42. štev. V Kranju, dne 19. oktobra 1912. XIII. leto. GORENJEC Političen in gospodarskj list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 1U vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in npravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne Inserati se računajo za. celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila ae plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništv n. j se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj «<■ izvolijo frankiraU. — Rokopisi se ne vračajo. Mir med Turčijo in Italijo. Italijansko-turška vojna je končana. Trajala je ta vojna, ki ni bila zelo krvava in se je vlekla kakor morska kača, dobro leto. Lansko leto dne 6. oktobra je že padlo Italijanom v roke mesto Tripolis, potem trdnjave Derna, Tobruk, Benghasi in Homs. Največ je še Italijanom, ki so imeli vsega skupaj le 130.000 mož na bojišču, pomagalo vojno brodovje, ki je obstreljavalo obrežna mesta toliko časa, da so se podala. V notranjost tripolitanske dežele pa Italijani sploh niso šli daleč, ker jim je zato manjkalo vojnih priprav in poguma, da bi prodirali v puščavo. Koncem oktobra lani so bili Turki Italijane celo čvrsto nazaj zapodili. Strahovala je pa Italija Turčijo s svojo močno mornarico. Več turških otokov so Italijani zasedli in v noči dne 18. julija prijadrali celo v Dardanele blizu Carigrada. Šibka turška mornarica si pa ni upala nikamor. Evropske velesile so Italiji branile, da bi bila raztegnila napade na Balkan. Tako bi se bila lahko vlekla ta vojna še več let brez posebnega uspeha. Ves svet bi se bil lahko smejal italijanskemu kralju, ki se je že davno proglasil za neomejenega poglavarja Tripolitanije in Cirenajke, ako bi ne bil prišel na pomoč — črnogorski .očka". Ko so se zvezale balkanske države proti Turčiji in so Črnogorci začeli prodirati v Albanijo, so zastopniki Turčije, ki so se v Ouchvju z Italijani pogajali za mir, naenkrat postali kaj mehki. Dasiravno so Italijani stavili visoke zahteve, so Turki nazadnje vse privolili. Dne 15. oktobra ob 6. uri zvečer se je podpisala mirovna pogodba, ki obsega, kakor se sodi, te-le točke: Turčija pripozna laški zakon, s katerim se je proglasila oblast Italije nad Tripolisom in Cirenajko, nadalje Turčija pokliče svoje vojake iz Libije in izda na Arabce v Tripolisu oklic, da naj prenehajo z vojno. Ko bo Turčija te pogoje izpolnila, ji bo vrnila Italija zasedene otoke v Egejskem morju in ji plačala za državna posestva v Tripolisu 200 milijonov lir odškodnine. Sultan pa ohrani v verskih zadevah oblast kalifa v Libiji. Med Italijani je vzbudil sklep miru veliko veselja. Saj so se Italijanom tako naglo izpolnile srčne želje, da so dobili na jugu deželo za izvoz svojega blaga. Papirji na borzah Evrope so se naenkrat dvignili. Turčija je pa vesela miru z Italijo, ker bo odslej lahko porabila vso moč proti balkanskim narodom, katere od nekdaj bolj črti, kakor Italijane. Turške vojne ladje bodo lahko prišle iz zaporov in nadlegovale bolgarska mesta ter vozile vojake v Albanijo. Za italijanske lire si bo pa turška vlada kupila na Balkanu potrebni smodnik. Vsa Evropa, ki ljubi Turke in sovraži Slovane, je tega vesela Vojna na Balkanu. Na posredovanje velevlasti za mir, so balkanske države odgovorile, da bi bile za mir pripravljene, toda le pod tem pogojem, če se na Turškem postavijo tuji deželni poglavarji, katere bi potrdile velevlasti, nadalje: da bi bil v Carigradu postavljen najvišji svet, ki bi stal pod nadzorstvom odposlancev balkanskih držav, in ako bi se Turčija razorožila, balkanske države bi pa obdržale armade v vojnem stanu, dokler se vse to ne zgodi. Turška vlada je pa odgovorila, da se je na Balkanu glede reform res marsikaj zanemarilo, kar se mora izboljšati, da se pa v izvajanje teh reform ne sme vtikati nobena tuja moč. Črnogorska armada je razdeljena v tri divizije. Nad Skader gre z barsko divizijo povelj- nik Martinovič. V Sandžak prodira poveljnik Vukotič. Vrhovni poveljnik vse črnogorske vojske je pa prestolonaslednik knez Danilo, ki vodi srednjo armado. Na vojsko so šli v Črni gorf vsi moški od 16.—60. leta. ŠK so srčno v boj. Ko so se možje ločevali od svojih žen in otrok, žene niso jokale. Žene, starci in otroci sedaj stražijo domove in hodijo na hribe gledat, kje se dviga dim ob času boja in poslušat grmenje topov. Vrhovni poveljnik Danilo je premagal turški utrdbi Rogame in Vranjo in začel oblegati mesto Tuzi. Tu je imela sprva črnogorska vojska občutne izgube, tako, da je kralj Nikita zapovedal, da naj preneha boj, da se preprečijo prevelike žrtve, kajti naskok Črnogorcev na Vranjo je bil sprva odbit. Ko so turške čete videle, da so od vseh strani obkoljene, in ker niso dobile iz Skadra pričakovane pomoči, so se udale. Dne 14. t. m. opoldne je črnogorsko topničarstvo na vso moč streljalo na mesto Tuzi in pehota se je pripravila za naskok. Naenkrat se je prikazala na trdnjavi bela zastava. Streljanje je prenehalo. Turški častnik je prestolonasledniku Danilu naznanil, da se je turška posadka udala. V trdnjavi so Črnogorci dobili 9 topov, ki so pa bili poškodovani od črnogorskih krogelj. Dobili so nadalje 8 strojnih pušk, 7000 Mauserjevih pušk, veliko konj, 800 šotorov in živeža za deset dni. V mestu je bilo 6 turških bataljonov z 2300 možmi, katere so Črnogorci odpeljali kot ujetnike v* Podgorico, ko so zasedli mesto Tuzi. Med turškimi ujetniki je čudna mešanica. Tu so vojaki v raznih uniformah, velike in male postave in iz raznih narodov. Bogati plen je napravil v Črni Gori veliko navdušenje. Drugi dan se je udala trdnjavica Hum, zadnja utrdba med Tuzijem in Skadrom. Ujetih je bilo 200 mož posadke. Črnogorski kralj PODLISTEK. Za poklicem. Spisal Peter Bohinjec. Dalje. .Pravi, da ga je njegova rednica imela pri sebi do devetega leta. Potem je šel služit. Potikal se je po svetu, dokler ni prišel kot 17 letni mladenič v cesarsko vojsko. Spominja se, da ga je njegova rednica lepo vzgojila, da je hodil k sv. maši, da je prejemal sv. zakramente i. t. d." .Vse lepo, milostiva! Toda nobene priče, nobenega pisanja, nobenega poznanca, to je pa hudo! Ali naj se torej zanašam le na Tomaževo verodostojnost?" izraža župnik pomisleke. .Priseže naj!" izjavi kapelan Pernar. .Priseže na Mohamedovo brado!" dostavi zbadljivo kapelan Kostner, .Bog ve, če se ni ženil že pri Turkih, ker se je toliko let potikal tam doli po Turškem." .Tisto pa ne," ugovarja hitro baronka. .Poštenjak je; za to pa imamo pričo. Moj oskrbnik Jurko je bil njegov tovariš na jugu in se je vselej častno izrazil o svojem sodrugu. Jurko naj priča!" Ključar Obrč izgine iz sobe in pokliče z one strani Jurkota, ki je tam zabaval cerkovnike in ministrante ter jim pripovedoval zgodbe iz turške vojske. ,Jurko, ali se je Tomaž kaj ženil v Slavoniji?" popraša kapelan. ,To pa ne, častiti gospodje! Tomažu so se gabile turške ženske. Tisti Vlah, tisti Mate je bil samo za to tako jezen na Tomaža, ker mu je ta očital, češ: doma imaš svojo ženo, pa se smoliš okrog turških copernic. Od tistega časa ga Mate ni mogel več videti. To je bil glavni vzrok, da sva dala s Tomažem slovo Slavoniji in se povrnila domov." Jurko je bil odkrit človek in gospodje so mu verjeli. .Jurko, ti boš prisegel, da je resnica, kar si zdaj govoril," reče kapelan. .Zakaj pa ne? Kar je res, je res!" Jurko izpije čašo in baronka mu veli, da naj gre osedlat konja. Častivci sv. Antona so se jeli razhajati. X. .Kontesa Regina Kordula Kaj-zelova se je 1. 1696. omožila .iz gotovih vzrokov* s svojim hle-varjem Tomažem Kinskim.* Rokopis škocijanskega župnega arhiva. Predpust je bil pri kraju. Tudi post je minil. Ko sta bila noč in dan enako dolga, tedaj je kontesa Regina poročila svojega oskrbnika. Bilo je o Vidovem — na predvečer. Nesnosna vročina je pripekala čez dan. Na večer pa so oblaki prevlekli nebo, črni, pogubonosni oblaki. Grmelo je izza Gorjancev, bliski so švigali čez gore in po doleh. Zvonovi so naznanjali, da se približuje huda nevihta in cerkovnik Matija Hribar se je tresel strahu, ko je vlekel za vwi pod zvonikom. Bliski so švigali čez stopensko cerkev jn starodavna lipa se je zibala od močnega vetra. Šumelo je, grmelo je, bliskalo se je, dež je na-letaval, veter je pihal skozi špranje in skozi perje na drevju. Tri strele so naenkrat začvrčale nad visokim zvonikom. Cerkovnika je podrl pub, da je od-letel tja na zeleno trato. Strela se je razdelila, razkadila, ena pa je vžgala in suhi hrastovi trami se jeli kaditi pod lesenim ostrešjem . . . Ogenj je nastal, velik ogenj---- Venci so prepletali cerkev, cvetic je bilo na altarjih polno, slavoloki so se vrstili pred cerkvijo in smrečic in vejic je bilo dosti po cerkvi in okrog cerkve. Ogenj se je širil, posmodil in požgal vse smrečice in vejice, ki so jih spletale deklice in postavili fantje za poroko, ki bi se imela tu vršiti drugi dan. Ogenj je bruhal izpod strehe. Že so tleli v dimu leseni altarji, že je streha žarela v ognju, že je rdeči zubelj skočil na lesene line v zvoniku. Zvonovi so utihnili. .. Vročina jih je kuhala, bron se je tajal in padli so na tla. Vse je gorelo, vse zgorelo, od vrha do tal... Le začrneli zid je še stal po koncu drugi dan in osmojeno tramovje je tlelo na tleh, ko je kontesa Regina prijezdila na Srobotno goro. In ženin Tomaž Kinski je zaprisegel, da je krščen, je bil postavno oklican in gospod Fabjan je prevzel težko nalogo, da je pred kamenitim, romarskim altarjem zunaj cerkve, pod vejami osmo-jene lipe, povijal štolo okrog rok kontese Regine in oskrbnika Tomaža Kinskega. Žalost je vladala v cerkvi, bridkost se je brala na obrazih svatov, .Kraljice čudodelne" ni več, njena varuhinja pa stopa danes s črnim pajčolanom pred oltar, le na osmojenih vejah stoletne lipe je pela ščinkovka: .Tičica začela peti prelepo od tega zakona svetega: ,Oj zakon, zakon, ti si svet, na teb' stoji ves voljn' svet!" _ Dalje prih. je sprejel poveljnika turške armade v Tuziju, obersta Ali Beja, in 62 vjetih turških častnikov v Podgorici. Zvečer je bila Podgorica razsvetljena. Črnogorsko glavno taborišče se je preselilo h Podgorice na turška tla v Milš. Divizija vojnega ministra Martinoviča, ki prodira od juga, je odšla v sredo teden iz Kle-tine in dospela do Taraboša, močno utrjene gore, ki obvlada Skader. Zadela ni na pohodu na nobene resne zapreke. Z lahkoto je vzela utrdbe Katraolo, Vladino in Sofo, ter stražnici pri Zeliti in Gorici. Dve utrdbi so Črnogorci s čvrstim bombardiranjem razrušili. Turški postojanki Radovac in Lipovino je zavzela pehota. Levo krilo je po zavzetju Lipovine prodiralo na desnem bregu Skaderskega jezera in po trdovratnem odporu vzelo Pet, Ubalo in Ceklo. General Vukotič je dosegel višino Vizitor nad Gusinjem dne 15. t. m. Turki so se ljuto branili, imeli so znatne izgube. Dne 16. t. m. so Črnogorci zasedli vse utrdbe nad Gusinjem in zaplenili štiri topove. Drugi dan so začeli bombardirati močno utrjene Berane. Turki so branili trdnjavo z veliko hrabrostjo. Po ljutem dvodnevnem boju so Črnogorci zavzeli Berane. Uplenili so 14 topov, mnogo streliva in drugega vojnega materijala. Vseh turških ujetnikov imajo Črnogorci nad 3000 in skrbi jih, kako jih bodo prehranili. Bolgarska armada, ki šteje 250 tisoč mož, ima glavno taborišče v Stari Zagori. Druga bolgarska četa, ki ima 95 tisoč vojakov, bo najbrže skupno delala s srbsko armado. Dozdaj so bolgarske čete bile oddaljene od turške meje še 25 kilometrov in na meji je le nekaj predstraž. Srbska armada je tudi že zbrana na južni meji. Prvi poziv šteje 170.000 mož, drugi 85.000 mož in tretji poziv, ki obsega rezerviste od 38. do 46. leta, se zbira. Manjka pa Srbom častnikov, ker bi jih potrebovali 7000. Med Srbi in Bolgari ni več sledu starega sovraštva in zavisti. Srbski in bolgarski vojaki se poljubljajo, ko se snidejo, in vse navdaja ena misel: osvobojenje bratov izpod turškega jarma. Grki se hvalijo, da je njihovo brodovje močnejše kot turško in da lahko vzdrži vojno eno leto. Dne 16. oktobra zvečer je odpotovalo osobje turškega poslaništva iz Sofije in iz Belgrada v Carigrad. Na postaji pri Belgradu so se poslovili od turškega poslanika zastopniki velevlasti, tudi avstrijski in ruski. Turški podaniki na Srbskem so pod varstvom nemškega poslanika. Porta je bila naznanila poslanikoma v Sofiji in Belgradu, da bolgarsko-srbska nota o vilajetih v evropski Turčiji ne zasluži nobenega odgovora in da naj odideta. Pri Ristovcu je 3000 turških vojakov, konjenica in pehota, udrlo čez mejo dne 14. t. m. na srbska tla. Ves dan je bila praska s srbskimi vojaki, od katerih sta dva obležala mrtva in štirje bili ranjeni. Potem so se Turki vrnili čez mejo nazaj in pustili na srbskih tleh dva mrtveca. Srbske vojske so dobile povelje, da nikakor ne smejo planiti za sovražnikom, dokler ni napovedana vojna. — Med staroradikalno vladno stranko in opozicijskimi strankami, se je na Srbskem dosegel popolen sporazum. Pasičevo ministrstvo se je s tem utrdilo in moč Srbije povzdignila. V Carigradu je sulian imel pred poslopjem vojnega ministrstva pregled vojske. Navzoči so bili tudi poslaniki Avstro-Ogrske, Nemčije in Angleške. Albanski prostovoljci so bili oboroženi v Skoplju in poslani proti črnogorski meji. — Štiri bolgarske vstaške čete, ki so štele okoli 200 mož, so napadle vas Krivo in ranile dva orožnika, potem se pa utaborile v hišah. Iz Soluna sta bila poslana v Krivo dva topova proti upornikom. Turčiji se je ponudilo veliko inozemskih prostovoljcev. Proti Bolgariji so zbrani vojaki štirih turških armadnih zborov v Drinopolju, Kir-kilisu, Carigradu in GaMpoliju. Vsak zbor obsega tri divizije po 9000 mož. Ko pridejo rezerve iz Male Azije, bodo šteli zbori 250.000 mož. Trije armadni zbori v Skoplju, Monastirju in Solunu se bodo bojevali proti Srborn in Črnogorcem. Gospodarski del. na5lm kitifitovaoceni. Čudno je bilo letošnje leto. Prav mili zimi je sledila zgodnja spomlad. Toda vreme ni ostalo stanovitno, ampak se je bila spomladi povrnila zima in občutni mraz, ki je bil nastopil, je napravil mnogo škode zlasti po vinogradih in v sadnih vrtovih. Prva polovica poletja je potekla še precej normalno; v drugi polovici pa je začelo z malimi prestanki deževati. Z deževjem je zavladal občuten hlad, zaradi katerega se nam obeta zgodnja zima. Kljub nenormalnosti spomladi in poletja pa so letos nekateri pridelki bogato obrodili in se je pridelalo zlasti mrogo krompirja, kakor še malokdaj. Za presojo krompirjeve letine pa nam ne zadostuje, ako nam je znana samo množina pridelka, ampak je v tem oziru merodajna dobrota krompirja, odnosno njegova kakovost, ki je dana v krmivni, oziroma hranivni vrednosti, ki jo ima. Poslednja zopet je odvisna od krompirjeve specifične teže ter od suhe tvari in od škroba, ki ju vsebuje krompir. Zavoljo tega mora biti zanimivo za vsakega umnega kmetovavca, da izve, kakšen krompir je pridelal, ker je od krompirjeve kakovosti odvisna njegova porabnost (porabna vrednost) v gospodarstvu. Vzemimo za primer, da je pridelal sosed A 300 metrskih stotov in sosed B na enakem prostoru samo 150 metrskih stotov krompirja. Oba ta soseda pa sta umna gospodarja in se hočeta torej prepričati o kakovosti krompirja, ki sta ga pridelala, ter pošljeta v ta namen vsak svoj krompir v kemično preiskavo. Kemična preiskava dožene, da ima krompir od soseda A specifično težo L080 in da vsebuje 197% suhe tvari ter 13-9% škroba. Krompir od soseda B pa ima specifično težo 1-146 ter vsebuje 33'8% suhe tvari in 28% škroba. Potemtakem vsebuje krompir od soseda B v enaki množini dvakrat toliko hranin (hra-nivnih snovi), kakor jih vsebuje krompir od soseda A in je torej pri enakih množinah porabnost krompirja, ki ga je pridelal sosed B za gospodarstvo, dvakrat večja od porabnosti krompirja, ki ga je pridelal sosed A. Iz tega se vidi, da je za polovico manjši krompirjev pridelek soseda B prav toliko vreden, kakor dvakrat večji krompirjev pridelek soseda A. Če bi pa pokazala kemična preiskava nasprotno, to je, da je v krompirju soseda A dvakrat toliko škroba, kakor v krompirju soseda B, tedaj bi bila porabnost (vrednost) krompirja, ki ga je pridelal sosed A, štirikrat večja od porabnosti (vrednosti) krompirja, ki ga je pridelal na enakem prostoru sosed B. Prav tako se more zgoditi, da pridela isti posestnik na enakem prostoru in na enakem svetu iz istovrstnega semena enkrat več, drugikrat manj krompirja, katerega pridelki se z ozirom na njihovo porabnost (vrednost) močno razlikujejo med seboj. So pač razni vplivi, ki igrajo v tem oziru važno vlogo. Predvsem pa so podnebne in talne razmere, stanje gnojenja ter način obdelovanja, ki vplivajo na kakovost in na množino pridelanega krompirja. Zato mora biti naša skrb, da izsledimo vse pogoje, pod katerimi je mogoče pridelati tudi v neugodnih razmerah kar največ ki najboljšega krompirja. To skrb nam nalaga že samo dejstvo, da je krompir eno izmed Ciganski župnik. Priredil V. Hybišek. I. »Francelj, vstani no hitro! Francelj, ali slišiš? Hitro, hitro I" — Tako je odmeval prestrašeni ženski glas po župnišču v Zakotu. „Prosim te, le hitro, hitro I" —in udarec za udarcem je padal na vrata župnikove spavnice. Z obema nogama naenkrat je poskočil župnik Cčlek iz postelje — niti prekrižal se ni, kakor je bil sicer navajen, skočil je v hlače in že je odpiral vrata izpopolnujoč še svojo toaleto. »Kaj pa je?" je vprašal ves iz sebe. Za vrati njegove sobe je stala njegova sestra, ki je bila pri njem za kuharico, in vsa se je tresla. »Tatovi — prešiča ni!" in začela je jokati, da bi se je bil kamen usmilil. Tudi župnik je stal tu kakor okamenel. »In jaz sem ti zmiraj rekla, nikar ne s temi cigani! Pa kaj pomaga tebi kaj reči! V hišo jih jemlješ, prenočišče jim daješ, sedaj pa imaš v zahvalo za to, da jim vse razdaš, kar imaš. Mene pa nič ne ubogaš, še kuhati jim moram — jaz moram kuhati ciganom 1 Gospodje se iz tebe norca delajo in ljudje tudi. Saj ti že nihče drugače ne pravi, kot .ciganski župnik'. — Ti se pa prav nič za vse to ne brigaš — ■ tako je v eni sapi lamentirala župnikova sestra. »No, no, Tončka, če ni hujšega, kakor ta prešič — —" »Seveda, če ni hujšega — za božjo voljo, kaj pa naj še ukradejo? Saj drugega nimaš, kakor to žival. Vse, kar imaš, razdaš, jaz si iz svojega moram celo obleko kupovati, tebi je pa še malo, če ti pokradejo vse, kar imaš. In s temi tatovi si zmiraj skupaj, s cigani---u »Tončka, cigani nam našega .filozofa* niso vzeli. Naj je vzel, kdor je vzel, toda cigani to niso bili, pa je. In zaradi prešiča se ne bomo obesili!" — je odločno rekel župnik. »Žandarjem bom tatvino naznanila in policijo bom poklicala," „Nobenega ne boš klicala in nič naznanjala", je rekel župnik. »Sicer pa bom takoj prišel na dvorišče in sam pogledal." S temi besedami se je vrnil v sobo, da se je pošteno oblekel in opravil svojo jutranjo molitev. Ko se je vračala gospodinja na dvorišče, je tarnala vso pot: »Zato sem imela vso noč take čudne sanje. Zvečer kar zaspati nisem mogla. Komaj sem zadremala, sem se že hitro zopet predramila. In zjutraj! Ko sem stopila na dvorišče — o križ božji! vrata pri svinjaku odprta in prešiča nikjer. Gotovo ni nihče drugi bil tat, kakor ti cigani, katere gospod vedno in vedno vabi k sebi." Med tem je bil »gospod" še gori. Bil je še močan mož, lepega obraza, pa še lepše duše. Kar je imel, je razdal. Reveži so si ž njim delili vsaki dan kosilo in večerjo. Pa, kar je bilo še posebnega na njem: bilje »ciganski župnik". Tako ga je imenovala vsa fara in vsi župniki iz okolice. Da, celo škof ga je tako klical, odkar se mu je nekoč Franc Celek predstavil v šali pod tem imenom. Župnik radi tega naslova ni bil razžaljen, nasprotno, ponosen je bil. Z nekim veseljem je pripovedoval svojim sobratom, da povabi večkrat k sebi cigane in da ti prihajajo k njemu kakor domov. Pripravil jih je do tega, da hodijo k njemu k sv. spovedi in sv. obhajilu, on krsti njihove otroke, in koliko zakonov med njimi je že blagoslovil, ko so poprej brez cerkvenega blagoslova skupno živeli, in koliko njihovih otrok je že pozakonil! Zaradi ciganov se je celo madjarsko naučil, l»er je moral pogo-stoma pisati v matičnih zadevah na Ogrsko — da celo po cigansko se je s svojimi črnimi prijatelji že menil. Njegovi župljani so v začetku radi tega bili hudi na svojega župnika, toda sčasoma so se privadili in nazadnje so že sami radi videli pri službi božji cigane, katerih so se poprej ogibali, da, še pogovarjali so se ž njimi, zlasti od onega časa, ko je neki mladi cigan pri polnočni sv. maši igral na gosli in neki drugi je z lepim svojim glasom zapel znano božično pesem. Popolnoma so se župljani spravili s cigani, ko so spoznali, da od tistega časa, kar je pri njih ljubljeni župnik Celek in kar zbira okrog sebe cigane, niso v celi okolici cigani nikdar ničesar ukradli. Še pritožiti se nihče ni mogel, da bi ga kdaj cigani ogoljufali, ampak nasprotno: nihče jim ni kotlov in drugih reči tako dobro popravil, kakor cigani. Vse to je bila zasluga njihovega župnika. Temu je bilo že dobrih 20 let, kar je prišel župnik Celek v Zakot. Takrat so ga — začetnika — takoj cigani okradli. Toda župnik ni tatvine naznanil orožnikom; niti ni izročil orožnikom mladega cigana, ki ga je bil po noči pri tatvini zasačil. Nasprotno — zjutraj ga je pogostil, dal mu svojo še lepo, ponošeno obleko in potem je povabil njega in njegove tovariše, naj ga vselej obiščejo, kadar pridejo v ta kraj. In tako so se začeli ti obiski, na katere je bila sestra Tončka tako huda. Stiki župnika s cigani so se še utrdili od onega dne, ko je župnik pogostil vodjo in načelnika ciganov, starega Tomaža. Prišel je k njemu ogledovat, odšel je pa drugi dan zjutraj ves izpremenjen in drugačen. Saj je bilo res nekaj nezaslišanega, da je župnik njega, starega cigana, pogostil s pivom in kračo in ga je še prenočil v lepi postelji. Seveda, sestra župnikova se je takrat zelo upirala, toda župnik je bil mož trdne volje in njegova beseda je morala vedno priloga „Go:- rucu" 42 U 1912. najvažnejših živil našega ljudstva in obenem naravnost izborna piča za živino; da ne govorimo o važnosti, ki jo ima krom ir kot tehniška surovina. Vse to je napotilo podpisano ravnateljstvo, da je začelo posvečati vso svojo skrb in pozornost temu važnemu pridelku naš-ga kmetijstva. In, da zbere ves potrebni znanstveni materija! za nadaljno raziskavanje in zasledovanje pogojev, pod katerimi se da izboljšati njegovo pridelovanje tako glede množine, kakor tudi glede kakovosti pridelka, odločilo se je za brezplačno preiskovanje na Kranjskem pridelanega krompirja. Kdor izmed kranjsk#i kmetovavcev torej želi, da se mu brezplačno preišče krompir, ki ga je doma pridela!, naj pošlje na svoje stroške kmetijsko kemijskemu preizkušališču za Kranjsko v Ljubljani 6 kilogramov zdravega krompirja. Pošiljatvi je prdejati listek, na katerem naj se zabeleži vrsta (:me) krompirja, kraj, kjer se je pridelal, kakovost zemlje, na kateri je raste!, s čim in kako močno se je krompirju gnojilo in pa pošiljavčev popolni naslov. Pri tej priliki opozarjamo tudi na svoj čas objavljeno uljudno prošnjo, s katero prosi podpisano ravnateljstvo kranjske kmetovavce, ki se pečajo s pridelovanjem semenske detelje, da bi mu poslali v preiskovanje 500 do 1000 gramov (Vj do 1 kilograma) doma pridelane in neočiščene semenske detelje. Ravnateljstvo kmetijsko- kemijskega preizkušališčazaKranjskovLjubljani. DOPISI. Predoslje. V ponedeljek popoldne se je pri Uršniku v Predosljih igral petleten fantek z žveplenkami in je zapalil klajo v svislih. K sreči je bilo tam zloženo retanje dobro stlačeno, da ogenj ni mogel dobiti duška, ampak je tlel le pod klajo. Bajdova mati je opazila valeči se dim in je tekla poklicat ognjegasce, ki so bili takoj na mestu in pogasili tleči ogenj. Ako bi bil ogenj dobil duška, bi bila nesreča velika, ker stojita poleg svisli pod in drvarnica. Starši, imejte žve-plenke spravljene na takem kraju, da otroci ne bodo mogli do niih i Selca. Dne 29. septembra smo imeli veselico v korist oriovske godbe. Igrava izobraževavnega društva v Stari Loki so uprizorili znano pevo-igro »Kovačev študent". Igrali so dobro. Udeležba je bila velika in se je ta prireditev dobro obnesla. Najtoplejša zahvala igravcem iz Stare Loke za njihovo požrtvovavnost, da so brezplačno prišli igrat, knkor tudi g. Sedeju. Fantom godcem, ki so pri tej prireditvi pokazali svojo pridnost, pa kličemo: »Korajžno naprej!" Politični obzor. Avstrijska delegacija je sprejela v torek tudi mornariški proračun in izredne izdatke za vojno mornarico, ki znašajo 40 milijonov kron. Proti trializmu je govoril v delegaciji bivši ministrski predsednik grof Khuen Hedervarv. Češko šolo na Dunaju je dala policija zopet zapreti in je ven tirala učitelja Soukupa, obveljati. Saj mu je takrat tudi njegova mati — sedaj že v večnosti — gorko stisnila roko za to njegovo ljubezen in s solzo v očesu mu je naredila križec za lahko noč. Bil je namreč Francelj njen sin tudi po duši in dobroti. Stari Tomaž je ta dan po sv. izpovedi pristopil k mizi Gospodovi. In ko se je po zaju-treku poslavljal od njega župnik, je prijel stari cigan njegovo desnico in med tem, ko so rosile njegove solze župnikevo roko, je rekel: »Kakor sem danes, gospod, prvič v svojem življenju spal na belih pernicah, kakor sem bil pri mizi Gospodovi, tako obljubim zase in za vse svoje ljudi, da se gospodu nikdar ne bo nič izgubilo, pa tudi v vasi in okolici nobeden izmed ciganov ne bo ničesar vzel. Če se pa komu kaj izgubi, gospod, naj se le vsak zanese, da cigani tega niso storili." Tako je takrat obetal stari Tomaž. Svojo obljubo je pa tudi izpolnil on in njegovi cigani. Včasih je res temu ali onemu kaj zmanjkalo, toda tatu nikdar niso zasledili v ciganskem taboru, ampak drugod. In ker so orožniki že dobro poznali uzmoviče v okolici, so jih takoj zasledovali. Tako se je število tatvin, ki so šle poprej vse na račun ciganov, očbidno skrčilo. Dalje prih. ki ni hotel zapustiti šole. Pred šolo stoji straža in prepovedano je vsako zbiranje. Zagreb. Čuvaj dela naprej. Dne 16. t. m. je policija zaprla Juro Bauerja, urednika »Agramer Tagblatta", ker ga Mimijo, da kot poročevavec ra-nth slovanskih listov spravlja v javnost stvari, ki rt!so ugodne za Čuvajev komisarijat. Zaprli so isti dan v Zagrebu tudi 14 dijakov in 8 deklic, češ, da so hoteli osvoboditi Jukiča. Čuvaj ima svojo palačo skrbno zastraženo s policijo. Francoska si ne želi vojne na Balkanu. Francozi se namreč boje za svoje milijone denarja, ki ga imajo na posodi pri balkanskih državah in v Rusiji. V vojni so seveda ti kapitali v nevarnosti in zato je Poincare delal na to, da sc ohrani mir, Avstrija pa osami, ako bi hotela kaj vmes posegati. Turška proklamacija. Sultan je izdal na svojo armado proklatnacijo, v kateri pravi: »Svet pozna turško miroljubnost. Otomani nimajo proti nobeni državi zahrbtnih namenov in imajo pravico zahtevati, da bi tudi druge vlade bile odkrite proti njim. Otomani nočejo motiti sreče in napredka nobenega naroda, ne puste pa, da bi drugi narodi motili nj'h srečo in napredek. Vkljub zaprekam, ki jih ima vedno naša država — izvajamo po možnosti po vrsti reforme, ki jih država potrebuje. Vkljub temu hočejo naši mali sosedje — ker jih skomina po naši zemlji, in vidijo, da ovirajo naš napredek s svojimi nepostavnimi nameni — uničiti naše reforme in na* napredek in delati dobiček iz naših zadreg. Dogovorili so se, da napadejo naše meje Uto-pisti v Bolgariji, Srbiji, Greciji in na Črni Gori so pozabili junaških Činov, s katerimi so se od nekdaj Otomani izkazali v Tripolisu — in so napadli naše meje. Bili smo prisiljeni mobilizirati. Odredili smo celo mobilizacijo rezervistov in domobrancev." IVovičar. Pozdravljeni, bratje Hrvatje, v beli Ljubljani! Nocoj se bo vršil v Ljubljani sestanek hrvaških in slovenskih časnikarjev, ki utegne biti velike važnosti za razvoj našega časopisja in za utrjenje bratskih vezij med dvema slovanskima rodovoma, ki sta si najbližja po geografični legi, po veri, jeziku in zgodovini. Jutri popoldne ob Ireh se bo pa vršilo kot posledica opatijskih dogovorov v veliki dvorani hotela »Union" v Ljubljani skupno zborovanje vsth državnih in deželnih poslancev Hrvaške Stranke Prava in Vseslovenske Ljudske Stranke ter članov obojnih strankinih vodstev. Dopoldne ob 10. uri bo jutri v knjižnici »Katoliške tiskarne" v Ljubljani seja vodstva V. L. S. Zvečer ob 8. uri bo pa v veliki dvorani hotela »Union" Hrvaško-slovenski slavnostni komers. Na komersu bodeta sodelovala »Slovenska Filharmonija" in Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana". Ob 10 uri dopoldne bo v Ljubljani zborovala tudi vrhovna uprava Hrvaške Stranke Prava. Hrvaški poslanci pridejo že danes v Ljubljano — Gorenjci, jutri bo vesei dan jugoslovanske vzajemnosti! Pojdimo jutri zvečer v obilnem številu na komers, da ondi pozdravimo drage nam goste! Odlikovanje. Zlati zaslužni križec s krono je cesar podelil dovškemu župniku in knezoško-fijskemu duh. svetniku Jakobu Aljažu. častni občan v Gorjah je postal ondotni župnik in deželni poslanec č. g. Janez Piber. Žalostno večino imajo ljubljanski liberalci v občinskem odboru. »Narodni L.isty" so povabili g. Rasta Pustoslemška, urednika »Slov. Naroda", da naj gre za vojnega poročevavca na balkansko bojišče. Toda, ker je g. Pustoslemšek ljubljanski občinski svetnik in bi z njegovim odhodom liberalna večina v ljubljanskem občinskem svetu šla rakom žvižgat, se je ponudba Odklonila. „Glavna posojivnica." Amerikanski »Glas Naroda" piše v posebnem članku : »Vse gre počasi. Kadar bode konkurzna masa imela tohko denarja na razpolago, kolikor je potrebno in vredno, da se razdeli med vlagatelje, bode to storila. Gotovo pa je, da se letos to ne zgodi in lahko rečemo, da se bo konkurz vlekel mnogo let." Ob tej liberalni mrhovini se namreč hočejo še nekateri mastiti V tiskarni «Sava» v Kranju tiskajo neki humoristični iist;č, ki sliši na ime »Pika", ka terega tiska pa ne prevzame nobena tiskarna. Ureja ga dolgolasi Slavoj Škerlj iz Ljubljane. Novoslovenska bolezen. V Trstu je bil politični shod, na katerega pa ni prišla slovenska inteligenca, ker se mladi možje boje dela in rajši od daleč stoje in kritizirajo. »Edinost" piše: »Koliko bi lahko koristili narodu ti »modrijani", ako bi na javnih shodih svojo pamet in nazore stresli med ljudstvo, povedali svoje mnenje, izrekli kritike in predložili načrte po katerih bi našega soviažnika najprej štrli v prah Koliko hvaležnosti bi si lahko pridobili od strani zatiranega naroda! Ali tega ,ti novodobni »odrešeniki" ne store, kajti napadati izza plota in metati kamen ter skrivati roko za hrbet: to je — varnejše in ko-modnejše, ali častno — čujte, o gospoda! — to delo ni! Kar smo napisali zmagajo čete balkanskih držav, da Turki ne dobe več dežel nazaj, ampak ostanejo zasedene, dokler evropski kongres zadev ne uredi. Carigrad, 17. oktobra. Bivši sultan Abdu! Hamid je prišel v Carigrad. Baje je daroval tri milijone turških funtov za vojsko. — Poročevav-cem Hstov je dovoljen pristop k vzhodni armadi, a ostati morajo vs' skupaj in njihova poročila se cenzurirajo. — Mornariški minister Mahmud Muktar paša je odpotoval v Kirkiliso in vojni minister v Jedren, da sta prevzelo poveljstvo nad turškima armadama. Atene, 18. oktobra. Grška je napovedala Turčiji vojno in brzojavno pozdravila svoje zaveznice. — Med Prevezo in Janino so Grki zasegli velik turški transport vojnega materijala in pomorili turško spremstvo. Pariz, 18 oktobra. Grško vojno brodovje je prišlo pred Dardanele. London, 15 oktobra. Crnogorke so junakinje. Na glavah nosijo vojakom živež in vojne potrebščine Pri Beranah so stale žene v bojni črti. Cetinje, 17. oktobra. General Vukotič je dne 16. t. m. vzel Gornji Bijor in vjel turškega poveljnika Saffer-Edina. Razgnal je turške pred-straže pri Buričanah in prišel do Taraboša. Kotor. Dne 16. oktobra se je vršU hud boj med črnogorsko in turško artilerijo. Črnogorski vojni minister Martinovič je ukazal streljati na moderno utrjeno trdnjavo Taraboš, ki je ključ od Skadra. Boj je trajal 4 ure, potem je turška artilerija umolknila. Črnogorska pehota je nato naskočila trdnjavo. Vnel se je silovito hud boj. Črnogorci se niso hoteli umakuiti, četudi so prišli med dva ognja. Streljali so nanje Turki s topi iz trdnjave in s Skaderskega jezera. Imeli so Črnogorci 700 mrtvih in ranjenih Turki so bili premagani in so se umaknili proti Skadru. Črnogorci so zasedli trdnjavo Taraboš in razobesili črnogorske zastave Južna črnogorska kolona je nato prekoračila Bojano pri Obili ter prodrla tik pred Skader. Manjše utrdbe so Turki zapustili večjidel brez boja. Skader bodo Turki branili z vso silo. Podgorica, 17. oktobra. Vjeti turški poveljnik Tuzija, Hallil-Bej, je rekel, da so se Turki morali vdati, ker so Črnogorci zaprli vodo pred mestom in Turki 6 dni niso imeli nobene kaplje vode. Pohvalil je izvrstne črnogorske topove, pritoževal se pa nad turškimi vojaki bašibozuki, ki ne poznajo reda, begajo semtertja na svojo pest in radi uhajajo. Belgrad, 17. oktobra. Prestolonaslednik je odpotoval s štabom danes v Niš. Cetinje, 18. oktobra. Čete generala Vuko-tiča so vzele Berane po hudem boju. Odšlo je prej iz mesta proti Kosovemu polju 4000 regularnih turških vojakov in 1300 mohamedanskih Albancev. Črnogorci so pa zajeli še 700 nizamov (aktivnih turških vojakov) in 500 redifov (rezervistov). Dobili so tudi dva Kruppova topa z velikansko množino streliva. Solun, 18. oktobra. Črnogorci so izgubili pri Tarabošu 1000 mrtvih in ranjenih. Taraboša še niso dobili. Opustili so obleganje Skadra, ko so dospele čete Esad-paše. Carigrad, 16. oktobra. Turški prestolonaslednik, ki je prišel sem z rumunskim parnikom. je padel s stor-nic ladje v morje in so ga izvlekli vsega mokrega. Atene, 17. oktobra. Grško brodovje je prodrlo z dvema vojnima ladjama v ožino pri Prevesi. Turške utrdbe toga niso mogle preprečiti. Danes opoldne se je pričela vojna s Turki. Vlada je bila dala prej enak odgovor porti, kakor Bolgarija in Srbija. "najnovejše zapiske iznajdb razpošilja zastonj. Zastopniki patentov H. Bestgcn "& Co., Basel. Znamka za inozemstvo. 306 Tiskarno Knjigoueznko priporoča TISKOVnO DRUŠTVO, KRRIU. Vse se izdeluje pran fino in poceni. Za smeh in kratek čas. Preveč zahteva. Jožek: „Micika, povej mi no, koliko je dvakrat tri!" — Dekla: „Ja, ali misliš, da si bom zavoljo tebe glavo ubijala!" Nepoboljšljiv. Žena možu : „Kje si vendar tako dolgo zaostal, saj vendar ni nobene gostivne več odprte?" — On: .Seveda ne, zato sem pa domov prišel!" Huda želja. Ribničan: „Taku predrtu si žleht, de b' ti jest pervošču, de b* ratau .taužentnuoga' in na usaki nuogi kiirje aku!" t Ccoe ? neprekosljlvo kurivo zsa. peči. - 305 1 Zaloga: franc Dolens v Kranju* J. WKIBIv J. Spreitzerjev aasled. LjObljftDft Slomlkova x*lioe* stimuHHietic 11 kcntnKciitko ktl&čavitearstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, stedivaik« i. t. d Špecijaliteta: 195 52-22 valjični zastori (Rollbalken, Magfdebur g - B ickau. Podružnica na Dunaja Dunaj, III., Am Heumarkt štev. 22. Brûssel, Buenos-Aires, Roubaix, Turin, Dresden 1911. 8 Grand Prix. Patentne 298 24—2 vročeparne lokomobile. Originalno strojedelstvo Wolf . . . 10 — 800 V. s. Obratni stroji z cafviftjo popotaoatio in dobičkom za industrijo In poljedelstvo. Doscdaj izdelanih nad 900.000 k. s. Rudolf Jeglič kamnosek&rstvo, delavnica umetnega kamna in raznih cementnih izdelkov ■m ■ Hi ■ II Zobozdraunišbi in zubo-:: tehniški atelje :: Dr. Edv. Ulobočnik, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Ki*. Holzhacker, konc. zobotehnik V KRANJU h~*^ v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago. 183 41 Koroško rženo kavo priznano edina kavlna primes, iz pražarne priporoča se Čast, duhovščini in p. n. „Excelsior" priporoča 30310-2---'- Gabrijel Jassernlgg, Celovec, občinstvu za vsa umetna in stavbena JoVnt^Tst; kamnoseška dela. Na zalogi je vedno priznavavnih pisem Je na razpolago. velika izbira nagrobnih spomenikov Kranj, Gorenjsko 226 9 Odda se svitla, zračna ter :::: opremljena :::: Vpraša naj se v upravništvu „Gorenjca". 304 2 iz vseh vrst kamenov. :: Priporoča se tudi za vse cementne stavbene izdelke, kakor cevi, stopnice, okvžrje za vrata (hangarje), korita, grobne okvirje i. t. d. 272 52-7 Higijenski urejena lasni BRIUNICH Prodaja najboljših sredstev za negovanje in barvanje las, negovanje kože in zob, toaletnih mil, parfumov, šmink za gledališke odre, lasničarskih izdelkov, krepa, podložkov i. t. d. Valentin Rozman, Kranj hiš. štev. 106, nasproti župne cerkve. 410^9994565 Jzffcd dobrega «ajaece! Siggcr Ko., dela. družba JlValuib jtrojeV, Kranj, C.laVcl trg 119. Umetni zobje! Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo amerlkanskl mnefnl zobje posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi plombiralo zobje 224 ie vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehnlčnem ateljeju O. Seyd1, Ljubljana. Lepi prostori na Glavnem trgu v Kranju, pripravni za trgovino, se dajo v najem od 1. novembra t. 1. Več pove upravništvo »Gorenjca". 237 14 Jomisla Sfraža t Ljubljani" želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval 240 12-9 pri „ljudskem zavarovanju". Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod ^Ljudsko zavarovanje" na »Slovensko Stražo" v Ljubljani. Glinaste peči itedlvnike, banje za kopeli, kakor tudi Upe, vaze ta druge glinaste isdeike v vseh barvah, trpežne in cene priporoča 170 52-26 Avgust Dreise prva in največja tovarn« peči in Glinastih ixdalkov v Ljubljani. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška naloga 154 52—29 Iv. Jax~a v Ljubljani Dunajska cest* 17 priporoma avoje najbolj priman« šivalne stroje, kolesa in y stroje za pletenje (Strick-^^s, /fe^ masehinen). ipp7/^W^^ vniki na R*bif tanje aaatou:. **Lzu" " • Med čitatelje tega lista 284 6-5 razdelimo 3000 parov izbornili, veleclegantnih čevljev iz trpežnega usnja, kakor kažejo slike, ker hočemo, da se spozna našo firmo. Samo delo, to je K 13*75 za 3 pare čevljev, se plača. Čevlji stanejo drugače K 42'— Pošljemo vsakemu po izberi in na popolno zadovoljnost 3 pare moških ali ženskih čevljev vsake številke. Prememba dovoljena, radi tega nobenega rizika. Pošilja se proti povzetju ali če se vplača denar naprej. Razpošiljanje po prvi katoliški eksportni hiši. — bele iz vašega priporočila pričakujemo dobiček. Franc Humann, Dunaj, II., Aloisgasse štev. 3/H 9. MM v veli i brzoparivnlki, bakreni kotli za kuhanje žganja, vliti kotli, peči, štedivniki, banje, cevi in vse druge ; vodovodne pritikline, okovi za stavbe, vsakovrstno iS orodje za obrtnike, pristno pozlačeni 274 7 nagrobni križi, krovni škrilj ..Zenit" strešna lepenka, dalmatinski cement, traverze, železniške šine i. t. d. Solidna prstrežba!! priporoča Nizke ceneII Franc poleaz, trgovina z žcleztjlno, Kranj Napram <"te takoj Astro-Boston bencin motor, prihranite si drugih delavi moči in veliko jeze! Naprava takega motorja z montažo vred s »ne samo K 1000 in so stroški za eno konjsko moč samo pet do šest vinarjev. Kmetje! proč as gepeljni, živina pri njih veliko trpi in so stroški nasproti z motorjem desetkrat višji, z motorjem vsak lahko sam slamo reže, mlati, drva žaga in melje. Ti neprekosljivi motorji se dobivajo edino le pri FRAN ZEiVIAIV :: LJUBLJANA Dunajska cesta „pri Flgovcu". 49 Vijolina s tipkami in lokom! — Najlepša godbi za cerkveni kor (orkestralne maše), za izobraževalna drnštva (n. pr. igranje med posameznimi dejanji predstav) je brez ilvombe bariri 247 11 Prospekti brezplačno! (2 klavijolini, 1 klavijola, 1 klavičeJ). Pa tudi pn pcuku petja v šoli in kot domačo godalo, zlasti v spremstvu klavirja, harmonija ali citer je klavijolina nenadomestljiva. Vsakdo postane v 14 dneh perfekten vijolinist. To priznajo vsi, ki so se seznaniti pobiize s tem godalom. Tvornica Klavijolin Bajde & Komp. Ljubljana, Dunajska cesta št. 73, Varstvo proti požarom! Najboljše strešno krilo je asbestni škrilj mr* „25 eni t« Popolnoma varen v ognju, ne eksplodira kakor drugi konkurenčni izdelki. Štirikrat lažji od opeke. Ceneji kakor vsak drugi škrilj. Zajec & Horil, betonsko § podjetje, Ljubljana, Dunajska cesta 73. Samozastop S za kranjski in tržiški sodni okraj: ran S Franc Dolenz v Kranju. Ceniki, vzorci in proračuni brezplačno. 38 fesi Kranjska deželna banka o Ljubljani ÄÄÄ,C? Obrestuj«* hranilne vloga po 4«/4°/o brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-rnčunu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Daje komonalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopam v 4 »/2 «/o komunalnih zadolžnicah. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4«/2o/o 128 ,52 32 Eskomptnis msTJüeo denarnih zavodov in daje lm-bardna posojil::. Prodaja l astee pnptlaroo varan feo monalne zadolžnice h\ zastavne liiste. ailL lil, WWMUJWXWIXP»** I" VUm "rZ Banka je puptlarno varen zavod i ter jamči zanjo dežela Kranjska. Uradne ure za stranke vsak j debvsife od po! 9. ura do- j paldae ds 1. ma p-poldne. ! 19 3 526