\
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini	,,	, _ _ ,,
Abb. postale 1 gruppo	C011 a 150 IIP
Leto XXXI. Št. 268 (9270)
TRST, torek, 18. novembra 1975
icL/i”1?’3 ,1945, ^e?°7= Predhodni5£ PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» vcu pn irorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini	partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
ZAKLJUČENA KONFERENCA ŠESTIH ZAHODNIH INDUSTRIJSKIH DRŽA V
Kompromis med Francijo in ZDA o vprašanju monetarne politike
Dogovorili so se, da bodo na prihodnjem zasedanju odbora «dvajsetih» svetovnega monetarnega sklada načeli vprašanje nadzorstva nad menjalnimi tečaji med dolarjem in zahodnimi valutami
PARIZ, 17. — Konferenca državnih in vladnih glavarjev ZDA, Francije, Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Italije in Japonske se je zaključila danes v dvorani občinske oprave malega mesteca Rambouillet. Vsi komentatorji ugotavljajo, da je bil edini stvarni rezultat te konference premostitev nasprotij med Francijo in ZDA o vprašanju monetarne politike. Prišlo je do kompromisa, ki bo po raznih izjavah omogočil, da bodo bolj uskladili in nadzorovali menjalne tečaje med dolarjem in valutami gospodarske skupnosti ter Japonske.
Voditelji posameznih delegacij so dali optimistične izjave. Ford je dejal, da je «že premostena najhujša gospodarska kriza v zadnjih 40 letih». Posebno važnost je dal tudi ugotovitvi, da so se dogovorili za «čim večje sodelovanje za izgradnjo boljše prihodnosti». «Izidi tega sestanka», je dejal Ford, «bodo omogočili omejitev brezposelnosti in inflacije».
Podobne navdušujoče, izjave so dali tudi ostali udeleženci. Predsednik italijanske vlade Moro je še posebno poudaril obveznost za «razvoj demokratične družbe v okviru zdravega gospodarstva ter solidarnost, ki je bila sprejeta v boju. proti brezposelnosti, inflaciji in za ureditev mednarodnega denarnega sistema». Moro je še dejal, da so v odprtem duhu obravnavali tudi ostala svetovna vprašanja, še posebno pa dialog med industrializiranim in tretjim svetom, da se omogoči «čim večja stabilnost svetovnega gospodar stva ter gospodarski in socialni napredek držav v razvoju».
Zahodnoevropski komentatorji u-gotavljajo, da bo glavni rezultat tega srečanja predvsem delna ureditev menjalnih tečajev med dolarjem in zahodnoevropskimi valutami, kar bo omogočilo proizvajalcem in izvoznikom, da za daljši čas načrtujejo proizvodnjo in cene. Prav tako poudarjajo, da je važno, da so resno obravnavali vprašanje uravno-yesenja oziroma kritja primanjkljajev plačilnih bilanc, zlasti držav v
razvoju.
Zato, ugotavljajo komentatorji, bodo ti sklepi, če bodo pravočasno uresničeni, omogočili izboljšanje mednarodnih trgovinskih pogodb in stabilizacijo dohodkov v državah v razvoju.
Ob zaključku konference so objavili skupno izjavo, v kateri se obve-zujejo, da bodo skupno nastopili, da čimprej premostijo posledice svetovne gospodarske krize. Izjavo je tolmačil časnikarjem francoski pred-Sednik Giscard D'Estaing, ki je poudaril važnost tega gospodarskega in tuonetarnega vrha v Rambouilletu. Dodal je tudi, da sedanja svetovna gospodarska kriza ni samo zahodna.
V	izjavi je rečeno, da so se držav-tnki, ki so se udeležili konference, Prepričali, da se bo njihovo gospodarstvo v kratkem opomoglo in da
glavna naloga nastopiti proti brezposelnosti. Obenem so poudarili pre-Pnčanje, da so njihova gospodarstva "led seboj odvisna in da je treba zato storiti vse, da ne bodo propadli hapori za pospešitev gospodarstva, “javili so tudi, da ne bodo dovolili, pSe h° ponovno zaostrila inflacija.
. Glede trgovinske izmenjave je v lzJavi med drugim rečeno, da je važno, da glavne industrijske drža-e poudarjajo svojo predanost na-oeiu in obveznosti svobodne trgovi-Uy in da se izognejo protekcionistič-nim ukrepom, se pravi ukrepom, ki ui omogočili reševanje posameznih gospodarskih težav na račun dru-Sm držav. Obenem izjava pravi, da ° se dogovorili, da bodo pospešili “inogostranska trgovinska pogajanja, ,a. se občutno zmanjšajo carinske ajatve zlasti pa še, da se čimbolj Poveča izmenjava kmetijskih pridel-oy. Dogovorili so se, da bodo te . ' le dosegli najkasneje do konca leta 1977.
V	izjavi je posvečena velika po-ornost kompromisu, ki je bil dose-
„,er? yied francoskim in ameriškim •ahsčem glede monetarnih vprašanj.
.,. .1 zvezi izjava pravi: «Monetarne Plasti se bodo zavzele za učinko-i« boj pmti neredu na monetarnem ‘®u. iu proti pretiranemu nihanju cujalnih tečajev.» Dokument po-Zfu	b° zbliževanje stališč
r,' hi Francije olajšalo dosego spo-‘-zuma v okviru mednarodnega mo-etaruega sklada na prihodnjem za-7.UUPJU začasnega odbora dvajsetih,
^1 bo januarja na Jamajki in na ka-rem bodo razpravljali o mednarod-1 monetarni reformi.
PETNAJST LET PO OBISKU GRONCHIJA
ZADNJE DEMONSTRACIJE SO OKREPILE KOMUNISTIČNO PARTIJO
Danes predsednik Leone uradno v Sovjetski zvezi
Spremlja ga minister Rumor • Obisk bo trajal do 24. novembra
Na sliki (od leve proti desni): predsednik italijanske vlade Moro, britanske vlade Wilson, predsednik ZDA lord, francoski predsednik Giscard D’Estaing, predsednik zahodnonemšk e vlade Schmidt in predsednik ja-
(Telefoto ANSA)
ponske vlade Takeo Miki.
....................................
POTRJENA TEŽNJA, KI SE JE IZKAZALA ŽE 15. JUNIJA
OMatea napredek levih strank
na delnih pbčinskib volitvah
V občinah, v katerih so volili s proporcionalnim sistemom, je KPÌ pridobila kar 11 odstotkov glasov - Okrepitev socialistov
RIM, 17. — V 125 italijanskih občinah so včeraj in danes imeli občinske volitve. Kljub slabemu vremenu, ki je zajelo vso Italijo, je bila udeležba na volitvah dokaj visoka, saj je v 30 občinah, v katerih so volili s proporcionalnim sistemom, dosegla 83,7 odstotka.
Te volitve so v glavnem potrdile težnje, ki so se izkazale že na zadnjih volitvah 15. junija. Komunisti in socialisti in splošno vsa levica, so se izredno okrepili, medtem ko KD le s težavo zavira nezadržni proces, po katerem iz volitev v volitve zgublja čedalje večje število glasov. Volivci se prav dobro' zavedajo, da krščanska demokracija ni storila ničesar, da bi odpravila tiste napake, ki sc ji že veljale težke poraze na referendumu o razporoki, na deželnih volitvah na Sardiniji, ter nazadnje na deželnih in upravnih volitvah 15. junija.
V 95 občinah, kjer so volili z večinskim sistemom, je krščanska de-
Glede energije so se na vrhu šest” zmeri'b- da so njihove koristi ‘upne in tia je treba zato tesno so-®k*vati, da se čim bolj zmanjša treba po uvozu energije z razvojem ubranitvijo drugih domačih ener-®tskih virov. Obenem zaključna izja-Poudarja potrebo po mednarod->»» ■ ^^vanju med državami pro-J *al*ami in državami potrošnica-sk’ !nerKije' v s''''adu z obojestran-KiIbl dolgoročnimi koristmi.
V Rambouilletu, malem mestecu 40 km od Pariza, se je vče-kon končala konferenca državnih in vladnih poglavarjev šestih največjih zahodnih industrijskih držav. Pobudnik je bil francoski predsednik Giscard D'Estaing. U-deležil se je je tudi ameriški predsednik Ford. Zaključila se je z izjavo, v kateri poudarjajo, da bodo resno načeli reševati vprašanje mednarodne denarne politike, boj proti inflaciji in proti brezposelnosti. Glavni rezultat tega srečanja pa je bil kompromis, ki so ga dosegli med stališčem Francije in ZDA o menjalnih tečajih dolarja in ostalih zahodnih valut. Dogovorili so se, da bodo te tečaje «prožno nadzorovali», kar naj bi omogočilo večji proizvajalni in zunanjetrgovinski razvoj.
Politični položaj na °ortugal-skem postaja čedalje bolj zapleten. Vlada admirala De Azeveda je v čedalje večjih težavah, saj jo levica zelo močno napada. Govorijo celo, da bo vlada preklicala sporazum, ki ga je premier dosegel s predstavniki gradbenih delavcev. V okviru napetega položaja v Lizboni so nekateri poslanci nekomunističnih strank v ustavodajni skupščini predlagali, da bi premestili sedež skupščine v Porto, češ da v Lizboni niso varni. Očitno so mislili, na manifestacijo gradbenih delavcev, ki so prejšnji teden v podkrepitev svojih zahtev dalj časa ob-legovalt sedež ustavodajne skupščine, iz kateie poslanci n.so mogli ven.
mokracija zgubila kar 34 svetovalcev ter zlezla s 5Ì0 svetovalskih mest na 476. V teh občinah so komunisti podvojili svoje svetovalske sedeže ter imajo sedaj 97 svetovalcev namesto prejšnjih 48. Še večji poraz so zabeležili v tistih občinah, kjer so se komunisti in socialisti predstavili s skupno levičarsko listo, saj so te liste dobile kar 263 svetovalcev. Omejen porast so zabeležili tudi socialisti, ki so pridobili v občinah, kjer so volili z večinskim sistemom, enega svetovalca ter šli z 72 na 73 sedežev. Fašisti so doživeli pravi polom, saj niso v nobeni od 95 občin dosegli niti čnega svetovalca. Zgubile so tudi levosredinske liste, ki so s 198 svetovalskih mest zdrknile na 192. Zgubili so tudi socialdemokrati in liberalci. Prvi so osvojili 12 sedežev namesto prejšnjih 15, drugi pa so od 10 svetovalskih mest ohranili le tri.. Omenimo naj še razne lokalne liste, ki so skoraj povsod zgubile ter imajo sedaj 198 svetovalcev namesto prejšnjih 488.
Enaka težnja se je pokazala tudi v občinah, kjer so volili s proporcionalnim sistemom. V največji od teh občin, Sulmoni, je krščanska demokracija zgubila šest svetovalcev in jih ima trenutno devet, medtem ko je v odstotkih zgubila 16,8. V tej občini so komunisti skoraj podvojili I svoje glasove in so si zagotovili šest | sedežev. Socialisti so ohranili svoje glasove in tudi število sedežev, čeprav so v odstotkih nekaj pridobili. V drugi večji občini Gaeti so demokristjani zgubili 1 odst. glasov, ohranili pa so enako število sedežev. Tukaj so se močno okrepili socialisti ter pridobili dva sedeža in 4,3 odst. Komunisti so v Gaeti več kot podvojili svoje glasove, zagotovili pa so si šest sedežev namesto prejšnjih 3.
Dokončni izidi v 29 od skupnih 30 občin, kjer so volili s proporcionalnim sistemom, so naslednji: KD 36,9 odst. — 246 sedežev (na prejšnjih volitvah 40,5 odst. — 264 sedežev); PSI 14,4 — 85 (11,0 - 62); PSDI 5,4 - 26 (5,7 - 31);' PRI 1,5 •-4 (1,3 — 5); Sardinska akcijska stranka 0,8 — 6 (0,6 — 5); mešane levosredinske liste 1,0 — 8 (0,5 — 4); KPI 29,4 - 199 (18,0 - 124); PDUP 0, 1 - 1 (PSIUP 1,6 - 5); mešane levičarske liste 2,2 — 19 (7,6 — 52); PLI 0,3 - 0 (0,8 - 4); MSI-DN 4,0 - 16 (4,5 - 20); lokalne liste 2,7 — 22 (5,4 — 45).
glavno mesto Berlin, kjer bo sodeloval na sestanku v okviru priprav na konferenco evropskih komunističnih in delavskih partij. Z njim je odpotoval tudi načelnik mednarodnega oddelka predsedstva ZKJ Vladislav Obradovič.
Pričakovati je, da je tudi sedanji berlinski sastanek namenjen obravnavi besedile, sklepnega dokumenta, okrog katerega že skoraj vse leto poteka razprava, v kateri so na eni strani zagovorniki kratkega političnega sporočila, brez kakršnihkoli «skupnih nalog vseh partij» in kake obsodbe drugih partij (predvsem kitajske), n^ drugi strani pa pod vodstvom sovjetske partije zagovorniki obsežnega sklepnega dokumenta, ki bi določal tudi skupno delovanje vseh evropskih komunističnih partij s težnjo po ponovni vzpostavitvi partijskega centra in tako imenovane monolitne enotnosti.
RIM, 17. — Predsednik republike Leone bo jutri odpotoval v Moskvo na uradni obisk na vabilo predsednika vrhovnega sovjeta Podgorne-ga. Predsednika republike bo spremljala žena in bo odpotoval iz Rima ob 9.30. Skupno s predsednikom se bo udeležil uradnega o-biska tudi zunanji minister Rumor s številnimi diplomatskimi funkcionarji.
To je drugi- obisk italijanskega predsednika republike v Sovjetski zvezi. Pred 15 leti je bil na uradnem obisku v Moskvi tedanji predsednik Gronchi. Med tem časom pa so se italijansko - sovjetski odnosi postopoma pozitivno razvijali. Tako je bil predsednik vrhovnega sovjeta Podgorni leta 1967 uradno v Italiji, medtem ko so se izmenjavali obiski zunanjih ministrov dveh držav. Med tem časom je bil leta 1972 v Sovjetski zvezi kot predsednik vlade Andreotti ko mu je Podgorni izročil vabilo za predsednika Leoneja.
Obisk Leoneja v Sovjetski zvezi bo trajal do 24. novembra. Uradni podpis političnih dokumentov, ki jih bodo sestavili med obiskom, bo v četrtek zvečer. S tem se bo zaključil tudi uradni politični del o-biska predsednika Leoneja. Nato bo Leone odpotoval v Leningrad in v Tbilisi, nakar se bo 24. novembra zvečer vrnil v Rim.
Zmanjšanje industrijske proizvodnje v septembru
RIM, 17. — Po podatkih osrednjega statističnega zavoda se je industrijska proizvodnja v septembru zmanjšala za 8,1 odst., v primerjavi z lanskim septembrom. Čeprav je zmanjšanje industrijske proizvodnje nekoliko manjše kot v prejšnjih mesecih, je vendar za september zelo visoko. V letošnjih prvih devetih mesecih se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 12,3 odst. v primerjavi z enakim obdobjem lani. Največ se je zmanjšala proizvodnja prevoznih sredstev (14 odst.), mehanske industrije (13,6 odst.), tekstilne in metalurške industrije (za 12,5 odst.).
Avstrijski zunanji minister «o paketu» za južne Tirolce
DUNAJ, 17. — Avstrijski zunanji minister Bielka je v preteklih dneh sprejel na Dunaju delegacijo «Juž-notirolske zveze» (skupnosti, ki združuje delavske organizacije Južne Tirolske). Na srečanju jim je Bielka povedal o razgovorih, ki jih jé imel z italijanskim zunanjim ministrom Rumorjem na nedavni glavni skupščini OZN
Avstrijski zunanji minister je izjavil, da so se po dolgih pogajanjih dogovorili, da bodo kmalu podpisali sporazum o novi ureditvi senatnih volilnih okrožij v deželi Tridentinska - Južna Tirolska, tako da ne bo več bocenska pokrajina diskriminirana.
Izjavil je tudi, da Italija še ved-
De Azevedo v težavah pod pritiskom levice
Odmevi v državi ob obnovitvi delovne pogodbe gradbenih delavcev - Cunhal odpotoval iz Budimpešte
LIZBONA, 17. — V okvir zapletenega portugalskega političnega položaja sodi, po veliki manifestaciji, ki so jo včeraj popoldne uprizorile v Lizboni levičarske stranke, predlog naj bi premestili v Oporto sedež ustavodajne skupščine. To so predlagali poslanci nekomunističnih strank. Gre za predlog, ki so ga dali spričo političnega položaja v Lizboni, kjer baje ustavodajna skupščina ni varna. Morebitno preselitev ustavodajne skupščine v neko drugo mesto predvideva tudi zakon, ki zagotavlja poslancem, da premestijo svoj sedež, če položaj v Lizboni ne bi bil varen. 213 nekomunističnih poslancev je odšlo v Oporto po razburljivih manifestacijah prejšnjega tedna, ki so dosegle svoj vrh, ko so gradbeni delavci obkolili in dalj časa oblegali palačo Sao Bento, da bi podkrepili svoje zahteve po obnovitvi delovne pogodbe. Komunistični poslanci in poslanci drugih levičarskih strank niso sledili svojim kolegom na sever. Ustavodajna skupščina zaseda trenutno brez njih.
O resnosti sedanjega političnega trenutka v Portugalski priča tudi sklep, ki ga je sprejel zunanji minister Melo Antunes, ko je preklical svoje potovanje v Madžarsko in v Belgijo. V uradnem sporočilu je rečeno, da gre sklep povezovati s težavnostjo notranjega političnega položaja. Prejšnji teden je Melo Antunes odložil potovanje v Češkoslovaško.
Predsednik republike Giovanni Leone
no ni uresničila vseh napovedanih obveznosti. Med pogovorom Bielka ni hotel odgovoriti na nekatera vprašanja o tako imenovani «samoodločbi prebivalstva Južne Tirolske», dejal pa je, da na dvostranskih srečanjih ne zanemarjajo nobene priložnosti, da zahtevajo od italijanske strani odpravo tako imenovanih «črnih seznamov» avstrijskih državljanov, ki sedaj ne morejo prestopiti italijanske meje.
iiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiinuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinciiiiiimiiniiiiiiiiimii
OB ODHODU GE0RGESA MARCHAISA IZ RIMA
Skupna izjava francoske in italijanske partije
KRF in KPI sta se izrekli za pluralizem strank ter za sodelovanje med socialisti in komunisti - Solidarnost s španskimi protifašisti
RIM, 17. — Generalni tajnik KP Francije Georges Marchais je danes, po zaključku pogovorov s tajnikom italijanske partije Berlinguer-jem odpotoval v Pariz. Ob koncu pogovorov med zastopniki italijanske in francoske komunistične partije so objavili skupno izjavo, v kateri je med drugim rečeno, da dokazuje sedanja kriza kapitalističnega sistema njegovo nezmožnost, da zagotovi pravico do dela, do razvoja kulture, do povečanja življenjskega standarda in do afirmacije človeških vrednot.
KPI in KPF, je rečeno v izjavi, se borita za interese delavcev, obenem pa si prizadevata za globoke demokratične reforme, ki lahko rešijo hude gospodarske, družbene in politične probleme v njunih državah. Ker delujeta v razvitih kapitalističnih državah, ugotavljata, da imajo' vprašanja, s katerimi se soočata, mnoge skupne značilnosti, ki terja-
iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimititiiiiiiiiiimmiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||iiiiiiiiiimmmiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimii,„iiim„miiiiiiliiii„i„iliiilmilliiii,i,uiiiillll|
PREBLBSI ZA NOVO DELOVNO POGODBO KOVINMJEV
Povišanje plač in nadzorstvo nad naložbami ter proizvodnjo
MILAN, 17. — Tukaj se je v nede- j zmanjšanju delovnega umika, o draž- skupščine SFRJ Kiro Gligorov in 1 jo zaključilo zasedanje delegatov ko- bah ter o premestitvi delavcev iz drugi skupščinski predstavniki. Po vinarskih delavcev iz vseh italijan- j enega oddelka v drugega, oziroma iz I prihodu je Annemarie Renger izja
Priprave na evropsko konferenco komunističnih in delavskih partij
BEOGRAD, 17. — Tajnik v izvršnem komiteju Zveze komunistov Ju-
goslavije dr, AlcksT 'ar Grličkov je , veh podjetij gUde proizvajalne dé daneš 'odpotoval v vzhodnonemško centralizacije, o delu na domu,
skih pokrajin, na katerem so dokončno sestavili predloge, ki jih bodo zagovarjali z industrije! o obnovitvi delovne pogodbe. Razprava je bila zelo živahna, saj so se kovinarji morali soočiti s stvarnostjo današnjega gospodarskega položaja v državi.
Temu primerno šo delavci tudi sprejeli sklepe, kj se ne nanašajo samo na izboljšanje plač in delovnih pogojev, ampak tudi na soudeležbo delavcev pri splošnem gospodarskem razvoju.
Z novo delovno pogodbo kovinarji zahtevajo 30 tisoč lir na mesec več plače za vse enako, vključitev v minimalno plačo vseh dozorelih točk draginjske doklade do konca letošnjega leta, dejansko ukinitev nadurnega dela, zmanjšanje za pol ure delovnega urnika za nočne izmene in še nekaj normativnih izboljšanj.
Toda osrednji del delavskih zahtev se nanaša-na nadzorstvo sindikatov nad zaposlenostjo in investicijami v velikih industrijskih podjetjih. Slednja zahteva se ne nanaša na mala podjetja, s katerimi so se sindikalne organizacije kovinarjev že pogovarjale. Poleg tega sindikati kovinarjev zahtevajo pravico razpravljati in dogovarjati se z delodajalci o posledi- _	__________
cah tehnoloških sprememb, o odločit- Annemarie Renger. Na beograj-
enega podjetja v drugega v primeru preureditve proizvodnje.
Na zasedanju so sklenili, da trenutno odložijo zahtevo o starostni dokladi in sprejeli predlog, da prepustijo to vprašanje sindikalni federaciji, ki ga bo kmalu načela pri zvezi industrijcev za vse industrijske delavce.
Zaključni dokument, ki so ga odobrili na zasedanju, govori tudi o boju kovinarjev za večje sindikalne pravice v podjetju, za pravico mladih delavcev do šolanja, za obvezno zaposlitev handikapiranih delavcev in poudarja, da bo osnovna točka celotnega boja kovinarjev boj za večjo zaposlitev na vseh delovnih področjih.
vila, da bo ta drugi obisk delegacije Bundestaga v Jugoslaviji po njenem prepričanju prispeval k nadaljnjemu razvoju prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo. Dvostranski odnosi se, kot je dejala Rengerje-va, ugodno razvijajo na gospodarskem in drugih področjih, posebno zadovoljna pa je s turistično menjavo, saj Jugoslavijo obišče milijon zahodnonemških turistov na leto.
Predsednica Bundestaga Annemarie Renger je poudarila, da ZR Nemčija ceni vlogo Jugoslavije kot neuvrščene države na mednarodnem prizorišču in da podpira takšno jugoslovansko vlogo in usmeritev.
Uradni jugoslovansko - zahodno-nemški parlamentarni pogovori se bodo začeli jutri v Beogradu. Po besedah Rengerjeve bodo razpravljali o gospodarskem in drugem sodelovanju med državama. Zahodno-nemška delegacija bo poleg Beograda obiskala tudi Zagreb in Skopje.
Obisk predstavnikov bonskega parlamenta v Jugoslaviji
BEOGRAD, 17. — Na vabilo jugoslovanske skupščine je prispela danes na uradni obisk v Beograd
delegacija zahodnonemškega Bun-	_	________
destaga pod ^vodstvom predsednice _ posebnega sklada za pomoč najrev
nejšim državam v razvoju, ki naj bi jim države izvoznice petroleja dale posojila po ugodnih pogojih.
DUNAJ, 17. — Danes zjutraj se je na Dunaju začelo zasedanje finančnih ministrov držav OPEČ. Na tem zasedanju bodo obravnavali vprašanje prebitka petrodoiarjev ter ustanovitev
skem letališču so zahednonemške o parlamentarce pozdravili predsednik
jo podobne rešitve. Zato je treba zagotoviti in razviti vse svoboščine, ki so sad tako velikih demokratično - buržoaznih revolucij, kot velikih ljudskih borb v tem stoletju, v katerih so bile ljudske množice vedno na čelu. Tako je treba zagotoviti svobodo mišljenja in izražanja, svobodo tiska, združevanja in shajanja, prosto kroženje oseb tako znotraj držav kot med državami, nedotakljivost zasebnega življenja, svobodo veroizpovedi in izražanja vseh filozofskih teženj. Italijanski in francoski komunisti so za pluralizem političnih strank, za pravico do obstoja in dejavnosti opozicijskih strank ter za možnost izmenjave večine in manjšine na oblasti.
V	nadaljevanju svoje izjave trdita obe komunistični partij;, da predpostavlja socialistična preobrazba družbe javno nadzorstvo nad proizvajalnimi sredstvi in sredstvi izmenjave, njihovo postopno podružablje-nje ter izvajanje demokrat enega gospodarskega načrtovanja na vsedržavni ravni. Pri izgradnji socializma morajo imeti prav posebno vlogo majhne in srednje industrije, kmetje in obrtniki.
V	odnosih med raznimi državami je treba zagotoviti vsem narodom pravico, da si prosto izberejo družbeni in politični režim, zato poudarjata obe partiji potrebo borbe proti vsem poskusom ameriškega imperializma, da se vmešava v življenje narodov ter proti vsem tujim vmešavanjem. KPI in KPF sta mnenja, da je rteobhodno potrebno, da bi zagotovili uspeh v borbi proti poglavitnemu sovražniku delavskega razreda — monopolističnemu kapitalizmu — uresničiti sporazum med različnimi družbenimi in polit čnimi silami. V tem dogovoru med družbenimi silami pa mora imeti delavski razred vodilno vlogo. Temelj takega zavezništva mora biti trajno sodelovanje med socialisti in komunisti.
Komunistični partiji Italije in Francije obsojata vsak poskus, da bi ohranili pri življenju sedanji španski režim ler poudarjata svojo borbeno solidarnost z delavskim razredom in z vsemi protifašisti v Španiji, kjer se borijo, da bi rešili življenje in zagotovili svobodo političnim jetnikom ter za vzpostavitev demokratičnega političnega režima.
Helsinška konferenca, zaključuje skupna izjava KPI in KPF, je bistvena etapa na poti k mednarodnem popuščanju napetosti in vzpostavitvi skupnega varnostnega sistema v Evropi. Miroljubno sožitje je edina alternativa uničujoči vojni in edini pogoj za rešitev sporov med državami ter za razvoj najširšega medna-rodnega sodelovanja. Obe partiji imata namen nadaljevati in še okrepiti bratsko sodelovanje ob upoštevanju načela neodvisnosti vsake partije in medsebojnega spoštovanja in nevme-šavanja ter intemacionalizma.
Na Portugalskem sledijo z dokajšnjo pozornostjo tudi položaj na Azorskem otočju, kjer je več tisoč oseb danes uprizorilo manifestacijo proti krizi, ki traja že dalj časa. Manifestacijo je organizirala socialdemokratska stranka, proti njej pa so se izrazili socialisti. Deželni odbor Azorskega otočja je včeraj namreč poslal portugalskemu predsedniku poslanico, v kateri zahteva sestavo take vlade, ki naj obsega ljudske stranke.
Kar zadeva razvoj političnega položaja v Lizboni pa se opazovalci sprašujejo, kateri bodo razpleti, ki bodo sledili včerajšnji manifestaciji levičarskih strank. Prevladuje mnenje, da bo manifestacija imela posledice tako za vlado kot za svet revolucijo, saj bo vsekakor okrepila položaj komunistične partije, posredno pa tudi generala Otela de Car-valha, poveljnika COPCON, ki se je včeraj javno izrazil v prid demonstrantom. Opazovalci se tudi sprašujejo, kakšne perspektive ima vlada admirala De Azeveda ter kakšno bo stališče socialistične stranke do nadaljnjega razpleta čedalje bolj zapletenega položaja, v katerem so prišla na dan tudi nesoglasja med Soaresovo stranko in socialdemokrati.
V intervjuju, ki ga je dal dnevniku «O Comercio do Porto» trdi generalni tajnik portugalske socialistične stranke Mario Soares, da ministrski svet ne bo ratificiral sporazuma, ki ga je predsednik vlade De Azevedo dosegel 14. novembra s sindikalnimi predstavniki gradbenih delavcev. Predstavniki gradbenih industrijcev so objavili izjavo, v kateri trdijo, da se bodo borili z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagajo, proti tej delovni pogodbi, saj bi njena odobritev povzročila povečanje stroškov za plače za približno 12 milijard eskudov, kar bi v kratkem privedlo do nezaposlenosti 60 odst. gradbenih delavcev.
Generalni tajnik CK KP Portugalske Alvaro Cunhal je odpotoval danes zjutraj iz: Budimpešte, kjer je bil na uradnem obisku. V sklepnem sporočilu o pogovorih izraža madžarska delavska stranka svojo solidarnost s portugalskimi komunisti, ki se borijo za demokratične reforme v Portugalski ter obsoja protirevolucionarne poskuse ter poskuse imperialističnih držav, da se vmešavajo v portugalske zadeve.
Sfstanek finančni!! ministrov EGS
BRUSELJ, 17. — Finančni ministri evropske deveterice so se danes sestali v Bruslju in proučili izide vi ha v Rambouilletu ter splošni gospodarski položaj v gospodarski skupnosti. Ministri so ob tej priložnosti odobrili letno poročilo, ki ga je pripravila izvršna komisija EGS o gospodarskih perspektivah evropske deveterice za leto 1976. To poročilo so pred nekaj dnevi predstavniki vseh sindikatov Evropske gospodarske skupnosti zavrnili in ga označili za preveč optimističnega in ugotovili, da je brez stvarnih napotil za premostitev sedanje gospodarske krize. O tem vprašanju in predvsem o vprašanju zaposlitve v Evropski gospodarski skupnosti, kjer je danes že več kot pet milijonov brezposelnih, bodo v prihodnjih dneh razpravbali na tristranski konferenci, ki bo v Bruslju in katere se bodo udeležili sindikati, delodajalci, m predstavniki vlad EGS.
MOSKVA, 17. — Sovjetska tiskovna agencija TASS sporoča, da je S> vjetska zveza danes izstrelila vesoljsko ladjico sojuz - 20 brez človeške posadke. Cilj tega vesoljskega poskusa je izboljšati delovanje izredno zapletenih elektronskih naprav v teh vesoljskih ladjicah.
V Verseifiju so pokopali družino Graneris
VERCELLI, 17. — V tem piemontskem mestecu so pokopali pet članov družine Graneris Zambon, ki so v petek postali žrtve strahotnega umora ki je pretresel vso Italijo. Pogrebna slovesnost je bila prav v cerkvi, kjer bi se morala prihodnjo soboto poročiti Doretta Graneris in Guido Badim, ki sta trenutno skupaj z Antoniom D'Elio v zaporu, ker jih dolžijo umora družine Graneris - Zambon. Pogreba se je udeležilo vse mesto v nepopisnem pretresljivem vzdušju. Vsi so hoteli s tem izraziti svoje ogorčenje nad nečloveškim zločinom.
Preiskava se medtem nadaljuje. Ugotovili so, da je vsaj deset oseb vedelo, da Doretta Graneris in njen zaročenec Badini iščeta osebo, ki bi bila pripravljena umorih dekletovo družino. Policija je med tem časom priprla 30 letnega Antonia Coriolani-ja in 20-letnega Giulia Marsiglieseja, ki jih obtožujejo sodelovanje pri zločinu. Vsa ta skupina mladih ljudi je bila dobro znana v Vercelliju kot 1 skupina, desničarskih pretepačevi
TRŽAŠKI DNEVNIK
V NEDELJO POPOLDNE V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU
Bivši aktivisti OF so priredili najbolj doživeto proslavo zmage
Sklenili so, da se bodo odslej večkrat srečali in se bolj trdno organizirali
«Ta proslava bi morala biti v veliki gledališki dvorani», mi je zašepetal v uho že belolasi bivši aktivist OF na moji levici, tesno stisnjen v nabito polni mali in pretesni dvorani Kulturnega doma, v trenutku, ko je napovedovalka Sabina Remčeva pozdravila navzoče in med njfthi še posebej gen. konzula SFRJ Ivana Renka.
«Ma, jaz bi jih poslušala do ju-. tra», je že drugič vzkliknila sivolasa aktivistka na moji desni, ko je troj-ka Lukeš - Sardočeva - Starešinič ' zaključila Lukeše-' pretresljivi reci-
Slovenije — kljub vedno bolj rasto- ■ le tako se bo utrdilo zares mimo čemu terorju okupatorja, kljub stre-1 sožitje med tu živečima narodo-
Neva Lukeš
tal s pozivom «Ubijte vojno» in ko je pevski zbor «Valentin Vodnik» ponovil zadnjo kitico partizanske pesmi ò svobodni Sloveniji.
Take in podobne izjave je bilo slišati vsevprek med odhajajočimi udeleženci nedeljske proslave tridesete obletnice zmage v tržaškem Kulturnem domu. Zares smo doživeli nepozabno proslavo in resnično je skoraj nemogoče najti besed, s katerimi bi morali v našem dnevniku povedati, kaj vse so občutili bivši aktivisti OF ob poslušanju že tolikokrat recitiranih verzov Župančiča, Kosovela, Grudna, Klopčiča, Kajuha, Bora, Levca, Minattija, Torkarja, Vipotnika,.Budala, Seliškarja in Krakarja, iz katerih je Joško Lukeš izredno občuteno in posrečeno sestavil recital partizanskih in socialnih pesmi. Vsi smo bili pretreseni spričo mojstrske interpretacije, najlepših bièèròv naše partizanske poezije in s ponpsom lahko rečemo,, da je za nas ni lepše nikjer na svetu in da bo zato postala in Ostala nesmrtna: dokler slovenski rod... In lahko bi še govorili in pisali, kateri, verzi in v katerem trenutku so nas najbolj prizadeli in ganili: ali takrat, ko je Starešinič govoril o češnjevem cvetu, ali pa tedaj, ko je trojka večino navzočih presenetila s .petjem stihov o vetru potepuhu, all Ito je. Lukeš dokazal, je poziv na ' juriš' • rriogoče ‘ prav tako učinkovito recitirati kot zapeti, ali ko je Mira... Ne, kdor ni bil v nedeljo v zares premajhni dvorani našega tržaškega doma, temu ni moč dopovedati; kaj se je v tistih dveh urah pravzaprav zgodilo. In če sedaj ob razmišljanju o njih zapišemo, da bi morala ta recital slišati vsa naša mladina, zlasti šolska, in da bi ga morali na primeren način posredovati že v tem jubilejnem letu tudi someščanom našega večinskega naroda, potem izražamo s tem predlogom misel, ki se je marsikomu porodila že večkrat prej, na primer tudi takrat, ko je že pred več kot dvajsetimi leti na beneški univerzi diplomirala .ena izmed naših srednješolskih'profesoric in tudi doktorirala s tezo pod naslovom «Slovenska partizanska lirika».
A tudi drugi del proslave, ki jo je izpolnil pod vodstvom Ignacija Ote izvrstni dolinski pevski zbor, ni prav nič zaostajal za recitalom naših treh gledaliških prvakov. Zapeli so kar devet pesmi skladateljev Hercigonje, Vrabca, šafraneka, Mateliča - Ronjgova, Sedeja, Simonitija, Pahorja, Kozine in Gobca, ki jim je sledil Otov venček prav tolikih najpopularnejših in že ponarodelih partizanskih. Veliko krivico bi storili, če ne bi posebej omenili dovršenega predvajanja Simonitijeve Uboge gmajne», Maletičeve «Pjes-me slobodi», predvsem Šafranekove «Kpnjuh planina» in zlasti solista v n jej,-lei. je bil prav'tako za marsikoga- ' posebno presenečenje v tem odličnem zboru, ki ga premalokrat shšimo ih ki je v nedeljo vnovič dokazal, da spada med najboljše z obeh strani meje, kar je seveda velika, zasluga njegovega pevovodje.
Posebno poglavje pa je bilo zbo-rovo prepevanje že omenjenih partizanskih, narodnih. Res, vsaj še eno uro bi jih radi poslušali...
Tretji del programa pa sta bila hkrati govor Neve Lukeševe in daljši govor Draga Pahorja, načelnika odseka za zgodovino Narodne in Študijske knjižnice. Pred njunim nastopom pa je dolinski zbor za začetek proslave, navdušeno pozdravljen, zapel Gobčevo «Zapojmo pesem» in Juvančevo «Zemljo slovenska», ki sta vsej proslavi dali osnovni ton.
Prvi govor je izzvenel v napoved tretjega srečanja tržaških aktivistov OF, kar so vsi burno pozdravili, kakor tudi besede, s katerimi je izrazila Željo, da bi se «nam kot do sedaj pridružili kot gostje predstavniki naših ustanov in organizacij...»
Drugi govornik, Drago Pahor, pa je v prvem delu svojega govora orisal zgodovinski pomen tridesetletnice zmage nad nacifašizmom in med drugim podčrtal neovrgljivo dejstvo, da-je štiri leta trajajoče delo naših aktivistov OF — pod vodstvom KP
Ijanju in obešanju talcev, kljub koncentracijskim taboriščem in Rižarni, izpolnilo svojo nalogo, ki je bila za zmago neizogibna». Nato je poudaril «še posebno zaslugo, da ste ustvarili povezavo z italijanskimi demokratičnimi silami in utrdili slovensko - italijansko borbeno bratstvo do take mere, da ste Komandi mesta omogočili organizirati pri o-svobajanju Trsta pomembno, marsikje tudi odločilno vlogo».
Nato je Pahor omenil poskuse prikazovanja osvobodilne borbe v ponarejeni obliki in dodal, da je «naša mala skupina bivših aktivistov OF spoznala, da bi bilo treba pristopiti k trdnejši in obširnejši organizacijski obliki vseh aktivistov OF. Sicer smo pozni, vendar ni še vse zamujeno, čakajo nas naloge, ki sem vam jih že nakazal: ohraniti moramo nepotvorjeno zgodovino vojnih let, gojiti moramo tradicijo osvobodilne borbe in jo prenašati v nove rodove, poživeti moramo medsebojno družabno življenje in čakajo nas še druge naloge, ki jih lahko izvedemo le, če smo združeni. Menim, da soglašate z nami, da nam je potrebna tesnejša organizirana povezava», je izjavil govornik in navzoči so njegov predlog z navdušenim odobravanjem in ploskanjem toplo pozdravili.
Oba govornika sta tudi omenila važnost novega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo:	I
«Sedaj je prišel čas», je ob zaključku svojega govora dejal Drago Pahor, «da italijanske demokratične sile preidejo od besed k dejanjem. Kot aktivisti, ki smo se vedno borili za demokracijo, pa poudarjamo, da zahteva prava demokracija sodelovanje prizadetih. O nas, a ne brez nas! Le tako bo podpisani sporazum dobil polno veljavo,
ma», je zaključil svoj govor nedeljski slavnostni govornik ob odobravanju vseh prisotnih.
• V Ul. Colautti 6 se bo drevi ob 20.30 sestala rajonska konzulta za. Sv. Vid — Staro mesto. Na dnevnem redu je razprava o šolskih vprašanjih in o pravilniku za konzulte.
Tridnevna stavka v tovarni testenin
Včeraj zjutraj so delavci tovarne testenin «Pastificio triestino» oklicali tridnevno stavko, ki se bo končala v četrtek zjutraj. Gre za zaostritev spora v zvezi z izpolnjevanjem podpisane delovne pogodbe, česar se — po trditvah sindikatov — uprava tržaške tovarne testenin brani.
Fašistični pobalini napadli krožek «Iskra»
Nekateri dogodki političnega pobalinstva so v zadnjih dveh dneh razburili tržaško demokratično mnenje. Včeraj ponoči so neznanci odvrgli dve zažigalni steklenici pred vrata krožka Iskra v Ul. Luciani 17, kjer je sedež levičarske izvenparla-mentarne skupine Avanguardia operaia. Ogenj na srečo ni povzročil večje škode, saj so nemudoma prišli na kraj gasilci, ki so v nekaj minutah pogasili plamene.
Mladinski organizaciji PSI in KPI sta obsodili ta dogodek, za katerega trdita, da skušajo škvadristični pretepači z napadi n. levičarske organizacije vzpostaviti napeto vzdušje, ki ga Trst odklanja.
Več škode je povzročil požig motornega kolesa mladega antifašista in levičarja Maurizia Fogarja. Včeraj ponoči so neznanci polili motor z vnetljivo tekočino in s časopisnim papirjem podtaknili ogenj. Škoda je precejšnja.
V nedeljo pa so neznanci razbili vrata stanovanja fašističnega prvaka Morellija in poškodovali avto Čira Laia, vidnega predstavnika fašistične mldinske organizacije Fronte della Gioventù.
PROF. GUAGNINI IN BENVENUTI 0 FAŠIZMU V JULIJSKI KRAJINI
laminivi predumnfi o delavskem razreda, šoli, tisku k kulturi
Na žalost je tukajšnjim Italijanom slovenska kultura v bistvu neznana
V sklopu predavanj in pričevanj j preko preosnove tovarn, ki je obse-na temo «Fašizem, antifašizem in gala tehnološke obnove in politično
9 Drevi ob 20.15 se bo v Proseški ulici 28 sestala rajonska konzulta za vzhodni Kras. Razpravljala bo o spremembah k regulacijskemu načrtu in o področjih javne koristi ter o proračunu 1976.
odporništvo v Julijski krajini» (1919-1945), ki ga prireja tržaški Inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini, je bilo sinoči na sporedu drugo od šestih ponedeljkovih predavanj. Včerajšnjo temo, o fašizmu in družbi v naših krajih, sta obravnavala profesor Elvio Guagnini, docent italijanščine na filozofski fakulteti v Trstu in prof. Silvano Benvenuti, sodelavec inštituta za zgodovino osvobodilnega boja.
Slednji se je omejil na temo «Delavski razred in fašizem»; poudaril je, da se je po letu 1902 prvič leta 1919 zgodilo, da bi se delavsko gibanje odločno postavilo z zasedbo tovarn in nemiri v ladjedelnicah, tako v Pulju, kot v Trstu in posebno še v Tržiču. Benvenuti je hotel dokazati, kako je bil politični boj tesno povezan z bojem proti nizkim mezdam in kako se je v naslednjih letih postopoma utiral pot v Julijsko krajino močen italijanski kapital, ki sta ga podpirali skupini Co-sulicha in Brunnerja, kako je prišlo do omejitve delavske dejavnosti
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiinio
TISKOVNA KONFERENCA ŽUPANA M. SPACCINIJA
laključuje se dolgoletno razdobje leve sredine tudi v tržaški obsini
Podrobno poročilo o opravljenem delu - Danes seja občinskega sveta
Drago Pahor
Tržaški župan Spaccini je sinoči s sodelovanjem odbornikov za finance Lonzarja in splošne zadeve Abateja obrazložil na tiskovni konferenci dosežke občinske uprave v zadnjih treh letih.
Spaccini je najprej ocenil delovanje sedanje uprave in njene napore, da bi bila čimbolj demokratična. Tako je govoril o stalnih stikih s sindikati in posegih za zagotovitev ravni zaposlitve. Dejal je, da je uprava bila dosledno antifašistična in da je glede teh vprašanj vodila načelno politiko.
Nato je župan prešel na obravnavo specifičnih vprašanj in je predvsem podčrtal važni odločitvi o ustanovitvi zdravstvenega konzorcija in konzorcija za prevoze.
Občinska uprava je1 delovala na osnovi dveh načrtov. Prvega so delno izpolnili v prvem petletnem razdobju, uprave pod i vodstvom župana Spaccinija, delno pa se izvaja še sedaj, drugega pa so izpolnjevali v sedanjem triletnem upravnem razdobju. V tem okviru je Spaccini navedel zanimiv podatek, da znašajo produktivne investicije 28 milijard lir, ki se nanašajo: 8 milijard na primarno urbanizacijo (ceste, vodovod, kanalizacije, elektrika itd.), 12 milijard na sekundarno
iiiuiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
PRED SEJO OBČINSKEGA SVETA V TRSTU
Za PSI je zavezništvo leve sredine pokopano
Tonutti poročal voditeljem KD o razgovorih z ostalimi strankami
Medtem ko narašča pričakovanje za drevišnjo sejo občinskega sveta, ko bo sprejel odstop Spaccini-jevega odbora, se nadaljuje polemika med strankami bivše levosredinske koalicije. Tiskovnemu sporočilu PSDI, ki je zavrnila predlog o širšem srečanju strank ustavnega loka, odgovarjajo tokrat socialisti. Tajništvo PSI ugotavlja najprej, da je «vojna tiskovnih sporočil» nesmiselna polemika, medtem ko je potrebno konstruktivno soočenje v samem občinskem svetu. PSI ponavlja svoja znana stališča o političnih in programskih ozadjih krize in poudarja, da je levosredinska oblika političnega zavezništva «pokopana». PSI doslej ni sprožila «križe v temi», vendar je bila tudi prejšnje mesece prisiljena zahtevati «programska preverjanja» zaradi počasnosti dela v odboru in hudih primerov nemoralnosti, ki so v veliki večini zadevali prav socialdemokrate.
Glede političnih rešitev krize poudarjajo socialisti, da je slep, kdor noče videti, da so se stvari v Italiji spremenile in da v mnogih mestih in deželah prevladuje programsko sodelovanje strank ustavnega loka, se pravi tudi s komunisti.
V okviru kronike razpletanja deželne krize pa velja zabeležiti «pavzo» v krščanski demokraciji, kjer je deželni tajnik Tonutti poročal voditeljem svoje stranke o stikih s PSI, PSDI in PRI. KD namerava te stike nadaljevati in bo v ta namen poglobila nekatere programske teme. Prihodnji sestanek odposlanstva KD, ki bo šlo na razgovore, bo v petek.
Dež in burja
Izreden val slabega vremena, ki je v zadnjih dneh zajel vso državo, je včeraj povzročil precejšnjo škodo tudi v našem mestu. Zaradi hudega naliva je voda preplavila kleti in nekatere trgovine, med temi tudi trgovino Godina v mestnem središču. Tudi ceste so bile ponekod popolnoma preplavljene, predvsem pod železniškim mostom v Mira-marskem drevoredu in pod nadvo-
zom na Lonjerski cesti, kjer so se morali gasilci truditi dobro uro, da so lahko ponovno vzpostavili promet. Za nameček pa se je dežju pridružila še burja, ki je včeraj dosegla hitrost 60 km na uro in prav tako povzročila precejšnjo škodo.
Uspešna akcija železniške policije
Železniška policija je v zadnjih dneh na tržaški postaji izvedla posebno nadzorstvo nad potniki. V treh dneh so našli za 800.000 lir ukradenega blaga in naložili 25 glob, obenem pa so prijavili sodišču sedem oseb, od katerih so jih pet aretirali. Med aretiranci je tudi jugoslovanski državljan Omar Razim, ki je zbežal iz zapora v Jugoslaviji, kjer je bil zaprt zaradi ropov in tatvin.
urbanizacijo (šole, kultura, zelene površine itd.), 8 milijard lir pa znašajo investicije ACEGAT.
Župan je obširneje govoril o urbanističnih vprašanjih in navedel razne pobude, med katerimi je tudi podrobni regulacijski načrt za kraš-ke okoliške vasi, ki naj bi bil pripravljen. V drugi fazi izvajanja je podrobni regulacijski načrt za zgodovinsko središče mesta.
Mestna kanalizacija in onesnaženje morja sta bila v ospredju zanimanja občinske uprave, tako da so sedaj dokončno uredili to vprašanje z zajezitvijo hudournika Ključ, pripravili pa so načrte za preureditev čistilnih naprav pod Skednjem. Zagotovljena so sredstva in izdelani načrti za dokončanje podmorskega vodovoda iz Pierisa, tako da ho dokončno zagotovljena tudi dobava čiste pitne vode. Za pokopališče pri Sv. Anj dokončujejo dela za 2 milijardi 600 milijonov, odobreni pa so načrti za 700 milijonov lir.
Nato je bil govor o ljudskih gradnjah in obsežnih investicijah za gradnjo šolskih poslopij ter za vzdrževanje obstoječih šolskih stavb, kot tudi o investicijah za gradnjo športnih objektov.
Župan je svoja izvajanja zaključil, da je občinski odbor deloval s sodelovanjem socialnih komponent družbe in ob stalnem preverjanju stališč z ustavno opozicijo. Zato je izrazil prepričanje, da v Trstu ne more biti drugačne večine, ki bi lahko upravljala še bolj demokra tično.
Po mnenju župana' bo sedanja kriza ustavila številna javna dela, ker bo odbor izvrševal samo redne u-pravne naloge. Tako ne bodo mogli odgovoriti na zahteve, ki jih zastavljajo razni vsedržavni zakoni o finansiranju šolskih zgradb in predvsem ne bodo mogli najeti posojil, ki pa so za javna dela nujno potrebna. Zelo važno je tudi, da tržaška občinska uprava ne bo mogla aktivno sodelovati pri izvajanju sporazumov med Italijo in Jugoslavijo zlasti glede gospodarskega sodelovanja. Zato je župan pozval stranke, da čim prej premostijo krizo.
Med razpravo so prišla na dan tudi nekatera druga vprašanja, ki jih občina ni rešila in predvsem je bil govor o seznamu vprašanj, ki sicer spadajo v seznam programskih obveznosti in tudi v načrt del, ki pa niso bile izpolnjene. Časnikarji so tudi zastavili vprašanje o osnovi sedanjega odbora, saj je do krize prišlo predvsem zaradi tega, da se razširijo odgovornosti. Župan je v tej zvezi samo odgovoril, da je želel pojasniti, kaj je občinska uprava v treh letih naredila in nato dodal, da je pripravljen nadaljevati z delom in da se ničemur ne odpoveduje. Kakšno bo pa nadaljnje de-
lovanje občine, ne more predvidevati, ni pa dvomov, da se je zaključilo dolgotrajno razdobje.
Tiskovna konferenca se je torej zaključila kot poziv za čim prejšnjo rešitev krize in istočasno tudi kot zagovor sedanje koalicije in dosedanje uprave. Pri tem pa je treba ugotoviti, da mnoge stvari niso šle kot bi morale in predvsem, da je prišlo znotraj koalicije do resnih trenj ter da se je politično razmerje sil spremenilo, kar je tudi privedlo do izstopa socialistov iz odbora in do zahteve, da se razširi osnova koalicije.
Vsa ta vprašanja bodo na dnevnem redu današnje seje občinskega sveta, ki bo odobrila ostavko župana in odbornikov in s tem formalno potrdila, da se je tudi v Trstu zaključilo dolgo razdobje levosredinskih uprav.
Smrtne posledice nesreče na delu
Sinoči je na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice 60-letni delavec Silverio Ottone iz Ul. del Toro 12, ki je 14. t.m. med popravljanjem dvigala v bolnišnici padel s 4 metre visokega odra, podlegel poškodbam.
zatiranje, tako da je delavcev bilo vedno manj in torej — po dvajset-letju — kakovost dela slabša.
Prof. Elvio Guagnini je govoril na temo «šola, tisk in kultura». Takoj je poudaril, kako je šola ena bistvenih tem, od koder začeti vsako preučevanje problema. V Julijski krajini so leta 1918 spet odprli slovenske ljudske šole, ki pa so bile omenjene na okolico. Z Gentilejevo reformo je postala slovenščina drugi obvezni učni jezik po italijanščini, toda že leta 1925 so slovenščino zatrli in v pokrajini je prišla do izraza tista nacionalistična politika, ki se je v dvajsetletju stopnjevala preko ustanovitve tržaške univerze — ki je nastala iz ekspanzionističnih namenov — in preko najvidnejšega podpornika režima — dnevnika «n Piccolo», ki je poleg manjših revij, kot «Marameo» in «Ocio de šoto», podpiral protislovensko in protisocialistično politiko. Po kratki analizi kulturnih organizacP kot na primer «Balilla», je prof. Guagnini na koncu poudaril eno najvidnejših pomanjkljivosti pri tej kulturni analizi: možnost primerjave med italijansko in slovensko kulturo, pomanjkanje prevodov slovenskih tekstov, tja do nepoznavanja lista ljubljanskih študentov «Lepa Vida». Na žalost je tukajšnjim Italijanom slovenska kultura iz tistih časov v bistvu neznana.
Predavanju je sledilo številno občinstvo.	I. P.
Ob izidu knjige
SLOVENCI V ITALIJI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
doslej najobsežnejšega in najtemeljitejšega dela o tej problematiki, vabi Založništvo tržaškega tiska na predstavitev, ki bo V BARU KULTURNEGA DOMA V TRSTU JUTRI, 19. NOVEMBRA, OB 11.30.
Pri predstavitvi bodo sodelovali uredniki knjige Janko Jeri, Gorazd Kušej, Vladimir Klemenčič, Svetozar Polič in avtorji iz zamejstva, ki so v njej zastopani s svojimi prispevki Karel Šiško-vič, Boris Race, Aleš Lokar, Drago Štoka, Lucijan Volk in predstavniki Cankarjeve založbe, založbe Lipa in Založništva tržaškega tiska, ki so knjigo skupno izdali.
Čudovit koncert z Jessye Norman
Sinočnji gost tržaškega Koncertnega društva je bila slovita črnska pevka Američanka Jessye Norman. Ob klavirski spremljavi Irvoina Ga-teja, katerega mojstrovino smo lahko že občudovali v Trstu, ko je spremljal Gundulo Janowitz, je izvajala Schumannove samospeve in v drugem delti skladbe Poulenca in Negro Spiritual^,
Pevka je izpričala izredno, malodane skrajno muzikaličnost in vrhunsko sposobnost stilnega interpretiranja. že v Schumannovih samospevih je osvojila občinstvo, ki je kljub neugodnemu vremenu v velikem številu napolnilo dvorano, v Poulencovih in v črnskih duhovnih pa je njeno izvajanje doseglo raven, ki se je približala skrajni možnosti vokalnega poustvarjanja. In če je pri Poulencu presenetila s stilno čistostjo, je v svoje spiritualse prelila vso svojo dušo in telo. Tako izvajanih spiritualsov res še nismo slišali iri že zaradi njih je bilo vredno prisostvovati temu edinstve-vaGiriu dogodku.
Navdušeni aplavzi so umetnico in njenega spremljevalca bogato poplačali za njuno enkratno umetnost.
• Rajonska konzulta za Sv. Jakob sklicuje za danes ob 18. uri v zavodu S. Laghi na Reški cesti 155 javno razpravo o vprašanjih otroških vrtcev in osnovnih šol.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Klaus Eidam
OSTRŽKOVE
DOGODIVŠČINE
Prevedel Scena Kostumi Glasb, oprema Koreografija
Ervin Fritz Demetrij Cej Milena Kumar France Lampret Janez Mejač
Režija EmilAberšek
DANES, 18. novembra, ob 15.30
Rezervacija vstopnic danes od 10.30 do 12.30, prodaja eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, telefon št. 734-265.
Gledališča
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 18. novembra MILKO
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 16.32. — Dolžina dneva 9.24. — Luna vzide ob 16.18 in zatone ob 6.31.
Jutri, SREDA, 19. novembra LIZA
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 17. novembra 1975 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 21 oseb.
UMRLI SO: 86-letna Vittoria Va-scotto vd. Chicco, 79-letna Genny Marini vd. Mazzocchi, 66-letna Ida Sandri por. Marini, 87-Ietna Irene del Bello vd. de Maiti, 82-letna Beatrice Blasich vd. -Cicuta, ,62-letni Giuseppe Lasandrelli, 85-letna Laura Bau-‘ci vd. Doveri, 50-letna Ione Naldi por. Peluso. 70-letni Giovanni Dettrich, 55-letni Giordano ,,Konic, 16-letni. Alessandro Blasizza, 85-letni Giovanni Škerl. 72-letni Daniele Zanin. 73-letni Vittorio Monsalvi, 56-letna Berta Benet, 78-letna Enrica Castro vd. Baruch. 90-letni Pietro Scampi, 65-letna Angela Sabadin por. Tamburiini, 50-letni Carlo Zidarich, 72-letni Rodolfo Urh in 81-letni Costantino Berardi.
Stalno slovensko gledališče gostuje danes, 18. novembra, ob 20. uri v Kopru; jutri, 19. t.m., ob 20. uri v Piranu in v petek, 21. t.m., ob 20. uri v Ajdovščini z dramo A. Leskovca «Dva bregova».
POLITEAMA ROSSETTI
Teatro Stabile — Danes ob 20.30: «Jaz, Bertolt Brecht štev. 2». «Piccolo Teatro» iz Milana. Režiser Streh-ler. Vstopnina:	sedeži A 4.000, B
3.500, prva galerija 2.500, druga galerija 1.500 lir. Abonenti: (prvi dve predstavi 30 odst. popusta) sedeži A 2.800, B 2.450, prva galerija 1.750, druga galerija 1.050 lir. Dijaki 1.200 Ur. Prihodnja predstava v torek ob 20.30. Rezervacije in prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti (tel. 36-372 in 38-547).
AVDITORIJ
Teatro Stabile — Danes ob 20.30 «Sior Todero Brontolon» C. Goldonija. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36-372 in 38-547).
VERDI
Jutri tretja ponovitev «Othella».
V	pripravi je Rossinijeva opera «Seviljski brivec», katere premiera bo v četrtek, 20. novembra, za red A. Pri gledahški blagajni so na razpolago vstopnice za premiero.
V	četrtek ob 17.30 bo v časnikarskem krožku glasbeni kritik dnevnika «Paese sera» Bruno Cagli govoril o Rossinijevem «Seviljskem brivcu».
Kino
lllllllllllllMirillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIUIIIIIlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIUlUlIIII
POD VODSTVOM REKTORJA DE FERRE
Predstavništvo tržaške univerze na prijateljskem obisku na Reki
Izražena želja po tesnejšem sodelovanju tudi na akademski ravni
Včeraj je obiskalo Reko odposlanstvo tržaške univerze, ki ga je vodil rektor prof. G. De Ferra in v katerem sta bila še prorektor prof. O. Rondini in dekan gospodarske fakultete prof. C. Calzolari, člani odpo-sUmstva so se udeležili uradnega sestanka s predstavništvom reške univerze, ki ga je vodil rektor prof. Z. Sapunar in v katerem so biU prorektorji in drugi voditelji vseučilišča.
V prisrčnem pogovoru so pregledali in primerjaU ustroj obeh univerz in področja, na katerih bi se v prihodnje lahko razvilo njuno medsebojno sodelovanje. V tem pogledu so predstavniki obeh univerz poudarili skupne interese Trsta in Reke, zlasti kar zadeva razvoj pomorskega
gospodarstva. V tem okviru je obema univerzama dana široka možnost, da podpreta bodisi domača stremljenja po gospodarskem razvoju, bodisi težnje po sodelovanju med gospodarskimi krogi iz obeh regij.
V prostorih občinske skupščine je člane obeh delegacij pozneje sprejel predsednik izvršnega sveta P. Smol-čič, ki je poudaril pomen čedalje tesnejšega sodelovanja med tržaško in reško univerzo ter med obema obmorskima mestoma. Ob odhodu tržaškega odposlanstva z Reže so se dogovorili, da bo predstavništvo reške univerze obiskalo naše mesto v drugi polovici decembra.
E. KLARIČ
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiimuiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiimiiiiiumimifiitimiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČEK 5. POKRAJINSKEGA KONGRESA ZKMI
MADI KOMUNISTI 2A ENOTNOST V BOJU ZA DRUŽBEN! NAPREDEK
Poudarjen pomen združevanja slovenske in italijanske mladine
LEKARNE V OKOLICI Boljunec:	tel. 228 124:	Bazovica:
tel. 226 165:	Opčine:	tel. 211001;
Prosek; tel. 225 141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 27M24.
V	nedeljo se je na tržaškem sedežu KPI zaključil 5. kongres pokrajinski kongres Zveze komunistične mladine Italije, živahna razprava, ki se je pričela že v soboto po uvodnem poročilu pokrajinskega' tajnika ZKMI Sergeja Slavca, se je v nedeljo zjutraj nadaljevala s številnimi posegi delegatov in gostov. Vsi di-skutanti so iz različnih zornih kotov osvetlili pomen vloge mladih komunistov v boju za preobrazbo italijanske družbene stvarnosti v luči splošnih, pa tudi specifičnih, problemov, ki se pojavljajo v življenju mladih. Soglasno je bila izražena potreba po okrepitvi organizacij mladih komunistov, predvsem na šolah in v tovarnah, kjer so rezultati iz preteklosti dovolj zgovorni o učinkovitosti konkretnih pobud, ki jih daje mladinska partijska organizacija.
Mladi komunisti so v zvezi s svojim delovanjem analizirali posamezna področja in poudarili nujnost, da se posveti največ pozornosti ustvarjanju enotnosti med vsemi naprednimi silami. s katerimi je treba iskati priložnosti za konstruktivno politično konfrontacijo tudi v skupnih akcijah in pobudah.
V	razpravi so bili tudi obravnavani problemi v zvezi z ustvarjanjem enotnosti med slovensko in italijansko mladino. Sergij Kukanja in Marina Wilhelm sta v svojih posegih obravnavala predvsem tematiko slovenske šole glede na vlogo, ki bi jo morala imeti za ustvarjanje napredne miselnosti slovenske mladine.
Kongres je v imenu SKGZ pozdravil Dušan Udovič in izrazil potrebo po temeljitejši diskusiji o vprašanjih slovenske manjšine, diskusiji, ki mora v največji meri zajeti tudi italijanske tovariše.
Ob koncu razprave je podal zaključke član osrednjega vodstva ZKMI Pietro Lappicciarella. S posebnim poudarkom se je ustavil pri nedavnem sporazumu o meji med Italijo in Jugoslavijo, za katerega je med drugim dejal, da krepi možnosti razvoja še večjega sodelovanja z jugoslovanskimi mladinskimi organizacijami, kot se že vrsto let uspešno razvija tudi med obema partijama.
Kongres se je zaključil z izvolit-
vijo delegatov za vsedržavni kongres ZKMI. Izvoljena sta bila Nico Costa in Marina Wilhelm.
V NEDELJO ZVEČER V ŽAVLJAH
Zaradi spolzke ceste avìwÉil v ograjo
Voznik, 73-letni Vittorio Monsalvi je v bolnišnici podlegel poškodbam
Spolzka cesta , je najverjetnejši razlog za hudo prometno nesrečo, ki se je pripetila v nedeljo zvečer v Ul. Flavia pri Orehu. 73-letni Vittorio Monsalvi je v bližini svojega doma izgubil oblast nad svoj alfa romeo TS 166563 in ga je zaneslo v železno ograjo. Mcnsalvija so z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljah v' glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, zaradi pretresa možganov, udarcev po glavi in težav pri dihanju. Sprva je kazalo, da gre za lažje poškodbe, ranjenčevo stanje pa se je ponoči poslabšalo in so ga prepeljali v oddelek za oživljanje, kjer je kljub zdravniškim negam v zgodnjih jutranjih urah podlegel poškodbam. Mon-salvijev sopotnik, 73-letni Vittorio Corda iz Ul. Baiamonti 5. pa se bo moral zdraviti na nevrokirurškem oddelku 9 dni zaradi pretresa možganov z manjšimi ranami po obrazu, zloma nosne kosti in udarcev v ko- ! leno leve noge.

URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	682.—
Funt šteriing	1395.—
Švicarski frank	256,—
Francoski frank	154,40
Nemška marka	262—
Avstrijski šiling	36—
Dinar: debeli	34,50
drobni	34,50
MENJALNICA
vseh tajiti valut
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine. UL Salici 1. tel. 211-489.
NOVI zastoonik
RENAULT
vam na razpolago
F.ZAGARIA
Trst. Trg Sansovino 6 tel. 725-390
SERVIS IN REZERVNI DELI:*
Ul. Lazzaretto Vecchio .24 tel. 62853 -4
Ariston 16.30 «Fuori del tempo». Serija madžarskih filmov.
Grattacielo 16.00 «B giorno più lungo di Scotland Yard». Rod Steiger, Lee Remick, Richard Johnson. Barvni film.
Fenice 16.00 «L’incorreggibile». Jean Paul Beimondo. Barvni film. iEkcelsior 16.00 «Di che segno sei?». P. Villaggio, M. Melato, A. Ce-lentano, R. Pozzetto, G. Halli in Alberto Sordi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «L'isola sul tetto del mondo». Disneyev film v barvah. Eden 15.30 «Amici miei». Ugo To-gnazzi. Gastone Moschin, Philippe Noiret. Barvni film.
Ritz 16.00 «Il giustiziere sfida la città». Tomas Mihan, Joseph Coppen. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Rollerball». Barvni znanstvenofantastični film. Igra James Jaan.
Capitol 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 «L'assassino su Eiger». Barvni film. Cristallo 15.00, 18.10, 21.30 «Padrino-Parte II». Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «Morte sospetta di una minorenne». Igra Mei Ferrer. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Peccati di gioventù». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Quattro supermatti io viaggio». Barvni film.
Impero 16.30 «L’esorciccio». Ciccio If>-grassia. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Mio Dio, come sono caduta in basso». Režiser Co-mencini. Igrajo Laura Antonelli, Alberto Lionello in Michele Placido. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Gangster’s story». Barvni film. Igrata W. Beatty in Faye Dunaway. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 16.00 «Le svedesi continuavano a ballare la mazurka a letto». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tìfl EfMIWMM
Ob 2. obletnici smrti Alojzije Gec daruje družina 10.000 lir za Dijaško matico.
V spomin časnikarja Franca Kavsa daruje družina Macchi 2.000 lir 23 Glasbeno matico.
Namesto venca daruje mladina i2 Prebenega 20.000 hr (in ne 2.000 kot je bilo pomotoma objavljeno v nedeljo, 16. t.m.) za spomenik padli® v NOB v Gročani.
Zapustil nas je naš dragi oče, nono in tast
IVAN (VANEK) ŠKERL - STELA
Pogreb bo danes, glavne bolnišnice.
18. novembra, ob 11.45 iz mrtvašnice
Žalostno vest sporočajo:	sinovi
' Danilo, Marjo, Alojz, hči Angela, snahe, vnuka, vnukinje, sestre ter drugi sorodniki.
Trst, 18. novembra 1975
GORIŠKI DNEVNIK
PO OBSODBI ČLANOV DELAVSKEGA SVETA GMT
Sindikati pozivajo delavce k budnosti proti zatiranju
Kovinarska sveža poudarja, da je «pikeiiranje» zakonito
Dokaj ostro so na proces in obsodbe proti sindikalnim aktivistom, članom delavskega sveta boljunske «Grandi Motori» reagirala vodstva sindikalne federacije kovinarjev
Tajništva treh sindikalnih organizacij, povezanih v federacijo, se pravi FIOM - CGIL, FIM - CISL in UILM - CCdL so namreč izdala in razdelila vsem delavcem letak, v katerem ugotavljajo najprej, da se je sodna razprava zaključila 42 mesecev od dogodkov samo zato, ker so delavci izkoristili ustavno pravico do stavke.
To ni naključje, nadaljuje zveza kovinarjev, če se podobne sodne razprave uprizarjajo tako pozno, vendar sočasno z bojem več kot 4 milijonov kovinarjev, gradbincev in drugih delavcev proti dosedanjim družbenim privilegijem, za spremembo celotnega gospodarskega sistema.
; «Sodniki tržaškega sodišča», se nadaljuje izjava, «so obsodili dva naša tovariša, katerih sindikalna dejavnost je splošno znana, in nameravajo na ta način poučiti delavski razred». Tako nadaljujejo zaporedje obsodb : že pred tedni je bila obsojena skupina sindikalistov ENEL, medtem ko drugod po Italiji sorodna sodišča izjavljajo, da je «piketi-ranje» med stavko dovoljeno, saj je posledica stavkovne akcije.
«Namen teh obsodb je ustrahovanje delavcev, izrecno obsojanje zaščite delavskih pravic, pritisk na celotno sindikalno gibanje v trenutkih, ko se pripravlja na jesenski spopad».
Zveza kovinarjev izraža svojo popolno solidarnost s krivično obsojenimi delavci in vabi vse k razmišljanju o tem, da spričo širjenja fašističnega nasilja, vandalizma in zločina na splošno, stopajo pred sodni zbor in poslušajo razsodbe samo delavci, ki se bore za novo družbo in boljše življenjske pogoje.
«Spričo tega frontalnega napada», se zaključuje izjava, «pozivamo delavce k največji budnosti, da bo zavrnjen vsak poskus zatiranja in izzivanja».
krep v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja» za tovorno postajališče, dokler ne bo zagotovljeno izplačilo odškodnin za razlaščene nepremičnine, dokler ne bodo sprejeti predlagani popravki h gradbenemu načrtu in dokler ne bo zajamčena domačinom prednost pri zasebnih dejavnostih v okviru tovornega postajališča.
Umestitev deželnega odbora za koordinacijo prometa
Predsednik deželne vlade Comelli bo danes uradno umestil deželni odbor za koordinacijo prometa v Furlaniji - Julijski krajini. Gre za posvetovalni organ, ki ga predvideva deželni zakon štev. 47 iz lanskega leta o preosnovi prometa in ki mu predseduje pristojni odbornik Cooian-ni. Sestavljajo ga predstavniki že- j lezniške uprave, krajevnih uradov ' civilne motorizacije, predsedniki konzorcijev za prometne okoliše, predstavniki sindikalnih organizacij, zastopniki zasebnih in javnih prevoznih podjetij ter trije strokovnjaki iz pristojnih deželnih odborništev.
Desini prispevki za razvoj industrije
Deželni odbor je te dni pregledal prošnje, ki so jih industrijci iz Furlanije - Julijske krajine vložili v smislu deželnega zakona štev. 25 iz leta 1965. Zakon predvideva izplačilo posebnih prispevkov za delno kritje obresti na posojila, ki jih industrijci najemajo pri bančnih zavodih, da bi gradili, širili ali poso-dobljali svoje obrate. Deželni odbor je sklenil sprejeti 33 prošenj; te se glasijo na vrsto posojil v skupni višini 14,5 milijarde lir: z njihovo pomočjo nameravajo industrijci naložiti v nove naprave 43,4 milijarde lir. Nove investicije naj bi o-mogočile zaposlitev 890 delavcev. Deželna uprava bo prevzela nase del obresti (4 do 6 od sto) na posojila, kar bo zahtevalo v desetih letih izdatek v skupni višini 3,1 milijarde lir.
Odbor je nadalje nakazal 451 milijonov lir pomoči (po zakonu štev. 8 iz leta 1972) vrsti industrijskih o-bratov, ki so se v zadnjem času odločili za preusmeritev proizvodnje na nova področja. Med obrati, ki bodo preje)-; deželni prispevek po omenjenem zakonu, je tudi tržaška predilnica «San Giusto». Končno je odbor nakazal skupno pomoč 395 milijonov (po zakonu štev. 35 iz leta 1969) skupini furlanskih indu-strijcev, ki nameravajo postaviti nove obrate v hribovitih področjih naše dežele. Po ustreznih načrtih naj bi v teh obratih našlo zaposlitev okrog 390 ljudi.
iiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiiiMHiiniimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuin
VČERAJ NA POROTNEM SODISCU
PSIHIATRIČNI PREGLED ZA OČETOMORA OBTOŽENO DEKLE
S to odločitvijo zaključena razprava proti 25-letni Roberti Godeas iz Medeje
DREVI OB 20. ERI
Seja repentahrskega občinskega sveta
_ Drevi ob 20. uri se sestane na svojem rednem ; zašedahju rèpentabrski občinski svet, ki bo obravnaval nekaj zelo važnih vprašanj. V prvi vrsti bo govor o tovornem postajališču pri Fernetičih, ki je trenutno nedvomno najvažnejša in tudi naj-delikatnejša občinska zadeva. Od o-stalih točk dnevnega reda naj napovemo še proučitev statuta pokrajin- -	... ,	- u-i •>	, ,•
skega zdravstvenega konzorcija, ) °Paz'11; ,ker Je..bl1 n\onI?c (a 1 m°-
• ■	■ rilci) tako cimcen, da je mrtvemu
Včeraj se je pred tržaškim porotnim sodiščem začela razprava proti 25-letni Roberti Godeas, ki je obtožena, da je 16. oktobra lani v sodelovanju z drugo osebo umorila svojega očeta. Gre za dogodek, ki je globoko pretresel prebivalce Medeje. Obtoženkin oče Arrigo Godeas je bil čuvaj kmetije grofa della Torre iz Medeje in je z družino, ženo Ri no ter hčerkama Roberto in Loredano, živel v gospodarskem poslopju. 16. oktobra zjutraj je Giovanni Mocchiut, prav tako uslužbe-
tu si je težko razlagati, zakaj zanika vse, saj bi s priznanjem verjetno razbremenila samo sebe, skratka, preprečila bi možnost obsodbe na dosmrtno ječo.
a vprašanja bi morala rešiti sodna razprava, ki pa je bila odložena že pred dejanskim začetkom. Po prisegi ljudskih sodnikov je brani lec Bernot postavil vrsto predhodnih zahtev, v katerih je zahteval od ložitev razprave zaradi kršitev pro cedure, vključitev v seznam večje število prič in izpustitev obtoženke
nec grofa della Torre, našel raz- ! na začasno svobodo. Vse te zahte-
mesarjeno Godeasovo truplo na dvorišču. Sprva so mislili, da gre za samomor s prerezom vrata. Sodni zdravnik pa je kaj kmalu ugotovil, da ni mogoče pripisati smrti rani na vratu kot tudi ne številnim ranam in udarcem po rokah in o-brazu, temveč štirim vbodljajem v prsi, ki jih v prvem trenutku niso
predložitev osnutka sprememb^l^^ob-: činskemu gradbenemu pravilniku, vprašanje ustanovitve državnega o-troškega vrtca in nekatere sodne Probleme.
Konzorcij lastnikov nepremičnin od Černetičev je v zvezi z današnjo sejp poslal županu dr. P. Colji in pačelnikom svetovalskih skupin dalj-se pismo, v katerem jih opozarja pa umestnost, da bi tovorno postajališče pri Fernetičih «premestili» v svobodno cono, o kateri je govor v okviru pravkar podpisanega italijan-sko - jugoslovanskega sporazuma. S tem bi repentabrska občina lahko ohranila občinsko ozemlje in same Fernetiče za druge, predvsem trgovske in turistične dejavnosti (pro-ste cona bo namreč po vseh predvidevanjih nastala na ozemlju trža-®ke občine). Pismo nadalje poziva zuPana, naj «odloži kakršenkoli u-
GiodeasU ' nadel tri majice.
Ni jasno, kakšna odkritja so privedla karabinjerje do odločitve, da aretirajo Roberto. Kot kaže, ni jasnih dokazov, pa tudi dekle je ves čas trdilo, da je nedolžno in da je vso noč spalo. In nazadnje sama obtožnica ugotavlja, da je le malo verjetno, da bi Godeasova sama u-morila očeta. Krvavi madeži v ku-vii, v hlevu in na dvorišču jasno pričajo o prerivanju in vsiljuje se domneva, da se je z Godeasom prepiral neki moški. Obenem je tudi dejstvo, da Godeasova ni imela niti najmanjše praske lahko dokaz, da sama ni avtorica zločina.
Vsekakor pa so imeli karabinjerji na razpolago nekatere elemente, ki so služili kot osnova za obtožnico. Po njihovem mnenju naj bi bilo torej dekle vpleteno v zločin. A tudi
fcJOVO!
rSSSR
Med z dodatkom matičnega mlečka, cvetnega prahu in propolisa
ve je sodišče zavrnilo, pač pa je sprejelo zahtevo državnega pravdni-ka D’Onofria, naj Godeasovo pošljejo na psihiatrični pregled. To odločitev je predsednik Corsi utemeljil z ugotovitvijo, da je treba, glede na dejstvo, da je dekle edina obtoženka in na izredno krutost zločina, preveriti njeno umsko stanje. S tem pa se je tudi včerajšnja obravnava zaključila in proces bo pnnovno na dnevnem redu šele po psihiatričnem pregledu, torej v prvih mesecih prihodnjega leta.
Deželni prispevki za zadruge in trgovce
Deželni odbor je na zadnji seji na predlog pristojnega odbornika Stopperja sprejel vrsto prošenj za priznanje prispevkov v smislu deželnih zakonov štev. 40 iz leta 1972 in štev. 9 iz leta 1967. V okviru prvega zakona, ki določa deželne prispevke za konsumne, proizvodne in delavske zadruge, bo 29 organizacij prejelo skupen prispevek 189 milijonov lir. V okviru drugega zakona pa bo dežela nakazala 26 trgovskim organizacijam za delno kritje obresti na posojila skupno vsoto 114 milijonov lir; skupna vrednost najetih posojil znaša 642 milijonov, ustrezne naložbe pa bodo dosegle skoraj milijardo lir. Po omenjenem zakonu štev. 9 iz leta 1967 krije deželna u-prava iz svojega 4 odst. obresti na posojila, ki jih trgovci najemajo za izboljšanje in posodabljanje svojih obratov.
Nesreča na delu v štivanski papirnici
V štivanski papirnici se je včeraj hudo ponesrečil na delu 49-letni I-van Kobal iz Nabrežine. Iz neznanih vzrokov je padel na tla in se udaril v glavo. Z rešilcem so ga peljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo.
Spolzka cesta je včeraj zjutraj botrovala prometni nesreči, ki se je okoli 11.30 pripetila na glavni cesti pri Devètakih. Zaradi mokrega cestišča je namreč 25-letni uradnik Elvio Cadamuro iz Ul. IX. avgusta izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste. Pri tem se je mladenič poškodoval po glavi ter si zlomil desno ključnico.
AMAR
Ul. del Bosco 6 Tel; 741946
TRST
auto siile
Ul. U. Foscolo 10 Tel. 796456
BENCIN BO DRAŽJI! JE SAMO STVAR CASA. Lahko Vam še vedno vgradimo plinsko inštalacijo v katerikoli avtomobil po zmerni ceni 80 - 60 - 50-LITRSKI REZERVOARJI
—	ČISTEJŠI MOTOR
—	NEZMANJŠANA MOČ MOTORJA
—	MANJŠA PORABA GORIVA
OPOZARJAMO VAS NA NAGRADNO ŽREBANJE
M
Ant. Min. 40 4/163295 dd. 4.10.75
ZUPANOV ODGOVOR NA FAŠISTIČNO PROVOKACIJO O «ŽEPIH»
Gorica z realizmom gleda na sporazum ter vidi v njem novo fazo svojega razvoja
Zavrnjena provokacijska zahteva fašistov, da parlament ratificira sporazum šele po vrnitvi «žepov»
«Gorica z realizmom gleda na italijansko - jugoslovanski sporazum, ter vidi v njem stvarni trenutek nove faze razvoja svoje obmejne vloge; možnosti odprtja mednarodnega mejnega prehoda Štandrež v zvezi s katerim velja omeniti težaven boj občine Gorica za odprtje tega prehoda, ki je bilo še do nekaj mesecev vprašljivo; možnost povezave dveh sosednih mest preko mejnega prehoda v Gabrijelovi ulici ter možnosti novih sporazumov za razvoj mesta Gorice kot so uporaba vode Soče ter reševanje drugih vprašanj, ki so ostala odprta od 1947. leta dalje, je dejal župan De Simone na sinočnji seji v odgovor na provoka-cijsko fašistično resolucijo o tako imenovanih «žepih», ki naj bi jih Italija po sporazumu ne dobila in dejal. da se resolucija MSI ne osla-nja ne na stvarnost in ne na zgodovinske perspektive, ter jo je treba zavrniti, ker ne upošteva stvarnosti resničnih koristi obmejnega prebivalstva, ker ne predlaga spremenljivih rešitev za težnje po mirnem mednarodnem sožitju, ampak želi povratek političnih stališč, ki so toliko škode in trpljenja zapustila prav našemu ljudstvu.
Svetovalec MSI Coana je v razlagi fašistične resolucije zahteval, naj italijanski parlament ne ratificira sporazuma oziroma toliko časa, dokler Italija ne dobi tako imenovanih «žepov», to je majhnih ozemeljskih predelov, ki naj bi ji pripadali.
Poprej sta svetovalca Brajnike va (KPI) in Nanut (PSI) vprašala župana, kako je z gradnjo slovenskega otroškega vrtca v Štandrežu in kaj je resnice v govorici, da je zdravstvena oblast poizvedovala za stanje v sedanjem začasnem vrtcu.
Župan De Simone je dejal, da sedaj v novem vrtcu vgrajujejo napeljave, zdravstvena oblast pa je pri pregledu ugotovila samo to, da so novi prostori, v katere se je vrtec začasno preselil, premajhni za tolikšno število otrok in da se bo moral po vsej verjetnosti vrn ti v poprejšnje. Vrtec je namreč začasno v cerkveni zgradbi.
9 Tovarniški svet ladjedelnice Ital-cantieri v Tržiču je zahteval sestanek s predstavniki deželnega sveta. Tema pogovora naj bi bili avtobusni prevozi delavcev v ladjedelnico.
Zaskrbljenost trgovcev zaradi veleblagovnic severno od Vidma
Severno od Vidma, ob cesti proti Tricesimu, nastaja obsežno trgovinsko središče, kjer bodo odprli že drugo veleblagovnico s površino 7 tisoč 500 kv. metrov. Prejšnja, imenuje se Euromarket, meri 40.000 kv. m ter jo lahko razširijo na 8 tisoč. V bližini, samo v drugi občini, pa nameravajo zgraditi hipermarket s površino 40.000 kv. m. Gradnja tako obsežnih objektov v distribucijski mreži je privedla občini Tavagnacco in Martignacco, na katerih zemljišču se te trgovine gradijo, da sta za jutri sklicali sestanek okoli 12 občin, predstavnikov strank, strokovnih združenj, zadrug, sindikatov m pokrajinske uprave, da bi zavzeli do gradnje teh objektov,
O zadevi poročamo predvsem zato, ker namerava Standa tudi na Goriškem, in sicer pri Gradišču zgraditi hipermarket ter s tem spraviti v življenjsko nevarnost številne trgovine na širokem območju okoli Gradišča, vključno trgovine v sami Gorici.
ki bodo povsem spremenili sistem prodaje ter udarili po vseh lastnikih malih trgovin, stališče, ki naj bi ga upoštevala tudi dežela pri načrtovanju. Proti gradnji teh tako ogromnih veleblagovnic se je izrekel tudi občinski svet v Vidmu.
Po ocenah, ki so jih izdelali sklicatelji jutrišnjega sestanka, naj bi trgovinski center v Tavagnaccu širil svoj vpliv na področje s 100.000 prebivalci, hipermarket v Marti-gnaccu pa na nadaljnjih 100.000. Trgovinski center, ki nastaja v Tavagnaccu, bi sam «pokasiral» 20 od 64 milijard lir, ki jih trošijo prebivalci tega področja, pri tem pa niso upoštevane posledice, ki bi jih povzročil hipermarket v Mart'gnaccu.
Eno je gotovo: Številne majhne in srednjevelike trgovine vseh vrst, ki sedaj delujejo na tem področju, bi morali zapreti. Udeleženci jutrišnjega sestanka bodo za to vprašanje, ki presega občinske meje, zainteresirali deželno upravo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiinniiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituuiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
PO ŠTEVILNIH USPELIH PRIREDITVAH
ža muzeje v deželi ni denarja
Furlansko filološko društvo je na svoji zadnji seji ugotovilo, da krajevne oblasti premalo skrbijo za razne muzeje na področju naše dežele in da se ti zato ne morajo razvijati. Omenjeni so muzeji v Tol-meču, v Vidmu, v Gorici in v Pordenonu. Od krajevnih oblasti zahteva furlansko filološko društvo, da poskrbijo s povečanjem finančnih sredstev za razvoj teh muzejev.
DOKUMENT TOVARNIŠKEGA SVETA ITC V TRŽIČU
V ladjedelnici izkoriščenih 60 odstotkov zmogljivosti
Prekinitev sprejemanja novih delavcev je enakovredna odpustitvi 400 delavcev
Zaradi slabe pohtike vlade so se zelo skrčili proizvodni programi v ladjedelnici Italcantieri v Tržiču, in obstaja resna nevarnost za normalno zaposlenost delavcev. Po zadnji splavitvi petrolejske ladje 253 tisočtonske «Agip Campania», ene izmed štirih, ki jih gradijo v ladjedelnici, se je število ladij, ki jih bodo zgradili po naročilu, občutno zmanjšalo. Poleg treh 253.000-ton-skih petrolejskih ladij so na programu še neka 53.000-tonska cisterna za Mehiko, dve podmornici za vojsko, štiri 80.000-tonske ladje in štiri 140.000-tonske ladje, katerih naročilo pa še ni dokončno.
Kritičnost položaja v ladjedelnici, ki zaposluje 5.200 delavcev, 140 preddelavcev in 540 uradnikov navaja v svojem poročilu tovarniški svet. Dokument vsebuje nadalje obdelavo zaposlitvenega položaja ter ugotavlja, da je ukinitev sprejemanja na delo v letu 1976 enakovredna odpustitvi 300 do 400 delavcev. K temu dodajajo zmanjšanje delovnih mest pri zasebnih podjetjih, ki delajo v ladjedelnici, za 600 enot, vpisova-
Zaključna svečanost proslav 30-letnice osvoboditve je bila v nedeljo v Krminu
Počastili so spomin garibaldinskega bataljona «Mazzini» - V soboto zvečer je imel koncert Tržaški partizanski pevski zbor
Partizanski borci z obeh strani državne meje so se v nedeljo sešli v Krminu, kjer je bila v mestnem gledališču zaključna slovesnost ob 30-letnici zmage nad fašizmom. V Krminu so bile v zadnjih dveh tednih, ped okriljem občinske uprave in združenja bivših partizanov, številne prireditve na čast odporniškemu gibanju. Poleg razstave o protifašističnem delovanju v Furlaniji cd začetkov tega stoletja do današnjih dni je imel predavanje furlanski župnik don Moretti, ki je bil eden od voditeljev furlanskega od-i-rništva, predvajali so film o u-moru protifašista in socialista Giacoma Mattecttija.
V soboto je v mestnem gledališču nastopil Tržaški partizanski pevski zbor. Že ob prihodu na oder je zaploskala dvorana, prav tako, ko je predstavnik odbora predstavil občinstvu dirigenta Oskarja Kjudra...Svoj koncert je začel zbor s Partizansko balado, zaključil pa z Internacionalo. Občinstvo je izvajalce nagradilo za vsako točko z vzkliki in burnim ploskanjem. Po koncertu so prireditelji zadržali pevce na zakuski. Pri dobri kapljici briškega vina so spet začele odmevati v dvorani partizanske ter druge borbene slovenske in italijanske pesmi. Zato so se pevci razpršili po krminskih gostilnah, v katerih so jih domačini toplo pozdravljali. Nekje se je oglasila harmonika in spet borbene pesmi. Na koncert je prišlo tudi večje število beneških Slovencev, ki živijo v Furlaniji, pa tudi iz same Benečije. S svojim nastopom je Tržaški partizanski zbor v Krminu še bolj utrdil bratstvo in enotnost med tu živečima dvema narodoma.
Nedeljska zaključna svečanost je bila posvečena proslavljanju garibaldinskega bataljona Mazzini, ki je nastal takoj po zlomu italijanske armade 8. septembra 1943 v slovenskih Brdih. Bataljon so ustanovili i-talijanski protifašisti iz raznih krajev Goriške, ki so se zbrali v naših Brdih. Garibaldinski borci so se nato borilj ramo ob rami s slovenskimi partizani v sklopu slovenskega 9. korpusa do končne zmage nad fašizmom.
Na to svečanost so zaradi tega prišli, poleg domačinov, tudi številni predstavniki Zveze borcev NOV iz Nove Gorice in občinske skupščine iz Nove Gorice ter krajevnih skupnosti v Brdih, kjer je ta bataljon bil ustanovljen. Na svečanostih so o pomenu odporniškega gibanja v takratnih in tudi v sedanjih časih govorili krminski župan GianbatRsta Žar, zastopniki Zveze borcev iz Nove Gorice Franc Pajntar, garibaldinska komandanta Antonio Marini
-	Banfi in Gianni Padoan - Vanni.
Med prisotnimi so bili tudi zastopniki pokrajinskega odbora ANPI
-	VZPI, med temi tudi Ladi Dornik in Avgust Lenardič, poslanec Mario Lizzerò, zastopniki Nove Gorice Dušan Martinuč, Franc Vidič, Gabrijel Leban, Franc Leskovec, Franko Vzintin, Jelko Kodermac, Cveto Mavrič.
Po govorih so prisotnim krminskim garibaldincem izročili priznanja komandanta garibaldinskih brigad Longa, priznanje pa so izročili tudi predstavnikom krajevne skupnosti Dobrovo. Izražena je bila tudi želja, da bi prišlo do še tesnejšega sodelovanja med Krminom in jugoslovanskimi Brdi.
Po uradnem delu svečanosti sta zapela Plešivski oktet in oktet «A-mis dal Friul».
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllIllllllllllllllllllUlllllIIIIIIIIMIIIIIIII^imilllllfTIllIllIllllllllllllliiillllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllIlllliiniii
PONAVLJAJO SE STARI OBIČAJI
Ob Martinovem v slovenskih vaseh več kmečkih in zabavnih prireditev
Družabnost na Oslavju in v Gorici - Zahvalni nedelji v Sovodnjah in Štandrežu
Izreden uspeh je doživelo martinovanje, ki ga je v soboto zvečer pripravilo prosvetno društvo «Naš prapor» iz Pevme, štmavra in z Os-lavja. V domači gostilni na Oslavju se je namreč za večerjo zbralo več kot sto vaščanov, ki so ob zvokih harmonike preživeli nekaj zares prijetnih ur.
Uspeh sobotnega večera na Oslavju je treba v prvi vrsti pripisati mrtvilu, ki je v zadnjih letih vladalo v spodnjem delu Brd, potem ko so bili svoj čas prav ti kraji najbolj znani zaradi številnih prireditev, ki jih je pripravilo prosvetno društvo. Takratni prosvetarji so bili zelo delavni in ni minil teden, da bi kaj ne pripravili v vasi. Delovanje društva «Naš prapor» pa je nehalo pred približno desetimi leti, od takrat pa ni bilo v teh krajih nobenih prireditev, družabnih večerov in podobno. Lansko leto pa so mladi vaščani poprijeli zr delo ter obnovili društveno delovanje. Poleg prirejanja dveh briških praznikov so pripravili še nekaj predavanj in filmskih večerov. Letos pa so sklenili, da bodo tudi v spodnjih Brdih ponovili stari slovenski običaj, martinovanje. Obenem so člani društva sklenili, da bodo konec novembra, 26. t.m., pripravili prvi občni zbor prosvetnega društva. Na njem bodo začrtali program za nadaljnje delo. Prav številčna prisotnost na sobotnem martinovanju je potrdila željo vseh vaščanov, da bi društveno delovanje dobilo spet tisti zalet in obseg, ki sta bili glavni značilnosti PD «Naš prapor» takoj po drugi svetovni vojni.
Tudi štandreški športniki so doživeli velik uspeh z družabnim mar- j tinovanjem, ki so ga v soboto pri-1
pravili v prosvetni dvorani v Gorici. Vaščani ter gostje iz mesta in okoliških vasi so se namreč v velikem številu odzvali vabilu ŠD «Ju-ventina». Ob zvokih zabavnega ansatala se je vesela družba zadržala do poznih večernih ur.
Člani starega in novega občinskega sveta v Sovodnjah so v soboto pripravili večerjo v Rupi, kjer so proslavljali Martinovo. Obenem so se sovodenjski občinski možje
poslovili od dosedanjega občinskega tajnika dr. Štefana Bukovca, ki ga je zamenjal domačin dr. Jožko Prinčič.
V Sovodnjah in v Štandrežu so v nedeljo zjutraj imeli zahvalni nedelji, ki označujeta sklenitev letošnjega kmečkega leta. Zanimivi pobudi, ki jih vsako leto prirejajo ob Martinovem, sta pripravila prosvetno društvo «Sovodnje», oziroma štandre-ško Kmečko društvo.
Rezultati volitev v videmski pokrajini
Nedeljske in včerajšnje volitve v dveh občinah Furlanije so dale naslednje rezultate. V občini Corno di Rosazzo je lista PSI dobila 874 glasov in 12 svetovalcev, lista krščanske demokracije pa 655 glasov in tri svetovalce. Potrjena je bila tako socialistična večina, ki je zadnjih pet let upravljala občino, potem ko jo je leta 1970 iztrgala iz rok demokristjanom. Drugačen pa je bil. rezultat v karnijski občini Forni "tfi Sotto. Tu jé moral socialistični župan odstopiti mesto demokri-stjanskemu. Lista KD-PSDI je dobila 282 glasov in 12 svetovalcev, tri svetovalce je dobila lista PSI z 248 glasovi, tretja lista KPI, ki se je letos prvič predstavila, pa je dobila 89 glasov. V tej občini je približno 150 ljudi, ki delajo v tujini in se niso vrnili domov za volitve.
nje delavcev teh podjetij v dopolnilno blagajno ter ohranitev nespremenjenega števila delavcev izven o-brata v višini 120-150 enot.
Zmanjšanje storilnosti povečujejo tudi brodarji sami, ko zaradi krize v prevozih z velikimi petrolejskimi ladjami zahtevajo podaljšanje dobavnih rokov ladij, kar ima za posledico, da se je čas, potreben za izdelavo takšne ladje, podaljšal od 58 na 90 dni.
Tovarniški svet nadalje ugotavlja da v tovarni izkoriščajo komaj 60 odstotkov zmogljivosti, kar še bolj povečuje nevarnost «dolgega božičnega mosta», ter navaja kot izhod iz sedanje krize svojo nedavno zahtevo, da vlada tistih 88 ladij za italijanske javne potrebe ne naroči v inozemstvu, ampak jih zgradi doma ter s tem omogoči modernizacijo italijanskih ladjedelnic.
Sestanek župana z načelniki skupin o prosti coni
Danes zjutraj bo goriški župan na sestanku seznanil načelnike svetovalskih skupin v občinskem svetu z vsebino vladnega zakonskega osnutka o prosti coni. Na sestanku bo tudi govor o stališču, ki naj ga zavzame občinski svet do tega osnutka.
Uspeh koncerta ansambla «Consortium mušicam»
Prvi koncert slovenske abonmajske sezone je uspel nad vse uspešno. Pevci in orkestraši ansambla «Consortium Musicum» iz Ljubljane, ki so v nedeljo nastopili v dvorani Katoliškega doma, pod vodstvom Mirka Cudermana, so z izvajanjem Haydnovega oratorija «Štirje letni časi* navdušili številno občinstvo, ki je več kot tri ure trajajočemu izvajanju pozorno sledilo.
Glasbena sezona je letos izredno uspela tudi v nabiranju abonmajev, ki jih je veliko nad lanskim številom že ob samem začetku sezone. Seveda je bilo na nedeljskem koncertu tudi veliko ljudi, ki so kar pri blagajni kupili vstopnice.
Drugi koncert glasbene abonmajske sezone bo 17. decembra v Palači Attems. Tokrat bo imel Aci Bertoncelj klavirski recital.
Nova šola v Dolenjah
V Dolenjah so v nedeljo svečano odprli novo stavbo celodnevne šole, za katero je 210 milijonov lir prispevala deželna uprava. Stavbo so zgradili poleg starejše šolske stavbe, ki je bila tudi preurejena in ki bo služila tudi v druge kulturno-vzgojne namene. Na otvoritveni svečanosti so spregovorili župan Luciano Bernardis, deželni odbornik Tri-pani, v notranjosti pa je maševal goriški nadškof msgr. Cocolin. Svečanosti so se, poleg domačinov, udeležili tudi zastopniki bližnjih občin, med temi tudi krminske in štever-janske.
Jutri v Števerjanu seja občinskega sveta
Jutri ob 20. uri se v števerjanu sestane občinski svet.
Največ časa bodo svetovalcem vzela imenovanja v razne komisije. Svoje predstavnike bodo morali imenovati kar v 11 komisij. Odobrili bodo dva sklepa občinskega odbora, ki se nanašata na nakup šolskega avtobusa in na prošnjo za izplačilo podpore otroškemu vrtcu. Razpravljali bodo o najemu v znesku 48 milijonov lir za popravilo občinske stavbe ter začeli z razpravo o proračunu za leto 1976. Med tajno sejo bodo sklepali o občinskih uslužbencih.
aa družabni večerji, ki jo je na Oslavju pripravilo tamkajšnje prosvetno društvo «Naš prapor».
Danes v Modernissimo drugi jugoslovanski film
V kinodvorani Modernissimo bodo danes predvajali drugi film iz ciklusa o jugoslovanski kinematografiji. Na sporedu je «Mojster in Margen-ta», režiserja Aleksandra Petroviča, igrajo pa znani italijanski, jugoslovanski in francoski igralci.
J(mo
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Le malizie di Venere». Laura Antonelli in R. Du-vall. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.00-22.00 «Rollerball». J. Kaan in J. Houseman. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 16.45—22.00 «Il maestro e Margherita». Ugo Tognazzi in Mamsy Farmer. Barvni film.
CENTRALE 16.30-21.30 «La leggenda dei sette vampiri d'oro». P. Cu-shing in J. Ege. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA 16.30-22.00 «L amica di mio marito» S. Kristei in W. Vaan Ammeleooy. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Gli uccelli». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Il giustiziere di mezzogiorno». Barvni film.
Noca Gorica
SOČA «Mož imenovan Trinità», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Billy — dva klobuka», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Duša črnega Charlija», a-meriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Martina Grassi, Danit la Stecchina, Mirjam Černič, Danit le Landi, Patrizia Circosta, Ramo: Berioso, Martina Orlandini.
SMRTI: 82-letni upokojenec Vincer zo Riccobene, 65-letna gospodinja Luč milla Pacorini por. Visintin, 67-letn. gospodinja Maria Arcioni vd. Ursi 53-letni mehanik Egidio Chiase'.ottc 89 letni upokojenec Antonio Vidoz, 45 letni prodajalec Augusto Calligaris 46-letna gospodinja Štefanija Gorjan
OKLICI: gospodinja Mirsada Ze< in delavec Giuseppe Marassi, štu dentka Alessandra Rigonat in risa Lionello Moro, prodajalka Loredanj Bernardotto in šofer Anton Drufovka profesorica Maria Bertone in profe sor Claudio Rosolin, frizerka Antoni ja Žnidaršič in uradnik Angelo Pa ravan, gospodinja Maria Grazia Mar ca in častnik vojske Antonio De Luca
DEŽURNA LEKARNA V GORILI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Alesani, Ul. Car ducei 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in jutri ponoči ja dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tek 72-340.
18. novembra W75
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
\rh v Rambouilletu
Vrhunsko srečanje v Rambouilletu med ministrskimi predsedniki, oziroma državnimi poglavarji, ki nastopajo kot predstavniki izvršne oblasti šestih industrijsko in sploh gospodarsko najbolj razvitih držav v kapitalističnem svetu, je v zadnjih dneh pritegnilo pozornost italijanskega tiska. V vseh listih je poudarjena neformalna vloga tega «seminarja», kar brez dvoma odraža, vsaj v določeni meri, pomisleke italijanske vlade ter vlad nekaterih drugih držav evropske «deveterice», od katerih mnoge niso navzoče na srečanju. Vsi listi analizirajo razmere v katerih se je srečanje porodilo, kako se je razvijalo in kako je prešlo iz ozke zamisli francoskega predsednika Giscarda D’Estainga v širši koncept izdelave nekakšne «magnae chartae» kapitalističnega sveta, ki naj bi pripravila, čeprav le v glavnih obrisih, pogoje za ponovno oživitev kapitalističnega gospodarstva. Vsi listi tudi pripominjajo, da se je francoska zamisel v razvoju dogodkov bistveno spremenila in da so se tako sobesedniki v Rambouilletu znašli pravzaprav pred poskusom ZDA, da vtihotapijo v današnje razgovore svojo staro tezi o trdnem zavezništvu kapitalističnega sveta proti «tretjemu svetu» in sploh vsem drugim formacijam na naši zemeljski obli. Vse to se je zgodilo kljub drugačnim francoskim težnjam in zahtevam: Francija si je veiiko prizadevala za dialog «sever - jug», toda huda gospodarska kriza je pripeljala Giscarda D’Estainga do popuščanja.
l’Unità
Skoraj absolutno kritično do «seminarja» v Rambouilletu je glasilo KPI «L’UNITA’», ki piše dobesedno: «Šesterica iz Rambouille-ta igra karto optimizma, ki je istočasno obvezna, a tudi nevarna. Ta karta je obvezna, ker si je nemogoče zamisliti, da bi državni, oziroma vladni poglavarji držav, ki se nazivajo za najbogatejše na svetu, megli priznati svojo nemoč pred gospodarsko krizo, ki zajema ves kapitalistični svet. Karta optimizma pa je istočasno tudi nevarna, ker bi utegnila zamračiti bistvo problemov ter s tem povzročiti nadaljnji proces degradacije sedanjega stanja.»
V zvezi s tem optimizmom komunistično glasilo pravi, da so bili Amerikanci prvi, ki so stavili na to karto. Ford, ki ga spremlja 300 strokovnjakov, je s kopico statističnih podatkov skušal dokazati, da se je ameriško gospodarstvo izvleklo iz krize, da proizvodnja narašča in da bo njena raven dosegla sredi prihodnjega leta solidno stanje. «L’UNITA'» pravi, da je težko oporekati predvidevanjem Fordovih strokovnjakov, toda prav tako je tudi težko smatrati te za dobre, če se pomisli, da so Amerikanci že večkrat napovedali ponoven vzpon ameriškega gospodarstva, kar pa se ni zgodilo.
^Moriti!
Socialistično glasilo «AVANTI» 'e bolj zmerno ter skoraj skoraj odobrava srečanje:	«Upoštevajoč
oomembnost problemov, ki tako ali drugače zanimajo ljudi vseh celin, bi se utegnili vprašati če si teh šest dežel lahko prilašča pravico, da odloča o vseh in zakaj to dela. Vprašanje se ne more postavljati na tak način in stvarnost je treba obravnavati takšno kot je. Teh šest držav ima praktič-
no v svojih rčkah nadzorstvo nad izmenjavo in nad svetovnim gospodarstvom. Doslej so reagirale na krizo v popolnem neredu, to je, da je vsaka ukrepala po svoji volji. Sedaj so spoznale, da se tako ne more več naorej.» Socialistično glasilo še poudarja, da bo srečanje uspešno le, če se bodo upoštevale koristi skupnosti in ne samo lastne.
Če je zamisel monetarnega in gospodarskega vrhunskega srečanja v Rambouilletu presegla svoje začetne meje, pa je vendarle še vedno očitno, da vsak od partnerjev gleda na svet s svojega zornega kota. Amerikancem ne dišijo razne poteze, ki bi bile preveč navzkriž z njihovo koncepcijo obrambe kapitalističnega sveta (pod vodstvom ZDA seveda), toda drugim ležijo pri srcu dobri odnosi z državami v razvoju, posebno s tistimi, ki razpolagajo s surovinami. Tu gre za Francijo, pa tudi za Italijo. Demokristjanski dnevnik «IL POPOLO» povezuje (verjetno po namigu ministrskega predsednika Mora) vrh v Rambouilletu z bližnjim dialogom «sever - jug» do katerega bo prišlo v začetku decembra in ki bo zbral za skupno mizo dvajset industrializiranih držav ir, drugih v razvoju. «Italijansko zanimanje za to srečanje — pravi list — je oči-vidno, čeprav je dozorelo bolj hitro kot se je predvidevalo bodisi zaradi ponavljajočih se kriz zahodnega gospodarstva, bodisi zaradi rastoče pomembnosti držav, Id se tehnološko razvijajo in ki so bogate na surovinah.»
«Večkrat smo že omenili — pravi «IL POPOLO» — naravno vlogo mostu, ki jo zemljepisni, politični in gospodarski zakoni narekujejo Italiji: njeno dragoceno vlogo povezovanja med Evropo in arabskim svetom, med Vzhodom in Zahodom, razvojem in zaostalostjo. Komaj je še potrebno pripomniti, da je naša industrija odvisna od uvoza surovin, od njihove predelave in iskanja tržišč. Gre za činitelje, ki so jih krčeviti razpleti dogodkov v zadnjih letih prikazali za življenjsko važne za naš gospodarski in družbeni razvoj.
IL. GIORNO
To tezo zastopa tudi milanski «IL GIORNO», ki v dolgem članku obravnava vse plati sedanje gospodarske in monetarne krize zahodnega sveta, čeprav dopušča določen optimizem. Vendar pa list piše: «Uravnovešen razvoj kapitalističnih gospodarstev pa je mogoč samo, če pride do tretje intonacije z gospodarstvi držav v razvoju... Vrhunsko srečanje v Rambouilletu bo torej lahko imelo kako pozitivno perspektivo, samo če bo pripravilo trdne predloge za bližnje srečanje «sever - jug».
COBBIEBE DELLA SEBA
Milanski «IL CORRIERE DELLA SERA» poudarja med drugim, da so se državniki zahodne Evrope sicer pridružili Fordovemu optimizmu, toda z določenimi pomisleki. «Nekateri od njih naj bi se zoperstavili «pittsburškemu načrtu», ki so ga pripravile ZDA ob sodelovanju Japonske... Proti načrtu, ki ga je prejšnji torek predložil Kissinger in ki predvideva ustanovitev nekakšnega «stalnega svetovnega vodstva», ki naj bi upravljalo pomoč namenjeno vsem državam s tržnim nekomunističnim gospodarstvom, je menda nastopil nemški kancler Schmidt». Nemški državnik naj bi to storil bodisi zaradi protestov držav EGS, kakor tudi upoštevajoč bližnje srečanje «sever - jug».
URBANISTIČNI NAČRT MORA UPOŠTEVATI KRAJEVNE ZNAČILNOSTI
Za proseško zemljo sta se prepirali tržaška občina in devinska gospoda
Prve vesti o naselju izhajajo iz leta 1289 ■ Na Preseku je govor tudi o «britolu» ■ Spori za zemljo in za vinograde ■ Na Proseku srečujemo tudi obrt - Naseljevanje od drugod
Značilna «kalunja» na Proseku
Vas Prosek se prvič omenja v dokumentu z dne 12. junija 1289 in sicer v obliki Prosech. Toda več elementov govori o tem, da je naselje starejše. Predvsem je tu «britof okoli cerkve sv. Martina, ki ga dokumenti omenjajo že 1328. Britof je nekakšna fevdalna ustanova, ki obstaja v skladiščih, oziroma hramih, ki se opirajo na zid, ki obdaja cerkev. Ta skladišča, ti hrami so služili prvotno za hranjenje desetine, ki jo je moral dajati kmet, pozneje pa so služili za zasebna skladišča tistih, ki so trgovali z vinom, oziroma žitom. Na Proseku se je tloris «britofa» o-hranil v zgradbah s katastrskimi številkami 1 in 2.
Nadaljnji element, ki govori o starejši dobi 'vasi, je tudi cerkev sv. Martina, torej patrona sv. Martina, ki je bil frankovski nacionalni svetnik in so ga slavili predvsem v poznem srednjem veku.
V bližini omenjenega «britofa» je zraslo 11 «posesti», rekli bi raje domov, ki se prvič omenjajo šele 1494, vendar izhajajo iz mne^ go bolj zgodne dobe. Leta 1494 i-mamo namreč poleg teh enajstih posesti, točneje povedano okoli teh 11 domačij še 39 bajt, hišk, ki jih naseljuje 32 družin, ki jih tvorijo kmečki sinovi, ki nimajo pravice do dediščine. Gre za sinove kmetov, ki ne boao podedovali po očetu zemlje, ne bodo torej ostali na posestvu in si zato smejo na občinskem zemljišču postaviti skromen dom, da se lahko posvetijo obrti ali trgovini. Da ta razvoj ni bil novejšega datuma, priča seznam davčnih obveznikov iz leta 1446, ki govori, da je .a Proseku že 30 družinskih poglavarjev. Če upoštevamo, da je vsako družino sestavljalo pet oseb, smemo sklepati, da je Prosek v svojem začetku štel okoli 55, proti polovici 15. stoletja pa že najmanj 150 prebivalcev.
n,m,.............m,............
Ponovno štiri nove knjige iz znane zbirke «Konjiček»
Poročali smo že o knjigah, namenjenih predvsem mladim ljudem, a knjigah, ki jih bogato ilustrirane in privlačno opremljene izdaja Državna založba Slovenije pod skupnim naslovom Konjiček. Poročali smo že, da nosi zbirka sicer ponesrečen naslov, da pa so knjige sicer privlačne in posvečene Ustim oblikam, človekovega udejstvovanja kateremu se navadno posvečamo v prostem času, za razvedrilo, zabavo. in razširjenje obzorja. V tej zbirki so izšle nadaljnje štiri knjige. Gre-za prevode iz nemščine, ki jih je treba zabeležiti in nanje opozoriti bralce. Morda predvsem mlade, čeprav bo najbrž odrasel bralec vsaj iz nekaterih odnesel največ.
Morda je še najmanj blizu značaju zbirke knjiga z naslovom Vesoljni poleti (avtor je Giinter Siefath, prevedla Lidija Berden), kajti s poleti se še ne moremo ukvarjati za razvedrilo v prostem času. To pa seveda ne pomeni, da knjiga ni poučna. Nasprotno, bralec bo v njej na kratkem prostoru našel najznačilnejše in najzanimivejše podatke o poletih v vesolje. dobil bo osnovno znanje o poletih in se seznanil z nekaterimi pojavi, ki jih moramo razumeti ob spoznavanju tega najnovejšega človekovega podviga. Nazorne barvne podobe bodo olajšale to razumevanje in dopolnjevale besedilo, ki je zgoščeno, poučno in vsakomur razumljivo napisano Ker je avtor' komentator znanstvenih oddaj zahodmnemške te-
levizije o vesoljskih poletih, smemo pričakovati od knjige nazornosti, točnosti in eksaktnosti. Knjiga morda spominja na nekatere podobne ameriške izdaje, je pa po miselnosti in načinu izražanja evropska in nam bližja.
Fotografiranje je naslov knjige, ki nam, kot pove že njen naslov,
■IIIIIIIIIIIIIIIII1HIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIUIIIIIIIIIII
Renzo de Felice:
«Mussolini e Hitler»
Florentinska založba Le Mon-nier je v svoji zbirki «Quaderni di storia», ki jo vodi Giovanni Spadolini, izdala sedaj delo, ki ga je napisal Renzo de Felice in ki nosi naslov «Mussolini e Hitler —
1 rapporti segreti 1922-1933».
Predstavljati Renza de Felice ja ni treba, saj ga mnogi smatrajo za enega najpomembnejših italijanskih zgodovibarjev za fašistično dobo, pa čeprav ne soglašajo vsi z njegovim pisanjem. Sicer pa je Renzo de Felice avtor temeljne biografije Benita Mussolinija. v sedanjem delu pa prinaša vrsto dokumentov o odnosih med italijanskim fašizmom in nemškim nacizmom, o odnosih, ki po njegovem niso bili vedno najboliši.
Sicer pa meni, da so obstajale med nacizmom in fašizmom večje razlike. Dokumentacija, katere del je bil doslej neznan, obsega obdobje od 1922. do 1933 leta, torej obdobje, ko je bil fašizem že krepko na oblasti, vtem ko se njega korist, je nacizem šele polastil oblasti, i
posreduje najosnovnejše o fotografski spretnosti. Napisal jo je Hans Reinhard Schatter, prevedel pa Matjaž Vizjak. Bralec se bo iz te knjige poučil o vsem tistem, kar je koristno vedeti za fotografa amaterja, ki želi napraviti čim boljše posnetke. Spoznal bo najosnovnejše podatke o fotografskih aparatih, o svetlomerih, zaslonkah, filmih, osvetljevanju, fotografiranju v naravi ali v zaprtih prostorih, pa o slikanju prirode, športnih dogodkov in še marsičem. Gre torej za koristno in praktično publikacijo.
Isti avtor je napisal knjigo o gramofonih in magnetofonih (prevedla jo je prav tako Lidija Berden). Ta knjiga nas pouči o skrivnostih zvoka, o njega zapisovanju, o magnetizmu, gramofonih, magnetofonskih trakovih, posnetkih, o rezanju, trikih, lepljenju, zvočnikih in slušalkah, torej o vsem, kar je dobro, da vemo. če nas zanima glasba in oblike njenega reproduciranja.
Četrta knjiga, ki je pred nami, je posvečena mikroskopiranju. Prav bo prišla mladim prirodo-slovcem. Avtor ie Erich Graebner, ki posreduje bralcem svoje znanje o mikroskopih, pa o tem. kaj spoznavamo pod mikroskopi in kako se nam pod lečo kažejo skrivnosti narave. Knjiga nas tako uvaja v svet mikrokozmosa, saj moramo imeti predhodno osnovno znanje, da lahko mikroskopiramo in imamo do njega veselje in od
Sl. Ru.
Medtem se je začelo že tudi drobljenje posesti in okoli leta 1575 je na Proseku že 9 polposesti in dve «četrt posesti». Za leto 1750 se je ugotovilo, da je bila posest, ki se je smatrala še za enotno, za celo posest, v resnici last sedmih, v nekem drugem primeru pa celo devetih lastnikov. Drobljenje posesti se je vršilo predvsem na račun delitve med sorodniki in zato v obeh pravkar omenjenih primerih je kar pet lastnikov z istim priimkom. Kaže pa, da je to drobljenje bolj očitno zunaj vasi kot pa v vasi. To se pravi, da so si lastniki posesti bolj delili zemljo, kot pa hiše, kajti v vasi se posebno v njenem severnem delu opaža, da več družin z istim priimkom stanuje v skupini hiš, tako da zasledimo vse do začetka 19. stoletja veliko homogenih blokov hiš.
Da bi mogli pravilno oceniti zgodovinska dogajanja na Proseku, moramo upoštevati tudi dejstvo, da je vas že v davnih davnih časih pripadala devinski zemljiški gospodi. Tudi politično - upravno je bil Prosek odvisen od devinske gospode. Iz začetka 15. stoletja pa izhajajo beležke o sporih med tržaško občino in devinsko gospodo glede meja. Kaže, da so se ti spori končali ž zmago tržaške občine. To izhaja tudi iz davčnega seznama za leto 1424, ko Proseka na njem še ni, v seznamu iz 1446 pa je Prosek že pripisan, čeprav na koncu seznama. Proti koncu 18. stoletja je Prosek neizpodbitno del tržaške občine, pa čeprav vse do srede 19. stoletja pripada deloma tudi devinski zemljiški gospodi. Tisti del vasi, ki je še ostal devinskemu gradu v u-pravno - političnem smislu, se še vedno imenuje Devinščina. Ta del je od začetka 16. stoletja pa vse do 1814 upravno - politično pripadal Kranjski.
Iz leta 1647 izhaja dokument, ki nam posreduje imena, oziroma priimke 54 družinskih poglavarjev, lastnikov zemljišč na območju tržaške občine. Na osnovi tega števila lahko računamo, da je Prosek tedaj štel kakih 270 prebivalcev. Bolj točne številke, bolj točni podatki o Proseku pa izhajajo šele iz leta 1773, ko so prvič, o-številčili' hiše in ugotovili, da je na Proseku 98 hišnih številk.
Leta 1777 so prvič izvedli popis, katerega podatki so nam o-stali. Prosek je tedaj štel 398 prebivalcev, od katerih je bilo 191 moških in 207 žensk. Moške so tudi «klasificirali» po poklicih in družbenem položaju. Ugotovili so naslednje stanje:	en duhovnik,
dva uradnika (davčna izterjevalca), en obrtnik, (podkovač), 69 zemljiških posestnikov, 54 kmečkih sinov bodočih dedičev, 18 odvisnih delavcev, 3 sposobni za vojsko ter 53 mladoletnih moških.
Nadaljnji demografski in deloma tudi gradbeni razvoj izhaja iz podatkov naslednjih popisov in preštevanja prebivalstva : leta 1818 je bilo na Proseku 122 domov s 629 prebivalci, leta 1846 je bilo že 172 hišnih številk z 980 prebivalci. Leta 1869 so na Proseku našteli 208 domov in 1136 prebivalcev, leta 1880 je bilo 226 hišnih številk in 1179 prebivalcev, deset let pozneje, torej 1890 je bilo 223 hišnih številk in 1168 prebivalcev. Na prelomu stoletja, torej 1900 je bilo na Proseku 222 hišnih številk s 1058 prebivalci, torej kar za 110 ljudi manj kot deset let prej. Leta 1910 so na Proseku našteli 249 domov s 1236 prebivalci, pri prvem štetju pod Italijo je na Proseku živelo 1272 ljudi, leta 1951 torej ob prvem štetju po drugi svetovni vojni so našteli 1216 prebivalcev, 10 let pozneje, torej 1961 pa kar 1925 prebivalcev.
Že na prvi pogled je očiten nagel razvoj v dobi med 1818 in 1869, sledi daljše obdobje mrtvila, ki se v času od 1880 do 1890 pokaže tudi v upadanju števila prebivalstva. Šele v desetletju 1900-1910
smo priča naglemu napredku, ki se pokaže še tudi v letu 1921. Nato sledi ponovno obdobje upadanja števila prebivalstva, ki se v desetletju 1951-1961 zaustavi, nakar število prebivalstva naglo napreduje, ali bolje poskoči. To pa je treba pripisati doselitvi tujcev v zvezi z gradnjo begunskega naselja.
Vse do sredi stoletja se je število-prebivalstva večalo po naravni poti in le v manjši meri na račun priseljevanja, prvenstveno na račun ženitve ženinov iz drugih krajev s proseškimi dekleti. To izhaja iz dejstva, da so najbolj razširjeni priimki na Proseku več stoletij stari, da izhajajo celo iz dobe, ko so priimki sploh nastajali. Tako imamo vse od leta 1446 priimka Kaleč in Šegina, do leta 1494 priimek Ban, od leta 1524 priimek Rupel in morda tudi Versa, ki ga zagotovo srečamo 1525 skupno s Škerlom. Od leta 1575 sta navzoča na Proseku Luksa (Luck-sche) in Brišček. Do leta 1647 so se na Proseku naselili tudi Cibec, Dolenec, Guštin, Kapun, Pertot, Piščanec, Puntar, Slavec in Ukmar. Okoli leta 1660 se je naselil tudi Bukavec, do leta 1715 Caharija, leta 1728 pa je prišel iz Orleka Lovrenc Husu, ki se je poročil z e-no izmed deklet Verša. Okoli leta 1750 so se na Proseku naselili Hrovatinovi in Tencejevi, okoli leta 1758 pa je prišel Blaž Pirjavec, ki se je verjetno poročil z dekletom iz družine Ukmar. Leta 1768 je prišel na Prosek iz Mirna Andrej Čuk. V doslej še neugotovljeni dobi, vsekakor pa pred 1773 so se na Proseku naselile tudi družine Gerlanc ali Grilanz, Bizin, Mahlič, Živec, Žerjav in Starec. Do leta 1777 se je naselil tu tudi Martin Fer-folja, ki se je bil poročil verjetno z dekletom iz družine Kapun. V dobi med 1777 in 1823 imamo precejšen dotok novih priimkov: in sicer Brišček (prva veja je bila medtem že izumrla), Kalin, Lavrenčič, Milič, Paulina, Rauber, Regent, Širca, Trampuž, Turk in Zidarič. Vsi ti so prišli po večini iz bližnjih naselij. Hkrati so na južni strani pokrajinske ceste, ki je vodila iz Bazovice proti Seslja-nu, zrasle medtem hiše nekaterih tržaških meščanov, in sicer domovi naslednjih družin: Botte, Neef, Niklic, Ocmanza, Righer.
Zaradi dejstva, da je Prosek nastal v okviru področja, ki je pripadalo devinski zemljiški gospodi, lahko sklepamo, da so ekonomsko osnovo vasi v začetku predstavljala zemljišča, ki se raztezajo severno od vasi in ki danes pripadajo katastralnemu področju Gabrovca. Tu se je razvilo skromno kmetijstvo, saj je vsaka posest, vsaka hiša imela le 4 «žrnade» zemlje, le redek je imel 6 «žrnad». Področje je bilo bolj prikladno za pastirstvo in prebivalci Proseka so ohranili pravico do paše na tem področju vse do pred nedavnim. Z druge strani pa nahaja-
mo Prosečane že v 14. stoletju na drugi strani politično - upravne meje, predvsem na grljanskem področju, kjer obdelujejo vinograde tržaških meščanov ter vinograde kapitlja sv. Justa, torej tržaške škofije. S časom se je ta dejavnost še povečala, tako da so prebivalci Proseka sami začeli prekopavati svoja zemljišča, svoje paštne, ki so jih posadili s trtami.
Že leta 1591 pa si je tržaška občina izposlovala od cesarja Friderika III. posebno «diplomo», to se pravi dokument, ki je prepovedal kmetom, da bi nasajali nove vinograde, kajti s tem, da bi nasajali nove, svoje vinograde bi zanemarjali obdelovanje mestnih vinogradov. Ta diploma, oziroma ta dokument pa ni imel velikega haska, kajti proseška, konto-velska in kriška skupnost so se tej prepovedi urrle. Da bi laže nadzirali in preprečevali nasaja-nje novih vinogradov, so pri tržaški občini leta 1525 sklenili premeriti in sestaviti poseben seznam vseh vinogradov. Iz tega seznama izdaja, da so proseški prebivalci imeli že 145 vinogradov. Toda tudi ta ukrep je bolj malo zalegel. Zato so 1545. leta tri vaške skupnosti sklenile s tržaško občino «concordium», torej nekakšen sporazum. Vendar se je oster boj nadaljeval in tudi hujši ukrepi, kot na primer sekanje trt, niso veiiko zalegli.
V letih, 1647 in 1648 pa je tržaška občina izvedla ponovno merjenje vinogradov in drugih zemljišč, za katera so morali posestniki plačevati občini davek. Kljub temu se je boj med tremi skupnostmi in tržaško občino nadaljeval in zato so se kmetje obrnili na graško vlado. Leta 1659 je cesarski kapetan v Trstu izdal svoj ustrezni pravdored, ki pa ni povsem pomiril duhov in je v naslednjih letih še prišlo do spopadov, ki so se končali z novo razsodbo iz leta 1669, ko je bila tržaška občina obsojena, da plača odškodnino za škodo, ki jo je povzročila s sekanjem trt.
Kot je bilo 'rečeno, navzočnost «britofa» navaja na sklep, da se je na Proseku nekoč, davno, davno že trgovalo z vinom in žitom. In res, leta 1473 zasledimo nekega Maverja Kramarja (iz nemškega, Kramer - trgovec). Bližina ceste, ki je iz Trsta vodila v Furlanijo, h'av'àja tudi k domnevi, da so se tu uveljavljale tudi obrti, ki so bile povezane s trgovino in prometom. Iz leta 1445 izhaja vest o obstoju gostilne, ki potrjuje gornjo domnevo. Konec 18. stoletja pa so ustanovili tu carinsko upravo. Leta 1769 je tu odprl svojo delavnico kovač, ki je prišel sem iz Pulovic na Moravskem, 1. 1773 sta tu dva druga kovača, leta 1777 pa je že bil tu Dolenčev hlev. Verjetno je tudi Lukšova gostilna nastala iz istih razlogov.
Ex tempore na motiv «peteš^
V gostišču v Ulici Roncheto IS so v nedeljo zvečer zaključili ex tempore slikarsko tekmovanje pod naslovom «Peteš», torej pod naslovom «Žganja», kot so ga imenovali naši dedje, šlo je za tekmovanje, ki naj mu bo osnova enologija, torej alkoholne pijače. Najvišje priznanje, kolajno dežele Furlanije - Julijske krajine je žirija dodelila znani tržaški slikarki Tiziani Fantini. Drugo priznanje, pokrajinsko kolajno so dali škedenj-skemu umetniku Marianu Černetu, tretje priznanje, občinsko kolajno, pa je dobil prav tako ške-denjski umetnik Marjan Kravos.
Ostale pomembnejše nagrade so dobili Carmelo Vranich, Demetrij Cej, Cosimo Fusco, Proteo Hirst, Vittorio Cossutta, Adriano Bur-gher, Germano Pasin, posebno nagrado je dobil Marino Formentin, ostale manjše nagrade pa Callea, Pamici - Tosti, Dambrosi, Bernini, C. Alzetta, Villatora, G. Babuder, Giuffrida, Mannelli, Sirotic, Pellai/, Massaria, Triscoli, De Paulis, Detoni, Ferri, Ricci, Palazzi, Clamar in Isabella Del Tin.
Turkmenski pesnik v francoščini
V Parizu je v francoskem prevodu izšla zbirka verzov enega najbolj tipičnih klasikov turkmenskega pesništva iz 18. stoletja, zbirka verzov Mahtumkulija Fra-gija. Gre za najbolj bogato zbirko poezij, kar jih je bilo iz turkmen-ščine objavljenih v tujini in v kakem tujem jeziku. V bistvu gre le za 100 poezij, vendar je turk-menščina bolj malo znana in tudi slovstvo v tem jeziku ni kdove kako bogato, seveda predvsem kar zadeva staro, klasično literaturo v tem jeziku.
Sedaj pa so v Moskvi pripravili celotno zbirko poezij istega pesnika. toda tokrat ne v kakem prevodu, pač pa v izvirniku, to se pravi v turkmenščini. Ta zbirka vsebuje ^se poezije, ki nosijo
TOREK, 18. NOVEMBRA 1975
12.30
13.30
17.00
17.45
18.45 19.20
20.00
20.40
mimiiiiminiiiiiimiHiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiimiiiiiMiiniifiiiuiinuiuiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiii
21.40
22.50
18.45
19.00
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Joga pomaga zdravju DNEVNIK in Danes v parlamentu DNEVNIK
Program za mladino: Uporni Massai Poljudna znanost: V PRIČAKOVANJU OTROKA Nabožna oddaja: Vloga starejših ljudi v skupnosti DNEVNIK COLDITZ
Angleški podpolkovnik John Preston prispe v Colditz, v nemško trdnjavo, iz katere je pobeg nemogoč in v katero Nemci pošiljajo tiste jetnike, ki so že skušali iz drugih taborišč pobegniti. Komaj Preston prispe v Colditz in že je priča poskusu pobega poročnika Carterja, ki pa ga kaj kmalu ujamejo. Preston je najvišji angleški častnik med jetniki in ne odobrava poskusov, ki niso temeljito pripravljeni. Zato uvede strogo disciplino, kateri se mlajši častniki neradi podvržejo. Vrhu tega ga sprejme poveljnik taborišča, ki mu postavi tudi pogoj: Angleži naj bodo ločeni od poljskih jetnikov in v tem primeru bo poveljnik taborišča dovolil angleškim jetnikom prejemati pakete Rdečega križa, ki so že dolgo blokirani. Angleži z nezaupanjem sprejemajo Prestonovo «pogodbo» z nacističnim komandantom, toda nov dogodek jih prisili, da svoje mnenje spremenijo. Nekega dne namreč izgine neki Poljak in tedaj pregledajo vse taborišče, razen angleškega dela, kajti nemški poveljnik veruje v Prestonovo častno besedo. Toda prav v angleškem oddelku najdejo izginulega Poljaka . . .
PORTRET DRUŽINE DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
športni dnevnik O ARHEOLOGIJI
Današnja oddaja se začne z recitacijo v gledališču v Epidauru. Toda recitacija je le pobuda za stik s Sofoklejevo Grčijo, pravzaprav s staro Grčijo Platona, Sokrata, Perikleja itd. Gre za Grčijo iz 6. in 5. stoletja pred našim štetjem, ko je bila Grčija vzor popolnosti v političnem, umetniškem in filozofskem smislu. Bila je to zlata doba klasične Grčije, doba, ki ima še danes svoj vpliv na kulturo v svetu. Oddaja nato obdela vso helensko kulturo od predzgodovinskih časov preko mikenske do klasične in kolonizatorske Grčije Ob 20. uri DNEVNIK LEPA ITALIJA
Oddajo je pripravila Flora Favilla ob sodelovanju Glauca Pelle-grinija in Nicole Cattedre.
Današnja oddaja je posvečena kmečki omiki, ki s svojim orodjem, s svojo obrtniško dejavnostjo, ki se prenaša z očeta na sina, ohranja staro kulturno bogastvo. Nadalje imamo opravka s slikarstvom, s freskami na kmečkih domovih, s podobami tistih, ki so slikali «madone» in z raznimi drugimi posebnostmi, ki jih je Italija bogata NOCOJ VAN MCCOY 2
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.00, 11.20 in 14.10 TV ŠOLA:
Od načrta do zemljevida, Čmrljev let, Računstvo, Nemščina, Učenci pred kamero, Deček v naravi, Disneyev svet, Zgodovina BiH, Glasbeni pouk itd.
KRAP V RIBNIKU, otroški film Oddaja za otroke Obzornik
Veliki živalski vrtovi: Frankfurt Ne prezrite: UMETNOSTNOZGODOVINSKE IZDAJE Risanka za mlade in stare DNEVNIK
DIAGONALE: Izbor iz sporeda drugih jugoslovanskih studiov A. Strindberg: PREBIVALCI HEMSÒA
Na otoku Hemso živi vdova srednjih let z odraslim sinom Gu-stenom. Fanta bolj zanima lov, kot pa kmetija ali ribolov. Zato je vdova Flod najela Carlssona, da bi ji pomagal pri delu. Carlsson že na poti sprašuje dekli, če je Flodova bogata, če se misli spet poročiti in če se namerava oženiti njen sin. Carlsson bi namreč nerad ostal na kmetiji kot hlapec. Vdova Flod sprejme Carlssona lepo, njen sin Gusten pa ni nad njim navdušen, ker se mu mož zdi preveč zgovoren. Naslednjega dne gredo Gusten, Flodova in Carlsson na ogled posestva. Gusten je slabe volje, ker je Carlsson preveč gostobeseden o kmetijstvu. Zato pusti Carlssona in mater sama. Ta dva pa se kar dobro ujameta in Carlssonu so razmere na prostem všeč. Prvo noč je Carlsson prespal pri hlapcih in deklah, za drugo noč pa mu je Flodova priskrbela «kamro» na podstrešju, kjer je tudi obleka pokojnega moža. Še preden Carlsson zadrema, napravi načrt, kako bo kmetijo spet spravil v red in pripravil ljudi k delu TV DNEVNIK
20.00
20.30
21.00
22.00
17.35
17.40
17.55
18.10
18.45
19.10
19.30
20.00
21.05
Mahtumkulijev podpis, in sicer tiste poezije, ki so bile že kdaj objavljene, pa tudi poezije, ki so jih še pred nedavnim odkrili v ro-tfopisu. Sedaj so tudi ugotovili, da je literarna dediščina tega turkmenskega pesnika mnogo večja, kot so računali in strokovnjaki menijo celo, da tudi nove poezije, ki so jih pred nedavnim odkrili, niso vse. kar jih je rodil pesniški duh tega znanega turkmenskega literata. Zato računajo, da bodo odkrili še nove poezije.
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. rja, 3. slana, 7. carina, 13. i. e., 14. Ulaga, 15. Maraton, 16. Gročana, 18. lepote, 19. siva, 20. Paloma, 21. SA, 22. cata, 23. Katina, 24. Bor, 25 poki, 26. polite, 27. koča, 28. Lia, 29. melina, 30. tura, 31. A.N., 32. notica, 33. Peru, 35. velika, 36. Kopitar, 38. jeklena, 40. Boter, 41. no, 42. eureka, 43. Devin, 44. Pan.
NAVPIČNO: 1. Riga, 2. jer, 3. slava, 4. Lana, 5. aga, 6. na. 7. Capone, 8. aroma, 9. rata. 10. ite, 11. no, 12. Ankara, 14. učiti, 15. Melita, 17. Osaka, 18. Latina, 20. palica, 21. Soča, 22. COIN, 23. kolika, 24. Borut, 25. PLAVJE, 26. petina, 27. kurir, 29 molek, 30. tepen, 32. Pele, 33. poti, 34. bron, 35. vkr, 36. kov, 37. Ana, 39. Eu, 40. Be.
22.05
19.55
20.15
20.30
22.00
22.30
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček DNEVNIK
KRONIKA REVNIH LJUBIMCEV, celovečerni film DA BI NAŠE DOLINE NE POSTALE PUŠČAVE, dokumentarna oddaja
Kako bomo živeli jutri: VZGOJA BREZ AVTORITETE
22.55 Namizni tenis: JUGOSLAVIJA — KITAJSKA
TRST A	jaz; 10.00 Posebna reportaža;
7.15, 8.15,	13.15,	14.15. 20.15 U-30 Drugi zvok; 12.10 četrti pro-
Poročila, 7.05 Jutranja glasba; gram; 13.20 Program z Mikom
11.35	Pratika; 12.50 Revija gla- Bongiornom; 14.05 Nekaj satire; sbil; 13.30 Glasba po željah, 17.00 15-30 Plošče za mladino; 16.30 Program za mladino; 18.15 Umet- Program za najmlajše; 17.05 Ra-nost in prireditve- 18.30 Komorni dijska nadaljevanka, 17.25 Ko-koncert; 19.10 Baročna arhitek tura v Gorici; 13.25 Pravljice in pesmi za najmlajše; 20.00 Šport;
20.35	Antonio Smareglia: «Vešča», opera.
KOPER
morna. simfonična in operna glasba; 19.30 Operni koncert; 20.05 Peter Nero pri klavirju; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Giandomenico Curi : Prava na vladi - Aleksandra Kollontaj; 22.05 Popevke.
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.00,	13.00,	15.00,
19.00 Poročila; 6.50 Beseda na
6.30, 7.30, 12.30, ,14.30, 17.30.
18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro, 7 40 Jutranja	.
glasba; 8.35 Plošče; 9.00 Folklor- današnji dan; 8.10 Glasbena mana glasba; 9.15 Klavirske sklad- \lrle'®: 9.05 Radijska šola: Mo-be; 10.15 Ansambel «La Vera Ro-	‘3-jO Glasbena šola D’ixn'
magna»; 10.35 Prisluhnimo jim je: '9-15 Kdaj, kam, kako in P° skupaj; 11.45 Orkester Lawren- cem?: H.03 Promenadni koncert, ce; 12.00 Glasba po željah: 14 00 12.10 Popevke brez besed; 12--W Jugoslavija v svetu; 14.10 Plošče; Kmetijski nasveti: 12.40 Po n-14.35 Polke, valčki in mazurke: IP,a^e’ 13.30 Priporočajo vam.... 15.00 Orkester Mariani:	15.20	14-10 Skladbe za mladino; 1 •
Orkester
Filmski program; 16.45 Poskočne z ansambli domače zabavne ala-sbe; 17.00 Program za miadino: «Ob mesecu knjige»; 18.00 Čarobna godala; 18.45 Pevci zabavne glasbe; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Nesmrtne melodije; 21.00 Literarna oddaja: Boccaccio; 21.20 Ritmi za godala; 22.35 Veliki interpreti. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00.	15.00,	19.00
Na poti s kitaro: 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Narava in človek: D. Vrbovšek: Varstvo okolja; 17.00 AktuaL nosti; 17.20 Slovenski koncertni umetniki. Samo Vremšak, bariton - Leon Engelman, klavir; IS-Oo V torek na svidenje!; 18.35 Lahke note; 19.40 Ansambel Slavka Žnidaršiča; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slov. zemlja v pesmi: 20.30 Rolf Schneider: «Slovo od Sundheima»; 21.31 Zvočne kaska-
........... _____________,	_____ de; 22.20 Po sledeh Bachovega
Poročila; 6.30 Jutranja glasba; priimka; 23.05 Literarni nokturno, 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in 23.15 Popevke.

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspešen dan v vsakem pogledu. Na svojo čustveno zadevo glejte bolj hladnokrvno.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Uporabite v praksi idejo, ki vam je bila predložena. Vedro vzdušje v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Najboljši pogoji za vse, ki se ukvarjajo z ustvarjalnostjo. Prijeten večer v veseli družbi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Spomnite se na načrt, ki ste nanj že
tovilo uspeh. Ne pozabite posveti ti nekaj časa razvedrilu.	.
STRELEC (od 23.11. do 21-140 Bodite strpni, vaš trenutek se prišel. Zanimanje neke osebe vas postaja vse večje. _	^
pozabili. Prisluhnite svojemu srcu.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Zdaj bo nastopil trenutek, ki ste nanj čakali. Nekaj več potrpežljivosti vam ne bo škodilo.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Ogibajte se neprevidnega navdušenja. Večkrat je koristno tudi poslušati.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ugoden dan za vse, ki se posvečajo javnim vprašanjem. Kratkotrajen spor z ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Srečno naključje vam bo zago-
KOZOROG (od 22.12. do
'lada-
Ne dajte, da bi v vas Prevl‘ . la impulzivnost. V čustvenem V gledu bo dan poln nasprotij. _
VODNAR (od 21.1. do 19-2-1 " izgubljajte časa za nepotrep komplimente. Čustva: nepric van preobrat.	*._j.aite
RIBI (od 20.2. do 20.3.) iz svojega programa	’a.
bi preveč obremenil vas P čun. Novo poznanstvo.
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
DEVETO KOLO D LIGE
Z nedeljsko visoko zmago proti Coneglianeseju Triestina povišala svojo prednost na lestvici
Nezadovoljstvo maloštevilnega občinstva zaradi ponovnega poraza Pro Go-rizie - Deželni derbi med Ponziano in Lignanom brez zmagovalca
Coneglianese — Triestina 0:3
(0:2)
CONEGLIANESE: Paleari, Osti,
zmago nad Pro Gorizio, ekipo, ki je po tem porazu s Ponziano in Bassa-nom obležala na zadnjem mestu na lestvici. Tumburusovi varovanci so
Peroncini, Michelin, Della Bianca, tuc[; v (;gm srečanju potrdili svojo
Leonarduzzi, Vianello, Da Re (46. min De Luca), Villanova, Bonatti, Biscotto.
TRIESTINA: Valsecchi, Lucchet-ta, Zanini, Politti, De Luca, Monti-colo, Andreis, Fontana, Goffi (75. min. Ludwig), Foresti, Dri.
STRELCI: 10. in 38. min. Goffi, 47. min. Andreis.
SODNIK: Berizzi iz Arezza.
GLEDALCEV: 4.000.
Domačini so bili enakovredni nasprotnik Triestine le do prvega gola, to je le prvih deset minut igre, ko je Goffi izkoristil nesporazum med vratarjem in branilcem Osti-jem in porinil usnje v mrežo. To je domačine zmedlo, tako da so morali popolnoma menjati sistem igre. Coneglianese se je morala od-
V prvenstvu D lige se nadaljuje zmagovita pot Triestine, ki je z zmago v Coneglianu povišala svoj naskok na štiri točke nad drugouvrščeno dvojico Adriese - Audace, ki sta i-grali med seboj neodločeno. Poraz v Portogruaru pa je doživel S. Donò in s tem je nazadoval na tretje mesto, katerega si sedaj deli z Montebelluno, ki je zabila Chievu tri gole, Sampie-tresejem, ki ga je Monfalcone z novim trenerjem Russom prisilil na remi in Dolom, ki proti skromnemu Legnagu ni šel preko belega izida.
Na spodnjem delu lestvice smo zabeležili še en poraz Pro Gorizie (šesti v tem prvenstvu) proti Mestrini, kar je seveda precej razburilo goriške navijače. Tudi deželni derbi Ponzia-na - Tignano ni po prikazani igri ekip zadovoljil gledalcev. Precej razburjeni so bili tudi navijači Bassana, ki obtožujejo sodnika, da je preprečil pot do prve zmage njihovim varovancem, ki so se morali zadovoljiti s tretjim zaporednim remijem (proti Pordenonu).
Povedati obrambni igri, vendar se je nekoliko preveč odprla. Takoj le bilo razvidno, da bo s takim sistemom igre Triestine še povišala Prednost, kar se je tudi zgodilo v 38. minuti, ko je Foresti odpravil dva branilca in podal v sredino Gof-fiju, ki je z lepim strelom v voleju drugič spravil na kolena Palearija.
V nadaljevanju se stanje na igrišču ni menjalo. Domačini so sicer ostro pritisnili, vendar je prišla do gola Triestina in to že v tretji mi-«uti igre. Branilec Osti je napravil Prekršek nad Drijem izven kazenskega prostora. Prosti strel je Foresti predložil Goffiju, slednji pa kte Luci, ki je brez oklevanja podal prostemu Andreisu in Paleari le moral tretjič pobrati usnje iz mreže.
Popolnoma zaslužena zmaga Triestine, ki je dobesedno nadigrala nasprotnika in s tem podvigom povišala na štiri točke prednosti na lestvici, kar daje navijačem, voditeljem in nogometašem precej upa-aja za končni uspeh, kar je cilj Triestine že od lanske sezone.
Pro Gorizia — Mestrina 2:3
(1:1)
PRO GORIZIA: Siricano, Tricari-c°. Furlani, Zoratti, Patruno, Di To-raaso (Piscopo),' Ridolfi, Michellut, Pontel, Martelossi. Valesi.
MESTRINA: Tiengo, Volpato, Bardella, Boetto, Trevisanèllo, Del Fatare, Reif (Lazzareto), Ghion, Tof-fanin, Dal Pozzolo, Bragagnolo.
SODNIK: Vergerigo iz Busto Ar-sizia.
STRELCI: Reif v 5. min. p.p., Pontel v 17. m:in., Toffanin v 5. •Pin. d.p., Bragagnolo v 25. min. ter "alesi v 45. min. d.p.
GLEDALCEV: 800.
Mestrina, lanskoletni tretjeligaš, si je v nedeljo zjutraj zagotovila
slabo formo, še posebej v obrambi (predvsem Siricano), ki nosi krivdo za vse tri prejete gole. Tudi novembrske spremembe v ekipi niso prinesle nič pozitivnega, čeprav je vodstvo goriške ekipe zagotavljalo, da se bo moštvo dvignilo iz poprečnosti ter se povzpelo na sredino lestvice.
Prvi polčas se je pričel v znamenju premoči gostov, ki so že v peti minuti igre prešli v vodstvo z Reifom, igralcem, ki ima z Volpatom in Toffaninoma izkušnje iz A lige. Zadetek je brez dvoma otežkočil nalogo Goričanov, ki so računali na obrambno igro gostov. V začetnem delu srečanja so Goričani sorazmerno dobro igrali, kar jim je tudi omogočilo, da so v 17. minuti realizirali s Pontelom. Igra se je v prvem polčasu nadaljevala predvsem na sredini igrišča, kjer sta si bili ekipi dokaj enakovredni. Pro Gorizia pa bi lahko v 24. minuti celo prešla v vodstvo, če ne bi Ridolfi zapravil izredne priložnosti.
V drugem polčasu so gostje že od vsega začetka izvedli več napadalnih akcij, tako da so se morali Goričani pretežno braniti. Na žalost pa je tokrat povsem odpovedala obramba, ki ni znala preprečiti številnih in večkrat netočnih napadov Mestóne. Gostje pa so prešli v vodstvo že v 5. minuti igre, ko je Toffanin z glavo ukanil nepazljivega Si-ricana. Do tretjega gola Mestóne niso Goričani izvedli nobene napadalne akcije, tako da so gostje s precejšnjo lahkoto branili rezultat. Mestrina bi ob stanju 3:1 lahko še povečala prednost, če bi ji sodnik dosodil 11-metrovko. Ob splošnem nezadovoljstvu maloštevilnega občinstva, se je tekma bližala koncu, ko so Goričani v zadnji minuti znižali razliko z Valesi jem.
P. R.
Ponziana — Lignano 2:2
(1:1)
PONZIANA: Zadel, W. Bembo, M. Bembo (46. min. Meraviglia), Torninovi, Gattonar, Vecchiet, Olivier, Trentin, Dalle Crede, Lenar-don, Peris.
LIGNANO: Prez, Splendore, Za-fagnin, Pavan, Riva, Gregoratti, Degli Innocenti (88. min. Frisoni), Fiotto, Pelizzari, Bivi, Ciclitira.
STRELCI: 19. min. Trentin, 30.' min.. Splendore, 57. min. Ciclitira, 75. min. Olivier.
SODNIK: Alessio iz Torina.
GLEDALCEV: 700.
Deželni derbi med Ponziano in Lignanom se je končal brez zmagovalca. Potem ko je bila ekipa Lignana dvakrat v vodstvu, se je namreč Ponziani posrečilo izenačiti.
Srečanje, kljub štirim golom, ni izpolnilo pričakovanj. Tekma je bila vseskozi dolgočasna in le občasno je bilo videti nekaj lepe igre. E-najsterici sta zakrivili vrsto napak in tudi taktično razporeditev. Več igre so vsekakor prikazali gostje, ki so bili predvsem v prvem polčasu precej napadalni. Pri tem pa jim je pomagala nezanesljiva obramba domačinov, kjer se je pokazala odsotnost Del Piccola. Brata Bembo nista bila kos nasprotnikom in tudi Torninovi je zgubil dvoboj z razigranim Ciclitiro. Na srečo sta vrzeli obrambe občasno zamašila mladi Vecchiet in požrtvovalni Dalle Crede, ki je bil med najboljšimi v vrstah Ponziane.
Tudi na sredini igrišča je Ponziana precej šepala, ker sta Vecchiet in Dalle Crode igrala v ozadju in je bilo zato vse breme sredine igrišča na ramenih Lenardona, ki je tokrat naletel na slab dan, saj ni novi nakup Olivier še dobro pripravljen, vseeno pa je dosegel lep gol. V drugem polčasu, ko je sredino i-grišča ojačil Meraviglia, je šlo nekoliko boljše. V napadu sta bila Trentin in Peris, ki sta imela premalo uporabnih žog. Kljub temu je bil Trentin v sijajni formi, Peris pa, kot Olivier, ni še pripravljen za prvenstvo. Skratka povedano, če-
prav Ponziana postopoma napreduje, nima še pravih shem, predvsem ker se morajo nekateri novi nogometaši še spoznati z ostalimi.
Enajsterica Lignana pa je poka-
zala, da je precej uigrana in da je že prebolela začetno krizo.
Neodločeni izid je realen, vendar ne bi Lignano z zmago ukradel ničesar.
Člana Triestine Valsecchi in Monticolo
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
«PLAVI» SO Sl PRIBORILI ZMAGO TIK PRED ZAKLJOČNIM ŽVIŽGOM
Kraus najboljši strelec srečanja - Slovenski igralci so zmagali proti vsem pričakovanjem
Bor — Lib. Barcolana 56:55
(26:28)
PET OSEBNIH NAPAK: Kralj, jan 4, Oblak, Lisjak 6, Guštin 16, Kraus 19, Hrvatič 4, Pertot, Kralj (k) 5.
LIB. BARCOLANA:	Scaramelli,
Sorini, Vidoni 2, -Chiodo 18, Merig-gialli. Fabbri (k) 9, De Gioia 16, Tombacco 4, Toniatti, De Visintini 6.
PROSTI METI: Bor 6:16, Liber-tas Barcolana 5:8.
PET OSEBNIH NAPAK: Kralj.
Proti vsem pričakovanjem je Bor premagal, in to na tujem, enega izmed favoritov promocijskega košarkarskega prvenstva. Podvig je toliko večji, če pomislimo, da je bil lani Bor v mnogo močnejši postavi poražen na istem igrišču proti istemu nasprotniku.
Borovci so začeli izredno dobro ter {»vedli s 6:0. Nato pa so nasprotniki reagirali in kmalu izena-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiimiHimimiiiuiiiiiiimiHiimiimiiiiiiimiiiiimininnMiiniiiiiMiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiimiiiiiiinHiiiiiiHiiiuM
V KOŠARKARSKI A - 2 LIGI
Oba deželna Ugaša sta morala položiti orožje
Goričani so zgubili proti odličnemu Alcu
Patriarca — Alco	79:82
(29:46)
PATRIARCA: Savio 2, Furlan 2, Marušič 2, Garrett 29, Soro 7, Ardessi 9, Fortunato 8, Flebus 2, Cor-tinovis, Bruni 18.
ALCO: Rusconi 11, Costa, Casanova, Leonard 32, Biondi 10, Bene-velli 9, Giauro, Polzot 8, Benelli 12, Polesello.
SODNIKA: Filacanapa in Campanella iz Neaplja.
PROSTI METI: Patriarca 11:14, Alco 14:18.
PET OSEBNIH NAPAK: Bruni.
Goriški Patriarci ni pomagal izredni drugi polčas, da bi premagala vodeči Nikoličev Alco. Goričani so srečanje začeli dokaj slabo, tako da so gostje že od vsega začetka prešh v vodstvo, ki so ga v prvem delu igre stalno večali. Domačinom je v tem delu srečanja manjkala koncentracija, saj so igrali brez tiste učinkovitosti, ki smo je bili navajeni. Sam Garrett ni bil kos svoji nalogi, tako da ga je Alcov Američan Leonard nadigral. Poleg tega je treba poudariti, da razpolaga trener Nikolič z bolj homogeno ekipo, ki predvaja zelo zanimi-! vo košarko.
Srečanje, ki so ga neposredno prenašali tudi po televizijskih ekranih, se je pričelo v premoči Alca, ki je z izrednim Leonardom prešel takoj v vodstvo. V peti minuti igre so gostje vodili z 10:3, razlika pa se je s časom povečala (21:11 v 10. minuti, 34:19 v 15. minuti). Glavni realizator v tem delu srečanja je bil Leonard, ki je v prvem delu igre dosegel 20 košev, medtem ko je Garrett dosegel le 9 košev.
Potem ko se je polčas zaključil z Alcom v vodstvu s 15 koši prednosti, je vse kazalo, da je srečanje v bistvu že zapečateno. Patriarca pa se ni vdala in je odigrala izreden drugi polčas tudi zaradi tega, ker je Leonard zaradi štirih osebnih napak moral začasno zapustiti igrišče. Odhod Američana je vsekakor dal prosto pot Garrettu, ki je zaigral, kot zna in more. Goričani so se vedno bolj bližali Alcu in v 15. minuti izenačili. Domačini so nekaj sekund kasneje celo prešli v vodstvo. Te prednosti pa niso znali obdržati, tako da je Alco spet dosegel dva zaporedna koša ter nekaj sekund pred koncem zapečatil izid, ko je Benevelli realiziral enega od dveh prostih metov.
P. R.
Juve Caserta — Pali. TS 69:67 (26:30)
JUVE CASERTA: Gavagnin 16, Gambardella, Simeoli 10, Donadoni Silvio, Donadoni Sergio 16, Goder 19, Di Leila 8, Tallamas, Lamosella, Giani.
FALL. TRIESTE: Taylor 16, Oe-ser 7, Bassi 10, Meneghel 8, Pozzec-co 13, Ceccotti 4, Forza 2, Jacuzzo 7, Millo, Bubnich.
SODNIKA: Giacobbi in Pinto iz Rima.
PROSTI METI: Juve 7:14, Pali. TS 7:10.
Z nemogočega igrišča v Caserti se Pallacanestro Trieste vrača praznih rok. Tržačani bi lahko tudi zmagali, zapravili pa so si to priložnost v zadnjih sekundah igre. Sicer pa smo mnenja, da so tržaški košarkarji le nekoliko boljši od takratnih nasprotnikov. Ti so si priborili šest zmag v tem prvenstvu predvsem zaradi svoje publike, ki ustvarja v Caserti pravi pekel za nasprotne ekipe.
Tekma je bila kot rečeno vseskozi izenačena in Tržačani so celo vodili ob koncu prvega polčasa. Zaradi slabe kondicije nekaterih standardnih igralcev pa jim ni uspelo priboriti si zadostne prednosti za zmago. Vseeno pa je treba pohvaliti Pozzecca in Bassija, ki sta bila danes najboljša v svoji ekipi.
Marko
IZIDI 13. KOLA A-2 LIGE Alco — Patriarca	82:79
Juventus — Pali. Trieste 69:67 Ausonia — Brindisi	89:63
Duco — Pintiinox	70:68
Lazio — Fag	84:68
Canon — Scavolini	91:65
LESTVICA: Canon in Alco 22; Duco 16; Patriarca in Pintinox 14; Fag, Lazio in Juventus 12; Pali. Trieste in Scavolini 10; Ausonia 8; Brindisi 4.
PRIHODNJE KOLO: Scavolini -Pali. Trieste, Pintinox —- Brindisi, Patriarca — Juventus, Fag — Duco, Canon — Lazio, Alco — Ausonia.
čili. Srečanje je potekalo v veliki izenačenosti, tako da se je vrstilo v vodstvu zdaj eno zdaj drugo moštvo, z menjajočo se srečo. Naj o-menimo, da so tudi tokrat borovci branili s cono, ker niso kondicijsko še dovolj pripravljeni, da bi uporabljali v obrambi tehniko mož na moža.
Tudi v nadaljevanju se ni stanje spremenilo in ekipi sta se še vedno izmenjavali v vodstvu. Pri Barco-lani sta se odlikovala predvsem De Gioia in Chiodo, medtem ko sta bila med slovenskimi predstavniki najboljša Guštin in Kraus, ki je bil tudi najuspešnejši strelec srečanja.
Dve minuti pred zaključkom tekme so igralci Libertasa vodili s 55:52. V zadnji minuti je Lisjak skrčil razdaljo na eno samo točko, nakar so Barkovljani zagrešili osebno napako nad Guštinom:, borovci so zgrešili oba prosta meta! še 15 sekund je manjkalo do konca srečanja, trener Mari je bil že obupan, ko je nasprotni igralec zagrešil napako: stopil je z žogo na belo črto, kar pomeni pri košarki, da je žoga izven igrišča. Le malo pred koncem je tako žoga pripadla «plavim», ki so vsi v napadu. Podaja do Krausa, ki je v skrajnem trenutku ciljal na koš in iz srednje razdalje zadel v črno: 56:55 in zaslužena zmaga!
Marko
V NARAŠČAJNIŠKEM PRVENSTVU
Poraz mladih borovcev
Flaminio — Bor 75:61 (33:21)
BOR: Canciani 2, Koren 20, Maz-zucca 16, Mesesnel 7, Dovgan 6, Slobec 8, Brana 2, Kerpan, Jančar, Gombač.
PROSTI METI: Bor 7:12.
SODNIKA: Policastro in Polh iz Trsta
PET OSEBNIH NAPAK: Docgan.
«Plavi» so v izredno zanimivem srečanju zgubili tekmo proti Flami-niu. Dvoboj je bil na splošno zadovoljiv, vendar je že od vsega začetka kazalo, da bo moral Bor pustiti orožje na bojnem polju, kajti nasprotnikova višinska prednost se je izkazala predvsem na odbitih žogah. Sodnik Policastro je Dovganu žvižgal tretjo in peto osebno napako, ki ju ni bilo,'tako1 da je moral Borov košarkar zapustiti igrišče sredi drugega 'polčasa. Prijetno je tokrat presenetil Koren, ki je dosegel kar 20 točk. V obramhi in napadu pa se je izkazal Mazzucca.
Cancia
ATLETIKA
Kannenberg svetovni prvak
NERVIANO (Milan), 17. — V tem mestecu je zahodni Nemec 'Bernard Kannenberg potolkel dva svetovna rekorda v hitri hoji, in sicer na 50 km s časom 3.56’51”4 ter na 30 milj s 3.48’23”4.
Na istem tekmovanju je Višini postavil italijanska rekorda na obeh progah.
BOKS
Cervantes ostal prvak
PANAMA, 17. — Kolumbijski boksar Antonio Cervantes je v tem mestu s k.o. v sedmem krogu premagal Avstralca Hectorja Tompsona in tako ohranil naslov svetovnega prvaka super welter kategorije.
NOGOMET
V italijanski C ligi
Udinese druga na lestvici
Udinese — Pro Patria 2:0
Udinese si je v nedeljo zagotovila še dve točki, potem ko je na stadionu Moretti v Vidmu odpravila Pro Patrio. Videmčani so oba zadetka dosegli v nadaljevanju srečanja, najprej z Groppijem v 46. min., nato -«a so podvojili v 90. minuti z Garganigom. Videmčani so se tako maščevali za nepredviden nedeljski poraz s Trevisom. Furlan* ski nogometaši so sedaj s točko zaostanka, skupno s Padovo, na drugem mestu lestvice za Monzo, ki je v nedeljo nepričakovano klonila v Seregnu, ki ji je nasul v mrežo kar štiri gole.
STRELJANJE
Na Kodeljevem v Ljubljani je bilo prvo pregledno tekmovanje v streljanju z zračno standardno puško, s katero so se pomerili člani, članice in mladinci ter z zračno standardno pištolo, s katero so streljali člani in mladinci. V konkurenci članov je Mikolič (01.) z zračno standardno puško dosegel nov republiški rekord s 374 krogi, z zračno standardno pištolo pa je Peternel (Kranj) dosegel mladinski republiški rekord s 367 krogi.
IIIIUIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIUIIIIIUUIIIIIIII
iimiiiiiiiiiiiminMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiumi
ROKOMET
ITALIJANSKA A LICA
Prepričljiv nastop Duine v navdušujočem srečanju
Tržaški predstavniki so si zmago zagotovili v zadnji minuti, potem ko so morali nadoknaditi zaostanek
Trener Bora Mari daje svojim varovancem zadnje nasvete med nedeljskim srečanjem promocijskega košarkarskega prvenstva. Poleg Marija so na sliki od leve proti desni Kraus, Kapič, Lisjak (12), Guštin
(skrit) in Kralj
Duina — Montesacro 13:12
(8:8)
DUINA:	Callegaris (Manzin),
Scròpetta, Bartole 1, Zippo, Piscianz, Pellegrini 5, Andreašič 1, Pisani, Fortunati 2, Calcina 1, Gerebizza 3.
HC MONTESACRO: De Angelis, Micara 6, Bernardini, Gallini 1, Al-viti, Fiorenzoni, Paoletti, Cingali 2, Celio, Spognetta, Gulim 3, Zacchia.
SODNIKA: Siccardi iz Rima in Borracini iz Firenc.
V nedeljskem srečanju za italijansko rokometno prvenstvo je Duina v športni palači v Trstu pripravila svojim navijačem res navdušujočo predstavo, predvsem kar se tiče drugega polčasa. Potem ko je bil prvi čas razmeroma miren in ni bilo yeéjih presenečenj, pa Je v drugem delu spopada Montesacro prešel v vodstvo, kar je sovpadalo, tudi z izključitvijo najboljšega igralca Duine, Pellegrini-ja, ki je protestiral pri sodniku. Tržačani niso znali priti do zadetka, kar je v njihovih vrstah povzročilo živčnost. Gostje so to izrabili ter povedli z 10:8. Obe strani sta nato dosegli po en zadetek, ko je spet vstopil v igro Pellegrini, ki je takoj skrčil razdalje na 11:10. Občinstvo je pričelo tedaj še bur-neje navijati, gostje so spet povedli, Andreašič je nato za domačine remiziral na 12:12, ko je manjkala manj kot minuta do konca. Nasprotniki so podrli Andreašiča na tla, sodnik je dosodil najstrožjo kazen, streljal je Pellegrini, ki je med splošno tišino realiziral ter prisodil svojemu moštvu zmago.
Duina si sedaj z osmimi točkami deli prvo mesto na lestvici s CUS iz Rima, medtem ko imata dve točki zaostanka Volani in Jaeghermai-ster, ki morata opraviti še zaostalo medsebojno srečanje.
ODBOJKA
PRVENSTVO DEČKOV
Kras še dvakrat poražen z igrišča
V nedeljo se je z zadnjimi tremi srečanji zaključila pokrajinska faza odbojkarskega prvenstva dečkov, na katerem je slavila končno zmago prva postava Libertasa iz Roccia, medtem ko je Kras iz zgoniške občine zasedel tretje mesto.
V obeh povratnih srečanjih z Ro-colčani so morali Krasovi dečki priznati premoč svojih nasprotnikov in niso osvojili niti seta, kar jim je u-spelo v prejšnjem kolu. Kljub temu pa so predstavniki zgoniške občine zaigrali tokrat še bolj sproščeno in samozavestno, vendar obe postavi Libertasa sta bili dosti boljša tekmeca in sta zasluženo osvojili celoten izkupiček. Izkazalo se je, da so za krasovce taki nastopi zelo koristni, ker si tako nabirajo izkušenj in se vživljajo v ritem prvenstvenih tekem, saj neizkušenim igralcem trema večkrat «odreže noge», tako da ne zaigrajo na višku svojih sposobnosti, če se bodo kra-sovci še naprej resno trudili in redno obiskovali treninge, ki jih vodi trener B. Grilanc, bodo verjet-i že v prihodnji sezoni odigrali vidnejšo vlogo.
IZIDI
Lib. Rocol A — Lib. Rocol B 2:0 (15:1, 15:8)
Lib. Rocol A — Kras	2:0
(15:1, 15:3)
Lib. Rocol B — Kras	2:0
(15:2, 15:11)
POSTAVA KRASA: J. in M. Bitežnik, Lorenzi, J. in Z. Milič, Guštin, B. in S. Budin.
SODNIKI: Zacchigna, Tomizza in Fulizio.
—bs—
ODBOJKA
Prvo mesto za beograjski Partizan
Odbojkarski klub Jedinstvo iz Brč-ka je organiziral turnir v spomin na Branka Martinoviča, dolgoletnega člana Jedinstva iin državne reprezentance.
Poleg domačih odbojkarjev so se turnirja udeležili še Partizan iz Beograda, Mladost - Monter iz Zagreba ter Bosna iz Sarajeva.
Prvo mesto je osvojil Partizan in s tem tudi lep prehodni pokal, saj je premagal vse tri tekmece. Drugo mesto je pripadlo Jedinstvu, tretja je bila Bosna, zadnja pa Mladost - Monter. To je bilo praktično zadnje preverjanje moči posameznih šesterk pred pričetkom državnega prvenstva.
L«
P
!
I Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA -
Na razstavi pa smo v posebnem paviljonu lahko videli tudi dosežke in bogastvo druge najpomembnejše panoge v republiki — to je v prehrambeni industriji. Zato zav-2ema prehrambena industrija v Gruziji eno prvih in pomembnih mest. Razvoj te industrije pa je seveda tesno Povezan s specializacijo kmetijske proizvodnje, z dejstvom, oa subtropsko podnebje omogoča gojenje južnega sadja, bot so limone in pomaranče in z razširitvijo vinogradništva ln sadjarstva. Med najpomembnejšimi vejami pa sodi Vsekakor na prvo mesto gojitev in predelava čaja, dalje Pridelovanje vin, konzervna in tobačna industrija ter pridobivanje eteričnih olj. Med, najmlajše panoge sodi danes Vsekakor morski in oceanski ribolov. Komaj pet let je minilo, odkar so ustanovili Gruzinsko pomorsko plovno Podjetje, ki danes pluje v 65 tujih pristanišč 35 dežel sveta, posebej pa se krepijo zadnje čase tankerji, ki naj bi Ph imeli ob koncu te petletke kar 65.
Gruzinci so lahko ponosni, o tem smo se prepričali tako na razstavi, kot tudi v posebni trgovini v Tbilisiju, Joer prodajajo samo čaj, na svojo proizvodnjo čaja, s katero v glavnem krijejo vse sovjetske potrebe po tej Pijači, ki je v Rusiji tako tradicionalna, da si brez čaja
v nekem smislu Rusije sploh predstavljati ne moremo. Na tem področju so tod presegli vse rekorde. Tako so leta 1973 pridelali 290.000 ton čajnih listov. In če pomislimo, da so ob začetku sovjetske oblasti v Gruziji pridelovali čaj samo na kakih tisoč hektarih, zdaj pa kar na 65.000 hektarih, potem nam takoj postane jasen velik napredek pri pridelovanju čaja. K temu je seveda pripomogla tudi napredna agrotehnika na čajnih plantažah. In še to, prav v Gruziji so se na plantažah čaja prvi na vsem svetu pojavili posebni stroji za obiranje čaja. In prav v Gruziji so znanstveniki tudi prvi na svetu uvedli selekcijske vrste čaja.
Seveda pa pri gruzinskem kmetijstvu ne smemo tudi mimo melioracij, ki so mnogo prispevale k intenzifikaciji kmetijstva. Tu gre zlasti za izsuševanje močvirij in namakanje step. Tako zdaj namakajo kar 360.000 hektarov zemljišč, hkrati pa uresničujejo stoletno željo Gruzincev — izsuševanje močvirij v Kolhidski nižini. Zdaj so že kako tretjino teh stoletnih močvirij izsušili in tako je ta del Kolhide postal kraj obilja in večnega cvetja.
Vse to smo več ali manj videli nazorno na stalni razstavi sami, še posebej pa nas je presenetil poseben, okrogel in moderen paviljon, v katerem smo lahko v malem in na kraju samem videli tudi celotno floro Gruzije, od cvetočih limonovcev, preko že dozorelih pomarančevcev do palm, banan in seveda najrazličnejših listavcev in i-glavcev, ki rasto v tej tako pisani, bogati in kot vrt lepi deželi. Ko smo se sprehajali po peščenih potkah paviljona, smo imeli vtis, da smo v resničnem botaničnem vrtu ali pa na toplih obalah Črnega morja, kajti umetno vzdrževana temperatura in vlažnost v paviljonu je omogočala vso bujno rast, hkrati pa so steklene stene paviljona vzbujale vtis, da nisi v zaprtem prostoru, temveč nekje resnično v naravi, kjer je zbrano vse rastlinstvo republike —
od subtropičnega do visokoalpskega rastlinstva.
Sredi paviljona je celo žuborel studenec in z vej na vejo so se spreletavale ptice in žvrgolele kot v kakem «umetnem» raju. Vodička nam je z veliko ljubeznijo in prizadevnostjo razlagala rastlinstvo Gruzije in to s takim poznavanjem in predanostjo, kot da bi bili mi kaki botaniki, ki so prišli semkaj na specializacijo iz kavkaške flore. Za slovo smo se morali še fotografirati v tem edinstvenem «botaničnem vrtu pod streho» in za konec nam je preostal še paviljon gruzinskega kmetijstva, o katerem sem bil pisal že poprej. Tu smo med drugim videli tudi razstavo njihovih sortnih vin in žganih pijač, ki so si


ÉjlÉÉl
.a:- '	~ ,
■
'
h afe* W m	■
:V, ^


Strojna «žetev» čaja
pridobile ugled in navdušenje po vsem svetu, toda * tem več na prihodnjih straneh, ko smo si na kraju samem ogledali in obiskali eno naj večjih in naj starejših vinskih kleti v Gruziji, tako imenovano vinsko tovarno št 1 v Tbilisiju.
Pred nami je bil obisk likovne akademije. Na zunaj je poslopje akademije dajalo skromen, nič kaj zanimiv videz, toda ko smo vstopili vanj in se povzpeli po širokem, svetlem stopnišču s stebri v notranjost akademije, smo najprej v veliki razstavni dvorani ugledali stalno razstavo diplomskih del številnih diplomantov akademije. Priznati moram, da me v glavnem diplomska dela niso kdo ve kaj navdušila, bila so vse preveč akademsko in realistično zasnovana, ne samo po kompoziciji in linijah, temveč tudi po vsebini. Socialistični realizem vsekakor ne nudi in ne daje možnosti širših, revolucionarnih in iskateljskih zanosov in odskočišč za nadaljnji razvoj likovne umetnosti, čeprav so marsikatere risbe, oljne slike ali celo kipi kazali, da gre za nadarjene umetnike, ki pa, žal, vse preveč tiče v tradiciji prevladujočega in edinega dovoljenega stila v Sovjetski zvezi, v tradiciji tako imenovanega, in po mojem skromnem mišljenju, že zdavnaj preživetega in malce sklerotičnega socrealizma.
Bolj nas je navdušil industrijski dizajn, kjer smo lahko videli zares moderno in privlačno zasnovo likovne obdelave posameznih industrijskih artiklov, pa naj je šlo za televizorje ali pa hidrogliserje in celo električne lokomotive. Makete teh artiklov so nazorno kazale, da raste v Gruziji in na tej akademiji rod dobrih industrijskih likovnih oblikovalcev, ki bodo in tudi že s svojim dizajnom bogatijo gruzinsko lahko industrijo, saj igra prav v industrijskih časih dizajn zagotovo pomembno vlogo ne samo pri prodaji artiklov, temveč tudi pri estetski vzgoji kupcev in potrošnikov.	(Nadaljevanje sledi)
SPORT SPORT SPORT
18. novembra 1975
NOGOMET
1. ITALIJANSKA LIGA
Juventus že sam na vrhu Napoli poražen v Turinu
Na dnu lestvice je trenutno Cagliari osamljen - Pulici dvakrat uspešen
Da je italijanski nogomet v krizi, smo se lahko prepričali v nedeljo, ko smo po TV gledali derbi kola med Milanom in Juventusom.
Zmagal je Juventus s pičlim 1:0. Bil je to eden redkih strelov v vrata na obeh straneh. Zmagoviti gol je dal Gori, potem ko je Causio pustil «na mestu» predsednika in prepočasnega Rivero ter poslal visoko žogo proti Albertosijevim vratom. Posnetek o tem golu je italijanska TV posredovala milijonom gledalcev še in še. Bil je to osamljen gol, ki je potrl Milančane, navdušil Turinčane, ki bo predmet živahnih razprav italijanskih nogo metašev, ki so že pozabili, da je Juventus izločen iz pokalnih tekmovanj, kot sta že izločena Napoli in Fiorentina.
Končno je tudi italijanska TV spoznala, da večkrat samo laskave izjave škodujejo. Igra na italijanskih nogometnih igriščih je vse bolj poprečna, novih talentov ni. Vse bolj se polaga važnost na obrobne nogometne dogodke, medtem ko se prevečkrat zanemarja priprave nogometašev.
Juventus je tako že prvi na lestvici. Turinsko moštvo je daleč najbolje organizirano v Italiji.
Napoli, ki še vedno ostaja najresnejši tekmec Turinčanom, je pred prvo večjo oviro kapituliral. Varovanci trenerja Vinicia so se namreč v gosteh spoprijeli s Turinom in doživeli visok poraz (1:3). Savoldi je bil spet uspešen, Pulici pa je bil boljši od njega in dosegel dva gola. Italijanska nogometna «trojka» bo torej zadovoljna. Nizozemska je namreč pred vrati. . .
Od ostalih tekem nedvomno preseneča zmaga Sampdorie v Firencah, kot tudi preseneča visoka zmaga na lastnih tleh Coma proti Interju, ki je morda dokončno odrezan iz borbe za naslov.
Na dnu lestvice je ostal sam Cagliari, ki je v šestih kolih zbral bori dve točki. Zaman je bil ves trud Brugnere in Rive, da bi priigrala Cagliariju prvo zmago na lestnih tleh. Riva je celo realiziral prvi gol za domačine, Bologna pa je nato vseeno zmagala.
Cagliari bo odslovil svojega trenerja Suareza? Pravijo, da bo Sua-rez ostal, do kdaj pa se ne ve.
18 golov
V tem 6. kolu so skupno dosegli 18 golov. V prvem polčasu so bili uspešni le sedemkrat.
Dosodili so tri enajstmetrovke, ki so jih tudi realizirali.
Nobenega nogometaša niso izključili.
Štiri ekipe so zmagale doma, trije v gosteh. Na enem igrišču pa so
igrali neodločeno. «Belih izidov» ni bilo.
Največ gledalcev je bilo v Milanu za Milan - Juventus (80.000 ljudi za skupnih 263.262.500 Mr). Najmanj gledalcev pa je bilo v Comu za Como - Inter (14.000 ljudi za skupnih 35.967.000 lir).
TENIS
V BUENOS AIRESU
Panatta poražen
BUENOS AIRES, 17. — Italijanskega teniškega igralca Adriana Pa-
natta je porazil v finalnem srečanju mednarodnega prvenstva Argentine domači igralec Guillermo Vilos.
ItaMjan, ki je preteklo nedeljo prijetno presenetil na prvenstvu Švedske v dvorani in premagal odličnega Connorsa, je v prestolnici Argentine naletel na vehke težave glede vročine, ki je te dni zajela Buenos Aires. Vilas ga je odpravil po treh setih igre s 6:1, 6:4 in 6:4. Panatta je bil skozi vse srečanje izredno nervozen. Po vsej verjetnosti tudi utrujen, saj je premagal Čilenca Pillola v petek po pravi maratonski igri.
Lazio je doslej razočaral na vsej črti. Nekdanji italijanski prvak je trenutno kar na 10. mestu na lestvici. Kazalo je, da se bo položaj v rimski enajsterici popravil po prihodu Chinaglie iz ZDA. Doslej pa je Lazio v šestih kolih le enkrat zmagal, izbojeval je tri neodločene izide, dvakrat pa je bil poražen. Poleg tega so bili Rimljani izločeni tudi iz pokala UEFA
1. JUGOSLOVANSKA KOŠARKARSKA LIGA
Mladi Ar sic 50 pik Spličani poraženi
Reprezentanca odpotovala v ZDA
V nedeljo je kapitulirala tudi splitska Jugoplastika. V prvi jugoslovanski košakarski ligi ni torej več neporaženih ekip. Na vrhu lestvice pa je sedaj dvojica Jugoplastika — Partizan.
Po 10 točk imajo Lečičev Rabot-nički, Radnički FOB in presenetljivi Beko. Na dnu lestvice pa je o-stala dvojica «razočaranih»: Zadar in Crvena zvezda.
Po TV smo lahko gledali tekmo med Borcem in Jugoplastiko. Spet smo lahko videli, da je v jugoslovanskem prvenstvu obramba zadnja briga. Tekma se je večji del
odvijala v napadu: vsi so metali
...........................................................................................................................................................iiiiiiiih.i m,,,,,nummi,.■■■n........................................................mn
1A JUTRIŠNJO EVROPSKO POKALNO TEKMO S SEVERNO IRSKO
Mladinič zahteva od reprezentantov večjo prizadevnost in odgovornost
Na trening tekmi z Južnim Banatom so namreč «plavi» delno razočarali
Jugoslovanski nogometaši, ki se v Beogradu pripravljajo za odločilno tekmo 3. kvalifikacijske skupine s Severno Irsko, so v soboto odigrali v Pančevu prijateljsko tekmo z Južnim Banatom. Po pričakovanjih so zmagah «plavi», toda s prikazano igro niso zadovoljili. Vsekakor pa je potrebno pripomniti, da so imeh v petek izredno zahteven in težek trening, poleg tega pa nista igrala lažje poškodovani Dzajič in Oblak, ki ni še dopotoval iz Zahodne Nemčije.
Enajsterica Banata ni niti za trenutek igrala podrejene vloge z bolj renomiranimi nasprotniki. V največji meri se mora reprezentanca zahvaliti izredno dobrim posegom o-beh vratarjev O. Petroviča in kasneje Mariča, da se je tekma končala z omenjenim izidom.
Vodstvo reprezentance, na čelu zveznim selektorjem Mladiničem, pa razpleta na igrišču te tekme niso jemali najbolj resno. V sredo povsem upravičeno pričakujejo veliko večjo prizadevnost vseh reprezentantov, saj bo jutrišnja tekma odločilna za Jugoslavijo. V nedeljo so nogometaši počivah razen igralcev Partizana Kozica, in Zavi-šiča, ki sta na lastno željo trenirala s Kaloperovičem. .
Kot zadnja sta v Beograd dopotovala Oblak in Katalinski, ki sta v petek. in soboto igrala v tekmah
# -*lx\
Gigi Riva bo spet oblekel dres italijanske reprezentance? Njegovo moštvo — Cagliari — je trenutno na zadnjem mestu na lestvici. Riva je v šestih tekmah dosegel dva gola, to se pravi več kot polovico svoje ekipe. Cagliari je namreč doslej dal tri gole, prejel pa jih je
kar osem
Muzinič, steber Hajduka in jugoslovanske nogometne reprezentance
zahodnonemškega in francoskega prvenstva. Včerajšnji dan so trenerji izkdnštilivza ùrgravanje enajsterice, ki bo skoraj zanesljivo naslednja: O. Petrovič: Buljan, Hadži-abdič; Mužinič, KataUnski, Oblak: Vabeč, (žungul) Vukotič, šurjak, Vladič in Džajič.
V PRIJATELJSKIH TEKMAH
Zmaga in poraz Jugoslovank
Ženska rokometna reprezentanca Jugoslavije se temeljito pripravlja na svetovno prvenstvo, ki bo čez mesec dni v Sovjetski zvezi.
Pretekli konec tedna je odigrala dve tekmi z reprezentanco Norveške. V prvi, neuradni, je zmagala s 16:13 (9:6), v drugi uradni pa je izgubila z 8:9 (6:5). Seveda ta poraz ..........
pa ne pomeni prav nič, ker je trener Kandija poskušal razne taktične variante in s tem uigravanje ekipe.
* * *
Crvena zvezda pa je v soboto star-tala v tekmovanju za pokal evropskih pokalnih prvakov. V prvi tekmi osmine finala je v Bernu tesno izgubila z domačim moštvom BSV z 19:21 (8:13). Po prikazani igri Švicarjev pa je moč trditi, da si bo Zvezda v povratni tekmi zanesljivo utrla pot v četrtfinale in tako nadaljevala bogato tradicijo, ki jo imajo jugoslovanske ekipe v tem tekmovanju.
ODBOJKA' /
Novalinea dvakrat uspešna
Tržaški odbojkarski prvoligaš Novalinea je odigral pretekli konec tedna dve prijateljski tekmi s šes-terko Rijeke v Poreču. Obe tekmi so zmagali mladi Tržačani, ki so pred skorajšnjim pričetkom prvenstva v odlični formi. Prva tekma se je končala s 3:2 za Novolineo, druga pa 3:1.
Obe tèfani je odlično sodil znani tržaški sodnik Caputto.'
NAMIZNI TENIS
ZA MINI SPENT 75
V Ljubljani vse nared
LJUBLJANA, 17. — Ljubljanski prireditelji so pripravili prav vse do najmanjše podrobnosti za sprejem udeležencev 21. mednarodnega prvenstva Jugoslavije v namiznem tenisu. To prvenstvo se bo imenovalo mini SPENT 75, saj je bilo izredno uspelo svetovno prvenstvo v tej panogi točno pred desetimi leti v takrat na novo zgrajeni hali Tivoli. Prvenstvo se bo pričelo v četrtek, 20. t.m., in končalo v soboto.
Razen Japoncev bodo nastopih najboljši igralci iz vsega sveta. Zanimiv bo spopad najboljših Evropejcev s Kitajci, v katerem bodo i-meli besedo tudi jugoslovanski reprezentanti na čelu s šurbekom in Stipančičem.
Na zadnjem MP Jugoslavije so osvojili naslove: moški posamezno — Bengtsson, (švedska); moški pari — Bengtsson in Persson (švedska); mešani pari — Stipančič (Jug.) in Alexandru (Rom.); ženske posamezno — Alexsandru (Romunija); ženski pari —- Fedorova in Gedraitite (SZ).
SPEEDWAY
Uspeh D. Zonte
GORNJA RADGONA, 17. - Prvi spidvej z avtomobili, ki je bil na sporedu v nedeljo v Gornji Radgoni, je povsem uspel. Tekmovanje je privabilo preko 4.000 gledalcev. Junak dneva pa je bil Drago Zonta (AMD Slovenija Avto), ki je zmagal v vseh
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Dmgi poraz Forsta SMmdero presenetil
Videmčani so namreč v Milanu premagali Cinzano
Da je formula italijanske košarkarske lige zgrešena, je pokazala tekma v Turinu med državnim prvakom Forstom in Chinamarti-nijem.
Marzorati in tovariši imajo 22 točk na lestvici: praktično so že kvalificirani za eno od prvih šest mest. Zakaj bi sé torej naprezali v tem delu prvenstva, ko bodo potem ponovno startali brez točk.
Forst je torej v Turinu nemotivirano igral in tako izgubil.
Mobilgirgi se je v Vareseju povsem oddolžil za poraz v prvem delu prvenstva in enostavno osmešil rimsko peterko IBP, v kateri je zadovoljil le Sorenson (32 točk).
Videmčani so morda v tem kolu v Milanu zapečatili usodo Cinzana. Snaidero je namreč zanesljivo v gosteh premagal Brumattija in ostale. Milančani so morda dokončno izločeni iz borbe za eno do prvih šest mest. Kaže, da se je s tem tudi končala slavna «zgodovina» milanskega kluba (prej Simmenthal in Innocenti). Napačna politika Rubinija in Bo-goncellija, pomanjkanje sredstev za kritje večjih stroškov: vse to je privedlo do hude krize in tako je Cinzano skupno z Brino in Chinamar-
da se bo do konca prvenstva odvijal srdit boj za tri «finalna mesta». Tri mesta za borbo za državni naslov so že oddana, in sicer Mbbil-girgiju, Forstu in Sinudyneju. Mo-bilquattro, IBP Rim, Jolly, Sapori, Brili in morda tudi Snaidero pa se bodo borili za ostala tri mesta.
Prihodnje kolo bo šele v nedeljo, kajti kar sedem itahjanskih ekip bo jutri zaposlenih v raznih evropskih pokalnih prvenstvih.
IZIDI 13. KOLA
Chinamartini - Forst	97:95
Sinudyne - Jolly	102:82
Brina - Mobilquattro	83:80
Mobilgirgi - IBP Rim	105:77
Brili Sapori	85:72
Cinzano - Snaidero	75:90
treh kategorijah (1300 ccm, nad 1300 | tinijem na dnu lestvice. V 13 kohh ccm in v zaključni dirki desetih je zbral le borih osem točk. najboljših pilotov).	I Nedeljsko kolo je tudi pokazalo,
iimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimHiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..
KVALIFIKACIJE ZA 3. NOGOMETNO PRVENSTVO EVROPE
Po SZ še Belgija in Španija
i. -
cijo in se tako kvalificirala v četrtfinale EP. V nedeljo pa so Španci v Bukarešti prisilili Romunijo na 2:2 in tako napredovali v nadaljnje kolo tega prvenstva.
Znani so torej že trije četrtfinah-sti. To so: SZ, Belgija in Španija.
Oglejmo si položaj v raznih skupinah.
SKUPINA 1
IZIDI: Anglija - ČSSR 3:0 in 1:2, Anglija - Portugalska 0:0, Anglija - Ciper 5:0 in 1:0, ČSSR - Portugalska 5:0 in 1:1, ČSSR - Ciper 4:0, Ciper - Portugalska 0:2.
LESTVICA
Anglija	5	4	0	1	10	2
ČSSR	5	4	0	1	12	5
Portugalska	4	12	1	3	6
Ciper	4	0	0	0	0	12
OSTALE TEKME Portugalska - Anglija (19. 11.), Ciper - ČSSR (23. 11), Portugalska ■ Ciper (3. 12.).
SKUPINA 2
IZIDI: Avstrija - Wales 2:1, Lu ksemburg - Madžarska 2:4 in 1:3, Wales - Madžarska 2:0 in 2:1, Wales - Luksemburg 5:0 in 3:1, Av-
.....................................................................................................................................uni
V soboto je Belgija v Parizu i-1 strija - Madžarska 0:0 in 1:2, Lu-grala neodločeno brez gola s Fran- ksemburg - Avstrija 1:2 in 2:6.
LESTVICA 5 4 0
2. -
1.	Rumex
2.	Laureato
1.	Marchese
2.	Don Gennaro
3.	— 1. Pelagio
2. Arbat
4.	— 1. Eparian
2. Niko
5.	— 1. Dapper
2. Happening
6.	— 1. Déso
2. Dolzago KVOTE
12 — 5.557.419 lir 11 — 256.400 lir 10 -	22.900 Ur
1
X
1
2
1
2
1
1
X
X
1
2
A LIGA
IZIDI 6. KOLA
Bologna — Cagliari	2:1
Cesena — Perugia	2:1
Como — Inter	3:0
Sampd. — Fiorentina	1:0
Lazio — Roma	1:1
Juventus — Milan	1:0
Torino — Napoli	3:1
Verona — Ascoli	1:0
LESTVICA
Juventus 11; Napoli 9; Torino 8; Milan, Bologna, Cesena 7; Inter, Roma in Sampdoria 6; Perugia, Lazio in Ascóli 5; Como, Fiorentina in Verona 4; Cagliari 2.
PRIHODNJE KOLO (30.11.) Ascoli — Lazio, Bologna — Como, Cagliari — Perugia, Inter — Fiorentina, Juventus — Cesena, Napoli — Milan, Roma — Torino, Verona — Sampdoria.
NAJBOLJŠI STRELCI 7 zadetkov: Pulici (Torino);
6 zadetkov: Savoldi (Napoli);
4 zadetke: Causio (Juventus);
3 zadetke: Bresciani (Fiorentina), Bigon (Milan), Boninsegna (Inter) in Frustalupi (Cesena).
B LIGA
IZIDI 8. KOLA
Avellino — Piacenza	3:0
Genoa — Atalanta	3:1
Modena — Brindisi	2:0
Novara — Catania	1:0
Palermo — Brescia	0:0
Catanzaro — Pescara	2:1
Sambenedett. — Vicenza 2:0 Taranto — Foggia	1:1
Spal — Ternana	2:0
Varese — Reggiana	3:1
LESTVICA
Genoa 12; Catanzaro 11; Varese in Modena 10; Reggiana, Brescia, Foggia, Novara 9; Taranto, Sambe-nedettese 8; Spai, Avellino, Atalanta, L.R. Vicenza, Catania in Pescara 7; Palermo, Ternana, Brindisi 6; Piacenza 5.
PRIHODNJE KOLO (23.11.) Atalanta — Novara, Avellino — Brescia, Catania — Sambenedette-se, Catanzaro — Ternana, Foggia — Brindisi, L.R. Vicenza — Genoa, Piacenza — Palermo, Reggiana — Taranto, Spai — Modena, Varese — Pescara.
C LIGA
A SKUPINA
IZIDI 10. KOLA Lecco — Albese	2:0
Cremonese — Belluno	4:1
Bolzano — Alessandria	1:0
Junior Casale — Mantova	1:0
Padova — Clodiasott.	3:0
S. A. Lodigiano —- Trento	2:1
Seregno — Monza	4:2
Udinese — Pro Patria	2:0
Venezia — Pro Vercelh	1:1
Vigevano — Treviso	1:0
LESTVICA
Monza 16; Padova in Udinese 13; Junior Casale in Bolzano 12; Cremonese, Lecco in Seregno 11; Alessandria, Venezia, Pro Patria, Treviso, elodiasottomarina in S.A. Lodigiano 10; Mantova in Vigevano 9; Trento 8; Pro Vercelli 7; Albese 5; Belluno 3.
PRIHODNJE KOLO (23.11.) Albese — Junior Casale, Alessandria — Vigevano, Bolzano — Udinese, elodiasottomarina — Seregno, Lecco — Venezia, Mantova — Tren to, Monza — Belluno, Pro Vercelli — Padova, Pro Patria — S.A. Lodi giano, Treviso — Cremonese.
D LIGA
C SKUPINA
IZIDI 9. KOLA
Adriese — Audace	1:1
Bassano — Pordenone	1:1
Coneghano — Triestina	0:3
Dolo — Legnago	0:0
Montebelluna — Chievo	3:0
Ponziana — Tignano	2:2
Portogruaro — S. Donà	1:0
Pro Gorizia — Mostrina	2:3
Sampietrese — Monfalcone	1:1
LESTVICA
Triestina 16; Adriese in Audace 12; Montebelluna, Sampietrese, Dolo in San Donà 11; Mostrina, Monfalcone in Chievo 10; Portogruaro in Pordenone 8; Coneghano in Tignano 7; Legnago 6; Bassano, Pro Gorizia in Ponziana 4.
PRIHODNJE KOLO (23.11.)
Audace — Tignano; Chievo — A-driese, Dolo — Sampietrese, Legnago — Bassano, Mostrina — Ponzia-1 na, Monfalcone — Coneghano, Por- Sov. zveza demne — Portogruaro, San Donà — Irska
Wales	5	4	0	1	13	4	8
Avstrija	5	3	1	1	11	6	7
Madžarska	6	3	1	2	15	8	7
Luksemburg	6	0	0	6	7	28	0
OSTALA TEKMA Wales - Avstrija (19. IL).
SKUPINA 3
IZIDI: Sev. Irska - Jugoslavija 1:0, Norveška - Sev. Irska 2:1 in 0:3, Jugoslavija - Norveška 3:1 in 3:1, švedska - Sev. Irska 0:2 in 2:1, Švedska - Jugoslavija 1:2 in 0:3, Švedska - Norveška 3:1 in 2:0.
LESTVICA
Jugoslavija	5	4	0	1	11	4	8
Sev. Irska	5	3	0	2	8	4	6
Švedska	6	3	0	3	8	9	6
Norveška	6	1	0	5	5	15
OSTALA TEKMA Jugoslavija - Sev. Irska (19. 11. ob 18. uri).
SKUPINA 4
IZIDI: Španija - Romunija 1:1 in 2:2, Romunija - škotska 1:1, Danska - Španija 1:2 in 0:2, Danska -Romunija 0:0 in 1:6, Škotska - Španija 1:2 in 1:1, Danska - Španija 0:1 in 1:3.
LESTVICA
Španija	6	3	3	0	10	6	9
Romunija	5	1	4	0	10	5	6
Škotska	5	1	4	0	7	5	6
Danska	6	0	1	5	3	14	1
OSTALA TEKMA Škotska - Romunija (17. 12.). KVALIFICIRANA: Španija.
SKUPINA 5
IZIDI: Nizozemska - Italija 3.T, Finska - Poljska 1:2 in 0:3, Nizozemska - Finska 4:1 in 3:1, Poljska - Nizozemska 4:1 in 0:3, Italija - Finska 0:0 in 1:0, Italija -Poljska 0:0 in 0:0.
LESTVICA Nizozemska	5	4	0	1	14	7	8
Poljska	6	3	2	1	9	5	8
Italija	5	13	1	2	3	5
Finska	6	0	1	5	3	13	1
OSTALA TEKMA Italija - Nizozemska (22. 11.).
Pro Gorizia, Triestina luna.
Montebel- j Turčija
SKUPINA 6
IZIDI: Švica - SZ 0:1 in 1:4, SZ -Turčija 3:0, Irska - SZ 3:0 in 1:2, Turčija - Irska 1:1 in 0:4, Turčija - Švica 2:1 in 1:1, Irska - Švica 2:1 in 0:1.
LESTVICA
5	4 0 1 10 5 8
6	3 1 2 11 5 7
I iuiv.ja	5 1 2 2 4 10 4
i Švica	6 114	5 10 3
OSTALA TEKMA Turčija - SZ (23. 11.). Sovjetska zveza že kvalificirana.
SKUPINA 7
IZIDI: Belgija - Francija 2:1 in 0:0, Islandija - Belgija 0:2 in 0:1, NDR - Islandija 1:1 in 1:2, Belgija - NDR 1:2 in 0:0, Francija -Islandija 3:0 in 0:0, Francija - NDR 2:2 in 1:2.
LESTVICA
Belgija	6	3	2	1	6	3	8
NDR	6231	877
Francija	6	1	3	2	7	6	5
Islandija	6	1	2	3	3	9	4
KVALIFICIRANA: Belgija.
SKUPINA 8
IZIDI: Bolgarija - ZRN 1:1, Bolgarija - Malta 5:0, Malta - ZRN 0:1, Malta - Grčija 2:0 in 0:4, Bolgarija - Grčija 3:3 in 1:2, Grčija -ZRN 2:2 in 1:1.
LESTVICA
Grčija	6	2	3	1	12	9	7
ZRN	4130 545
Bolgarija	4	1	2	1	10	6	4
Malta	4	1	0	3	2	10	2
OSTALE TEKME ZRN - Bolgarija (19. 11.), Malta - Bolgarija (21. 12.), ZRN - Malta (28. 2. 1976).
LESTVICA
Mobilgirgi Varese in Forst Cantù 22, Sinudyne Bologna 16, Mobilquat-tro Milan in IBP Rim 14, Jollyco-lombani Forlì in Sapori Siena 12, Brili Cagliari in Snaidero Videm 10, Cinzano Milan, Brina Rietj in China-martini Turin 8.
PRIHODNJE KOLO (23. 11.)
Mobilquattro -. Forst; Brili - Cinzano; Chinamartini - Jolly; Mobilgirgi - Brina; Sapori - Sinudyne; IBP Rim - Snaidero.
NAJBOLJŠI STRELCI
Jura (Mobilquattro) 496, poprečno na tekmo 38,15; Sutter (Brili) 412; Sorènson (IBP) 370; Lauriski (Brina) 359; Bertolotti (Sinudyne) 326; Bariviera (Jolly) 307; Marzorati (Forst) 301; Laing (Chinamartini) 295; Brumatti (Cinzano) 274; Flei-scher (Snaidero) 271; Morse (Mobilgirgi) 268; itd.
SMUČANJE
Anzi in Besson izključena
MILAN, 17. — Italijanska smučarska zveza je v nedeljo končala s polemikami glede smučarjev Stefana Anzija in Giuliana Bessona s tem, da ju je dokončno izključila iz zveze.
Končala se je tako dolga polemika, ki je celo presegla športne meje.
IMIII||||||||||||||||||||||||||||||,|||||,|nn|||||1|u|I|||||||
Cagliari	—	Bologna	2
Cesena	Perugia	1
Como — Inter	1
Fiorentina — Sampdoria	2
Lazio — Roma	X
Milan — Juventus	2
Torino — Napoli	1
Verona — Ascoli	1
Genoa — Atalanta	1
Palermo — Brescia	X
Taranto	—	Foggia	X
Bolzano	—	Alessandria	1
Arezzo — Rimini	1
KVOTE
13 — 79.187.700 lir 12 — 1.955.200 lir
in to iz vseh položajev. Pri tem so bili prisebnejši domačini in še posebno mladi Arsič, ki je dosegel 50 točk. Jerkov je igral poškodovan. Tvrdič ni znal umiriti igre soigralcev. Domačini so se tako lahko razigrah in tudi zasluženo zmagah.
Olimpija je spet izgubila v gosteh. Ljubljančani so poslednjič pokazali, da ne znajo samozavestno igrati na tujem. Zaman je bil trud Gvardijančiča (27) in Nuhanoviča, da bi spremenila potek tekme. Damjanovič je dosegel 31 točk in bil neustavljiv za goste, ki so izgubih s točko razhke.
Industromontaža je doma premagala Simonoviča (28) in tovariše. To je tretji prvenstveni par točk za «montažerje».
Štiri tisoč Beograjčanov je navdušeno pozdravilo zmago Partizana proti Bosni. Kičanovič se je le spomnil, da zna tudi braniti in je tako povsem onemogočil Delibasi-ča. Dalipagič (37) pa je polnil koš Bosne in domačini so tako dohiteli Jugoplastiko na vrhu lestvice.
Plečaš (37) je priigral Lokomotivi prvo zmago v gosteh. «Lokosi» so odlično igrali in s 111 tokčkami premagali Metalac, čeprav je Branko Kovačevič dosegel kar 47 pik.
IZIDI 8. KOLA
Borac - Jugoplastika	105:97
Industromontaža - C. zvezda 85:83 Metalac - Lokomotiva 102:111 Partizan - Bosna	93:85
Zadar - Rabotnički	96:97
Željezničar - Beko	99:100
Radnički FOB - Olimpija 92:91 LESTVICA
Jugoplastika Split in Partizan Beograd 14, Rabotnički Skopje, Radnički FOB Beograd in Beko Beograd 10, Lokomotiva Zagreb in Bosna Sarajevo 8, Olimpija Ljubljana, Metalac Valjevo, Željezničar Sarajevo, Borac čačak in Industromontaža Zagreb 6, Zadar in Crvena zvezda Beograd 4.
PRIHODNJE KOLO (6. 12.)
Lokomotiva - Zadar, Bosna - Metalac, Olimpija - Partizan, Jugoplastika - Radnički FOB, Beko - Borac, Crvena zvezda - željezničar,
Rabotnički - Industromontaža.
* * *
V nedeljo je jugoslovanska košarkarska reprezentanca odpotovala na turnejo po ZDA.
Reprezentanco bo vodil Mirko Novosel in jo sestavljajo naslednji košarkarji: Križnar (Olimpija), Deli-basic (Bosna), Georgijevski (Rabotnički), Kičanovič (Partizan), Jarič (Radnički FOB), Dalipagič (Partizan), Varajič (Bosna), Nakič (Industromontaža), čosič (JNA), žižic (Beko), Radovanovič (Bosna), Kne-go (Lokomotiva) in Marovič (Radnički FOB).
Nikola Plečaš (Lokomotiva) je v soboto v glavni meri pripomogel, da je zagrebško moštvo slavilo v Valjevu. Plečaš je dosegel 37 točk, dobro je vodil igro svojih. Kljub temu pa ni «brkati Nikola» odpotoval z reprezentanco v ZDA
.....................................................»■lil....,MII,,,»,.....................................................................................
2. ZVEZNA LIGA
IZIDI 13. KOLA
Istra — Zagreb	1:0
Karlovac — Mercator	2:0
Dinamo — Varteks	2:1
Leotar — Vrbas	5:0
Proleter — Novi Sad	1:1
Jedinstvo (Br) — Osijek	1:1
Crvenka — Bačka	3:1
Famos — Spartak	1:0
Jedinstvo (Bih) — Igman	4:0
LESTVICA
Zagreb 19; Varteks 18; Dinamo in Osijek 17; Jedinstvo (Bih), Famos in Jedinstvo (Br) 16; Leotar 15; Proleter in Crvenka 14; Novi Sad, Mercator in Spartak 13; Karlovac 12; Igman 11; Iskra 10; Bačka in Vrbas 9.
PRIHODNJE KOLO (23.11.)
Igman — Iskra, Spartak — Jedinstvo (Bih), Osijek - Famos, Bačka — Jedinstvo (Br), Novi Sad — Crvenka, Vrbas — Proleter, Varteks — Leotar, Mercator — Dinamo, Zagreb — Karlovac.
SLOVENSKA LIGA
IZIDI 12. KOLA
Pohorje — Maribor	0:0
Ilirija — Primorje	2:1
Izola — Slavi ja	2:0
Šmartno — Kladivar	2:0
Slovan — Mura	2:2	>
Vozha — Drava	2:4
Železničar — Rudar	1:1
LESTVICA
Maribor 23; Šmartno, Izola in Slavija 15; Pohorje 13; Železničar 12; Kladivar in Ilirija 11; Primorje,
Mura, Vozila in Drava 10; Rudar in Slovan 7.
PRIHODNJE KOLO (23.11.)
Rudar — Pohorje, Drava — železničar, Mura - Vozila, Kladivar — Slovan, Slavija — Šmartno, Primorje — Izola, Maribor — Ilirija.
Olimpija — «garnizija» 4:1
Ljubljanska Olimpija je izkoristila prosto nedeljo, da je pred -gledalci odigrala prijateljsko tekmo z ljubljansko vojaško garnizijo počastitev dneva JLA. Olimpija je premagala «garnizijo» s 4:1 (0:0) Olimpijo je kar tri gole dosegel Hodžič, enega pa je dal Šebjan. «garnizijo» je bil uspešen Antič.
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA UGA
IZIDI 11. KOLA
LTH — Renče	1:1
Litija — Usnjar	3:0
Tabor — Adrija	4:2
Bela krajina — Vodice	2:2
Kamnik — Koper	3:2
Ljubljana — Korotan	1;2
LESTVICA
Litija 18; Ljubljana 16: Bela krajina 13: Kamnik, Tabor, Korotan m Usnjar 12; Vodice in LTH 10; Ren' če 7; Adrija 6; Koper 4.
PRIHODNJE KOLO (23 11.) Renče — Korotan, Ljubljana ^ Koper, Kamnik — Vodice, Bela kr jina — Adrija, Tabor — Usnjar, L tija - LTH.
1.000
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
18. novembra 1975
ZA NOGOMETNO POKALNO TEKMO Z NIZOZEMSKO
Italijanska «trojka» sklicala reprezentante
Največ zastopnikov ima torinski Juventus
RIM, 17. — Za evropsko pokalno nogometno tekmo z Nizozemsko je danes italijanska «trojka» trenerjev (Bernardini, Bearzot, Vicini) sklicala reprezentante.
Srečanje Italija — Nizozemska bo na sporedu v soboto, 22. novembra v Rimu. Za Italijo bo ta tekma le formalne važnosti, saj so Italijani že izključeni iz borbe za četrtfinale. Prav tako pa so Nizozemci skoraj že gotovi, da se bodo kvalificirali v nadaljnje kolo, saj je malo verjetno, da bi proti Italiji v soboto izgubili z 0:4. Kot je znano, bo Nizozemska v soboto nastopila brez Cruyffa in Neeskensa, ki bosta zaposlena v prvebstvu s španskim klubom Barcelona.
Za srečanje z Nizozemsko so bili sklicani naslednji nogometaši:
Anastasi (Juventus), Antognoni (Fiorentina!, Bellugi (Bologna), Be-netti (Milan), Bettega (Juventus), Capei!,). (Juventus), Castellini (Torino), Causio (Juventus), Facchetti (Inter), Gentile (Juventus), Paolino Pulici (Torino), Rocca (Roma), Roggi (Fiorentina), Savoldi (Napoli), Zaccarelli (Torino) in Zoff (Juventus).
Trener: Enzo Bearzot.
Zdravnika: prof. Leonardo Vec-chiet in dr. Fino Fini.
Maserja: Della Casa (Inter) in Tresoldi (Milan).
Vsi zgoraj sklicani nogometaši bodo morali biti v rimskem hotelu Consul do 18.30.
Kot vidimo, je med reprezentanti največ zastopnikov turinskega Juventusa, ki je med drugim tudi največji kandidat za osvojitev naslova državnega prvaka.
# * *
RIM, 17. — Danes so sklicali tudi reprezentante, ki bodo v nedeljo igrali za Italijo evropsko pokalno tekmo «Under 23» proti Nizozemski.
To srečanje bo v Ascoli Picenu.
Izbrani reprezentanti pa so: Boni (Roma), Casarsa (Fiorentina), Caso (Fiorentina), Paolo Conti (Ro-n^a), Danova (Cesena), Oraziani (Torino), Guerini (Fiorentina), Ma-pstrelli (Sampdoria), Maltiera (Milan), Mozzini (Torino), Orlandi (Sampdoria), Peccenini (Roma), Pecci (Torino), Felice Pulici (La-fo). Scirea (Juventus), lardelli (Juventus), Vincenzi (Milan).
Trenerja: Azeglio Vicini in Gu-Suelmo Trevisan.
Zdravnik: prof. Giancarlo Branži.
Maser; Alessandro Selvi.
optimistka pa je glede napredka na 200 in 400 m. Njeni rekordi znašajo na teh progah 22” oziroma 49”9.
Na vprašanje kaj meni o Jugoslovanki Jelici Pavličič je Szewinska povedala, da je ta atletinja predvsem zelo krhkega značaja in podleže večjemu psihološkemu pritisku.
ZA VSAK PRIMER ...
V Aprici so kupili snežni top
APRICA, 17. — Dne 10. in 11. decembra bo v Aprici mednarodno smučarsko tekmovanje veljavno za ženski svetovni smučarski pokal. Organizatorji so se želeli zavarovati pred težavami, ki bi lahko nastale zaradi možnega pomanjkanja snega, zato so kupili snežni top, tako da bo ta zgodnja velika mednarodna smučarska prireditev potekla v vsakih vremenskih pogojih.
67 milijard za šport
BONN, 17. — Zahodnonemška vlada je nakazala za potrebe svojih športnikov v letu 1976 denarno pomoč v znesku 67 milijard lir.
TOČA ZADETKOV V PRVENSTVU 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
Peta zaporedna zmaga štandreške Juventine V tržaškem derbiju trije goii Krasa Unionu
Razigrani Brežani so nasuli Ginnastici (najboljša obramba!) kar sedem golov
Borovi košarkarji so v nedeljo spet presenetili. V promocijskem prvenstvu so namreč premagali Barcolano s tesnim izidom 56:55 in se tako visoko obdržali na lestvici. Na sliki posnetek nedeljske tekme Barcolana — Bor
Vermegliano — Juventina 0:1
(0:1)
JUVENTINA: Plesničar, M. Ta-baj, Mikluš, Nanut, Tomažič. Lo-renzon, Uras, Russo, Montico, Marvin, Gomišček.
STRELEC: v 20. min. p.p. Gomišček.
štandreška Juventina je v Verme-glianu izbojevala svojo peto zaporedno zmago. S tem uspehom so Štandrežci še povečali prednost na lestvici. Tekma ni bila na izredno dobri tehnični ravni, saj sta obe ekipi skrbeli predvsem in samo za rezultat. Štandrežci so prvi presti v vodstvo in potem z uspešno obrambno igro preprečili domačinom, da bi izenačili. Strelec gola. kot smo že povedati, je bil tudi tokrat Gomišček, ki je prejšnjo nedeljo trikrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Levo krilo je bilo tudi tokrat uspešno in je znalo izkoristiti priložnost, ki mu je bila dana.
Juventina je po tej zmagi potrdila svojo trenutno dobro formo, tako v obrambi kot sredini igrišča in v napadu. «Belo-rdeči» so v nedeljo igrali spočetka zelo napadalno, kar jim je tudi zagotovilo gol Po zadetku so se štandrežci zaprti v o-brambo in odbijati domačine, ki
so večkrat šli mimo zadetka. V, ki so z bliskovitimi protinapadi šli | vil konec svoji predolgi suši Do-tem srečanju se je dobro odrezala še večkrat mimo gola. Enega jim | macini so kljub trem izk'jièi.Vcm, celotna obramba, še posebno vratar sodnik ni priznal. Dve minuti pred1 ki so jih utrpeti v prejšnjem kolu, Plesničar, ki je ubranil nekaj za-1 koncem pa je padel še zadnji za- zaigrali solidno. Najbolje pa so se res ostrih’ strelov.	jdetek tekme za Mladost.
F. G.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinTiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ATLETIKA
NA POČITNICAH
t	n * i
Irena Szewinska v Jugoslaviji
Lepo jesensko vreme oB jugoslo-vanski obali je iz Poljske privabilo nic manj kot Ireno Szewinsko, ki je Pred dnevni na Hvaru zaključila kratke počitnice pred začetkom napornega dela v olimpijski sezoni. Na •Hvaru se je poljska atletinja mudila z možem Januszem, ki je od leta dalje tudi njen trener, in s Petletnim, sinom Andrejem.
Na vprašanje če misli z naslednjim (etom, oziroma po OI v Montrealu Opustiti aktivni šport, je svetovna rekorderka odgovorila, da ji kljub 12 (etom vrhunske atletike ta šport še vedno ugaja in ne bremeni preveč Pjenega zasebnega življenja. Atletinja redno dela 6 ur dnevno, 2 uri pa 'ma kot vrhunska športnica prosto Ka trening, še vedno jo mikajo re-Kordi in kot važen cilj ima čas 10” 8 na 100 m, ki pripada njeni tekmici . cherjevi iz NDR. Za dosego tega casa na 100 m nima preveč upanja.
NOGOMET
V SEDMEM KOLU DRUGE AMATERSKE LIGE
Izdatna zmaga Primorja proti Aurisini Zarja na vrhu lestvice še nepremagana
Mladi Guštin je bil kar trikrat uspešen za Prosečane - Vesna podlegla zaradi dvomljive enajstmetrovke - Bazovei si delijo prvo mesto z Isonzom
Mladost — Borgo Fasuli 4:2
(2:1)
MLADOST: . Boscarol, Visintin, Jarc, Dužman, Gergolet, T. Mariz-za, K. Ferfolja, Ferletič, G. Fer-folja, P. Marizza (v 3. min. p.p. Devetak), Pahor.
BORGO FASULI: Schincariol, Ma-nagotto. La Gioia, Jansig, Luciani, Medesani, Brigadini, Procino, Mar-cioni, Petroni, Buzzinelli.
STRELCI: v 7. min. p.p. Mana-gotto, v 20. min. K. Ferfolja, v 42. min. T. Marizza (enajstmetrovka); v 29. min. d.p. Brigadin (enajstmetrovka), v 35. min. Ferletič in v 44. min. G. Ferfolja.
SODNIK: De Vittori iz Gorice.
Končno si je tudi enajsierica Mladosti v letošnjem prvenstvu priborila prvo zmago. Premagala je go-riško ekipo Borgo Fasuli. Doberdob-ci so skoraj vso tekmo igrali bolje od nasprotnikov. Na sredini igrišča so pokazati popolnejšo igro, s katero so z lahkoto prišli do nasprotnih vrat. Tudi napad je tokrat dobro zaigral, kar pričajo tudi številni zadetki.
Kakor je že v navadi, je Mladost slabo startala. Že v tretji minuti | se je poškodoval vezni igralec Marizza in zato je trener Pivec moral ekipo takoj preurediti, tako da je prevzel to vlogo napadalec Pahor. Prvi so povedli Goričani z lepim strelom branilca Managotta, ki je bil nedosegljiv za Boscarola. Toda domači niso obupali in so začeli napadati bolj urejeno. Omenimo dva zaporedna strela Pahorja v 16. in 17. minuti.
V drugem polčasu so gostje skušati izenačiti, zato so tudi, čeprav neorganizirano, precej časa oblegali vrata domačinov. Sodnik je tudi Goričanom dosodil enajstmetrovko, s katero je bil rezultat ponovno u-ravnovešen. Najlepšo akcijo tekme je izpeljal Ferletič, ko je v oseb-
Costalunga — Zarja 0:0
COSTALUNGA: Seppini, Visintin, Sirotti, Riglej, Tuliani, Macor, Bussi, Furlani, Raseni, Giraldi, Petr-naič.
ZARJA: Buzzer, Gotti, Marc, Sa-mese, Metlika, V. Križmančič, Gr-.gič,. Bon, Žagar, Ridussi, Grahonja (Babuder, Colja m Poropat). GLEDALCEV: približno 250.
V nedeljski tekmi je bazoviška Zhrja zapravila .edinstveno priložnost, da ostane sama na vrhu lestvice, kajti rezultat 0:0 nè odraža realnega stanja na igrišču.
Enajsterica Costalunge, sicer dobro moštvo, se lahko v veliki meri zahvali bazoviškim napadalcerh in to še posebno levemu krilu Graho-nji, da je odšla neporažena z bazoviškega pravokotnika. Stojan Grahonja, ki je sicer najnevarnejši mož v Zarjinem napadu, je tokrat zapravil vsaj dve stoodstotni priložnosti v prvem polčasu. V drugem pa mu je še enkrat prečka prekrižala račune..
Zarja je tudi v nedeljski tekmi igrala pretežno v napadu in je u-stvarila mnogo lepih akcij, vendar, kot rečeno, so napadalci tokrat odpovedati. Obramba je bila vedno na mestu, kjer se je brez dvoma nad vsemi izkazal desni branilec Gotti, ki je s svojimi hitrimi napadalnimi akcijami večkrat zmedel nasprotnikovo obrambo.
Tudi sredina igrišča je zaigrala bolje kot v prejšnjih nastopih in upati je, da je prestala trenutno
>ll,l"!iiii,IllllmllMIIIIIIIIIIIIIIInl,lmI1[Inll,nmnlllIt,IMtlIliM M ...
krizo iz prejšnjih dni. Potek igre je min. in 86. min Guštin obakrat iz bil vedno v rokah Bazovcev, ki so H-metrovke.
stalno oblegati nasprotnikova vrata in v 12.-min. z Grahonjo zapraviti lepo priložnost. Spet v 25. min. isti igralec se znajde sam pred vratarjem Costalunge, a strelja visoko. Do konca prvega polčasa še nekaj lepih akcij Bazovcev, ki pa se vse
izjalovijo. .	.................
V drugem polčasu pa je presing še ostrejši, vendar vratar Costalunge se ne da prevarati in tudi, ko že izgleda da bo moral kapitulirati, ga tokrat reši prečka. Čisto drugačna stika na bazovskem polju,
E?
ODBOJKA
PRVENSTVO MLADINK
Tretji zaporedni uspeh mladih Borovih igralk
Hor končni zmagovalec v A skupini
^ar> Giacomo — Bor	1:3i skupine «A» in to povsem zasluže-
(6:15, 15:11 2‘15 12:15)	‘ n°. saj je daleč boljši tekmec.
SAN GIACOMO: Amadei, Mares-1 * Sambro, Nicolari, Silvestri, Cer-ProsraC’ Luffersin, Bevilacqua in
b Batič, Mesesnel, Lozar, Jaz-GHavina, Fičur, Kus in Mahne, chi ^NIK: Aloisi; zapisnikar: Sec-
v ^ nadaljevanju odbojkarskega prostra mladink so zastopnice Bo-y Pospravile tudi tretji par točk.
(jj gosteh so namreč premagale tu-r, v povratnem kolu šesterko San i. fComa, toda ne tako prepričljivo
.	” tDfVlP R c* t-i i /-»i v\r\ 1 •Ii	yvic>r\ '70-
j ■ Prvič. Resnici na ljubo niso za-kot 6 naib°lje, še daleč ne tako, kn z”aj°- Prav podcenjevanju lah-te Pripišemo izgubljeni niz. Poleg trf3 Pa se v telovadnici liceja Pe-niU’Ca, ne da dobro igrati, ker je ve™ *n Parket je spolzek. Po pr
Preobrat;
zmagovitem setu je prišlo do
sPelo
a v drugem, tako da je u-niz nasProtnicam izenačiti. Tretji so izbojevale «plave» razmero-bii iaLko in četrti del srečanja je sm S?e*: veBko bolj izenačen. Kot zan že cenili, je bila to že tretja zan rr?na zmaSa B°ra, ki bo tudi Dines jivP končni zmagovalec sku-V- e- Prihodnjo nedeljo bodo borov-kat 0cngraie zadnjo tekmo z CUS, sre^re®a 80 že premagale v prvem čaj:311!11- Ne glede na izid tega sre-culJa J® Bor. že končni zmagovalec
3:0
Izidi nedeljskega sedmega kola so potrdili, da je prvenstvo 2. amaterske lige precej izenačeno in da bomo verjetno prisostvovali še številnim preobratom.
Po neodločenem izidu proti Costalungi je Zarja ostala na vrhu lestvice in obenem ohranila nepremagljivost, tako kot tudi ekipa Sagrada po remiju v Vilešah, medlem ko je Edile Adriatica doživela prvi poraz proti De Macoriju, ki je prišel do prve zmage.
Do prvega uspeha, sicer s pomočjo dvomljive 11-metrovke, so prišle tudi Campanelle na račun okrnjene Vesne. Omenimo naj še visoko zmago Isonza, ki je s tremi goli Bacilierija v gosteh premagal Fogliano in se skupaj z Zarjo povzpel na vrh lestvice. Izdatno zmago je izbojevalo tudi Primorje, ki je nasulo Aurisini kar pet golov, od katerih jih je dosegel mladi Guštin kar tri. S tem podvigom se je povzpel na vrh lestvice najboljših strelcev te skupine. Tekmi Libertas - Rosan-dra in Flaminio - S. Anna sta se zaključili neodločeno.
IZIDI 7. KOLA
De Macori	- Edile Adriatica	2:1
Primorje ■	■ Aurisina	5:0
Libertas -	Rosandra	0:0
Villesse -	Sagrado	2:2
Zarja - Costalunga		0:0
Fogliano -	Isonzo	0:3
Flaminio -	S. Anna	0:0
Campanelle - Vesna		2:1
LESTVICA
Isonzo in Zarja 9, Costalunga, Primorje, Libertas, Edile Adriatica in Sagrado 8, Rosan-dra, S. Anna, Fogliano in Vesna 7, Viilesse in Flaminio 6, De Macori in Aurisina 5, Cam-
nnvpììa 4
PRIHODNJE KOLO (23. 11. 75) Edile Adriatica - Libertas, Aurisina - De Macori, Sagrado -Flaminio, Costalmga - Primorje, Vesna - Fogliano, Rosan-dra - Zarja, S. Anna - Viilesse, Isonzo - Campanelle.
MLADINCI
ATP Nova Linea — Bor (15:1, 16:14, 15:8)
BOR: Pertot, Bruss, Pečenko,
Grebel, Pahor in Mikuc.
V povratni tekmi mladinskega prvenstva so Borovi odbojkarji prijetno presenetili. Čeprav so nastopili brez svojih dveh najboljših igralcev, Kodriča in Klanjščka, so se izredno uspešno upirali renomi-ranemu nasprotniku. Medtem, ko so pred tednom dni v vsej tekmi dosegli le osem točk, so biti tokrat celo na pragu osvojitve drugega ni-zg. Pri vodstvu 14:13 so «plavi» zapravili set - žogo predvsem zaradi neizkušenosti, vseeno pa smo lahko z njihovim napredkom v i-gri povsem zadovoljni, še najbolj pa bi pri teh mladih odbojkarjih pohvalili izredno požrtvovalnost pri vsaki žogi; to je odlika, ki jo večkrat pogrešamo pri nekaterih naših članskih ekipah.
Po končanem prvenstvu upamo, da bo odbor Bora tem svojim najmlajšim čimprej preskrbel trenerja. če se bo to zgodilo, lahko Zaccaria, Rudes, Pertot, Zorba, Ra-spomladi, ko se bodo udeležiti pr- venna, Doglia, venstva 3. divizije, pričakujemo od STRELCI: 28 min. Marassi, 63. njih velik napredek,	MIG min. Vascotto, 65. min. Guštin, 67.
kjer domača obramba nima sploh posla, tako da V. Križmančič in tovariši cesto zapuščajo obrambni prostor in si privoščijo tudi lepe solo akcije v nasprotnikov brlog.
Primorje — Aurisina 5:0
(1:0)
PRIMORJE: Štoka, G Husu, Ci-molino, Trampuš, Race, Tomizza, Barnaba, Guštin, Rustja (76. min. Albi), Vascotto, Marassi.
AURISINA: Croci, De Nicolai (O-lenich), Laurini, Braico, Raffin,
SODNIK: Scodellerò iz Trsta.
Jasna zmaga Primorja, ki označuje premoč Prosečanov nad šibko Aurisino. Sam izid zgovorna govori: , tekma je bila praktično samogovor i Primorja, ki je od samega začetka j prevzelo pobudo v svoje roke in ' stalho pritiskalo. Premoč Primorja je rodila svoje sadove šele v 28. minuti igre, ko je z lepo kombinacijo Guštin - Vascotto - Marassi slednji povedel. Aurisini ni uspelo reagirati, kajti Primorje je stalno oblego-valo vratarja Crocija in če se ni stanje spremenilo že v prvem polčasu, gre za to zasluga predvsem zanesljivemu vratarju Crociju, ki je z nekaj drznimi posegi rešil s.vo-je zavetišče. Pred koncem polčasa je prišlo še do izključitve srednjega napadalca Aurisine Zorbe, kar je dalo slutiti, da bo goste drago stalo.
Tako se je tudi zgodilo v drugem polčasu, ko so «rdeče-rumeni» z lepo in prepričljivo igro diktirali svoj tempo in s tem držali v šahu Na-brežince. V 16. minuti se je Vascotto polastil kratko odbite žoge obrambe Aurisine in izven kazenskega prostora podvojil. Še preden so se gostje zbrati, je Guštin na lep predložek Cimolina z glavo tretjič zadel v črno. Zaradi očitnega prekrška nad Marassijem pa je sodnik dve minuti kasneje dosodil domačinom 11-metrovko, katero je izvedel mladi Guštin in premagal Crocija. Izid je zapečatil štiri minute pred koncem Guštin, spet z 11-me-
ovko, katero je sodnik dosodil zaradi očitne roke branilca Aurisine v kazenskem prostoru. Torej povsem zaslužena zmaga Primorja, ki se je s tem podvigom vrnilo na drugo mesto začasne lestvice in obenem vodi, skupaj z Zarjo, na posebni lestvici za pokal Elio, saj je izid srečanja z Aurisino prišel v poštev tudi za to razvrstitev, kjer tekmujeta poleg Zarje in Primorja ';e Vesna in Aurisina.
Campanelle — Vesna 2:1
(0:0)
CAMPANELLE: Pintarelti. Bergamasco, Valner, Fonda, Fancin, Moro, Babuder, Sain, Pocecco, Ra-guso, Famiglivolo.
VESNA: Bogateč, Perisutti, Sul-čič, Skrem, Pribaz, Visintin, Car-meli, Germani, Biagi, Zucca, Botti. 13. Tretjak.
Vesna je kljub medli igri nezasluženo zgubila proti Campanellam, ki se niso izkazale kot izredna ekipa, ampak kot moštvo, ki predvaja tehnično siab nogomet. Toda proti Vesni, ki se nahiaja v hudi tehnični krizi in ki igra vedno v okrnjeni postavi, se je tokrat postavil tudi sodnik, ki je v zadnjih minutah srečanja dosodil Tržačanom izredno dvomljivo enajstmetrovko in jim tako dal možnost, da so odnesti dve točki. Tekma se je začela z Vesno stalno v napadu, a njeni napadalci, (med katere se je zopet vrnil Botti) niso znati izkoristiti nekaj zrelih priložnosti. Polčas se je tako zaključil brez večjih presenečenj in s Tržačani, ki so se grobo branili. V drugem delu igre so «plavi» ponovno začeti z napadi, a po napaki kriške obrambe so Campanelle presenetljivo povedle. Po prejetem golu so se Križani zbrati in so z mladim Zucco zasluženo remizirali.
In ko je vse kazalo, da se bo tekma zaključila neodločeno, je sodnik ta-
ko rekoč «podaril» Campanellam 11-metrovko in tudi dve nezasluženi točki.
Sandor
Sovodnje — Edera 4:4 (0:2)
SOVODNJE: Provvidenti, Kovic, Batistič. Gruden, Ferfolia, Petejan, Butkovič (C. Marson), S. Florenin, Tomšič, B. Marson, P. Florenin.
izkazali na začetku, ko so po isniii goste v obrambo in so imeli vrč dobrih prtiožnosti. Union je začel neubrano in je s težavo ustavljal prodiranje Krasovih igralcev. V vrstah domačinov je po preboleli poškodb» zopet zaigral Blažina, ki se je kljub nekaterim netočnostim, po-
Goli za Sovodnje: Petejan, avto-!®?!??? pri strelih, dobro izkazal. L. gol, B. Marson in Petejan (U-me- 1se,J? na desnem kn u petru-trovka)	I ““ ter dobro kombiniral s soigral-
Sovodenjci so v zadnjih minutah ' Nier?u Šra tu_d' zasluga za pi vi drugega polčasa iztržili proti Ederi f°L Ja J? Padel ze v 7- nun., ko je remi, potem ko je v prvem polčasu ! ^ Černjava preusmeril v mrežo kazalo, da bo slovenska ekipa podle- j ®tr? .z desne- I®*? igralec je nato gla razigranim Goričanom. Sreča- ! dal ®e dva..gola ”? P°trdl1. da Je nje se je namreč pričelo zelo sla-i "aJnevarneHsl v Kraševih vrstah, bo za Sovodenjce, ki so igrali po- : P(xJ, sraji^ spesobnostmi Je pa za-vsem nepovezano in bili zelo ran- ' !gral M- M, ,c' kateremu zaradi slu-Ijivi v obrambi. To so znati gostje zeaJa, voJfkt|a..roka' Primanjkuje dobro izkoristiti, saj so dvakrat pre- Potr<;bna kondicija. V lanskem pr-
magali vratarja Provvidentija.
venstvu se je ta igralec izkazal s
V drugem polčasu pa je sloven- strelsklmi sposobnostmi. Nedvomno ska ekipa doživela pravo preobraz-!Je njegova P°P°lna vključitev v igro bo, saj je povsem nadigrala Edero, i P0^3’3 P^ornost krasovega na-čeprav je tej uspelo še dvakrat pri- Pa“a-
41 sj/-v rTrv! r* M^m/Tet ««n n** 4 rv **
ti do gola. Trener G. Marson je v drugem delu srečanja zamenjal mladega Butkoviča s Claudiom Marso-nom, ki je dal napadalni črti novega naleta. Sovodenjci so najprej izenačiti na 2:2, nakar so gostje spet prišli v vodstvo, nakar so slovenski predstavniki z Brunom Marso-nom spet prišli do remija. Edera pa je v zadnjem delu srečanja spet prešla v vodstvo in tokrat je kazalo, da bodo morati Sovodenjci le podleči gostom. Domačini pa so vztrajati v svojih napadalnih akcijah, tako da je Petejan iz 11-metrovke spet in dokončno izenačil.
Kras — Union
3:0 (2:0)
KRAS, Purič, Husu H., Klavdij Černjava, Husu L, Trampuš, Versa, Ljubo Milič, Blažina, Marjan Černjava, Pertot (Rebula), Miloš Milič.
UNION: Tessaris, Morabito, Apollonio, Benčič, Sartori, Paludetto, Vicini, Dudič, Čok, Nadlišek, Muie-san (Pavatič).
STRELEC: v 7., 35. in 65. min.
nem zaletu prišel do vratarja in ga tudi ukanil. To je goste še bolj j . zmedlo, ki so začeti še ostreje na- Marjan Černjava. j padati, tako da so se odkriti v o-1 Končno težko pričakovana zmaga 'hrambi. To so izkoristiti domačini, i Krasa, ki je kar s tremi goli posta-
neljuba dogodka s te tekme: M. Černjava je po doseženih golih zaključil tekmo predčasno v 40. minuti zaradi izključitve. Sodnik je bil morda prestrog, saj je pred tem
Naše nogometne ekipe	SO v
raznih mladinskih ligah	tako
igrale: MLADINCI	
Primorje - Zarja	2:3
Primorec - Breg	5:2
O. Supercaffè - Vesna	2:3
NARAŠČAJNIKI	
Union - Esp. Pio XII	1:2
Sistiana - Mladost	3:0
ZAČETNIKI	
Breg - Domio	5:0
Slovenski mladinski nogometni derbi na Proseku med Primorjem in Zarjo je bil zelo razburljiv, kot kaže zgornja slika. Zmagali so bazoviški nogometaši s 3:2
KOŠARKA
MLADINSKO PRVENSTVO
Borovci uspešni tudi v Skednju inter 1904 premočan za Opence
S to zmago so «plavi» ohranili odlično drugo mesto na lestvici
Bor — Servolana 84:48 (46:21)
BOR: Klobas 22, Ražem 14, Farovci 18, Košuta 7, Sancin 7, Perco 2, Žerjal 6, Vatovec 2, Luksa 6, Seston.
SERVOLANA: Giraldi 4, Redolfi 4, Norbedo 11, Di Bin 8, Herman-schi 3, Sivini 14, Semenič 4, Morgan, Terracino, Esposito.
SODNIKA: Polh in Mengatti.
PROSTI METI: Bor 6:16, Servolana 10:18.
PON: Nihče.
«Plavi» so tudi tokrat z lahkoto opravili s svojim nasprotnikom. Slabo vreme in hud mraz je slabo vplivalo na potek tekme.
«Plavi» so začeli negativno, toda hitro so se zbrali in že v prvem polčasu je bila usoda domačinov zapečatena. Borovci so skoro neovirano nizali koš za košem in prednost je naglo rasla.
Že ob prvem polčasu je znašala prednost «plavih» kar 25 pik. Drugi polčas pa je bil bolj razgiban predvsem zato, ker sta sodnika pogostokrat prekinila tekmo zaradi slabega vremena. Toda «plavi» so hoteli tekmo izpeljati do konca in tako se je tudi zgodilo.
Poleg hudega mraza je začelo še deževati in igralci so se s težavo premikali po igrišču. V tak'h vremenskih pogojih se je zelo dobro znašel Parovel, ki je dal kar 18 košev v drugem polčasu.
I Servolana ni nudila nikakršnega odpora in tako Bor nadaljuje v svojem zmagovitem pohodu, kajti to je bila že njegova peta zaporedna zmaga. Edino, kar lahko očitamo «plavim», je prevelika negotovost v obrambi.
V nedeljo pa čaka borovce najtežje srečanje prvega dela prvenstva. Srečah se bodo z vodečim Interjem 1904, ki je tudi na onenskih tleh žel pomembno zmago. Naši fantje bodo morali dati vse od sebe, če bodo hoteti dohiteti nasprotnike na vrhu lestvice.
Peter
Inter 1904 — Polet 83:55 (41:26)
POLET: Valter Sosič, Edi Sosič 23, Kalin, Tavčar (kap.) 14, Taučer 2, Milko Vitez 2, Boris Vitez, Škabar 4, Danev 10.
INTER 1904: Palisca (kap.) 20, Ritossa 19, Blasi 2, Pascon 3, Zu-min 15, Moschioni 2, Salvador 14, D’Andrea 6. Pitacco 2.
P .M.: Polet 7:8, Inter 1904 13:20.
SODNIKA: Gorian in Perissinotto (Trst).
PON: nihče.
Proti prvemu na lestvici so pole-tovci zgubili doma s precejšnjo razliko, kljub temu pa niso razočarati. Pomisliti je treba namreč, da je
ša v Trstu v kategoriji mladincev in je bil zaradi tega poraz povsem predviden
Openci so tekmo začeti zelo dobro in so imeli po desetih minutah igre le točko zaostanka. Gostje so nato uredili svoje vrste in z nekaterimi protinapadi (ki jih Openci niso znali zaustaviti) ušli domačinom in končali prvi polčas s petnajstimi točkami prednosti.
Poletovci so začeti uspešno tudi drugi polčas in uspeli v enajstih minutah zmanjšati razliko na enajst točk. Gostje so začeli nato skoraj nezgrešljivo zadevati koš od zunaj in se tako dokončno oddaljili.
Kljub visokemu porazu lahko tokrat ocenimo nastop Opencev pozitivno: če bodo še nadalje igrali tako, bi morali poskrbeti še za kako lepo presenečenje.
Lota
PARIZ, 17. — Srečanje za naslov svet. boksarskega prvaka srednje teže med Monzonom in Valdezom bo verjetno, prihodnje leto v mesecu marcu. Kot kaže bo ta dvoboj v Montecarlu.
FIRENCE, 17. — Fernando Atzo-ri, bivši olimpijski in evropski prvak
pustil nekaznovane mnogo bolj o-stre posege igralcev.
O. G.
Breg — Ginnastica 7:0 (4:0)
BREG: Krmec Lucio, Rodela, Kre-vatin (Dussi), Klun, Sancin, Kauski, Bržan, Kraljič, Krmec Vili, Mikuš, Stemad.
GINNASTICA GOLD FASSL: Olivieri, Giombetti, Schmid, Sinigaglia, Di Bello, Pregare, Schiller, Poicora-to, Franzolini, Visintin, Cancian. Sodnik: Krašovec.
Gledalcev: približno 100.
Strelci: Krmec 2, Sternad 2, Rodela in Kraljič.
Ginnastica Gold Passi se je predstavila na dolinsko igrišče z najboljšo obrambo v B skupini 3. AL. saj je do prejšnje nedelje prejela le en gol. Brežane ni to dejstvo oči-vidno kdove kako prizadelo, saj so po petnajstih minutah igre že voditi z dvema goloma Sternada, pred odmorom pa je tudi Krmec dvakrat potresel Olivierijevo mrežo.
V	drugem polčasu je bi.a naloga Brežanov lahka in tako so se dobesedno razigrali. Krmec je dasc'el še en gol. nato pa sta bila uspešna še Rodela in tik pred končnim žvižgom še Kraljič.
Jolo
GMT — Primorec 1:2 (1:0)
GMT: Batič, Zoffoli, Pribac, Zu-dini, Malinari, Sandrin. Piol, Cristofaro, Srpič, Proco, Nardini.
PRIMOREC: Maglica, Teodor Možina, Sosič. Fortezza, Manzuto, Križmančič, Valdi Možina, Pavel Kralj, Papatico (Perič), Mauro Kralj, Čuk, 12 Vladimir Kralj.
STRELCI: v 35. min. p. p. Nardini (GMT), v 5. min. d. p. Fortezza (Primorec), v 38. min. d. p. Mauro Kralj (Primorec).
SODNIK: Tognan.
V	petem kolu prvega dela prvenstva je Primorec v soboto igral na tujem igrišču s precej močno ekipo GMT, ki je imela na lestvici enako število točk kot Trebenci. Trebenci so tokrat precej dobro zaigrali in so s prikazano igro zadovoljiti. Tržaška ekipa je stopila na igrišče s trdim namenom da zmaga, saj se je to hitro videlo že v začetku tekme, ko je stalno napadala trebenska vrata, a Primorčeva obramba je vedno lepo odbijala tržaške napade. Trebenci so komaj v drugem polčasu začeli ostro napadati na tržaška vrata in.v tem delu igre so tudi dati oba gola.
Gaja — Sampvito 2:0 (1:0)
GAJA: Kante, Sosič (kap.), Milkovič, Križmančič, Dobrila, Savarin (Vrše), Branko Grgič, Iztok Grgič. Zužič, Bolcich. Kalc, 12 D. Kato.
SAMPVITO: Galiussi, Levlar,Grassi, Bulang, Kelin, Balzano.'Bon, Zor-zut, Riosa, Cecchi, Caussi.
Strelca: v 8. min. p.p. Branko Grgič in v 13. min. d.o. Iztok Greič.
Opombe: v 13. min. p.o. je sodnik izključil Bolcicha (Gaja) in Grassija (Sampvito) zaradi ugovarjan a.
Na blatnem igrišču na Padričah so nogometaši Gale gladko premagati tržaško ekipo Samovita in s tem dokazali, da na domačih tleh ne bodo zlahka prepustiti točk. «Zeleno -rumeni» so prikazati zelo dobro igro, zlasti na sredini igrišča z Iztokom Grgičem in Zužičem. Spet se je vrnil v ekipo Vrše, ki je po odmoru lepo nadomestil Savarina. Obramba pa je tokrat slonela na Križmančiču, ki je bil tudi eden najboljših na igrišču in dokazal, da je spet v odlični formi, medtem ko sta v napadu igrala le Kalc in Branko Grgič, saj je moral «nevarni» Bolcich po trinajstih minutah igre zapustiti igrišče.
O nasprotniku lahko rečemo, da je solidna ekipa predvsem v obrara-
D. G.
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Moniecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir? celoletna 17 500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» * DZS • 61000 L]ubijati*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca; trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravu iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.l-
Stran S
18. novembra 1975
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska fr—^ ZTT - Trst
SREČANJE BIVŠIH AKTIVISTOV OF TRŽAŠKEGA OKROŽJA Mladi umetniki v dolinski «Torkli»
Bivši aktivisti OF Tržaškega okrožja so v nedeljo popoldne v Kulturnem domu počastili 30-letnico zmage nad fašizmom in osvoboditve. Mala dvorana je bila mnogo pretesna za toliko udeležencev, med katerimi smo videli same znane obraze ljudi, ki jih sedaj, ene bolj druge manj, že bremenijo leta, na vseh pa je enako igralo zadovoljstvo ob snidenju. Kdo bolj kot ljudje, ki niso poznali žrtev in strahu v tistih težkih letih, so upravičeni, da se danes po 30 letih, radostijo te obletnice? Kdo bolj kot oni so upravičeno ponosni na svojo preteklost in kdo bolj kot oni so poklicani, da tudi danes povedo, da so še tu, zvesti in predani boju za naše narodnostne in socialne pravice. In čigava bolj kot njihova je moralna pravica, da povedo današnjim mladim, kako prijetno je lahko človeku, ki s ponosom in z dvignjenim čelom lahko pred vsemi in pred vsakomur pove, da je takrat do kraja naredil svojo dolžnost. Na slikah: desno — pogled na udeiežence zborovanja; spodaj — člani (recitatorji) SSG; spodaj desno — nastop zbora «Valentin Vodnik» iz Doline.
V Dolini so imeli v petek zvečer v domačem muzeju - galeriji «Torkla» pomemben dogodek, ki presega okvir Doline in njene občine ter prerašča v kulturni dogodek za vse zamejske Slovence. Dva mlada Dolinčana — pesnika, Marij Čuk in Boris Pangerc, sta se namreč predstavila s svojima novima zbirkama z naslovoma «Zakleta dežela» (pesmi) oziroma «Beg pod Daglo» (novele). Obe zbirki je založilo Založništvo tržaškega tiska, ki je tako še enkrat pokazalo svoje razumevanje za snovanje mladih u-metnikov slovenske besede. Obenem je prireditev obogatil s svojimi slikami slikar Franko Vekjet, ki je tudi vezan na Dolino po družinskih vezeh. Nastopil je tudi na novo ustanovljeni oktet mladih fantov iz Brega, ki je pod vodstvom Edvina Križmančiča zapel nekaj pesmi, med katerimi tudi eno na besedilo Borisa Pangerca, člani dramske skupine PD «France Prešeren» iz Boljunca pa so či-tali iz del obeh mladih avtorjev. Domača literata in slikarja je s svojim obiskom počastil slovenski pisatelj Ciril Kosmač. (Sliki zgoraj in desno).
Rudarji iz Zagorja ob Savi gostje pri Dom ju
Domače slavje v Sovodnjah in Standrežu
Prosvetno društvo «Fran Venturini» od Domja je imelo v nedeljo zvečer v gosteh rudarski pevski zbor «Loški glas» iz Zagorja ob Savi. V telovadnici osnovne šole se je zbralo izredno veliko število ljudi, ki so z navdušenjem prisluhnili pesmi in pozdravili goste, med katerimi sta bila tudi znana operna pevca basist Ladko Korošec in tenorist Rudolf Franci, ki pa velja že skoraj za domačina, saj z veliko požrtvovalnostjo vodi zbor domačega društva. Domačini so gostom podarili cvetje in spominsko sliko starega Domja, v domači gostilni «Pri Sonji» po prireditvi pa je Jordan Kralj v Imenu domačinov podaril predsedniku gostujočega zbora sodček žganja. Drage goste iz Zagorja sta pozdravila še dolinski župan Edvin Švab in v imenu Slovenske prosvetne zveze Miro Kapelj. Gostje so obisk izkoristili tudi za ogled Trsta in Miramarskega parka, poklonili pa so se tudi spominu v NOB padlih dolinskih občanov.. Obisk je potrdil bratske odnose in potekel v zadovoljstvo enih in drugih.
Ob Martinovem je v Sovodnjah običaj, da se pripravi «zahvalno nedeljo», ki označuje konec kmetijskega leta in se kmetje zahvaljujejo za vsakoletni pridelek. Pobudo za ta kmečki praznik je letos dalo domače prosvetno društvo, ki je na trgu pred cerkvijo postavilo dolgo pogrnjeno mizo, na katero so prinesli domačega novega in starega vina, velike hlebe domačega kruha in soli. Na trg so kmetje pripeljali tudi traktorje in drugo kmečko orodje za «žegnanje». Po blagoslovu, ki ga je opravil domači župnik Komjanc, «o gostom postregli z vinom, kruhom in soljo domači fantje in dekleta v narodnih nošah. (Na sliki dva prizora z zahvalne nedelje v Sovodnjah)l Istočasno so imeli «zahvalno nedeljo» tudi v Štandrežu. Zanjo je poskfbelo domače kmečko društvo. Na glavni trg so pripeljali vino in kruh ter voz poln kmečkih pridelkov. Kot v Sovodnjah, se je tudi v Štandrežu zbralo veliko število domačinov. (Na sliki prizor s štandreškega trga).