polastilo nekaterih skoro sovraštvo do političnega življenja, ali bolje rečeno neka obupnost, čutimo se kot brezpravni državljani v državi, ki bi morala po ustavi pravna biti. In naši poslanci? Katere taktike so se držali v boju proti različnim avstrijskim vladam? Reči moramo, da so jim žali-bog le preveč zaupali, misleč, da so te vlade tako poštene, kakor oni sami, in tako pravične, kakor zahteve slovenskega naroda, katerega so zastopali. Naši poslanci niso nikdar proti različnim avstrijskim vladam nastopali kot proti zaveznicam naših narodnih nasprotnikov, ampak vedno so se k njim zaupno zatekali, kakor k pravičnim materam vseh narodov, kojih glavna naloga bi morala biti, če že ne šibkejših braniti proti pre-vzetnikom, vsaj vsem narodom iste pravice deliti. Brez ovinkov lahko trdimo, da so se naši poslanci vedli proti različuim ministrom tako ponižno, s takim samozatajevanjem, da nam je to na ugledu več škodilo kot koristilo. Dejanja govorijo! Do-sedajna taktika naših poslancev je bila za Slovence neizmerne škode in treba bo, da jo opustimo. Prosjačili, moledovali smo dosti dolgo, morebiti predolgo, prihodnjim poslancem bo treba rokavice sleči i v Gradcu i na Dunaju, treba bo bojevati se po Wolfovo in Wastianovo, kajti le na tak način se še v Avstriji kaj doseže. Treba bo proti vsem ministrom, ki so zavezniki naših sovražnikov, na Gregorčičevo stališče se postaviti: „Vam roke ne več!'1 Različni ministri naj vidijo, da so naši poslanci zastopniki v dušo vžaljenega slovenskega naroda in da zaslužijo le tedaj spoštovanje, če se držijo določb ustave, na katero so prisegli. — Ne pomaga nič, naši poslanci bodo
morali začeti divji germanski boj proti vladi, če se taisti še tako upira mehki slovenski naravi. Kajti nato niti upati ni, da bi Beckova vlada nam Slovencem pravična postala, in v tej bojazni nas potrjujejo jako zanesljiva poročila o nakanah sedanje vlade. Ko bi bil tedaj kateri naših kandidatov po starosti ali po stanu oviran, v prihodnjem državnem zboru germansko-brezobzirno proti vladi nastopati, naj rajši sam od kandidature odstopi. Tako bo svojemu narodu najbolj koristil.
V	zadnjih 15 letih smo se prepričali, da z avstrijsko vlado zlepa ne gre, poskusimo tedaj — zgrda. Poroštva za vspeh nočemo nikakor prevzeti, a če podležemo v boju, bo morala vsaj zgodovina enkrat pričati, da smo častno podlegli, potem ko smo skušali vsa sredstva proti krutemu in brezobzirnemu nasprotniku in neodkritosrčni vladi. Če pa ostanemo pri stari taktiki, čitalo se bo nekdaj o nas, da smo podlegli »zvijačam"' različnih ministrov, katerih niti spoznali nismo.
Kandidati za kmečko zvezo se iščejo. Danes 7. sušca izbirajo dr. Korošec in tovariši na strogo zaupnem shodu v Slov. Bistrici kandidata za državni zbor. Izbrati se mora baje kmet, ki ima rad farovške piščance, kakor predsednik kmečke zveze Roškar sam. Govori se o kmetu Pišku, ki ima tako zanemarjeno kmetijo, da vsa Hotinja vas s prstom za njim kaže. — V Celje je prišel nedavno iskat osebo bodočega kmečkega poslanca dr. Korošec sam in kmet bogoslovni profesor dr. Hohnjec. Ponudila sta čast poslanca profesorju Fonu, ki je pisal zadnji fini članek v »Slovenskem Gospodarju", pa profesor Fon je našel, da je grozdje prekislo, naj sra torej kak drug kmet pozoblje, n. pr. vikar Gorišek, ki je kmete laškega okraja oškodoval za več nego 100.000 K denarja. — V brežiškem okraju je brežiški odvetnik dr. Benkovič podpisal na milost in nemilost pogodbo z dr. Korošcem iu sodrugi. Pretekli teden je bil v Trbovljah v farovžu pri kosilu, pa je otožno dejal, da nič kaj dobro ne stoji in da se strune ne smejo preveč napeti. Kmalu pride v Laški trg iskat vzroke propada Goriškovega konzuma. —
V	slovenjegraškem okraju imajo že tudi kmečkega poslanca v osebi profesorja dr. Verstovška, bivšega predsednika »Triglava" in vunbacitelja kr-ščansko-socijalne zveze. Pa ta »kmet" pravi, da je bivši poslanec Ploj napravil zanj slabo volilno reformo, tako da bode zmaga skoro nemogoča. Nektori imenujejo kmeta Kranjca iz Št. Ilja. Boljši bi gotovo bil, pa dr. Verstovšek ima prednost. akoravno je dr. Korošec še pred kratkim izjavil, da mu ta konvertit (spreobrnjenec) »nič prav v plan ne paše". — Dr. Korošec sam bode skusil z dvetretjinsko večino zmagati v šmarsko-rogaškem-kozjanskem okraju, če bodo kmetje v njem mogli res pristnega kmeta spoznati. Boji se »Štajerčevcev" in zveze istih z narodno stranko. —• Za Slovenske gorice se določi kmet Roškar, ki ima farovške piščance neizmerno rad in ki v deželnem zboru govori, kar mu drugi poslanci spišejo. Kakor Pišek je pa tudi Roškar v kmetovanju skrajno zanikern in ga v lenarčkem okraju noben kmet ne mara, ker je le bolj kmet za parado. — V ptujskem okraju še baje niso našli »tega pravega" in ga bodo tudi — težko našli. — Tako se torej kandidati iščejo, mi pa ostanemo mirni in hladni. To vemo, da bode zmaga dr. Koroščeva — Pirova zmaga, po kteri bodo vse prizadete može še glave bolele!
C. kr. kmetijska družba za Štajersko se torej vendar namerava preosnovati. Spodnještajerska naj bi dobila 3 slovenske odbornike v družbi. Ko bo število slovenskih podružnic dovolj naraslo, dobijo Slovenci tudi v osrednjem odboru 1 do 2 zastopnika. Zato pa se bo povišalo v plenumu število Nemcev od 6 na 15. Lepa zadovoljitev slovenskih želj! Baje se tudi ne bodo več delale ovire snovanja slovenskih podružnic.
Obrtno društvo v Celju je sklicalo na dan 3. sušca v Narodni dom v Celju zaupni shod spodnještajerskih obrtnikov v ta namen, da se obrtniki medsebojno dogovorijo glede nameravanega velikega obrtniškega shoda. Na zaupni shod je prišlo iz skoraj vseh večjih krajev Spodnje Štajerske kakih 15 zaupnikov. Soglasno se je storil sklep, da se priredi veliki obrtniški shod vseh spodnještajerskih o brtnikov v Celju dne 24. >3ušca, da isti na tem shodu jasno in glasno izrečejo svoje težnje ter si postavijo cilje obrtniškemu gibanju ter da se sklene tesna organizacija slovenskega obrtništva na Spodnjem Štajerskem. — Natančni spored tega shoda priobčimo pravočasno.
Pod slovanskim svobodnim solncem in v senci polumeseca. Minolo soboto je predaval ured-
nik ,.Sh>v. Naroda" g. Basto Pustoslemšek o svojih doživljajih na potovanjih skozi Srbijo in Bolgarijo. Udeležba od strani odraslih ni bila bogve-kaka. Govornik nam je v živih barvah naslikal dogodke zadnjih let na Srbskem in Bolgarskem.
Za doktorja prava je bil proglašen 2. t. m. g. Ivan Zabnkovšek. štajerski rojak, odvetniški kandidat v Celjn, na c. kr. češki Karlo-Ferdinan-dovi univerzi v Pragi.
„Sokolski dom" v Celju. Vlada je konečno po dolgih šikanah potrdila pravila tega drnštva, ki ima namen zgraditi v Gaberjih pri Celju stavbo „Sokolski dom", v katerem bi se naj stekalo vse slovensko gospodarsko, družabno in društveno življenje slovenske okolice. Imeli bomo tam otroški vrtec, javno ljudsko knjižnico in drugo. Ustanovni zbor društva je jutri ob 8. uri zvečer v ,.Narodnem domu".
Nemška hiša" v Celju, znana poleg kolodvora stoječa srednjeveška baraka, ima vknjiže-nega dolga 424.480 kron 56 vin. Lepa svotica — in pomisliti treba, da ima večino tega mestna hranilnica, v katero se steka denar tudi od slovenskih davkoplačevalcev. Lahkomišelnost in prenapetost nemške gospode bo ji še drago prišla. Nemška hiša se ne more nikdar tako povzdigniti, da bi se obrestovale v njo vtaknjene svote. Baje jo odprejo 1. maja.
„Učiteljstvo in — zadružništvo." O tem vprašanju bo razpravljal g. ravnatelj Fran Jošt pri zborovanju učiteljskega društva za celjski okraj na Jožefovo, 19. t. m. ob 11. uri dopoldne v prostorih slovenske šole.
Sokrt v Žalcu razvije 2. rožnika t. 1. slovesno svoj prapor. Na to prireditev, ki bo spojena z veliko ljudsko veselico, ze danes slavna društva opozarja in jih prosi, naj se na to redko slavnost blagohotno ozirajo.
Župnik Zdolšek pogorel. Župnik Zdolštk je imel v Št Jurju ob Taboru preteklo nedeljo shod in sicer v župnišču. Shoda se je udeležila tudi narodna stranka, ki je dosegla sijajen uspeh. Lastni privrženci Zdolšekovi so se z istim sprli, ker so zahtevali za poslauca hmeljarja, a župnik je hmeljarje razžalil, češ, da med hmeljarji ni za poslanstvo sposobnega človeka. Zdolšek ima 19., na Jožefovo v Celju shod, na kterem bode str-mečemu svetu oznanil, kdo bode njegov kandidat.
Ha Polzeli se vrše danes občinske volitve. Fabrika hoče dobiti občino v roke.
Shod v Šoštanju. Javni shodi so bili v Šoštanj n do sedaj nekaj redkega. Preteklo nedeljo je pa priredil okrajni odbor narodne stranke v Šoštanju jako lepo uspel shod, kterega se je udeležilo do 200 zborovalcev, večinoma iz šoštanjske okolice. Bilo je pa precej udeležbe celo iz gor-njegrajskega, marenberškega in celjskega okraja. Predaval je ob velikem zanimanju Franc Piki iz Žalca o hmeljarstvu, obrtnik Volk, ki je obeuem bil predsednik shoda, o obrtništvu in dr. Kukovec o kmečkem vprašanju, učitelj Voglar pa o nerazdeljenem šolskem pouku. Na tem shodu se je izdalo geslo, da v tem volilnem okrožju narodna stranka postavi za poslanskega kandidata domačina. ki bode sam kmetovalec. Shod je napravil prav dober utis in marsikter dosedajni neodločnež se je vsled shoda izjavil za pristaša narodne stranke. Zmaga kandidata narodne stranke je skoro gotova.
Slovenjigradec. Kmečka zveza je priredila tukaj 3. sušca javni shod, katerega se je udeležilo okolu 140 oseb. V imenu zveze sta govorila prof. Verstovšek iz Maribora in župan Pišek iz Hotinje vasi. — Iz govorov obeh smo spoznali, da se gre kmečki zvezi le zato, da pridobi kmečko ljudstvo v to, da bode pri prihodnjih državnozborskih volitvah volilo samo njene kandidate.
Kmečka zveza izključuje vse stanove razven kmečkega in tedaj obrtniki, delavci in razumništvo pri njej nimajo prostora. — Je umevno!
Tudi se je pri sestavi okrajnega odbora prav čudno postopalo. Nekatere občine imajo v odboru po dva ali tri zastopnike, nekatere pa — omenimo naj le Šmartno in Slovenjigradec — prav nobenega. — Tudi razumemo, zakaj tako!
Dr. Vrstovšek je v svojem govoru tudi omenil, da se mu je z gotove strani očitalo, da se ne sramuje kmeta. — Če je mislil dr. Verstovšek kot ,gotovo stran" člane narodne stranke, tedaj mu bodi povedano, da je govoril neresnico, ki se z njegovim stanom kot akademik (skliceval se je namreč na svojo čast ravno pri tej priliki!) slabo strinja. Zavijati, da, to razumejo gospodje, — ali kaj radi to drugim podtikujejo!
Slednjič moramo še omeniti, kako mislijo ^Kmečki zvezarji" o šoli. Neki kmet, če se ne
motimo Gostenčnik, ki je tudi govoril in se pokazal navdušenega za zvezo ter opetovano klical, „ kmetje le vkup, le vkup", je trdil, da postanejo otroci, ki hodijo do 14 tega leta v šolo „faloti". Tedaj raje nič šole, ne res?
Požar. Pri Slovenjemgradcu je pogorela hiša in gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Krem-žarja. Škode je okoli 10.000 kron. Zgorelo je tudi 39 ovac, 9 koz in 5 prašičev.
Ponemčenje finančne straže. Odkar je Wa-stian interpeliral radi poslovenjenja finančne straže na Spodnjem Štajerskem, začela je naenkrat iz Gradca pihati druga sapa. Začeli so nam pošii-Ijati v Maribor in druge slovenske kraje paznike in nadpaznike, ki ne znajo niti besedice slovenski. Tako sta pred kratkim prišla dva nadpaznika, oba trda Nemca — v Maribor. Finančne straže nadkomisar Tuma v Mariboru je ža itak trd Nemec, istotako višji respicijent See-mann. Pri uradih fiinančnega okrajnega ravnateljstva uraduje se tudi vse nemški, preiskovalec v pristojbinskih zadevah finančni tajnik dr. Stieb-ler ne razume besede slovenski. In vse to mi Slovenci mirno prenašamo?! Tukaj bode treba enkrat pošteno pomesti!
C. kr. okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru pošilja slovenskim posestnikom še vedno popolnoma nemške plačilne liste. Tako je dobilo kakih 50 slovenskih posestnikov iz Sv. Lovrenca na dravskem polju za plačilo neke koleko-vine popolnoma nemške plačilne naloge! To je škandal! Opozarjamo slovenske kmete, naj vsak, ki dobi tak nemški list, ga vrne takoj dotičnemn uradu, in ga naj zahteva v slovenskem jeziku.
Detomorilka pred sodiščem. Svoj čas smo poročali, da so našli nekako v začetku minolega meseca v stolni cerkvi v Mariboru pod nekim klečalnim stolcem mrtvega otroka. Sporočali smo tudi, da je sum radi tega detomora letel na neko Marijo Janko, služkinjo, ki je bila takrat brez službe, a je na sumljivih znamenjih obolela. Pri preiskavi se je dognalo, da je dekle res porodilo in je to tudi priznalo, a dokazalo se je tudi, da ona ni mati v cerkvi najdenega otroka. Pri na-daljni preiskavi so našli njenega otroka zadavljenega na podstrešju. Nedavno je stala zaradi detomora pred porotniki v Mariboru. Izgovarjala se je, da je storila dejanje v razburjenosti in duševni nezavesti. A okolnosti so dokazale, da je storila čin pri polni zavesti, in obsojena je bila na tri leta težke, poostrene ječe.
V	Mariboru je umrl dne 1. t, m. vpokojeni nadučitelj g. Josip Scliatz, star 90 let. Učiteljeval je 56 let.
Obsojeni pohotnik. V Mariboru so obsodili porotniki 23 letnega hlapca Matevža Voglena iz Majšperka na 15 mesecev težke ječe zaradi nrav-nega hudodelstva na 13 letni deklici.
V	blaznosti hotel ubiti očeta. Nedavno se je poročalo, da je 31 letni čevljar Ferdinand Krois na Tezni pri Mariboru hotel umoriti svojega očeta. Zdravniki so zdaj spoznali, da mož ni pri pravi pameti.
Župan občine Lehen pri Ribnici nam pošilja pismo, v katerem pravi, da dr. Verstovšek na lanskem shodu tamkaj ni govoril o „farjih". Naš zaupnik pa trdovratno vzdržuje svojo trditev in je pripravljen jo dokazati. Sicer pa je sedanji dr. Koroščev oproda dr. Verstovšek tudi o drugih prilikah v raznih „spremembah" govoril o ,.farjih". Ali hoče dokaze?
Na Bregu pri Ptuju se je začel dne 20. m. m. viničarski tečaj, ki traja poldrugi mesec. Sprejetih je 20 kmečkih, želarskih in viničarskih sinov.
Južnovzhodna štajerska železnica. Že večkrat smo pisali o tej progi, ki bi naj šla od Feldbacha skozi Gleichenberg, Purklo, St. Lenart, Ptuj, Rogatec v Brežice. Poročajo, da so vsi prizadeti okrajni zastopi ter vsa mesta in trgi, razun Radgone in Fehringa, vložili na deželni zbor prošnjo za pospeševanje zidave te železnice.
Sv. Barbara niže Maribora. Dne 3. sušca t. 1. je tukaj muogozbranemu ljudstvu izborno po-daval pouk o letošnji rezitvi g. potovalni učitelj Ivan Belle. Vinogradniki se zelo zanimajo za svojo stroko ter so po končanem pouku stavili mnogo vprašanj in želj, na kar se jim-je takoj odgovorilo. Tako je prav! Kmetje, posestniki, poslužujte se izvedencev, ki so nam zastonj na razpolago pri vsem kmetijstvu. G. Belle je tudi poučeval o umetnih gnojilih, katerih smo dobili iz Gradca po g. dr, Skazilu za 25 poskusov zastonj. Posestniki, prepričajmo se torej vsi o uspehih na travnikih, njivah in vinogradih! Če po erugih krajih zemljo prisilijo več roditi, bomo jo tudi mi, saj smo tudi mi delavni. — Deželni odbor bi
nam naj galieo pač bolj po ceni daial. — Naša posojilnica začne poslovati 10. sušca t. 1.
V slatini je utonil. 68 letni kočar Jože Vo-grinec iz Zagajščaka pri Sv. Benediktu v Slov. Gor. je pil dne 26. febr. v gostilni Žlabrovi na Ihovi. Ko se je proti polnoči napotil domov, si je hotel v bližnji slatini zajeti še malo kisle vode. Voda pa je stala tisti dan precej globoko in mož je zgubil ravnotežje, padel v studenec in utonil. Drugo jutro so ga našli.
Obesil 86 je na Kogu pri Središču 15letn pastir F. Ozmec v kravjem hlevu dne 1. marca t. 1. Vzrok samomora ni znan,
Gorice ljutomerskih bregov so vsled trde zime močno trpele. Očesa so pozeble in pridelek v tem letu bo slab.
Na postaji v Ljutomeru nahaja se nek uslužbenec, ki ne razume niti besedice slovenski. In ta človek posluje tndi pri blagajni! Ko sem zadnjič zahteval vozni listek II. razreda za Gornjo Radgono, me je gledal mož, kakor tele novo leso. In naši Ljutomerčani prenašajo to tako mirno, kakor bi moralo biti tako. Tudi napis na postajališču blešči se le v nemščini, kakor bi bila ljutomerska postaja samo za par ljutomerskih nemčnrjev. Ljutomerčani, kje je Vaš narodni ponos; okrajni zastop, občinski zastopi, ganite se!
Smrtna kosa je imela zelo bogato žetev v Žetalah pri Rogatcu. Dne 25. m. m. je ležalo na mrtvaškem odru na enkrat 5 mrličev. To so bili Franc Horvat, veliki bogatin in veleposestnik v Dobrini, star 69 let; Juri Ju s, star 59 let, prevžitkar v Varvaselih, oče šestim otrokom. Bil je jako spoštovan in čislan kot poštenjak med sosedi in daljnimi prebivalci; Andrej Šaf h alte r, star 46 let, kočar v Kočicah; Neža Per-nek, stara 78 let, občinska ubožnica in Juri Kores, star 46 let, posestnik v Kočicah.
Olikanost slovenjebistriških „Nemcev". Dne 19. febr. so proslavljali „Nemci" v Slov. Bistrici zmago pri volitvah v okrajni zastop. Izzivali so na nesramen način slovenske volilce, ki so se vračali mimo hotela Veinhold. Isti večer je neznan zlikovec zalučal kamen v okno Narodnega doma; kamen je zdrobil dvoje šip in priletel v sredo sobe med prestrašene goste. Zaraditega je šla prihodnji dan deputacija slovenskih župauov z g. Hojnikom na čelu na mestni urad, kjer so dali na zapisnik, da zahtevajo za sobotne volitve (kmečke občine!) popolno varstvo, ker bi sicer morali zahtevati, da se vrše volitve kje drugje.
„Naroden župnik" po „Štajerčevem" okusu je žnpnik Merkuš v Žetalah. Pred kratkim umrl je v Dobrinji pri Žetalah veleposestnik Franc Hrovat, tast ptujskega Strašila. Dasi ni v celi žetalski župniji niti enega Nemca, je župnik Merkuš imel vendar nemški nagrobni govor — seveda na ljubo g. Strašilu.
Šmarje pri Jelšah. V nedeljo dne 3. t. m. je imel dr. Korošec tukaj svoj zaupni shod v župnišču. Udeležencev je bilo do 60. Kakovost zbora pa označi to, da je eno občino zastopal posestnik, ki mu je sodnija zaradi slaboumnosti pripoznala nezmožnost, biti dalje samopraven. Dne 19. sušca ima dr. Korošec javen shod vrh Sv. Roka nad Šmarjem. Tam se ga bo najbrže svečano proglasilo za državnozborskega kandidata za volilni okraj Šmarje, Rogatec, Kozje.
Kalobje. (Brez denarja ni nič!) Pri nas je ne-dolgo tega umrl berač. Občina mu je preskrbela krsto in pogrebce; zvonilo se ni, zagrebli so ga kakor psa. pokropit ga ni šel nihče. Brez denarja ni nič.
lavni ljudski shod v Št. Jurju ob j. žel. V
nedeljo, dne 10. t. m., po večernicah se vrši v prostorih pri A. Nendlu javni ljudski shod, ki ga priredi okrajni odbor narodne stranke. Govorilo se bo o kmetijstvu, o političnem položaju; razpravljalo se bo, ali more iti slovenski kmet z narodno stranko, o medsebojnem podpiranju Slovencev, o novi volilni postavi in še marsikaj. Slovenski kmetje, pokažite ta dan, kako se zanimate za javna vprašanja, pokažite, da si upate misliti s svojo glavo, da ste se otresli duha hlapčevskega in da hočete delati s svojo voljo. Pokažite, da ste samostojni možje, ki si ne daste nakomandi-rati Vašega političnega mišljenja od nobene strani. Dan volitev ni več daleč, vzdramite se, bodite možje!
Dr. Povalej lovi kmete. Okoli Št. Jurja ob j. žel. že zopet straši dr. Povalej kot poslanski kandidat na dr. Koroščevi podlagi. Hujska izr.-cno zoper narodno stranko. Torej zopet od duhovnikov odvisen doktor kot prijatelj kmeta! Obenem je ta gospod finančni uradnik v Mariboru, kjer pomaga državi dreti slovenskega kmeta. Dr. Po-
valej je sicer pri Št. Jurju nakupil od kmetskih ljudij nekaj zemlje in v tem oziru baje nima popolnoma čistih rok, stanuje pa v Mariboru kakor dosedanji poslanec celjskega okraja. Torej vse mora priti iz Maribora: Dr. Korošec, dr. Vrstov-šek, dr. Povalej, Pišek in Roškar, samo ljudstvo ne sme govoriti. — Ti ljudje nam ne bodo po-slančevali. To ni kmečka zveza, ampak zveza ljudi, ki špekulirajo z revščino slovenskega kmeta. Proč Vaše umazane roke!
Javni ljudski shod v Laškem trgu se vrši v nedeljo dne 10. t, m. ob pol 9. uri zjutraj v prostorih pivnice delniške družbe. Govorilo se bo o kmečkem gibanju in položaju Slovencev. Slovenski kmetje laškega okraja, osobilo iz okolice laškega, pokažite tudi vi, da se zanimate za javne zadeve.
Laško. (Neodločnim Slovencem v spo-minsko knjigo.) V zadnjem času izišli članki iz našega kraja, tičoči se gesla „Svoji k svojim" vzdramili so vendar nekatere, da so začeli raz-mišljevati in so sprevideli, da je njih ravnanje bilo res napačno. Mnogi so pa ostali pri svojih starih navadah. Tem bode treba še ostreje potrkati na njih zakrknjena srca. Najbolje zdravilo bode, da jih začnemo priobčevati imenoma, poleg njih pa tudi one resnično narodne obrtnike, ki niso to samo z besedo, ampak tudi v dejanju. Vspeh bodo kmalu občutili eni kot drugi. Tu velja: ako podpiraš svojega narodnega nasprotnika, škoduješ in nasprotuješ sam narodni stvari in kot tak nisi vreden imenovati se Slovenca. — Take neodločneže opozarjamo, da se bliža za Slovence čas preporoda, ki bode spremenil dosedajne sramotne razmere korenito. Sramotno pa je: da Slovenci-domačini hlapčnjemo tujcu-Nemcu, ki gospodari. — Žal bi nam bilo sicer za one, ki bi v tem odločilnem trenutku še vedno ne bili — ne tič ne miš, — toda ne mogli bi jih več spoznati za svoje.
V Brežicah se je minolo nedeljo osnoval krajevni odbor narodne stranke za brežiško okolico. Navzoči so poslali osrednjemu odboru v Celje sledečo brzojavko: „Možje-pristaši narodne stranke, ki snujemo danes krajevni odbor brežiške okolice, pozdravljamo z navdušenjem požrtvovalnost osrednjega odbora in mu kličemo: Ostanite neomahljivi na svojem potu! Mi smo vedno z Vami! Živeli!'
Sevnica. Minolo nedeljo se je sestalo po shodu kmečke zveze, katerega so se udeležili tudi somišljeniki narodne stranke, nad 60 mož-kmeto-valcev v prostorih g. Simončiča na zaupni sestanek, na katerem se je imel ustanoviti krajevni odbor za Sevnico in sosedne občine. G. nadučitelj Mešiček je pozdravil zborovalce. Urednik Spin-dler je navzočim razložil vzroke ustanovitve stranke, njena načela, govoril je posebej o kme tijskem vprašanju itd. Izvolil se je nato krajevni odbor, obstoječ iz zastopnikov sosednih vasi, kme tov, in predsednik krajnega odbora je g. Simončič iz Sevnice. Naj bi delo rodilo plemenit sad.
Na shodu kmečke zveze v Sevnici sta ta mošnji župnik in dr. Benkovič hujskala proti narodni stranki. Od strani udeležnikov somišljenikov narodne stranke se je proti takšnemu „ponče vanju" kmetov ostro nastopilo. Župnik Doberšek si je želel večjega upliva na šolo in pa preustroj šolstva. Njegovi kmetje so klicali, da je tri leta zadosti šole za kmečkega fanta, in g. župnik se je smehljal in prikimoval ter niti z eno besedo ni odklonil tako nazadnjaškega stališča. Dr. Benkovič pa je izjavil, da se je kmečka zveza postavila glede nemščine vljud ski šoli na to stališče, da se naj nem ščina na ljudskih šolah poučnje, kolikor je potrebno in kolikor to zahteva ljudstvo, a na slovenskih šolah. Rekel je, da se vtem kmečka zveza strinja z narodno stranko. G. dr. Korošec, ali ste slišali? 300 mož, ki so bili na shodu navzoči, mora potrditi te besede dr. Benkoviča. Isti mož je v svojem govoru narodno stranko obrekoval in o njej lagal. Župan Božič iz Zabnkovja, somišljenik narodne stranke, je pozival kmete, naj si. volijo za poslanca moža iz svoje srede, odkritega, poštenega, razumnega in značaj-nega kmeta. Govoriti je hotel tudi urednik Spin-dler; dr. Benkovič mu sprva ni dal besede, potem pa se je premislil in mu jo je podelil. Župnik Dobršek je pa med tem nahujskal svoje ljudi, da so zapustili dvorano.
„Smešna zveza", tako imenuje glasilo dr. Benkoviča „Posavska straža" novo ustanovljeno kmečko zvezo. ,.Posavska straža" pravi doslovno: „Dr. Benkovič je edini odvetnik na Štajerskem, ki se je odkrito in brez strahu zavzel za smešno zvezo."!
slovenski kandidat! Tako bo kandidiral na „sloven-
Baron Moscon —
namreč pravi on, da skem" programu. Ali kdo mu hoče iti na limance, in kdo se sploh ne smeje staremu lisjaku, če on to izjavi?!
Nemška šola v Hrastniku. Ker je trboveljska občina tudi z glasovi odbornikov-Nemcev (razven Leillerja!) odklonila ustanovitev nemške šole, jo ustanovi hrastniškim „hrastom" šulferajn. Ustanovi se dvorazrednica. „Štajerc" skače veselja!
Shoda v Hrastniku in v Trbovljah. Minolo nedeljo dne 3. III. sta se vršila dva lepa shoda v Trbovljah in v Hrastniku in sicer ob pol 2. uri v Trbovljah, ob pol 5. uri pa v Hrastniku. Dr. Gosak je govoril o življenju proletarske (delavske) rodbine in o kapitalističnem sistemu, ki uničuje pravo rodbinsko življenje, dalje o delavskih stanovanjih, ki so taka, da uničujejo delavca telesno in ovirajo njegov duševni razvoj. Delavec nima nikake ožje zveze s svojim delodajalcem. Vsak trenutek lahko spodi kapitalistični podjetnik delavca in stotisoči se nahajajo mnogokrat brez službe, brez kruha, kljub temu da bi radi delali. Govornik poda ves zgodovinski razvoj delavstva, vlogo istega v današnji človeški družbi ia v naši državi. Naposled pojasni razmerje nar. stranke napram delavstvu. Drugi govornik g. dr. Karlovšek razmotriva v poljudnih besedah o nadlogah in težnjah kmečkega stanu. Pojasni veliki pomen organizacije v narodu in posebno še krasno organizacijo narodne stranke, pri kateri je ljudska volja edino merodajna. Odgovornost poslancev slika govornik v tako živih barvah, da je izval burno odobravanje. Pojasni tudi stališče narodne stranke napram raznim drugim perečim vprašanjem. — Oba govora sta bila sprejeta od navzočih, katerih je bilo na trboveljskem in hrastniškem na vsakem gotovo nad 300, z velikim odobravanjem. Prijavil se je k besedi tudi g. Čobal, ki je opirajoč se na prejšnje govore, razmotrival razna delavska, kmetska, šolska itd. vprašanja. Uspeh obeh shodov je brez vsega dvoma velik, utis trajen. —
Umrl je včeraj v sredo v Lembahu jurist g. Adolf Robič, nečak poslanca Robiča. Pokojnik je bil navdušen narodnjak in zgubili smo ž njim vrlega rodoljuba. Ugrabila nam ga je kruta bolezen — jetika. Če tudi se ne bodeta za njim solzila oče in mati, ker je večni oče že oba poklical v boljšo deželo, bodo pa za njim bridko žalovali njegovi sorodniki in nešteto število prijateljev, ki so ga iskreno ljubili. Pokojnik je bil blag in odkrit značaj. Blag mu spomin in večni mir njegovi duši!
Nesreča v premogokopu. Te dni je ponesrečil v rudniku v Trbovljah rudar Martin Romih iz Višgorja pri Zaeorju. Padel je v rov. Bil je na mestu mrtev.
Velik požar je minoli teden divjal v gornje-štajerskem trgu Št. Lambreht. Hiše so po veliki večini lesene in zato se je ogenj naglo razširil. Velik del trga je pogorel. Le neumorni pridnosti požarnih bramb, ki so prihitele od vseh strani, se je zahvaliti, da ni ves trg postal žrtev plamena.
Tržaški „Edinosti" v spominsko knjigo. Že pred meseci se je ta list zaletel v narodno stranko in naš list. Molčali smo takrat, ker se nam ni vredno zdelo, na dopis, ki je kazal popolno nepoznavanje razmer, odgovarjati. Pred par dnevi pa je zopet prinesel isti list nek članek, kjer govori o „zinešnjavah" na Štajerskem. Reči moramo, da vlada res prava zmešnjava v člankarjevem pojmovanju naših razmer. Gospodje, mi bomo pri nas že sami opravili. Z razmerami se imate tudi Vi spodaj dovolj boriti, uporabite tam svoje sile. Slovenski stvari na Štajerskem s svojimi zmedenostmi prav nič ne koristite. Naše razmere so posledica časovnega toka, ki ga tudi Vi s svojo vodenostjo ne boste ustavili. Roke proč!
Novice iz drugih slovenskih krajev.
Koroško.
Pri občinskih volitvah v Vovbrah 0ne 16. m.
m. so dobili Slovenci večino. Voljenih je 7 Slovencev in 5 nasprotnikov. .
V Spodnjem Dravogradu so bile dne 23. m. m. občinske volitve za I. razred. Ker se je kmet Jaš izneveril, so dobili „Nemci" 1 glas večine. Kakor pa poroča „Mir", so tudi ti odborniki na slovenski strani.
Odsek za narodopis koroških Slovencev se je ustanovil v Beljaku. Ustanovili so ga mladi rodoljubi, prof. dr. Mihajlo Rostohar in medicinec
Slavko Slamnik. Izdati nameravajo knjigo o koroških Slovencih. Posebno v Ziljski dolini bodo našli še mnogo zanimivosti.
Kpanj sko.
.,Krščanski" kandidat v Ljubljani je pas&r
Kregar. Pravijo, da „ne bo pravi mož".
V	Ljubljani je umrl dne 27. febr. t. 1. polkovnik 27. pešpolka Štefan Vučetič. Bil je splo&no priljubljen pri prebivalstvu.
Pasja steklina se je pojavila v mnogih krajih na Kranjskem. Več ljudi je od psov ogrizenih.
„Delo" Izšla je prva številka tega strokovnega lista za industrijo, obrt in trgovino. Prinaša lepo vrstu zanimivih člankov, nasvetov itd. List izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane na leto 10 K. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani. Slovenci težko pogrešamo res strokovnega glasila posebej za slovenske obrtnike. Upamo, da bo novi list vestno izpolnoval svojo nalogo.
Notranjska kmetska stranka ima dne 17. t. m. velik ljudski shod v Št. Petru.
V	kočevskem volilnem okraju je postavila socijalna demokracija za kandidata Ignaca Sitarja, tajnika v Trbovljah.
Slovenska ljudska, t. j. dr. Šusteršičeva nazadnjaška stranka na Kranjskem je dne 38. febr. na zaupnem shodu v Ljubljani postavila večino svojih kandidatov za Kranjsko. V ljubljanski okolici kandidira dr. Šusteršič, v okraju Kamnik-Brdo dr. Krek, v okraju Črnomelj-Novomesto-Metlika dvorni svetnik Šuklje. V okraju Postojna-Vipava-Loz-Senožeče-Ilirska Bistrica je kandidat dr. Ign. Žitnik, v radovljiško-kranjskogorskem Pogačnik, v okraju Ribnica-Velike Lašče in Žužemberk učitelj Jaklič, v okraju Kranj-Loka Franc Demšar. Litija-Radeče Fr. Povše in Vrhnika-Logatec-Idrija Gostinčar. Za mesto Ljubljano in za krško-mo-kronoško-trebinjsko-kostanjeviški okraj shod ni postavil kandidatov, ampak je prepustil odločitev zaupnikom prizadetih okrajev, odnosno vodstvu stranke.
Volkovi so prišli čez gorjance na Kranjsko v okolico Novega mesta, ki so taborili v kosti blizu mesta.
Veliko divjo mačko je ubil gozdar Ign. Ve-likonja v Trnovskem gozdu.
Volilni boj na Notranjskem bo eden najzanimivejših in najhujših, kaj se jih bo na Kranjskem bilo pri letošnjih volitvah. Stali si boste nasproti dr. Šusteršičeva takozvana ljudska stranka in pa nova, mlada in čila notranjska kmečka stranka. Kdor pozna razmere, ve, da je Notranjska jako zavedna, da si ljudstvo ne da meni nič tebi nič komandirati, ampak da začenja misliti 8 svojo glavo in delati s svojo voljo. To je gospodom pri dr. Šusteršičevi stranki jako neprijetno. Minolo nedeljo je bil v Bitnjah pod Premom na Notranjskem shod, na katerem so se kmetovalci izrekli za kandidaturo veleposestnika Josipa Dekleve iz Postojne. Notranjska koraka na čelu osvobojujoče se ljudske volje na Kranjskem.
Primorsko.
Nova podzemeljska jama. Pri Nabrežini so našli krasno podzemeljsko jamo. Jama leži na občinskem svetu. Županstvo je dalo jamo zapreti ter se je obrnilo do tržaške podružnice Slovenskega planinskega društva, da jamo preišče. To se zgodi 10. t. m.
Občina Škrilje na Vipavskem je v svoji seji sprejela predlog starešine Vrčona: „Občinski zastop občine Škrilje naj apelira na deželni odbor v Gorici, da izdela, odnosno da zahteva od vlade, naj predloži načrt postave, s katerim se upelje splošno, enako, tajno in direktno volilno pravico za deželni zbor in za občinske zastope."
Gospodarski paberki.
Koristi gnojenja travnikov z umetnim gnojem.
Vsled vedno še mnogo preveč razvitega poljedelstva v naših krajih, se ni moglo do novejšega časa poleg njiv gnojiti tudi še travnikov; danes, ko imamo na razpolago nmetni gnoj, je temu odpomagano. In napredni kmetovalci so se tega, sicer dragega, a tudi bogato obrestujočega se sredstva hitro poprijeli in ga danes že t veliki meri uporabljajo.
Splošno so toraj naše gospodarske razmere take, da ne moremo gnojiti travnikov z hlevskim gnojem, marveč nasprotno povsod vidimo, da se še njive vsled premalo razvke živinoreje nezadostno gnoje.
Glavna in neposredna korist gnojenja travnikov z umetnim, ali tudi hlevskim gnojem je večja množina pridelane hrane. To nam daje veliko posrednih koristi:
1. Z večjo množino pridelane krme zbolj-šujemo in tudi pomnožujemo svojo živinorejo.
9. Vsled več in boljše živine, pridelamo več in boljšega gnoja. Toraj nam je omogočeno boljše gnojiti svoje njive, oziroma, ako nam v tem slučaju še gnoj preostaja, se lahko gnoji z njim tudi travnike. Če gnojimo bolj močno njive, pridelamo tudi več njivskih pridelkov.
Z mirno vestjo lahko toraj trdimo, da se pravilno uporabljen umetni gnoj dobro izplača in ga zaradi tega toplo priporočamo našim kmetovalcem. Natančne poskušnje z različnim umetnim gnojem, recimo s Tomasovo žlindro, kajnitom, kalijevo soljo itd. so dokazale, da se že prvo leto močno povrnejo stroški za gnoj; a glavni pridelek krme dobimo šele v drugem in tudi še v tretjem letu po gnojitvi. Toraj je večja množina krme v naslednjih letih takorekoč čisto zastonj.
Živinoreja je danes glavni vir dohodkov ua-šega kmeta, zato je gotovo jako praktično in gospodarski, ako skrbimo za povzdigo te panoge s tem, da travnike gnojimo. Ravnajmo se po časovnih razmerah! — Zato bi tudi nadalje priporočal, da bi omejili poljedelstvo in pomnožili trav-ništvo. Poljedelstvo naj se neguje le v toliki meri, kolikor je doma neobhodno potrebno. S pridelovanjem žita se ne bode danes nihče opomogel. V pripravnih prostorih delajmo iz njiv travnike (kako se napravlja nove travnike, bodemo še govorili v svojem času). Nadalje pridelujemo tudi na njivah v večji množini krmske rastline, kakor recimo razne detelje, (posebno štajersko, lucerno in rdečo ali takozvano inkaruatko), grašico itd. Na tak način bode tudi pri nas jela procvitati živinoreja.
Sadjerejci, pozor! Letošnja dolga in huda zima ne bo kaj prida za kmeta. Ozimine, ako sneg še dolgo leži, bodo hudo trpele, ker tla niso zmrznjena. Najhujše pa bo za sadna drevesca. Debel sneg s trdno skorjo brani, da ga zajec ne more preriti. in tako zajec no more preriti in tako ne dobi hrane na polju. Primoran je, se edino od drevesnega brstja in skorje živeti. Na tisoče mladih dreves bode letos po zajcih uničenih, ako niso bila s slamo ali koljem dobro zavarovana. Mazanje samo dostikrat ne pomaga. Tako je pisec teh vrst pred blizo tridesetimi leti, ko še skušnje ni imel, svoja drevesca na nasvet nekega posestnika namazal s staro slanino, da bi jih zajci ne oglodali. Pa glej čuka! V dveh nočeh so zajci popolnoma oglodali nad 80 požlahtnjenih drevesc. Treba je bilo iste pri zemlji odrezati in zopet cepiti. Poglejte tedaj, sadjerejci, sadonosnik, ako je tamkaj vse v redu. Če najdete oglodana drevesca, ki nimajo skorje krog debla popolnoma pregrižnjene, namažite je debelo z govnoni in ilovico, ovijte s cunjo in zavežite, preden drevesce od vetra in mraza napoka. Tako si rešite mnogo dreves.
Razne novosti.
Rudnik >e zgorel v Eveletu v Ameriki. 500 Slovencev je vsled tega brez dela.
Ponesrečen vlak. Pri postaji Johnstown v Združenih državah v Ameriki je skočil ekspresni vlak s tira in padel v spodaj tekočo reko. Ponesrečilo se je 50 potnikov.
Vsled strahu onemela. V neki ogrski vasi se je splazil ponoči tat v stanovanje vdove Tutko-vič, zvezal vdovo ter pobral vse, kar je imelo kaj vrednosti. Vdova je vsled strahu onemela, ter ne more na nobeno vprašanje odgovoriti. Ker tudi pisati ne zna, ni mogoče ničesar zvedeti o tatu.
Smrt v pijanosti. Pri Vrhpolju na Hrvatskem se je železniški čuvaj tako napil, da je obležal na progi. Pridrvel je vlak, ki je nesrečnika vsega raztrgal.
Svojo mater je zastrupila v Njujorkn v Ameriki zelo bogata in ugledna gospa Walan, in sicer na prošnjo matere same, ki je trpela neznosne bolečine vsled raka. Vendar so hčer zaprli in obtožili zavratnega umora.
„Krščansko življenje" na Madžarskem. V Devi na Ogrskem je kmetica Štefan zastrupila prva dva svoja moža, tretjega moža. pa je umoril neki 15 letni deček, ki si ga je pobotnica v ta namen najela za ljubimca.
„Naprednost" na Belgijskem. Nazadnjaška belgijska vlada je odslovila 1500 svobodomiselnih učiteljev, zaprla 800 šol in 200 otroških vrtcev. Lepa —- »naprednost".
Plemenit dar. Skoro četrt milijona kron je zapustil duhovnik dr. Gerlah za vaške šole v ostrogonskem komi tatu na Ogrskem. Mož je živel v največji revščini. V njegovi oporoki čitamo: Trpel sem glad in mraz, a ni nn žal. kajti vse. kar imam, morem darovati trpečemu ljudstvu.
Zopet nesreča na morju. Parnik avstrijskega Lloyda v Trstu, ,,Imperatrix", se je potopil blizu otoka Krete. Parnik je imel 120 mož posadke in 20 potnikov. Utonilo je 40 oseb, med temi 32 pomorščakov, ki so bili zvečine Primorci in Dal-matinci.
Hrvati in glagolica. Rimska stolica je nedavno izdala glede glagolice ali staroslovenskega bogoslužja naredbo, da se sme isto rabiti le v cerkvah, kjer je to bilo doslej v navadi. Znano pa je, da posebno hrvaška duhovščina z vso silo zahteva uvedenje narodnega jezika pri bogoslu-ženju namesto ljudstvu nerazumljivega latinskega. Hrvatski narod je vsled te papeške odredbe silno ogorčen in pred kratkim se je vršil v Zagrebu mogočni shod, na katerem se je velikanska množica z navdušenjem izrekla za popolno ločitev od Rima, ako isti tako sovražno nastopa proti Slovanom.
Predrzna tatvina. V Niči, v mestu na južnem Francoskem ob morju, je zlatarju Schiffu iz Pariza na brzojavnem uradu nekdo izmakDil izpod pazduhe zavoj demantov in biserov v vrednosti poldrugega milijona frankov (skoro isto toliko kron). Tat je pobegnil in ga še niso zasledili.
Lakota na Kitajskem. Na Kitajskem trpi lakoto 10 milijonov ljudi; od teh jih polovica pogine, ako ne pride brž izdatna pomoč.
Krvavi čini v blaznosti. V Warnsdorfu je 37 letni tovarnar Niklatsch v hipni blaznosti ustrelil svojo ženo in sebe. — V FelsO-Szemere na Ogrskem pa je graščak Bitto ustrelil v blaznosti svojo gospodinjo in sebe.
Mlad morilec. V Oberkirchenu pri Dortmundu je 10 letni deček West umoril nekega šestletnega dečka ter vrgel truplo v reko.
Kos hriba se je zrušil v Mareato-Seraconi na neko kmetsko hišo ter ubilo kmetico in njene štiri sinove.
Brzojav ob sklepu lista.
Slov. Bistrica 7. marca t. 1. Na shodu kmečke zveze za določitev kandidata za Maribor desni breg zbranih 200 ljudi. Enoglasno proglašen župan Pišek iz Hotinje vasi. Odborniki čitalnice iztirani.
Ker se mi to priporoča, nekoliko odgovarjam.
Razni narodni stranki nasprotni časopisi mi podtikajo besede, kterih nikdar nisem govoril, vsaj v tem smislu ne, kakor se zavijajo. To so si moji znanci in prijatelji itak mogli že naprej misliti; hudobni ljudje, kakor so moji nasprotuiki, pa itak nič ne verujejo, če bi jim vse stokrat dokazal. Ker mi pa ožji prijatelji priporočajo, naj bi vendarle javno odgovoril in sicer zaradi stranke, če ne zaradi sebe, dovolim si nekaj papirja v ta namen porabiti. Jaz seveda nikdar nisem splošno rekel, naj se kmeta za ušesa potegne. Če sem kaj podobnega zinil, razumel je to vsak poštenjak v tem zmislu, da treba kmeta opozoriti na njegove napake, ne samo' hliniti se mu in mu državno pomoč obetati. — In pri tem tudi ostanem. O takozvani prosti šoli sploh nisem imel prilike govoriti, tudi nisem nikjer rekel, da se v tem oziru in glede zakona vsakomur pripušča svoboda, ampak je naša stranka zavzela načelno stališče, da glede zakona in šole naj ostanejo morebitni poslanci stranke na status quo, to je glede zakona naj velja zanaprej občni državljanski zakon, glede versko-nravne vzgoje v šoli pa tudi državni šolski zakon, ktera oba je cesar potrdil. Da nisem niti v Brežicah niti kje drugje klical »rajši Čobala nego klerikalca", je menda tudi samo ob sebi umevno, akoravno odkrito priznavam, da osebnega nepoštenjaka in na časti omadeževanega človeka svojemn ubogemu narodu ne želim za poslanca. Med kakimi nižjimi gimnazijci seveda tudi nisem govoril, kakor nek poštenjak v »Slov. Gosp." laže, ampak sem na sestanku, sklicanem od visokošolca Kramerja zaradi ustanavljanja javnih knjižnic, popolnoma nasprotno odsvetoval, da bi se delale zapreke krščanskoso-cijalni zvezi, ako snuje popolnoma v svojem duhu društva in knjižnice, kajti (tako sem dejal) vsaka izobrazba je v svojih posledicah napredna, četudi napredku ne bi bila namenjena. Sicer pa kakor rečeno, meni prav nič ne stori, če kdo o meni laže, niti če tisoči pobožnih dušic tem lažem verujejo. Jaz od nikogar nič ne potrebujem, niti naklonjenosti in rodoljubne ljubezni ne. Jaz sam sebi zadostujem in politikujem po svoji vesti in narodni dolžnosti.	Dr. Vek. Kukovec.
Društvene vesti.
Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu priredi v petek dne 8. sušca t. 1. v dvorani »Kaufmannshaus" zabavni večer v prid Gregorčičevemu spomeniku. Vstopnina 80 v. Z ozirom na dobrodelni namen bi bilo želeti, da bi se graški Slovenci, ki se večinoma odtegujejo slov. prireditvam, udeležili tega večera v kolikor mogoče velikem številu.
Zahvala.
Povodom smrti naše ljube, nepozabne matere, gospe
Marije Zadravec
so nam došli od vseh strani dokazi prisrčnega sočutja. Za iste kakor tudi za mnoge poklonjene krasne vence izrekamo najtoplejšo hvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so tako mnogobrojno prihiteli od blizo in daleč, da spremijo rajnko na zadnjem potu. Posebno se še zahvaljujemo za vdeležbo pri pogrebu prec. duhovščini, okrajnemu načelniku g. dr. Omulec-u, županu gosp. Šinko, slavni požarni brambi, slavnemu veteranskemu in bojnemu društvu, g. zastopnikom tukajšjne c. kr. orožniške postaje, spoštov. zastopstvu tukajšnje obrtn zadruge, slavnemu učiteljstvu, gospodom pevcem za ganljive nagrobnice in konečno vsem tukajšnjim župljanom.
V Središču, dne 5. sušca 1907.
35 1-1
HRANILNICE IN POSOJILNICE V ŠMARJI
XXXXXXX REGISTRUVANE ZADRUGE Z NEOMEJENO ZAVEZO XXXXXXX
v sredo, dne 20. marca 1907 ob eni uri popoldne v lastni hiši.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načel ;tva in nadzorstva.
2.	Potrjen je letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
v	°
4.	Citanje revizijskega poročila.
5.	Nasveti načelstva in slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob 1. uri se isti vrši ob 2. uri popoldne v smislu
§ 40 alin. b zadružnih pravil.
Načelstvo.
Sprejmeta se
dva delavca
ki sta vajena mline in žage delati, pri
Jožefu Čretniku, stavitelju mlinov v Št. Jurju ob j. železnici.
Oglasijo se naj le taki, ki so tega posla dobro 31	vajeni.	4-2
Brivskega vajenca sprejme takoj 34 3—2 VALENTIN TIČ, brivec v LITIJI.	
s Schichtoi	raiiis
Prihrani denar	Prihrani trud lo Pgfllfl delo, koristi tedaj tudi zdravja.
Pri perilu malo časa Jaz potratim le.	23 8-4
Milo Schichtovo z jelenom Madeže odpravi vse.
Izjava.
Franc Paher obžalujem, da sem gosp. K a d i v o j a Tušak-a. učitelja v Mozirju, nepremišljeno in brez povoda žalil, preklicem žalitie in ga prosim odpuščanja.
FRANC PAHER
37 1	posestnik v Mozirja
sposobnega za učenje, sprejme takoj trgovina
SCHESCHERKO v Št. Jurju ob juž. žel.
licenca
sprejme v uk
Anton Stefančič, krojaški mojster y Hrastniku.
KDOR
se ne more osebno prepričati o velikanski zalogi in Čudovito nizkih cenah za letošnjo spomlad, naj si naroči vzoice in cenik, katere pošlje poštnine prosto in zastonj
Pna joinoštajerska trgovska hiša
na debelo in drobno
*	A It
založnik c. kr. drž. uradnikov v hiši slovenske posojilnice
Omenim še, da sem za velikanske množine blaga kupčijo sklenil še pred podraienjem in bode® istega prodajal, dokler bode zalog« Mp* po starih cenah.
■ Zelo ugoden nakup za | 1 iivilje in krojače ■
flEijfSdpUai HAJHOVEJaA IZNAJDBA!
zaiuore se lahko in : naglo pogasiti le s
llelik požar
Smekalovimi brizgalnicami
z 40% delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — Y vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smekal, Zagreb
Sklodl&e vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, ce»i, pasov, sekiric, sesalk in go-.	spodarskih strojev ter motor-mlinov. =========
129 odlikovanj! m
Pristnega vina
lastnega pridelka od zadnjih letnikov! ponuja po nizkih cenah (9i)"*"io—4
Ivan Kočevar, velepos.
^ v Središču (Polstrau)f ob južni železrii i.
Poshusite
in priporočite = izdelke = 1
Tudronetomehranil
p Pragi VIH Umtihzastonj, i
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Rotovska ulica št. 2 ~
priporoča
kanceiijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
sVittčmHi peresa peresnimi radirke KameHctsi tablice gobice črnilo
Trgovske knjige T vseh velikos,1!i crt®«us
-2--— z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi. aH pol usnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
za občinske urade krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope, užitnin ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetaike, notarje in privatnike.
tastoa zaloga $ot. zVezIsoV io risani;.
Panirnafp vrp?a Tseh velikosti P° ipirildie vreoe nalnih tovarniških cenah
^tamhilip Potniki. vignete, (Siegelmarken) J za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
Donisnim nmetne- pokrajinske in s cvetlicami uufioiilic ^ najpriprostejše do najfinejše
Albumi za slike, dopisnice in poezije. <9) o
Zavitke za urade v vseh velikostih.
(Vnilci tiskovine in pisarniške potrebščine l/c KI so brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.


Za spomladnognojenje TomOŽBVa ŽlftldPO
kakor žitne in okopavne pridelke, travnike in ::: pašnike, deteljišča, vinograde in sadno drevje ter zelenjadi je ^^^
Zvezdna znamka
Zajamčeno čisto Tomaževo žlindro z Tarstveno znamko In plombo opremljeno dodajajo
Tovorne za Tomasov fosfat
zadr. z omej. por. v BERLINU W.
== Prodaja na vagone in malo =====
Trgovina se železnino
dokazano najboljše umetno gnojilo, ki vsebuje fosforovo kislino.
Petei> Majdič :: Celje. Za radgonski in ljutomerski okraj
J. ŠKERLEC, Zg. Radgona
odneea lista".
Odgovorni urednik Vekoslav Spindler.
Tisk „Zvezne tiskarne" v Celja.