r W«aah. — (Ftdmted 4Prequ) — Orfanteacija naprednih farmarjev T„ drievi »maakingion, Id aa iannuje44 We«ti«i Puinoat od svobode, sato so proti - Ml V starosti od pet do potna jat let svobodi Vodna so pripravljeni na Joknston 0it7, UL - Stavka ^■Današnja krščanska družba se agraža na betlehem- komnsn!wim° d* *°mH*i° ~ • - - m UP" kompsnijsm. itvenem polju • napredujemo ie Skim detemorom. Kaj pa je drugega, če kdo sapodiotroka, ICedčrnei imamo tudi belce, & pree.j^oW,-čepr^"iTri5i ^ katerega organizem je še nežen, V zatohlo, nesnažno in ee ani etoodatotneii, katerih ato- ai. Tudi druge nolitične organi-negračno sobo in ga tam priklene na delo V pozno noč dru- «htetnaet jO v nasadnjaitvu in jacije eo tukaj, Ta aoeialiatlčnega ras kot detomor? .^MlBr »f?^{,uht w ** ss Pml»»tiiruLi utar>tsi __, i . n«*vu. Bati ae je, da bodo kmalu bomo a časom ustanovili, če ne v domači indiutrlji. Do tega jih prisilijo razmere. Akabi apognanl so v tla in gUve nosijo ne resmere J OČe prejemal polteno mezdo, da lahko pošdja svoje otroke 1° * lkodo» k\k"r W sram DopUnik Is naie nakelbine je v šolo, jih Oblači in prehranjuje, gotovo bi ne dovolil, da 1° Ci p^ « prasnov.nju so. otrok nri^ns rU lati infrvLtlm kt L eitu! M m ***** M eseja pri nae, ko amo ilt obiskat Z^i ui f? ? P1™1^«- Mat b pa še toliko »O gledaje v tla. NejboU ialo^- na gobove ^oje neporabljene manj pristala na kkj takega. Ampak današnji gospodarski na& je, da Imamo med onimi brate, speče v kledm smsrilki aistem Je tak, da tisti žive v največji revščini, Id ao pHfklni !Ju» k.u»a bi biia a otroci igrajo in dttva^o brezakrbnoet otrottdh let, mon^jo ^ M * P-tiii vsi bo- otrod delati in si sluiiU vsakdanji T" 10di hi treba tu- SfBfi!^fc^SSU dela v tovarniški ali Z SfiMjftr ^ £ ^u^ SSJi d.i° domači indu^rijl, pomaga gradtti podlago boljši Mki ^ »^Mk^e Jwi ss g.^ It jV^s ^iTu^ ^ ^ ksteri nebodo več izkoriščali malenčkov zaimdi ^ jT^L^f4^ - »^s^i. malika - proOtat . J^L^ Ifff ^lr* ^ w d.kaii ms«,-,, aU v l . k tglMi . ^ ***** Priporočam ss ms je sabolelo, ko sem videl. naj mi,/ds vesk funt premo njimi druge Hksne kot ario vri! _ . ki ga sedaj spravi na povri- r krajih, kjer delavstvo, pred je, ikoduje dobremu rasvojn stavko ik ni bilo organizirano in ■tsvkej je udarec sa naa in rev. 96 hoče erganisirati. J notsko ssnje če bodo oetsli na- Dolinost brstov v U. M. W. ot organiziram. A da s^rijaj4 na atavki toB- __ Vaem etavkujočlm rudarjem ko čaaa, dokler ne bodo val pre. tajnika Kiu ""H®1 ~ FrMlk suvan. ts način bo mogoče zdrobiti moč - Si! - , t<« podjetništva. V sedanji stsvki t Kot, S pot*. — Ns potovanju sem, ®tmo lc ne darjev, Id je ueis ssvezniss. Ne mialite, ds boSle sloaaili stavko, /lomili boste same aebe, da ai ne boat«i Upali popf.dati nikomur v obras. Poras je gotovo ne val atranl, smaga ssvednegs detsv stvs pa se bliia česdalja bolj. Da nas ni vsi videti na etranakih tirih velikik iaioib premoga kakoi ae je to opažalo pred ieathui ted dni, čeravno ga eni saslepljenoi kopljfjo po Westmorelau ti ju, Colorsdu in drugod. £e precej rojakov je. ki ae no-čeje pridružiti stavkujočim in kolikor ee čuje največ v Somersetu, Colo. Nekateri tamkajšnji • rojaki eo mi ie is stare domovina precej znani, ssto {e moja dolžnost, da jih opozorim. Oni, ki ate is žirovske feTe nad Školjot^o, ne opravljajte dela in pridružite se stavkarjem. Izgovori, katere narodnosti je več v dotičnem kraju, so brez pomenu, aamo začeti je treba, ssj ao skoraj povaod prvo začeli Slovenci, zakaj bi, torej tudi v Somersetu ne. Saj ate bili fantje, zakaj bi potem ne bili tudi možje in atopili na stran zavednega delavstva za pravično stvar! Vaaka kara ali "flec", kar že imate v vsiih rovih, ki jo ne-ožite, pomaga daljlaii stavko, z istim pijejo podjetniki vaio kri, vsiim ženam in otrokom pa trgalo kruh is ust, ker jimtp do volta s svojim dslom. Organizirajte se v močni IT, M. W. of ker ta organizacija je naia močna zaveznica in ona nas zagovarja proti tisUm, ki mislijo zasužnjiti vse dslavstvo p6 Združenih državah. V Pennl stavka ie dosti mirno poteka; le tu pa tam imajo kake parna lopate in delajo t nekaterimi najeteži, dar odvažajo pse-mog Ba avto m obilnih vozovih Pravijo, da uporabljajo premog za domaČo uporabo. To je Weda rmanirno", saj kompanije rabi-o vse ss "douuffio v porabo" in tako eelo nejeteže, v koriat mogotcem in nikomur drugemu, j Koliko koristi imajo delavci od unije, je razvidno poaebno po krajik, kjer ao imeli že pred ata? da naia delavska godba navdoženje ree ls, dsje-------------- govornikom ln da jdKfn ipomoela do baljiega' uapeha na/.adnjsikn.i govornikom ' .Kdaj bodo ispragledsH ljudje? Kmalu bo preteklo 10 meaeee^, ko sem priiel v Johnston Citjr. Te daj je bUo tolika ljudi po eeatah) toge, ssdaj pa, to bi imel zavezane oči, bi ao upa priti nkoM po aasti, ne dn bi aa v koga zadel. Kam ao Ni vsi ti ljud je f Kolikor sai ju znano, so,nekateri šli po tovarnah, drugi pa tu di drugam v; neumjske revo o-P rs vi jat deK Bratje, pomislite, kaj delate v tam kritičnem ča su, ko se vali sotrpini borijo za izboljšanje koička kruha; Kaj b bil«, ča bi vsi zapustili Johnston Cityf Tedaj bi imeli že polno na aeUdno najetežev, ki bi jih pod jetniki dobavili fe vseh krajev največ ps iz St. Louiaa in Chioa-ga. Doaedaj amo ie vztrajali; kako pa bo v prihodnje, Če bo tako malo zavesti f Naia organizacija ba po konča ni stavki gnala napraviti obračun z vsemi onimi, ki ao Šli v odločilnem čksn na delo, poaebno pa a takimi, ki bi lahko vztrajali bres dela. Pred atavko ao bili ponoa-ni in kadili cigare, kafcolftro pa je atavka pričela, j^hd njih po- noa in bili ao prvi, ključili na strsi amo se zavezali, ao ae pri- ključili na atran podjetnikov.. Mi »zali, 3a bomo vztraja-jaH t b^ju zoper »val podjetnikov do zadnjega. Ce torej pomagate sedaj podjetnikom plesti bič, ne bo ta W8 sa drugega ksJtor sa vaz same. Za toke ljudi tudi nimamo več prostoru na Johneton ' J. Ravno pred tem, ko aem to p^ aal, ao imeli aUvkarji^aa Herrinu kud boj proti kompfniji in nje-nim čuvajem. Šli ao, da bi prido->ili na avojo stran najeteie, pr /amur pa ja priilo do boja. Ko-Ukoje bflo žrtev ie eedaj na vo-mo. Na Raet Side ja ravnotako kompanija, ki ja najela, ljudi opravljanji dela v rovih. Searia CoSl kompanija ss fSvnotako pri prsvijs,j|a M začela*s obratom. Tako smo pripravljeni i tudi mi Vaa to ao pojavi, da kompanije n« morejo več tako Nadaljevati, sato nam ni treba vstrajati več ko unijp iu bili |>od okriljem U, M. W. Of A. v taki^krajih niipe' delavstvo ulkakega Tstrshu pred kompanijami, na boje se, da bi uwa M vse jm7'koraki" prišli metat pohi- kskor ie kake tri eli itiri tedne Ivo \r. in „mA t. ____li v___-n__a___ _____ pravih premogarjev- smo etood. stotno organizirani, razun ruda* jev-na Davisu, W. Va. Obratujejo torej na Daviau, dočim smo po drugih naselbinah trd al kot sko. la; da bi znaiala prOdukeija premoga 60 odatotkov več kot pred stavko, je nekaj nemogočega. Pred stavko js vozilo tod mimo dnevno po 60*do 60 železniških' } vozov premoga, dočim jih sedaj vozi mimo ponajve* X8 vozov. Še od tistih vozov ae je primerilo, da < so priHi mimo po dvakrat ua te-don, a čemur nae je hotela drui. ba prealepiti glede produkcije. Doaedaj ae ji take nakane niso poareelle in ae ji tudi v bodoče drugi taki triki ne bodo. V dopiaih pogostokrat vidim, da tudi naži rojaki opravljajo ae-1-po delo in. prepričan aem, da se tudi tu na Daviau ^rojaki, ki dela-jo za kompaqijo. — Pozdrav J,vsem zavednim delaveci*. — #alsenburg, Oolo. — Posivim dopisnika js Walsena, Co- ., ki je pMl dopis v it. 184, da prekliče jgvno kar je pisal rsdi tajnika od druitva Srebrna gora, Polten človek, ko nekaj pile, se ne skriva a svojim imenom. Mepi je eelo druitvo sa pričo, da ^i resnično, kar je pisal datični rojak in tudi lokal organizaoije V. M. W. of A., lahko to potrdi Mielim, da sem boljši ss organizacijo kskor ps tisti, ki ao pOdpiaali lani v oktobru, da dobivajo preveč plače na dan, ako prejmejo $7.75 ter da jim js dosti $5.25. Ca ki ne bili atorili v Coloradu one napake, bi na imeli atavke miseoa novembra in bi imeli la do t aprila plačo po $7.75 na dan. Prepričan sem tujii, da bi imeli I. aprila popolno atavko, dočim j« aedaj ravno narobe, da, če b! na bflo naa Slovencev In Hrvatov, bi ae 'tvuvv? olcnjskeA> ia ajegs bi | rad isvsdsl ujegov brst, |pw* v starem kraja vslsd sslo vslnlh stvari. O njem nisem niAcssr^d le nad dvs lotit sdi s/ml. ds s« nahaja askje v Clcvclsndu, Ohim Cenjene rojake prosim,,Is kdo vs ss njsfov naslov, ds ml to jsvif sko tio ps ssn Mtsl ta oglsa, na| prijsvl na naslovi JoM Bkulek, P. a, Ban It, Oroos, Kan. 1 i Uhko rsnjenih, ko je aksplediral« 94 sabojev dinsmita v bližnjem ksMSslims v sredo sjutrsi WaahMftoa, DJJ. - 'Osnoval' <>'»rorsbe jo t 2«dobro oborože- m mi banditi Ugribil Itirideset A-nipričanav na tampilkem polju. Vodja banditev sskteva potnajetl t.»O« pezov odkupnine. Uffnblje-"J* je bilo isvtfteao v nedeljo h f »nditski vodja jo dal 4S ur čass. •<» es polije odkupnina. V mskiikom poalaailtva pravi* io, da ae jo nfrabljenje isvrlflo ob ••■sn, ko jo imela biti mehiška re ,- iblika prunsas. Ugr*Ujenjs j-'nn namen delstl potrfkoče pred-• dnikn Obregonu. Zaradi tegs js M»rašanje na mesta v "Ido je M riaarU ugrabljenje Asserilaaov in kakšni nameni ee skrivajo ss .rsbljenjsm Američanov t" , It mmmmmarnm^^ * OKRA SADIJO J« n unAvmarra. If I.II.U M vmk kMtlfl t*inikil FRANK OGLAR« Be» Tork. M. T. - Cena radija eo jo nižala od 16 do 90 od-■totfcev. Miilgram rsdijs atana pa novi eeni $120. Rady ss rabi pri Pravljenja raka. TU Union Savings Bank FRICKbLDG S'1 Av. < bi !'<;•.'.„, I. prosveta rszf • ^r | na, stimjena.iii napoletianjena ko pita raznožno in tndi prlnožno »to, ječih konj, ter kopica * oko*tW-lim hrustancem. Postanek o t »H povzroča sli poepduje nappČno Izrezovanje in podkovanje, predvsem premočno porezov^njc nosil nega robu. tako da je mi pplovi ea kopita nižja od druge. Prekratke in preozke podkve, bodud da zo bile le tako umerjene, da ao predolgo ležale pribite in tako po stale neprikledne. Tudi p/d^Tokc podkve, zlasti če so preveč posnete, povzročijo otiake, ker sc pete, drseč po položni ploskvi, bolj in bolj zožujejo in stizkajo. Včasih, četudi prav poredko, otišče podplat kamenčki in druge trdi predmeti, ki ae zkjedo med podkev in podplat. Otiake je lahko zpolnatj, če kopita natančno preiščemo s preiskovalnimi jklest ami in trkanjem. Konj umika nogo pod priti-ekoin ln potrkavaujem na obolelp mesto. Otiske na pravilnih kopitih so rasmerno lahko ozdravljive, težjo na nepravilnih, nsjt«$je no spačenih in na onih, katerih hrustanci so okosteneli Si&e otiake, vsled katerih konj ncllpd, in brez posebnega pomena. Popolnoma zs-dostjje, če se konja pravilno podkuje in akrbi za omebčanje kopi- kopito tri do štiri d.ii še vedno m. previjati mrzle ovitke. ZaaUrane otiake, zlaati na p«J steni zelo spačenih, stisnjenih ,ij nspol stisnjenih kopit, iu ua kop, tih x okostenelimi hroetan« i * w ta način ne dajo odpravitl^^/ kih ^lučajih skušamo olajiati U*.. čine oziroma zmanjšati f>rituk ua ta način, da podkev akrbnoNm*. rimo Uko, da nc titči na obol^U mesta, ali pa napravimo izrez, fcl ze napravlja takole: Na skrbno osnaženem kopitu režemo z ostrim sngleikini žlebi, čarjem približno 15 mm, to je |)0[ inče, pod in vsporedno z svitkom' v roženo steno ozko zarezo tako globoko, da ae žiln.sta stena fe rdečkssto svetlika skozi prosojno, mehko roženo plast. Od zadnji konoa te zarezo, ki sega približno V4 do Ms inče pred konec petne stene, se zareže isto tako zareza v qneri roženih cevk do nosilne** robu; od sprednjega, ki končuj« na drugi polovici stranske stene, pa ravno tako globoko zareso nav. pično dp nosilnega robu. Na ta ns. čin se zmanjia pritisk roženih ds-lof na iilnate od spodaj, kakpr tudi''od strani. vlJE- 7jT\ in bres slovess izginil iS ekulirala in agljufovalg, njegova dva goepodarjs. Kaj js potom bilo I njim, kje ee potikal, kaklui so bili njegovi doživljaji v novem svetu, to se ni moglo ugotoviti. * 4 1 (Dglje prihodnjič.)!f fo ivedlčine preložil F. J—o. (Dslje.) V Veliki vojvoda je umolknil in spavovsl senora Paquena a tihim in zadovoljnim nasmehom. Videl js dobro- aa obrazu svojega staro-ga finančnega ministra, ds so njegove misli kilometre in kilometre daleč proč od razgovora, videl je ps tudi, kako ateri minister s svojim prirojenim dvorjsnstvom skute prikriti odsotnost avojoga du, ha * "Pequeno," je nedaljeval veliki vojvoda, "vi ste bili in ste le vedno preveč ljubeznivi napram Semjonu Markoviču. On ree nn zasluži, da se brigate toliko za njega. * Mnogo bolje bi bilo, da mialite na to, kje bi nalli ie človeka, ki bi ga mogli prav poltena napumpati. Mnogo bolje bi bilo, da posvetite svojs dulevne moči iS državniške zmolnosti te-mu vprašanju. Kaj pravite, ako M kje v arhivih nalU kako etaro nsredbo, ki bi po nji mogli krvavo obdavčiti gospoda Bekkerja, saj se mu li Že mesec dni ns na-lem otoku. Don Jeronimo je na-kdaj tsdal navedbo, ki so po nji morali inosemei, ki so se mudili v nali vojvod.nl, položiti v državni sklad sa borbo proti nevernlkom 00% arojega premoženja Kaj pravite ns tof Mogoče imate tudi fl kak pameten predlog t" genor Paqueno je nevozno odmajal z glsvo, tods predno je mogli odgovoriti, so se odprla vrata ih v sobo js stopil Avgust. Izraz diskretusgs nasmeha je bit sačr-tsn r njegovih dvorjansklh pote-^jjjSLjMfi . fk' 4 ff t M vam svstoval, ds preledite jutrišnji dan vsak I mM svojimi štirimi stenami. In zdaj ss raiidimo p dva b dva, vai po raznih potih. Vas, Tolka-Čenko, Id prosil, da ae pobrinote sa Ljamšins ter gs sprsvits domov. Iikulajte vplivati nanj in ras-tolmačite mu prpdvssm, ds js to msloduljo njemu ssmomu najprej nevarno. U vslem eorodniku 6i-■ laljovu, goepod Virginakij, dvomim prav takp Malo kakor e vasi on ne ovadi ničssar. Njegovo ravna a je obžalujem ( toda rekel ni, da zapušča družbo, In sato M ga bilo prezgodaj pokopavati Ni, hitimo, gospodst nali nasprotniki ao teleta, ali previdnost vsndar ni odveč . M" Virginakij je odlsl s Krklom., Preden je Br-kel Uročil Ljamšina Tolkačcnku, ga ja privlekel k Pjotru Stepanoviču ter povedsl v njegovem Imenu, de se js spsmotovsl in skesano prosi odpuščanja, saj niti ne pomni, kaj je bilo I njim. Pjotr Stepanovič je odšel ssm, po najdaljši poti, ki je Siiela onkraj ribnjakov mimo parka V njegovo aačudenje ga je le sredi poti dohitel Uputin. "Pjotr Stepanovič, 1. j a mlin nas gotovo ova- "Ne; ko se istreaai, bo videl, da pojde aam prvi v Sibirijo, če kaj pove I Sdaj ne evedi nihče , več. Ae vi ne.M MPa vir* "He resorne, da vaa spravim vse ns oni svet, Iftkar hitro ee le ganete, da bi tsdsili eami veste. A ni ao beti. Ali ste tehli sate dne vrsti ts ma •af" ' Pjotr Htepanovil, Pjotr Stepanovič — glej-te, morebiti ae ne vidimo nikoli vaši" "Od kod Imate t»t" ( "Mamo eno asi povejte." "Nu, kaj t ("Vprav mi je ljubše, ds so poberete!" "Le krotek odgovor, tode pošten: sli sme mi edma peiorie« na svetu, ali je reealea, ds jik je sla! V višjem emblu vae vprašam, Pjotr 8to- paaevll." "To vidim pe vašem fsnstlzma Voete, Lipu trn, de ste n«varnejši od l.jemštaat" ••Vam, vem — toda »dgover, vaš odgovori" "VI M odseli človek 1 »dej vam jo vendar lehho vaaeoo. ali je ena petoriea, aU jih jo tM." "Tak enal Saj Sam vodeš!'* je vakUkntt 14-fntta. "V« šas ss mvodot, da je sam esag ,vea •'.'domovinol^aK f * f: * dobiti aam svoje družine ali vaše prijatelje in sovodaike tedaj pilile nam za pojasnila. , Mi zastopamo vso parobrodaa drušbe. Preskrbimo p^tae^in^vss drugo potrebno eaclb brand