295. številka. Trst v torek dne 30. decembra 1902, Tečaj XXVII „EDINOST" Izhaja enkrat na dan. razon nedelj in pr*znikoT. ob 4 uri popoludne. Naroćnina znaša: ca celo leto........24 kron sa pol leta........12 „ ca ćrtrt lfta........ 6 n it en niMfe...........2 kroni Naro/nino e plai>Tati naprej. Na na-ročbe brer priložen«- naročnine se oprava •e ozira. Po tobakamab t Tr«tu *e prodajajo po-lunerrie -tevilkf po 6 utotink (3 dvć. i; i t ver. Tr*t* pa |k» 8 rtotink (4 nvć . i Telefon Atr. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi ne računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravni^tvo. Naročnino in oglase je plačevati locu Trst Uredniitvo ln tiskarna se nahajata v ulici Carintia šiv. 12. Upravniitvo ln sprejemanje lnseratov v ulici Molin piccolo siv. 3, U. nadstr. Isdajateij in odgovorni urednik Fran Godni k. Laatnik konsorcij lista „Edinost1 Natianila tiskarna konsorcija lista „Edinost'4 v Trstu. Vprašanje izseljevanja. IV. Kjer torej dežele ali države ne tnoiejo oddajati delavcev brez škode za lastne ekonom "ne razmere, kjer torej izseljevanje ne le m gospodarska poti eha. ampak je v Ško lo: tam je državam v dolžnost, da s primernimi odredbami kolikor le mogoč* u te snujejo, pre-prečajo izseljevanje. In v kolikor se preprečiti ne da, da je urejujejo. V Avstriji se zakonodaja se ni lotila tega sila važnega vprašanja, glol>oko poseza-jočega iziasti na jugu države v socijalne in gospodarske razmere. Tudi na Ogrskem niso imeli do pred par tednov zakona, ki bi urejal izseljevanje, oziroma preprečal nedovoljene agitacije in brezvestne sleparije, katerih žrtve so izseljenci le v premnogih slučajih. Nekaj nad mesec dni bo tega, odkar je ogrska zbornica vsprejela zakon proti izseljevanju. Madjari so v skrbeh, kajti tudi zanje narašča izseljevanje ne le v gospodarsko kalamiteto, ampak tudi v nevarnost v narod nem pogledu. Kajti ai ga morda naroda v Kvropi, ki bi se tako malo plodil kakor ?e mtdjarsko pleme. Po izseljevanju pa jim odhaja ravno jaČi del prebivalstva. Določila ogrsktga zakona so v glavnem nastopna : Izseljevati se ne smejo: Osebe, ki niso zadostile vojaški dolžnosti, ako niso dobile dovoljenja od kompetentne oblasti: osebe, ki s > v preiskavi radi zločina ali prestopka : mladoletniki brez dovoljenja očetovega in kompetentae varstvene oblasti; stariši, ki imajo otroke iz-pod l.~> let, ako jim niso zagotovili vzdrževanja ; osebe, ki nimajo potrebnega denarja za potovanje, ali ki ne odgovarjajo pogojem, ki jih izseljencem stav-ljajo dežele, kamor se hočejo izseliti ; in slednjič se ne smejo izseliti osebe, ki so za potovanje v novo bivališče radi kolonizacije dobile predujm ali brezplačne karte, bodi od strani katere države, društva ali privatne osebe. Važna so določila glede agentov in pre-vaiujočih podjetnikov. Ti poslednji morajo imeti od ministra za notranje stvari dovoljenje za ta posel. Ti |>odjetniki morajo položiti kavcijo od najmanje 1< >0.000 K, predložiti svoj cenik ministru v odobrenje, morajo z osebam:, katere prevažajo, skleniti formalne dogovore, ki odgovarjajo besedi zakona in ki stoje po. t. m. v Pragi dolgo posvetovanje. Icvolili so odposlance na spravne kon terence in so po poročilu pt si. dra. Paeaka sklenili, da odobrujejo postopanje državno-zborskega kluba in so izjavili, da ni nobenega vzroka za spremembo taktike. Spravna konferenca se prič le v soboto ne more vzbujati zadoščenja tudi v volilcih. In ti poslednji so na vse zadnje vendar ne koliko interesiram na dogodkih v deželnem zboru. Poslanec dr. Jurte la je izjavil, da so pe slovenski poslanci kljuhu temu, da se razmere niso še nič spremenile, povrnili v deželni zbor, da bi še enkrat pokusili doseči, da bi se deželni zbor obziral na slovenske pritožbe in zahteve v gospodarskih in kulturnih vprašanjih. Nemški nacijonalec posl. \V a 1 z je v imenu svoje stranke izjavil, da ob 3. uri popoludne na minieterskem pred- . . „ , , , , , . , ,. r r r bo ista skrbela za gospodarske m kulturne po- trebe Slovencev, da bo pa energično nasto- sedništvu. V mladoćeškem klubu v Kraljevih vinogradih je dne 28. t. m. dr. Herold govoril pala proti napadom na nemško posestno stanje. iz same narodne in strankarske požrešnosti razklali monarhijo. Danes morejo nasprotniki duvalizma samozavestno govoriti : na naši strani je pravo ! Potovanje grofa Lamsdorffa. Ruski minister za vnanje posle, grof Lamsdorft', do-Bpel je sinoči, ob 7. uri in 20 minut na Dunaj. Na Balkanu se je minister vedet jako reservirano in ni podal uikakih izjav, kljubu temu pa je macedonske voditelje jako prijazno vs prejel. Priporočal jim je, naj ne delajo nemirov v Macedoniji, ker s tem le škodujejo prizadevanjem ruske vlade. V Srbiji se Lamsdortf ni dosti bavil z macedonskim vprašanjem, o položaju m je nemšk, elaborat podredil 'Češki. V včerajšnji otvoritveni seji ker Srbija ni toliko iat€re!,irana v "tej stvari, ojstn kritiki, dokazujda isti hudo krš. 5eškega deželnaga zbora predložil je deželni j kakor Bulgarija. Lamsdoilf je kralju Alek- pnnctp enakopravnosti. Na dejstvo, da Neme. odbor po vIadi spremenjeni zakonski načrt 9andru prjporoc.alt naj prihodnje leto obišče govore le o spravi na Češkem, je podal dr. glede dežeine doklade na pivo. Posl. Paca k Herold izjavo, da pametna češka politika ne je v jmenu mladočeške stranke izjavil, da je sme jemati mere po razmerah na Č eškem, iata principijelno nasprotna vladni spremembi, ampak po razmerah na Moravskem in v Šle- a|j da bo R ozjrom na fakti6ne ra,mere uči- ziji. Češki odgovor je dokazal, da v nemških te,jBfcva gia60Va]a za ta predlog. Nadalje je predlogih ni niti sledi miroljubja. Forma pa govornik predlagal, naj se ta predlog naglo jim je bila bolj gladfca in diplomatična zato, regi jn naj že v prihodnji seji poda davčni ker nemški predlogi niso bili pisani za odgek toMdevno j0. Ta predlog je bil ' j vsprejet. Danes je zopet seja. Govornik je izvajal, da stališče Čehov, Slezijski deželni zbor je v svoji na konferencah mora biti d rug* .-no, nego ono vgerajŠDji eeji V8prej(l ,esolucijski predlog Nemcev, ki so ljubljenci, tudi če P( d rajo pos] j a n Q t1 e> naj ge znesek, kateri preo-prestole. Čehi morajo postopati korak za ko- staDe vgled odprave prem,j na aladkor porabi rakom. Dokler se bodo Nemci dajali voditi v to, da Be zniža užitninski davek na slad- od prepričanja, da morejo doseči, kar hočejo, kof ^ pa Ba- ee doti6na 9VOta _po razmer. spravne akcije ne morejo imeti vspeha. Dr Herold je zaključil z izjavo: »Prcdno je možno dalje pogajati se, mora se češki narod postaviti na isto stop njo, na kateri je nemški. Ne prepirajmo se o programih, ampak glejmo, da pridemo do sile in moči, potem imamo, kakor nas uči zgodovina Francije, najlepša načela o svobodi, jednakosti in bratstvu. Naša politika mora biti politika moči, pa bodi tudi za ceno kršenj a naših načel. Le tako pridemo do cilja. V kritičnem t r e o o t k u ju konsuma sladkorja porazdeli — med de žele. Posl. dr. Michejda je v imenu slovanske manjšine podal programatično izjavo, zahtevajočo volilno reformo in izvedenje jezikovne ravnopravnosti v Šolah in uradih. ruski dvor, ker da bo tudi kraljica Draga povabljena.' Kakor že uvodoma rečeno,je bilo Lams-dortfovo bivanje na Balkanu, osobito v Sredcu, le informativnega značaja in se bo kaj konkretnega sklepalo še-le na Dunaju. Med grofom Goluchovskim in grofom L»amsdorlfom bilo je zadnje čase živahno dopisovanje; grof Goluoho\vski želi doseči intimnejše razmerje med našo državo in Rusijo. Kar se tiče upljiva obeh [držav na Balkanu, da se je Bolgarijo prepustilo ruskemu, Srbijo pa avstrijskemu uplivu. Ureditev razmer v Macedoniji da se prepusti izključno Rusiji. Grof Lamsdorif je Srbiji priporočal, naj bo v prijateljskih odnešajih z našo državo, na Dunaju pa žolijo, naj bi ee na ruskem dvoru vsprejela srbska kraljevska dvojica. Vsa znamenja torej kažejo, da se je vi- Pogajanja med Avstrijo in Ogr- soka politika začela ugodno obračati za av-sko BO se razbila ! Ta usodna vest pri-! atrijske Slovane ter vse Jugoslovane. Z haja danes z Dunaja. Posledica temu da bo demisija obeh ministerskih predsednikov. — Nad 4 leta ee že bije boj za gospodarsko uredbo med obema polovicama monarhije. Sila trdovraten je ta boj. In tudi zadnje dni, zbliževanjem naše države k Rus ji pa se polagoma oslabi za avstrijske Slovane tako pogubni u pij i v trozveze. Nadejati se je vsled tega, da se tudi naš zastareli vladni sistem nekoliko moderni- mora biti ves češki narod p o d ^ ko je bilo notorično. da obstoji še dokaj 8ira, ter da ne 1m> njegov jedini cilj nasilna isto zastav o, odločen v to, da ditereDC, so glasila na obeh straneh pov- germanizacija, neodjenja.«. Deželni zbori. Goriški. darjala, da njihova stran ne more ni za las Knez Črnogorski in nadškof Mi- V v če- j več edjenjati. Oni na ogrski strani so ves linović. Opetovano smo že omenjali namiš- rajšnji seji deželnega zbora goriškega uteme- gas kričali po gospodarski samostojnoati in na Ijeni spor med knezom Crnogorskim in ka- toliškim nadškofom v Baru. Beležili smo glasove, ki so poročali o tem sporu in ki so Ijeval je posl. Grča resolucijo, naj se vinska naši so se s tem krikom — ki je nekdaj pr>v- klavzula z Italijo ne obnovi. Resolucija je bila zroČal prave krče in strahoval to polovico — ▼sprejet«. začeli počasi spoprijaznjevati, računajoči, da zatijah, da je ta Bpor navstal po prizadevan- Posl. dr. Venutti je poročal o vladni je na vse zadnje ločitev vendar le bjljša ju italijanske diplomacije, ki bi hotela, da piedlogi glede regulacije Verse in je bil ta nego pa skupnost, ki je sestavljena iz samih pride na mesto Miiinoviča kakov Italijan, zakonski načrt tudi v tretjem čitanju vspre- — sporov, ponavljajočih se redno ob vsakem Ualija da je v prvi vrati na Jem, da pride jet. Z h stroške te regulacijo, ki bodo znašali obnovljenju nagodbe. v Bar cerkveni vladika, ki bo pomagal pov- 3f>0.000 kron, prispeval bo državni melijo- No, ker je bilo znano, da so najviši ppeševati nje propagando v Albanijo. V drugo racijski fond s 50" 0. državni cestni fond z činitelji posezali vmes v zmislu sporazumlje- 3 0% ter dežela in interesentje vsaki z 20%. nja, je javnost veadar računala, da ne pride Deželni proračun za 1. 1903. je bil tudi v do skrajnega. Zato bo vest, da so se poga- tretjem čitanju vsprejet in sc se rešile neka- janja definitivno razbila in da oba minister- izjavo nadškofa samfga, da so vse te govo- tere prošnje za podpore. Prihodnja seja bo ska predsednika že izvajata konsekvence, riCe brez vsake p nllage. No tudi ta izjava, da gre tu tudi za to, da se v šk( tiji barski popolnoma zatre etaroslovensko bogosluženje. Pozneje smo pa beležili po hrvatskih listih dne 2. januvarija. Stajarski. V včerajšnjo sejo šta- delovala senzto jonelno. Dunajska brzojavka podana nekako na možko in častno besedo, pravi sicer, da je demisija obeh ministerskih m mogla povsem razpršiti dvomov, kajti jarskega deželnega zbora došli so tudi slo- j predsednikov le formalen čin, ker vladar skeptiki so zopet menili, da ta izjava ni bila venski poslanci. Toliko deželni namestnik, gotovo ne vsprejme dem sje. Morda morda, dana toliko po lastni volji, ampak da je bila gr< f Clarv, kolikor deželni glavar, grof, da avtoritativna beseda krone prepreči lo-' Attems, sta izrekla Bvoje veselje na tem, čenje. da so se slovenski poslanci po tolikem času zopet povrnili v deželni zbor. Mi vemo sicer primerno ceniti »zadoščenje« takih velikih gospodov, vendar menimo, da bi isto še mnogo pridobilo na vrednosti, ako bi ona pripomogla s svojim vplivom, da bi tako zadoščenje občutil tudi narod slovenski na Stajarskem, kar bi bilo doseženo s tem, ako bi navstale take razmere, da bi naši poslanci mogli ne le vstrajati v zbornici, ampak tudi kaj doseči za kulturne in gospodarske interese Bvojih volilcev. »Zadoščenje < samo — pa bilo od šs tako visokih oseb — in le ob otvoritvi zbornice, je le parada in Ali te težave ne množe od desetletja do desetletja. Vsako obnovljanje nagodbe prov-zreča neskončne krize. Tako stanje je neznosno in ruinozno za gospodarske interese. Dejstvo, da sploh ne more priti več do spo-razumljenja med obema vladama, pomenja detinitiven polom duvalistične ustave. Dose-daj bo vsakogar, ki se je oglašal proti du-valizmu, neizprosno proglašali za sovražnika monarhije in izdajico. No, vspričo sedanjih dogodkov morejo nasprotniki duvalizma ka zati s prstom, da so ra\no ustvantelji duvalizma prinesli nad monarhijo neizmernega zla. Danes je jasno, kaj so storili Nemci, ko so bolj izsiljena od strani kneza. V stvari je danes zopet beležiti dogodek, ki priča o tem, da so bile vesti o sporu res neosnovane. Iz Četi nja poročajo da se je nadškof Milinovič na izrecno povabilo kneza udeležil slavnosti sv. Nikolaja na Cetinju ter da ga je knez odlikoval s posebno pažnjo. — Kakor rečeno: po takem odlikovalnem vedenju kneza nasproti nadškofu bi morali verjeti, da so bile vesti o sporu res neosnovane, ali pa, Če je vendar bil tak spor, da je isti povoljno poravnan. Se slovanskega stališča ne moremo reči druzega, nego: tem bolje I Tržaške vesti. Imenovanja t earinarski stroki. — Pred*edništvo c. k. fionančnega ravnateljstva v Trstu je imenovalo davka rskega adjunkta Antona Torellija davkarskim kontrolorjem v X. plačilnem razredu, blagajnika carinarskega urada Antona Panzera višim ofici jalom carinarskega urada in oficijala Jakoba M a n-k o < a blagajnikom carinarskega urada v IX. plačilnem razredu ; asistenta Ignaca Laha Povdariti pa treba. da se je ob vsem tem dogodku ljudstvo vedlo najmirneje in najtrezneje, da se ni dogodila ni najmanja nepriličnost ter da gosp. kapelan dr. Požar včeraj ni bil navzoč v Ricmanjib. Vrag, ki postaja redovnik. Pod tem naslovom opisuje včerajšnji »II Sole« Vene-zianov nastop na korist pevskega zbora v stolni cerkvi. — Ako brezverec Venezian brani institucijo, ki služi v čast katoliški cerkvi, je pa še neverojetnejše to, da je sam ricijahm carinarskega urada in praktikanta Belcebub postal — branitelj imenovane »ver-Ilenrika Srichia ter Karola Gerg'ca asisten- ske« institucije ! toma car.nartkega urada. Ta BelceUub, ki so mu pravi tudi »In- Imeijovaijjc t politični službi. C. k. di[>endeDte«. ne samo da brani omenjeni namestnik za Trst in Primorje je imenoval pevski zbor, kakor je storil to brezversiti kooceptnega praktikanta v Kopru, dra. K a- Venezian, ampak napada celtf »verskega« r o i a L u « i n a, c. k. namestništvenim kon- Ravasinija, ki si je upal predlagati odpravo <*epistom. pevskega zbora iz stolne cerkve! škof dr. Na^I je nekoliko bolan, da Venezian ima prav in istotako prav ima /e več dn ne sme zapustiti sobe. Sinočnja »Indipendente«, ki (da si Hta oba brezverca) »Trie-ier Zeitung« pa zatrja, da se je že branita cerkveno katoliško petje ! Že vesta, < brnilo na bolje. zakaj delata tako. Njima ni za čast božjo, J»o?odki t Kicmanjih. Danes je prišel njima je to petje potrebno, ker poznata svoje v naše uredn štvo vaški župan iz Rit manj, »ljudi«, kateri hodijo v stolno cerkev le za gospod Ivan Berion, in nam je podal pla- zabavo — kakor se hodi v gledališče! Kam stično s!:ko včerajšnjih dogodkov. Iz njego- naj bi potem hodili razni Ž.dje in framasoni, vih iz:*ovedeb priobčujemo tu nastopna suha ako bi Jim odvzeli običajno nedeljsko »zabavo« v stolni cerkvi?! Nas (ki nas tlačijo v »kotiček za liberalce«) peče, ko vidimo, da v isti katedralki, iz katere so iztisnili jezik najpobožnejih vernikov, sta sedaj jako zadovoljna »Indipen- uejstva : Zupan je delal okolo svoje stiskalnice olja. Okolo 9 ure predpoiudne je prišel k njemu poveljoijc orožnikov, zahtevaje, naj gre takoj k okrajnemu trlavarju, sicer da bo are- j t; ran. Poveljnik je po vda rj al, da ga mora privesti k glavarju. Zupan se je branil z vso energijo, rekši, da bi ga !bil moral g. glavar pravočasno in primerno obvestiti. Na to je poveljnik odšel, a kmalu na to sta prisna k županu dva orožnika z istim pozivom in s pripombo, da bo aretiran in odveden v dente« in Venezian ! »Indipendente« in Venezian — branitelja cerkvenih naprav ! — Daleč smo že prišli ! ! Taki so! Iz včerajšnjega poročila o zadnji seji mestnega sveta, v kateri so go-' spVda nadaljevali podrobno razpravo o pro- Koper, ako se ne pokori ! Zupan se je zopet oranii z vso energijo, a orožnika sta ga prijela ca obe roki in ga tako odvela do komisije, ki je stala pred ka|>elanijo. Tu je župan apo»trctiral glavarja, kaj da hoče in da ga je moral pravočasno in primerno obvestiti. Voditelj okrajoega glavarstva v Kopru, g. Scharftsoljauer Neyp. je odgovoril : »Vi morate biti danes tu kakor vaški župan. Na moje računu, so izvedeli čitatelji o despotičnem činu večine proti slovanski manjšini, h tem, da so tej poslednji formalno izrekli ukor radi nje postopanje v tej razpravi. O naših tržaških razmerah gre glas, da smo država v državi in da se naši mogotci čutijo vzvišene nad vsaki zakon. Se svojim gori omenjenim činom pa so se postavili tudi nad vsako parlamentarično pravilo. Ako si večina arcgira pravico predpisovati manjšini postopanje in jej celo izrekati povelje morate biti tukaj!« Zupan: »Dovolite, g. glavar, jaz vas pozdravljam in odhajam na svoje delo.« Zupan se je obrnil in odhajal. V tem pa sta ga dohitela dva crož-i graJ° — je to proti vsakemu parlamentark nika, veleča, da mora ostati tu. In prijela n€mu Principu. Za svoje govore in svoja g lasta *a za obe roki. Župan je ponavljal, da rvanja niso zastopniki nikomur odgovorni; mota na svoje delo in na glasen klic svojih ,e nasproti volilcem imajo nekako moralno delavcev je hitel proti svojemu domu. Zopet sta prišla dva orožnika in ponovilo se je ka-itor zgoraj. Zupan seje branil, ali prisiljen v to je šel z orožn koma do pred furovža. Od tu odgovornost, ali nasproti drugim strankam v zbornici prav nobene ! Omenjeni čin večine je tudi skrajno ne-liberalen. Povsodi, kjer Btreme po svobodo je zopet zbežal domov. In prišla sta dva nostni uredbi javnega življenja, se v prvi orožnika ponj v tretje Odvela sta era, držeča vrsti bore za svobodo v izražanju svojega ga za roki ter ga potisnila preko praga fa- mnenja, in to v obče, za vsakogar na shodih rovža. V kapelaniji je župan izjavil katego- : in po Časopisju: tu v Trstu pa hočejo libe-rično: »Gospod glavar, jaz sem prišel, kakor ralna gospoda mašiti usta in meriti korake <1 a ne bi prišel! Mene *ni tu!« Na to °elo legitimnim zastopnikom naroda !! Gršega je moral župan pred orožniki v prvo nad- ! psevdoliberalizma se j>ae ni možno misliti, stropje. Tu je okrajni glavar velel kiju- j Omenjeni čin veČine v mestnem svetu čarju, naj odpre sobo, kjer ima gospod tržaškem pa je tudi nelogičen, kajti za sklep-r^apeian dr. Požar svojo biblioteko. Ključar enost zbornice ima v prvi vrsti skrbeti veni mogel odpreti vrat z vsem naporom. Žu-|čina in ne manjšina, in ta večina je bila pan je protestiral, da ključar dela škodo na pravočasno — v generalni debati — opozorjena občinski lasti. Na to je velel okrajni glavar, od manjšine, da bo elednja glasovala proti naj ključar odpre vrata spalnice, ki je v proračunu, je bila opozorjena od župana, naj zvezi z biblioteko. To se je slednjič posre- po vestni uieležbi skrbi za sklepčnost, jedo-Čilo. Tu je glavar posegel po matici in ne- bila praecedens o glasovanju o šolah in je katerih drugih knjigah, dočim so vsi drugi bila slednjič posvarjena od — »Piccola«, naj gospodje le gledali povsem pasivno. Vaški nje členi pridneje zahajajo v seje. župan je protestiral, da on noče ničesar vi- Za to pa, da nekateri členi večine u kljub deti m vedeti, ker ni navzoč gospodar vsega vsem tem opominom, zanemarjajo svojo dol-tega. In obrnil se je v straž, da bi odšel, žnost, stresa ta slavna večina svojo jezo na Orožniki so mu zastavili pot. Dve ali tri manjšino!! Kaka logika je to?! Taki so!! knjige je glavar menda izročil navzočemu Signori iz večine smatrajo slovensko cerkovniku iz Doline. Gotovega pa vaški žu- manjšino kakor nekako Sanft echlummert der S;i iger«, na katoliškem pokopališču pa »Es ist be-stimmt im Gottes Rath«. Konstatujemo torej na ves glas, da je bilo nemškemu pevskemu društvu dovoljeno peti na j>okopališču, da ni imela nič proti temu nobena posvetna in nobena cerkvena oblast, da nikdo ni videl v tem nikake politične sli narodne demonstracije in da fo se — kakor povdarjamo — tudi laška glasila skrila za drzno laž, ker si govarjati. Umeje se ob sebi, da tudi mi nimamo Torej tudi na polju pesmi morajo biti Slovenci — oprostite nelepi izraz! — gnoj, ki oplođuje italijansko njivo. Pa nam Italijani še govore o svoji kulturni superiornosti ! Iz vrst slovenskih in nemških rene-gatov jemljejo najagilneje politiške voditelje: dt» ni slovenskih in nemških renegatov. bi po njihovih društvih pajki predli svoje tkanine; da ni nezavednih Slovencev in Slovenk, bi v njihovih verskih družbah bila grozna samota in tudi njihova pevska društva slone po velikem delu aa — slovenskih glasih ! Samomor. V zaderski ječi obesil se je te dni Benedikt Jurizza, rojen v Trstu in pristojen v Senožeče. To je namreč oni Jurizza, o katerem smo že večkrat pisali v našem listu in s katerim so tukajšnje policijske in redarstvene oblasti imele mnogo posla. Samomorilec je brat gospoda župirka v Rojanu. Oratbe premičnin. V sredo, dne 31. dec. ob 10. uri prsdpoludna ti« bodo vsie«' aar«d*>« tuk. <■• Kr. okrajnega sodišču kh nco št. <5, tri in surovež najgrše vrste mora biti, kdor bi mjzarake klopi in razno; p. Carlo Goldoni hotel kazati jem proti vršenju te pijetete, pa št jo, bišoa oprava, oprema v zalogi, »Ive kolesi in razno; ulica Fonderia št. 10, hišna oprava ; ulica deli' Acjuedotto št. 34, hišna oprava; ulica R issetti št. 6, hišna oprava; v Trebčah št. 109, seno ; v Trebčali št. 12"». slama. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer naj se že to vrši v kateremkoli jeziku. Mi priznajemo naravnost, da je le častno za tukajšnje Nemce, da so na toli ganljiv način skazali poslednjo čast svojim ponesrečenim rojakom. Da nam pa danes vendar prekipeva srce v ogorčenju, je vzrok ta, ker vidimo, da se ob 7, uri zjutraj 2.0 ob 2. uri popoludne to, kar je dovoljeno in proti čemer ni be- 5.0 C. — Tlakomer ob7. uri zjutraj 772 2 sede oporekanja, ako gre za tujce, tako strogo — Danes plima ob 6.40 predp. in ob 7.36 zabranjuje nam, avtohtonnemu slovenskemu pop. ; oseka 0.41 predpoiudne in ob n 46 prebivalstvu. A kar nas še posebno ogorča;j popoludne. je, da v tem pogledu postopa roka v roki z občinsko oblastjo tudi — cerkvena oblast. Ce Neme: pojo svojim mrtvim, je to nekaj, kar se umeje ob sebi; če pa bi kako slovensko društvo hotelo izkazati kakemu dra- gemu pokojniku poslednjo ljubav, pa je to je za jutrajšnji Silvestrov večer »Tržaškega Društvene vesti. Silvestrov večer »TržaškegaSokola«. Opozarjamo slavno slovensko občinstvo, da — nedopustna narodna demonstracija, je to izzivanje in žaljenje druge narodnosti. — Mi se spominjamo Blučaja, da so bili blizu vrat cerkve pripravljeni redarji, ker si je bila cerkvena oblast domišljala povodom nekega pogreba, da bo slovensko pevsko društvo hotelo vzlic prepovedi zapeti v cerkvi žalo- Sokola« preskrbljeno vse potrebno, da bodo udeleženci imeli vse udobnosti. Separatna velika dvorana v hotelu »Europa« je lepo opremljena, jedi in pijače bo na izbero. — I "hod bo s trga Caserraa skozi vežo, v ka-terej je uhod v Eggerjevo prodajalnico bi-cikljev. Bilo bi pač odveč, ako bi hoteli stinko, izvršiti čin pijetete do mrtvih. In posebej priporočati obilo udeležbo, ker spominjamo se se gršega slučaja, ko je slo- 8aio prepričani, da vsakdo že težko priča- vensko pevsko društvo v v e ž i hiše žalosti kUje jutrajsnjega večera. kjer ne more nikdo prepovedovati — Pevsko društvo »Zarja« v Hojami zapelo žalostinko, a je to duhovnika, ki je priredif jutri Na Straži« deklamaciju. 3. »Prvič v šolo« prizoreek. 4. »Oba junaka« dvogovor. 5. »Solnce in dete« dvogovor. 6. »Francek od Lokve« deklam. 7. »Mladi risar« prizor-ček. 8. »Zlati gradovi« dvegcVjr. 9. »Božična noč« deklamacija. 10. »Jaslice« U. Voščilo k novemu letu. — Zahvala. Za moško podrnžnizo družbe sv. Čiri ia in Metodija v Trstu so darovali gg. dva Čeha in en Slovenec 1 K G0 st., v veseli družbi nabrala gospa Tonoika Lapanja, ko so praznovali god gospice Ivanke 11 K; to svoto je doposlal g. V. Pipan, župnik v Zgoniku, z vsklikom ; »Posnemajte nas«. — Srčna hvala ! »Tržaško podporno in bralno drn it to« vabi vse svr.je člene na društveni sestanek, katerega priredi na Silvestrov dan, 31. t. m. v lastnih prostorih ul ea Stadion št. 19. (. eni -n |>o njih povabljen" so ustopnine prosti. Zal ava prične točno ob 9. uri zvečer. ODBOR. Novoletna rese iea pri sv. Ivanu. — Kakor je bilo že včeraj javljeno priredi žen ska jKidružnica družbe sv. Cirila in Metodija na novo l*to domačo zabavo. Igralo se bo »Kroj?č lips«, v kateri igri bodo sodelovale naše najtx>ljee moči kakor g. Grmek, gč. Oiinal, g. Negode in g. .Taklič. I prizori pe tudi I ilovec in udova z ravno tistimi osebami.— Že 'gr'«" «ami na sebi sti velezabavni. Če pa pomMimo, da je čisti dohodek namenjen družbi, ki je vendar nam tako sveta in draga m kateri preti pogin, tedaj se ne bo nihče več pomišlja 1 ter prihiti na novo leto k domači zabavi k sv. Ivanu. D j se ustreže tudi naši plesaželjni mladini, bo po igrah tudi plesna zabava. Začetek ob 4. uri popoludne. I stop n na 2~> nvč. — Posebnih vabil se ne razpošilja. Za > Hožičnieo« »o nadaT.e darovali: G.a Anton ja dr. Siavikova ."> K, g. Matej Rtbo'j župnik v Truškah ."> K, g. Joe. Tros na Pr« seku K, g. J««. Sever Volosko 1 K, g. And. M kiši, župnik Grimalda, pri Draguču 1 K 60 st. g Ant. Rogač, dekan v Hrušici 2 K, g. Edvard Drašček na Opeinah 4 K, t:a Marica Bartol 4 K, ga Karla Po-nikvar 4 K, g.a Ana Štrukelj v Trebeah 4 K, g. Hvala za božično drevo, 1 K. l>rižr*tni go^pici Ljudmila in Olga Ka-riž sti nabrali na Opčinah med tamošnji mi rodoljubi 24 K, katere so darovali : G.a Al. Malalan 40 st, g. Vincenc Hro-vatin 1 K, E. G. 2 K, g. Julijana Con-stantin; 1 K, ga Marija Jamšek 4 K, ga M. Kal;n 4 stot, g. R. Š. I K, g. R. Štrukelj 0 K, g. Poljanšek 1 K, g. Turk 1 K, g.a Terezija Logar 1 K, ga M. Zjiko 1 K, g. Terezija So-i* 40 ste t. g.ca K. Celotti <30 stot., N. N. 2 K, g. Jakob Oemažar 1 K, g.ca Aoa S s č 20 t?t. R< duljubna gospa Ant. Grahli nabrala v Klancu K 40 »tot., katere so daroval: G. Ant. Pttelm 1 K, gca Si«f«£a Ruš-nak 1 K. ga Ant. Grahli 2 K, Iv. Lgjjcvvi-tzer 1 K, goa L*ggf h tzer 2 K, ga 1*'. Žagar 1 K. gca M. Pintar 1 K, g Iv. Metlika, nadžupan 4 K, ga Matilda t'imprič 40 st., ga M mi Babuder 1 K, ga M. Ponikvar 1 K, g. Fr. Sturm 1 K, ga M. Gjriup 1 K, g. J. S skovič 1 K, g. R. Sreljotnjak iz Lokve 4 močnega blaga za dečke in 4 m barhenta, g. N. P. • > K. Zahvaljuj« -e vsem d(jl>rota:cam in dobrota.£am. {»osebno pridnim nah ralkara. Blagajništvo. Razne vesti. Propast italijanske kraljeve rodbine. — L:st »Moder Societhv« pripoveduje, da se kraljica Jelena le jako počasi popravlja od zadnjega poroda. Postala je nervozna, od kar je izišel spis, v katerem se prorokuje, da »edanja kraljeva >uzurpatorska« rodbina izumre. Mlada kraljica da je prasnovema in veruje v to prorokovanje tem bolj, ker je porodila dve h'-ari. Kmetica, ki ponareja menjice. Zorka Dronjak v Surduku je hotela priti do denarja, ki ga je potrebovala v gospodarstvu. Da pa jej ne bo treba prosjačiti, vzela je menjico in ponaredila na njej imeni svojih dveh sosedov kakor garantov. Menjlca se je glasila na °»00 K. Podpira sta bila tako spretno p narejena, da je posojilnica v Stari Pazovi brez prigovora izplačala kmetici denar. Še le o podaljšanju so prišli slepariji na sled, na kar je b la Zorka Dronjak pri javljena sod'šču. Porotniki, ki niso porotniki. V Novem Sandecu v Galiciji so zalotili celo originalnih lopovov. Ti lopovi so se potikali po sodnem poslopju, kjer so se vršile porotne razprave ter so obtožencem in njihovim sorodnikom izvabljali znatne Bvote denarja na ta način, da fo se izdajali za porotnike in so Kedaj okusimo ? Okusimo tedaj, kadar čuti živčje. Ćutimo pri uživanju alkohola dvakrat. Prvič tedaj, ko pride alkohol v usta, imenoma : na jezik in goltanec. — Drugič pa tedaj, ko začne alkohol v krvi kemično delovati in sicer na osrednje organe živčja. V koliko pa ta dva občutka lahko imenujemo tudi užitka ? Ž9 od nekdaj menijo ljudje, da je pri pijači le en užitek, le en občutek. Fin ukus, ljubki vonj in razveseljujoč pa oživljajoč upliv vina, to je za pijanca vse eno. Hladeča mrzlina pive, dišeč ukus, Bveže pene so za pivca neločljive od veselosii! Fiziologija loči ukus ali vonj od ve-selosti, navdušenosti itd., katera izvira iz osrednjega živčja. Razloček je tem večji, čim različaejše so tvarine, ki te različne občutke provz-l ročaj o. Ako pijemo vino, imamo užitek. Vprašanje nastaja od katerih, v vinu nahajajočih se snovij uživamo ? ali drugače rečeno: imamo užitek? Od alkohola prav gotovo ne; saj njegovega ukusa ne moremo prenesti, če samega uživamo. To vedo tudi žganjarji ; kajti, če hočejo užiti po njihovem neobhodno potrebni aikohol, pridenejo mu kos sladkorja ali kaj druzega, da zboljšajo Akeija proti Venezueli. LONDON :'.0. (B) >Morning Post« piAe: Glasi pe, da Nemčija zahteva od Venezuele popolno opravičenje in p'ačilo 300.000 dolarjev, dočim Anglija ne zahteva nika-cega opravičenja, ampak le plačilo 4(1.000 dolarjev. XXXXXX*X XX * X KX*X ukus in le najsirovejše narave lahko uživajo se obvezali, da bodo glasovali za rešenje ob , ,. , . .. m ' » J alkohol brez vsega, ali k večjem mešanega X X X X X X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxx V rocolu XI X X X X X X X X X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane toiarne mizarste zadruge t Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej j/Inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele, Solidnost zajamčena, kajti les se OHuSi v to ualaAč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo-derni sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplačen. sleparjem ki je bil vodo. ne pro-nam vz- tožencev. Glava tem »porotnikom« — je bil zakotni pisač Josip Mirek, že osem na j hkrati kaznovan. Atentat na župnika. YT Renetu pri Zagrebu so nekateri kmetje o belem dnevu streljali proti župnemu dvoru, ali na srečo ni bila zadeta nobena oseba. \Tzrok temu aten -1 ntu je bil baje nastopni: Na sv. večer o p »lunočnici so nekateri • , ^ „__- __ 1 i druge v pijaci z njim raztopljene snovi nam hoteli iti na KOr. Župnik Lepušič pa je izdal ; nud(jo Dejal ^ ^ |ahko kdo . p& nalog, da razun pevcev ne sme iti nikdo jca je na prodaj hiša s 2 prostoti in pri-Cžitek imamo tedaj le od drugih snovij, zemljiščem. Več Se izve v našem ki so v vinu, nikakor pa ne od alkohola ! Pri pivu je isto. Njegovo mrzli no vzroča alkohol, marveč voda, ukus bnjajo dekstrinske in hmeljske grerč ce, pene pa ogljikova kislina. Za zunanje občutke je alk< h >1 popol noma brez pomena z ozirom na užitek in le uredništvu. Velika prazna soba dv«"« i i1"* išče središču mesta. Prednost imajo slovenske družine Nas'nv A 1'Iesničar, ulica Giulia Obuvala! kor. Ž :ipijani pa, ki so s;eer dobrodušni ljudje, se to pot niso hoteli pokoriti župnikovemu nalogu in so hoteli s silo priti na kor. V ta namen so porušili vrata na koru. Nasledajega dne se je naskok na bor ponovil povodom velike svečane maše. Da-3i se jim je namen deloma posrečil, se Vesti iz Kranjske. Kedka starost. V nedeljo je umrla v Krškem mati gospoda Antona Kuperta. p sestnika o načelnika < krajnega cestnega odbora. D -egia je redko »tarost 9o Itt, gotovo naj^tireja žeua v vsem okraju. * Na vozičku so ira odpeljali. Pred-minolo noč je na Marije Ter« z je cesti v Ljubljani neki pro-tak pešj>olka upil in Kričal, da je vse skupaj lettlo. Kapo, plašč in bc-ialo je metal ob tla in ®e ni dal p-miriti. Ko se mu je napovedalo aretovanje, se je vrgel na tla in je suval okoli sebe. Dva stražo k a, eden vojak in jeden civilist so ga pobra'i in ne^li na stražnico, kamor je pr ila vojaška patrulja po njeea. ga naložila sa voz;ček, ga povezala in odpeljala v vojt An X zaporu okradena Kaj tacega pa se menda ne dt gaja cleherni dan ! Niti v zaporu njso lju ije vtč varni pred tatovi. V soboto po noči je »U žira a« v zaporih na ijubijtms&em mag stratu odgnanka Margareti I ribuč. In tu se je zgodilo, da je bila ukradena. K<> so jo rjutraj izpustili, je zapazila, da jej je zmanjkalo ene jopice, enega knia in par ( v Ije v. < >*radia jo je baje neka druga ženska, ki je {bila tudi v odgonskem zaporu. * V isoka starost. V mcsecu od 2b. novembra do 24. dec. t. L je umrlo v šent janški župniji na Dolenjskem > oseb, ki so štele skupno »5iy let 7 mesecev 2»> dai, med temi najmlajša 71 let 9 dui. Vesti iz Štajerske. — /»radi nastale drairlnje dobe uradniki v Gradcu in Celju draginjake do-klade njihove plače. je le užitek, ker ne moremo vsake suovi zase uživati ! Ni re-». Ravno v tem smo mi veliko na boljšem od pradedov. Dobri Noe je prišel prvi na to, da daje žgano grozdje ukusno } pijačo. A kako je bilo takrat? Ukusnih pi ^ * 31 i jaS niso veliko poznali in pripoznati morete, vendar , . , , . niso zadovoljili s tem, marveč so po maši — kakor rečeno — napali župni dvorec ter streljali iz samokresov in pušik. V kolikor niso streli prodrli skoni okna, so pa obtičali globoko v zidovju, tako, da župni dvorec izgleda kakor kaka trdnjava po obleganju. Se iBtega dne je prišel na lice mesta voditelj okrajne oblaati z 12 orožniki. V petek in =oboto eo vsega skupaj aretirali 27 kmetov, katere so odveli na < krajno oblast v Zagreb. Siromaki pe bodo morali hudo pokoriti za svoj grdi čin. Laška civilizacija! Ko bi človek ne čital v listih iz kraljestva, bi niti ne mogel verjeti, kaj sa dogaja še danes v ultra — civilizirani Italiji ! Evo dokaza: Na božični večer je tam doli v Neapelju običaj, da streljajo -— z bombami napolnjenimi dinamitom. Zadnji božični večer je bilo po takem proslavljanju rojstva Gospodovega razmesarjenih nič več in nič manje nego 14 (reci štirinajst) človeških rok — katere so te dni — potem, ko so jih odrezali nesrečnikom — zakopali na neapeljskem pokopai:iČu ! Bog nas varuj take — civilizacije! da se ne morejo ukusne sub^tancije vzli«- najboljši rodovitnosti stare. MeBopotamije meriti z današnjimi. Mesopotanija je nudila vsled male površine le nekaj malega, a danes bo nam na razpolago anovi celega sveta. Ako so tedaj iznašli kak nov ukus so žnjim ob čutke izdatno zvečali. Danes rnzpolagamo s tisočerimi sul>3tancijami in če bi eno opustili bi ne izgubili veliko ua užitku. Ko bi se ho teli odlečiti za izločitev ene snovi bi nas ne smelo motiti nič in tudi to ne, če bi uživali isto, ki je za ži\ljenje »velicega« pomena. — Ker ee popi vanju daje velik pomen, naj povemo, da je to brez smisla in le iz navade ! Ako bi namreč to Bubstaneijo izpodrinili, bi takoj imeli veliko druzih na izbero, ki bi na našts živčje veliko b »Ijše uplivale. (Pride še.) Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod 1 j ud. Solo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Po?tne naročbe ae izvrže takoj. Po5iljatve ho po$t-j_ nine proste. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se izvrSuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantlč čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. pi iv. avstr. L!oyda. Dru>tvo »Zvezda« na Dunaju imelo bo svoj tretji redni občni zbor v nedeljo 4. januvarja 1903. v dvorani »\Viener Res-source«, I. Keichsratsstrss=e 3. ob 5. uri popoludne. Po občnem zboru bo sledila zabava s prijaznim sodelovanjem gospic Zmrzlikar in Pire, tamburaškega zbora si. hrvatskega društva »Prosvjete« in društvenega pevskega zl>or8 pod vodstvom gosp< da Vinko Krušiča. Slovenski gostje dobro došli 1 40.000 kron znaša glavni dobitek loterije dunajskega društva za umetne obrti Opozarjamo neše cenjene čitatelje, da bo srečkanje nepreklicno dne 15. j a -n u v a r j a 1903. K reformi dijaštva. Po dr. Gaule-ju predaval K. R.i (Dalje.) Dejal sem. da hičeti; govoriti o užitku katerega nam «nudi\ pijančevanje, radi česar nočem govoriti o njegovih nevarnofth in po Bledicah a*mih. Brzojavna poručila. Deželni zbor gaiiski. LVOV 30. (B.) V včerajšnji seji je deželni zbor razpravljal o proračunskem provizoriju. Več govornikov je razpravljalo o pritisku na maloru^ki živelj po Poljakih, p > noviustvn in duhovščini. Posl. David Abra-hamovič je oporekal in je povdarjal, da je deželni zbor prijazen Malorusom ter da je vsikdar pove pese v al razvoj malortiskega naroda. Seja je trajala do 3. ure pc polunoč'. Štrajk. BARCELONA 29. (B.) Veliko število delavcev različnih obrti, kakor tudi osobje na \ lakih severne železn.ce so stopili v Itt-ajk. Mnogo delavcev je preprečilo svobodo dela. Policija je zaprla mnogo oseb. Ustnja v Maroko. MADRID (B) Glasom privatnih brzojavk je bil sultan v Maroko premagan od ustašev in je hotel ubežati iz Keza, toda ustaši so to preprečili. Pripravljenih je več vojnih ladij za odhod v Maroko: 4CMM) pešcev i o dve eskadroni so že odšli v ojače-nje garnizij v Tauta in Melila. Položaj je jako resen. LONDON 30. (B.) »Dailv Telegraphc pripor, ča zaupno konferenco med iteresira-nimi vlastmi : Anglijo, Francijo in Španijo. Naloga vspostavljena miru ae utegne poveriti Španj^ki, dočim bi stroške to ekseku^jo nosili obe drugi deželi. Hiunlone Atatica (!i Sicurta v Trsto zavaruje prati požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči. na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resen; društva dne 31. decsi^r 1892.: Glavnica društva ..... gld. -i.OOO.ODO-— Premij na reservu zavarovanja na življenje ....... Preuiijna reserva zavarovanja proti ognju....... - Preniijna rezerva zavarovanja blaira pri prevažanju..... Rezerva na razpolaganje . . Reserva zavarovanja proti premi- njan u kurzov, bilanca I A) . Rezerva zavarovanja proti preini- njanju kurzov. bilanca (LSi Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje Občna reserva dobičkov . . Urad ravnateljstva: Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiSi;. 49.4(>5-07 50t).000 — 333.822*42 243.331-8 500.000-— 1,187.164-8« i* tovarn« pjklitJ* •S I 8 S T %AMnm Levi HiRzi 1 Sf & & & e> to <541 fej m © 09 <3 (S & (S & iS FOVA.KNA Via Tes*. vogal Via Llnttnata ZALO'Jrt : Piazza Rosan« r* 2 (šolsko poaiupj«) In Via Rlbarfa st. 21 T«l«fen it. 670. -HON--- v elit. .tD». upc^ari'j, «rc«l lu «!lk. Is-TTtaje o*r#CD« tudi po pos«oiuii a»čruh. Odu« bf* koukareatta. 1LĐ1TK0T Al J UCBll USTOIJ II F8AIII Predmet« postavio se na parobrod a 11 žaiezntco ^ranico. Svilene plinove MREŽICE!! „KOVAL" dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA NEPREGORLJIVE LLTĆI F. ROZZO, uL S. Antonio 5. Predzadnji teden ! STROKOVNE KNJIGE 6 K 3 .. i K. 3 K | 3 - ! 3 „ ! (', K ali za krojaštvo. 1. Knjiga krojaštva za moško obleko 2. Krojni uzorci „ Obe knjigi ob jednern naročeni S 1. Toaleta /a žensko etrcko .... 2. Krojni vzorci za periina oblač.la . 3. Krojni vzorci za otroška oblačila Vfee tri knjige ob jednem naročene Knjižice za vpisovanje mer za m< ške ženske 1 krono. Naslov: M. KTJNC, Ljubljana. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Točil bom izvrstna in pristna vina. in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč., istrski refošk po 36 nvč., belo vipavsko po 40 nvč. Kuhinja l>o vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Fran Valetič. trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij« vsakovrstnega ulj a, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, jako nizkib cenah, ier moKe, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja na-ročeno blago Ludi na deželo na debelo n rt obno. — Cenike razpošilja fr a u o. k M. Aite trgovina z niaiiifakturnim blagom ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzare št. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemaiee, da je jaVo pomnožila BTojo zalogo kakor tudi povečala prostore a tem, da je ustanovila zgoraj omeijeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcem. V obeh prodajalricah vdobiva se razno blago lajbolSe kakovssti in najmodernejše iz prvih tcvarn, posebno pa snovi za moške in žeDske obleke. srajce, o\ ratnike, ovratnice , tu je velikanski izbcr platnenega in bombažnega blaga, prtov in pitit kov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali plalna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitniiarke Velikanski iztor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake O O o Sprejema naročbe na moške obleke po meri, kateie izvrši najtoOneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence Poskušati, za se prepričati 1 Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. M" gogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolie, 1 stenskih ur se rahaja v dobroznani ir zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. ttalcanton št. 1. - Trst 1 Glavni zastop za Trst. Kras. Goriško, Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju 1. Fraaz-Josefs-Ouai 1 a {% lastui hiši*. Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena o t dunajskega bančnega društva in b«var*ke hijmtekarne n meniču« banke v Monakovu. Sprejemi zavarovanja na življenje v raznovrstnih k .nobiuacij:ih in proti nizktiin premijam. Specijaln > zavaro ,-anje otrok bre« idiavnišketra ogleda, izp ača.ši v slučaju že nitve a'i prehoda v v«>jike za-aro.'ani zoe sek prut malemu o ibitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu. Corso št. 7. Telefon 469. e nepreklicno 15. januarja 1903. kron Glavni dobitek 40.000 krmi Srećke Mu za umetno obrt (Kunstgewerbe-Verein) po 1 krono priporočajo : Josip Bolaffio. .11 and I & C.o. Mereurio Triestino, Ig:, »uniaiin. Henrik Seli i it* maniu S. ThtcIIh, Fiuli di «>. /ueulin v Trstu Paglianova pijača * JCXXXKXH*X*XXXXXXXXXK**X*Š**X»X*XX X x xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx • t t prof. Ernesta. Pag-liano • • • nečak pokojnega profesorja Hleronlma Pagliano je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1S94 in na higije- nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Ogibajte se veduo po 1 urejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji uosijo na lončku in ovitmb našo varstveno znamko. Naročbe je nastavljati na tvrdko prof. €rnest pagliano, Jfapolj, 6alata San J/larco štev. 4. x x X X X X X X X X o o o 1 o o 0000 Hovane slovenske psMe Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JfietoBijevo cikorijo. Pekarna in slasćičarna Antona Peternel v uliei Solitario št. *£>. Podpisani priporoča svojo pekarno in slasčičarno, v katerej ne dobiva trikrat na dan svež kruh in slasčice vsake vrste. Prodaja tudi : vsakovrzt »e moke iz ogrski h mlinov po nijn zjin cenah, in pristni najfineji refošk v steklenicah. Sprejema se tudi domač kruh v pecivo Udani A. Peternel. IT čenča-vajenca, ki je novi šil ljudsko šolo, lepega obnašanja, veščega razven slovenpk«ga tudi nekoliko iialjanekepa in ntinši-ega jezika, vsprfjme Jakob Klemene 1igf .i 4- 50 s poštnino, alo še denar naprej fpjdim jcti^vpošlje lekarni ^^ fudira jtr.i.>;> - m p tteo* «! O A 1 1/ A T A D ' » S ■ -rn^^ VaraŽdillU Oq^JCdn Z lAEjd -ifi<[a/.. lir Ji Z.. <.!T-Jv, kolarjev Leo, preuiko\, mitahv, hrevirjev, ritualov, dmruov in jo štev d no nabo/. i\h lazlično fino \'e/anih knjig, svečnikov, križev. gvetilnic, kelihov, eiboivev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetničko delo v romanskem kartonu, priporočljivih po-ebno /,a vlažne ••erkve. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi me šine sveče I. in 1J. \ rste. podob, \cneev. križcev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm i/ umetnih cvetlic in vsakovr-tnih drugih del spadaj« Čih k b. počastiti, izvišijo te vezanja (ricami najfinejša za za-tave, \> egriojala idr. popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah 111 praznikih je piodajalniea zaprta. Z odličnim spoštovanjem AlltOll J. \*Oi*l'ie. > > > > A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga og'edal 111 okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju. Podpirajte družbo Cirila in jVietoda! oocxxxxxxxxxxxxx:xxxxxxxxxxxxxxx^ v Najstarejša slovenska tovarna in zaloga poliiStva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno pol:tlrano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sol»e. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne ledeike po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne narodbe se toplo pripuroča svojim rojak'm v mesru, okolici in na dežel: v imislu gesla : Svoji k svojim \