Stev. 67
trst. v sredo 8. marca 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
to« »b nedeljah Is praznikih ob 5., ob ponedeljkih ik f. ijutra).
Posamične itev. se prodajajo po S nvč. (6 stot.) v mnogih »obakarnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ijdov-Ičini, Dornbergn itd. Zastarel« i t« t. po 5 nvfc. (10 stot). oglasi 8E računajo na milimetri t Srekoeti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S tt. mm, osmrtnice,,zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pe 20 st. mm Za oglase v ttkstu Usta do 5 vrat 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave .Edinosti". — Plačuje ss izključno le upravi „Edinosti" ■ i	- Plačljivo In stoiljivo » Trstu.
GMNOST
Glasilo političnega društva „Kdinoet" za Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
\
j* «Mit
trn celo leto 24 K, pol leto 12 k, 3 mesece O K; na aa-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, lentalat .a Mialjak« laSanJa „DZVOin" ataae: aa •ele late Kron 5 30. sa »al lata Kroa SOO.
Tsi dopisi naj se poiijjsjo na Uredništvo lista. Nefranko-vaaa pisma ss sa sprojsaMj« ta rokopisi •• as vrsfisje
Naročnino, oglase in reklamacij s ja poiiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO t oHoa Giorglo Gslatti 18 (Nsrodal da«) Izdajate]^ in odgovorni urednik &TBFAN GODINI.. Lastnik konsorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga s omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ — Giorgio Galatti Štev. 18.	n
PoItno-hranllnKnl račun St 141652. TELEFON It 11-57.
8RZ0JAUNE 1/E5TI.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 7. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o bančni predlogi. Govorila sta posl. Preszly in Lovaczy (oba Justhove stranke) kontra, posl. Nemes (delavna stranka) pro, nakar je bila debata zaključena. Na to je govoril finančni minister Lukacs.
Hrvatski sabor.
ZAGREB 7. Sabor je nadeljeval adre-sao debato. Posl. Štefan Radić je priporočal v vsprejetje adreso stranke prava, češ, da ta adresa stremi za utrditvijo monarhije kakor velesile in je naperjena tudi proti ve-Hkosrbski ideji.
Bosanski deželni zbor.
SARAJEVO 7. Deželni zbor je vsprejel proračun za pravosodje. Resolucija posl. Sirnica, naj se v Sarajevem ustanovi pravoslovna fakulteta, je bila odklonjena proti glasom Srbov. — Na to je zbornica prešla v specijalno debato o proračunu finančne uprave.
Španska zbornica.
MADRID 7. Parlament je pričel zopet svoje delovanje. Predsednikom senata je bil imenovan Montero Rios, zbornica je pa zopet enoglasno izvolila predsednikom grofa Romanones.
Zrakoplovstvo.
PARIZ 7. Zrakoplovec Renaux je danes iz Pariza poletel na Puy de DOme. Odletel je iz Meu^.ona z enim pasažirjem ob 9.12 dopoludne in je dospel na vrh gore Puy de DOme ob 12.20 popoludne. — Re-■aux je potemtakem dobil nagradu 100.000 frankov.
Blagajna bolnišnice okradena.
GRADEC 7. Neznani zlikovci so ulo-■ili železno blagajno tukajšnje mestne bolnišnice in odnesli 15.000 K v gotovini in več poštnih nakaznic.
Revolucijonarno gibanje v Albaniji in Stari Srbiji.
BELIGRAD 7. Glasom doŠlih vesti se
▼	Albaniji in Stari Srbiji pojavljajo znaki, da ntegne v kratkem priti do splošne ustaje. Toliko med Albanci kolikor med Srbi v skaderskem in kosovskem vilajetu vre in prebivalstvo se hoče z orožjem v roki »preti mladoturškemu režimu. Tudi v novi-kazarskem sandžaku je opažati nevarno gibanje. — Več uglednih trgovcev je iz sandžaka pobegnilo v Bosno. Turki koncentrirajo svoje sile v Mitro vici, Koso vem in Peću.
BELIGRAD 7. Albanci so zažgali stari srbski samostan sv. Joakima v Egri Palanki
▼	Turčiji. Samostan je bil zgradjen v 12. stoletju ju je imel več starinskih slik velike ▼rednosti.
SKOPLJE 7. Včeraj so obesili sedem bolgarskih ustašev, ki jih je vojno sodišče obsodilo na smrt.
Kulturni boj na Portugalskem.
LIZBONA 7. Ministerski svet je sklenil uttaviti plačo škofu v Oportu ter ga pozvati, da zapusti škofijo, ker je vzlic vladne prepovedi naložil duhovščini, da je prečitala
pastirski list.
PODLISTEK.
Udovica.
Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomič. Poslov. Štefan Klavs.
GrajŠčine, ki so bile priče Gubčevi ■staji, so se zelo prestrašile teh glasov in pričeli so se grajščaki seliti v Varaždin in v Zagreb, da si rešijo življenje in nekaj premoženja.
Gita je vse izročila zvestemu španu ter odšla v Zagreb, odkoder se ni nameravala traiti, predno stanovi ne napravijo reda v Meli.
Biia je zelo iznenađena, a ob enem tudi razveseljena, ko je naekrat zagledala pred seboj DomjaniČa, ki je natihem stopil v Gitino sobo, kjer je ona z deco in slugami ravno urejevala stvari, ki so jih pripe-fali s posestva.
»Ah, vi tu, Krištof ?" je zaklicala udovica veselo. »Tega se nisem nadejala." S temi besedami je podala Domjaniču roko, M jo je poljubil in ga je na to odvela v drugo sobo. Svojima hčerkama, ki sta rado-vadno gledali prišleca, je naložila, da naj le iWata naprej.	'
OPORTO 7. Radi prečitanja pastirskega pisma zaprti duhovniki so prilši pred preiskovalnega sodnika, ki jih je zaslišal. Guverner je predlagal vladi, naj izžene škofa v Oportu, češ, da je ljudstvo Ščuval na upor.
Kuga v Mandžuriji.
TOKIO 7. Iz Mandžurije povrnivši se bakteriolog profesor Kitasato je na nekem predavanju naglašal, da bodo odredbe proti pljučni kugi potrebne še nekoliko mesecev. Če tudi kuga z nastopom topleje letne dobe poneha, se zamore vendar na jesen pojaviti z novo silo.
AMSTERDAM 6. V Surahaji na otoku Javi so ugotovili več slučajev kuge. Vlada je izdala stroge odredbe.
Sofija 7. Car Ferdinand je danes pred-poludne dospel semkaj.
Petrograd 7. Razširjenje so pretirane govorice, da je obolel min. za unanje stvari Sasonov. Petr. agentura zamore pa poročati, da je Sasonov obolel na angini in da njegovo stanje ni nevarno.
„Slovencev!" napadi na dr. Kramar a.
„Slovenec" besno napada češkega pr-voboritelja Kramara. Imenuje ga najhujšega nasprotnika slovenskega in hrvatskega ljudstva ; a to samo zato, ker se ne strinja s Šušteršičevo politiko. Razun tega je zagrešil »Slovenec" grdo denuncianstvo in mu, — istotako kakor „Neue Freie Presse* — očita njegove simpatije do Rusije, Francije in Italije, ki da so sovražnice naše monarhije. Očita mu tudi, da koketira s Srbi in Madžari in ne vemo še s kom. Glasilo iste stranke, ki se je pred reorganizacijo „Slov. Enote" vedla skrajno nelojalno napram Čehom in ki je potem, ko se je ustanovila nova „Slovanska Enota", navdušeno pozdravljala ta dogodek, glasilo iste slovenske stranke bljuje že več časa ogenj in žveplo na Čehe. Menda zato, ker so uvideli, da po novih Statutih ne morejo v „SI. Enoti" več tako nemoteno gospodariti, kakor so to delali Prej.
Na „Slovenčeve" napade reagira zagrebški rTagblatt* nastopno :
Naveli smo le nekatere iz („Slovenče-vega") članka, ne da bi reproducirali napade na Srbe — in na vseh, ki ne mislijo tako kakor dr. Šušteršič. Na vse zadnje pa tudi ni mnogo na tem. Niv6, na katerem stoji politična prevdarnost d.ra Šušteršiča, je dokumentirana že s tem, da se v svojih argumentih sklicuje na izvajanja posl. Radića. Ta govori cele knjige. Vsaka nadaljna debata je potem brez pomena.
Ne prihaja nam na misel, da bi razpravljali z d.rom Šušteršičem o jugoslovanski politiki in o smeri, ki naj jej ta sledi. Slovensko-klerikalni voditelj je v svoji lastnosti kakor bivši predsednik „Slov. enote" jugoslovanskemu vprašanju prej Škodoval, nego koristil — In to celo morda bolj, nego d.ra Kramar, Čegar vnema za Ruse in ne-oslavizem ni po našem na ukusu. Ali dr. Kramar ima vsaj to prednost, da je modern človek, da ima bogato politično izkustvo in da je konečno „ministeriable", torej mož praktične politike.
In dalje:
Dr. Kramaf se je večkrat prelevil in
„Sedite tu poleg mene, dragi Krištof!" je govorila Gita z glasom, polnim simpatije, svojemu izvoljencu, ki je bil nekoliko zmeden. „Ne morem vam povedati, kako ste me razveselili s svojim hitrim prihodom. Ali ste dobili moje pismo? Kaj ne?M
„Da, milostiva!___"
„Ah, ne imenujte me tako," je rekla tiho z nasmehom udovica. „Kličite me po imenu, kakor tudi jaz vas ... Seveda, samo med štirimi očmi!..."
„Ah, vi ste preveč milostivi," je rekel Domjanič, poljubivši roko udovici, ki je pridržala njegovo.
„Koliko časa ostanete v Zagrebu?" je vprašala Gita, kateri se* je pokazala na obrazu rudečica, kakor tudi na Krištofovem, gotovo zato, ker sta se prvikrat držala za roke, kakor dve bitji, ki se ljubita.
„Vi še ne veste, Gita, da grem z vojsko nad kmete I" je rekel Domjanič.
„Ali je možno ?... Ali mora to biti ?u je vprašala prebledela Gita.
„Moram, dobil sem poziv od vice-bana!" je odgovoril Krištovf. „A zakaj vprašujete to, Gita?"	|
„ Moj Bog 1___4 Bojim se, da se vam
kaj ne pripeti/ je rekla žena iskreno, ker je občutila v tem hipu, kako jej je neizrečeno ljubo življenje moža, kateremu je oblju- J bila svojo roko.
često na svojo škodo. On spada v kategorijo gibčnih politikov, ki vedo, da je povsodi možno sporazumeti se. Drugače pa dr. Šušteršič. On je intransigenten, jednostran-ski, zagrižen strankar. Če kdo škoduje slovenski stvari v Avstriji, je gotovo on. Svojedobno bi bilo morda prišlo do tega, da bi bil kak Slovenec — naj bi že bil Detela, ali kdo drugi, bi bilo vseeno — imenovan resortnim ministrom. To niso bile le govorice. Namen je obstajal, ideja se je ventilirala. — Vedenje d.ra Šušteršiča pa je ta povspetek Slovencev onemogočilo. In potem : kdo je slabil „Si. enoto" in jo malone razgnal ? Zakaj je bil dr. Fiedler pozvan, da stopi na mesto d.ra Šušteršiča ?! Ali se ni zgodilo to iz vzroka, ker je dr. Šušteršič pokazal svojo nesposobnost za vodstvo velike skupine? Čemu valiti sedaj krivdo na druge, čemu sejati še nadalje nemir med slovanskimi plemeni monarhije ter ščuvati Hrvate in Slovence proti Srbom in ^ehom?! Dr. Šušteršič naj se pomiri! To hujskanje opravljajo že drugi. V Avstriji, na Ogrskem, to- in onostran Litve, to- in onostran Save hujskajo in insinuirajo, ter izigravajo Slovane proti Slovanom. Je-li potrebno, da še iz Ljubljane pomagajo pri tem ?! Ako se dr. Šušteršič ni mogel vzdržati kakor vodilen slovanski politik, naj krivdo na tem pripisuje le sebi in naj ima poguma, da izpregovori „mea culpa" in naj v vrsti deluje za interese Slovanov, pred vsem pa Slovencev — če mu je res kaj na tem. Hujskanje pa v resnici ni nikaka umetnost...
* * *
Tako piše list, kateremu tudi „Slovenec" ne more očitati jednostranosti ali morda celo principijelnega nasprotstva proti S. L. S. Nasproti slovenskemu strankarskemu trvenju je ravno ta list objektiven in resnica je, da je že često prinašal dopise iz Ljubljane, ki so zveneli naravnost dobrohotno za to stranko. Ali „Slovenčevi" napadi na vse strani so morali slednjič izbiti dno potrpežljivosti pri vsakomur, ako že ni uprav zaprisežen na „Slovenčevo" zastavo, in ako res misli z umom in srcem na bodočnost Slovanstva. „Slovenčevo" slepo otepanje grozi poslati v resno nevarnost za vsako vspeŠno narodno politiko, ker nam more slednjič odtujiti tudi vse one, katerih pomoči potrebujemo, ker brez te ne bi mogli uresničiti svojih narodnih postulatov. Zato pa postaja tudi v nujno dolžnost vsem faktorjem slovenskega političnega življenja, da se svojo avtoriteto — vsak po svoje — delajo na to, da se temu besnilu napravi konec. Tako res ne sme iti več dalje 1 Sicer bo jasno, da za pametno in častno narodno
politiko nimamo potrebnih etičnih kvalitet.
* ♦ *
Istotako serijezna in umerjena praška „Union" piše ozirom na zadnje napade na d.ra Kramara:
Članek v „Slovencu" je pač najnezasli-šaneje, kar si je ta list dovolil v zadnjem času. Ko je dr. Šušteršič videl ogorčenje, ki je je izzval zadnji Čehom sovražni članek v „Slovencu", je odklonil odgovornost za ta čin svojega osebnega lista. Ako bi bil ta njegov nastop le za hip odkritosrčen, bi bil moral skrbeti za to, da se „Slovenec" za vedno odnavadi take pisave proti nam in našim vodilnim politikom. Tu reproducirani članek pa kaže, od kod piše sapa!
„Moja čast mi nalaga, da grem z vice-banom," je rekel Domjanič mrko. „Ne smem vam zamolčati, kar se je dogodilo."
„Kaj ? ... Povejte hitro !" je silila Gita vznemirjeno.
„Mojega strica v Preseki so obdolžili, da je v zvezi z upornimi kmeti."
„Križ božji!" je lomila Gita roki.
„Kaj ne . .. to je žalostno, strašno?" je povzel Domjanič. „Ta sramota, ta madež na našem rodbinskem imenu!. .. Vi vidite, da moram, čeprav bi vedel, da zgubim glavo, iti z vojsko, da pokažem, da stričnik ni ono, kar je stric..."
„Pa kdo sme to reči?" se je razjezila Gita ... Kdo se vas drzne doižiti krivde radi vašega strica?"
„Baronica me je malo preje odpustila iz službe, gotovo največ radi strica," je govoril Krištof potrto. Bojim se, da se me bodo tudi drugi ljudje raditega izogibali, morda moji najboljši prijatelji... Hudo je to, Gita, zelo hudo!"
„Ni se treba razburjati raditega," mu je govorila Gita ljubeznjivo, gledajoč mu v lepe, modre oči. „Naj vas zaničuje ves svet, jaz vas ne bom ... nikoli! Ti si Častit, spoštovan mož, Krištof, vedno bom zvesto stala na tvoji strani!"
„Oh, hvala ti, stokratna hvala, _ mila, oboževana Gita!" je vskliknil Domjanič vas
Ne prihaja nam na misel, da bi polemizo-vali s tem člankom in Še manje smatramo za umestno, da bi kakor si bodi branili d.ra Kram&ra proti Iažem in denuncijacijam v „Slovencu" ; konstatiramo samo, da takih predrznosti ni bilo čitati ni v nemškem novinstvu, ki vendar zasleduje gotove cilje s sumničenjem češkega naroda in zapisovanjem d.ra Kram&ra kakor sovražnika monarhije. Ravno za danes, dne 6. marca, je sklicana parlamentariŠka komisija „Slov. unije" na posvetovanje in nemožno je, da ne bi „Slovenčevega" članka pritegnili v temeljito razpravo. Predno spregovori „Unija" le eno samo besedo o skupnih ciljih, treba jasnosti o t em, za koga je govoril „Slovenec". Za take skupnosti se morajo češki poslanci najuljudneje zahvaliti.	___
Dnevne novice.
Zasedanje poslanske zbornice. Na
današnji seji državne zbornice bo finančni minister Robert Mayer baje razvil svoj finančni program. Predlagal da bo zvišanje davka na žganje in zvišanje osebne dohodnine na viših stopinjah.
Plenarne seje poslanske zbornice se bodo vršile do 7. aprila. Velikonočne počitnice bodo trajale od tega dne do 27. aprila.
Pred velikonočnimi prazniki bo zbornica razpravljala: 1) o društvenem zakonu, glede katerega predloži vlada povsem nov zakon, v katerem bo večinoma izbrisana razlika med političnimi in nepolitičnimi društvi in ki bo tudi ženskam dovoljeval vstop v politična društva; 2) razprave o raznih agrarnih resolucijah; 3) o proračunu ; 4) o rekrutnem kontingentu in 5) o italijanski pravni fakulteti in o resolucijah glede slovenskih maloruskih in čeških vseučiliščnih zahtevah.
Antonio Fogazzaro V Vicenzi je včeraj umrl eden največjih sodobnih italijanskih pisateljev: Antonio Fogazzaro. Izšel je iz klasične Šole Alessandra Manzonija. Zato se ga prišteva k romantični struji. Njegovi spisi so vzbujali predvsem pozornost radi svoje versko - idealistične tendence. Fogazzarovi junaki nosijo na sebi nekaj mističnega. Fogazzaro sam, prepričan katolik, je skušal svoje verske nazore združiti z nazori modernega evolucionizma, moderne znanosti. Posledica temu je bila, da je polagoma zašel v modernistično strujo, kar se jasno pozna v njegovem velikem romanu „II Santo". In ravno to delo je bilo, ki je Fogazzara napravilo mahoma slavnega. Sedanji Papež Pij X., ki vodi, kakor znano, proti modernizmu odločen boj, je roman „II Santo" postavil na indeks in njegovega avtorja izključil iz cerkve. Mehka in idealna narav Fogazzarova se ni upala zoperstav-ljati papeževi odredbi. Pisatelj se je udal in preklical nazore, ki jih je razvil v „II Santo". To svojo resignacijo Fogazzaro mojstersko opisuje v svojem poslednjem velikem delu Leila".
Rojen je bil leta 1842., študije je dovršil v Turinu, a svoja zadnja leta je preživel v Vicenzi.	—o — c.
Nova visoka šola za Nemce. Glavno vodstvo solnograškega visokošolskega društva se sklicuje v neki okrožnici na to, da Gornje-Avstrijska, So' :ograŠka in Koroška, kjer je okroglo 1,400.000 Nemcev, nimajo
blažen in razpel roki, v katere je klonila Gita vsa zradoščena, prislonivši svojo glavo na njegov obraz.
„Čuvaj se, da ne padeš!" ga je prosik Gita. „Ali mi obljubiš?"
„Da ... saj ni nevarnosti. . . Kmt-tje so."
„Pa vendar, vendar !. . . Slučaj ;e slep . . . Bodi zato oprezen. Ne vem, kaj bi počela od bolesti, če bi .. ."
„Ah, ne govori o tem! jo je prekini Krištof, začenši tudi sam tikati Gito.
„Kedaj odidete?" je vprašala ona, kakor bi se nečesa domislila.
„Še ni znano ... jutri zvečer, ali pojn-trajšnjim zjutraj," je odgovoril Krištof. „Kmetje se že, kakor govore, bližajo Božja-kovini."
„Oglasi se pri meni, predno odideš!"
„Da, Gita!"
Potolažen in srečen se je poslovil Domjanič z Gito. Bil je ves opojen ljubezni te lepe ženske. Kako je dobra, kako plemenita ! To bo raj, si je mislil pri sebi. „Ako vas ves svet zaničuje, jaz vas ne bom !" Te besede so mu še dolgo zvenele po ušesih ter mu blažile srce. Samo cfa se srečno in čim preje konča izlet na upornike, potem še kak mesec in bo na vrhuncu svoje sreče in svoiih želja.
(Pride ša.)
Biran II
»EDINOST« št. 67.
V Trstu, dne 8. marca 1911
nikake visoke šole, dočim jo dobi sedaj 700.000 Italijanov. Zato priporoča okrožnica, naj se za Solnograd zahteva osnutje reformne tehničke visoke šole.
Nas Slovencev je tudi toliko, kakor Nemcev na Koroškem, Gornjeavstrijškem in Solnograškem, ki imajo vrhu tega tudi svoje visoke šole v Gradcu, Inomostu in na Du-«aju. Kljubu temu smo prepričani, da dobe Nemci v Solnogradu preje svojo visoko šolo, nego Slovenci.
Nova francoska vlada. Izjava nove francoske vlade je padla posebno v oči, ker je oni del, ki govori o vnanji politiki, zelo krotek. Izjava se omejuje na to, da zatrjuje mirovne namene vlade in da se sklicuje na zveze in entente, ne da bi, kakor je to sicer navada, se povdarjalo tudi prijateljsko razmerje z drugimi državami. Debati, ki je sledila na vladno izjavo, da je manjkalo vsakega poleta. Vladna izjava je bila sprejeta na znanje s 309 glasovi proti 114. 174 poslancev se je vzdržalo glasovanja. Med onimi, ki so se vzdržali glasovanja, so tudi socijalisti, ker smatrajo vladni protiklerikalni program za prezmeren.
K obisku bolgarskega kralja pri avstrijskem cesarju minule nedelje se poroča, da je cesar sprejel kralja Ferdinanda, ne da bi bil za to kaj znal grof Aehrenthal. Obisk da je bil popolnoma privaten in nima s politiko ničesar opraviti. Od druge strani pa poročajo, da je s tem obiskom odstranjena nejevolja, ki je vladala na dunajskem dvoru od aneksije sem in da so tudi odstranjene ovire, ki so bile na potu uradnemu obisku bolgarske kraljevske dvojice na Dunaju.
Za Aerenthala se bojijo Nemci v „rajhu". „Norddeutsche Allg. Zeitung" izraža iskreno željo uradnih in neuradnih nemških krogov, da bi se Aehrenthal zdrav in čil povrnil z dopusta na svoje mesto. Nemcem Aehrenthalova politika pač nese; zato bi jim gotovo ne bilo ljubo, ako bi moral njihov ljubljenec oditi v „zasluženo" penzijo.
Ein Ruf in der VViiste. Unparteiische Betrachtungen iiber die Sprachenzerwurfnisse in Oesterreich-Ungarn (52 Seiten). Preis 60 heller. Kommissionsverlag der „Styria" Graz u. Wien.
Anonimna brošura hoče na izrazit način predočiti vsem narodom avstrijske monarhije ogromno škodo, ki jo trpijo vsled večnih narodnih bojev. Pisatelj razpravlja ta predmet z različnih stališč, vendar bo moral priznati vsakdo, da je jedro njegovih izvajanj zdravo.
Črnogorski kralj Nikola se koncem tega meseca poda v Petrograd, da napravi oficijelen poset na ruskem dvoru.
Začasni vodja ministerstva za una-nje stvari. V ponedeljek je dospel iz Carigrada poslanik markiz Pallavicini, ki je že prevzel začasno vodstvo ministerstva za unanje stvari. Grof Aehrenthal nastopi namreč dne 10. t. m. daljši dopust, ki ga preživi v Opatiji.
Fallieres ne ide v Rim. Iz Rima : V dobro obveščenih krogih trdijo, da ne pride predsednik francoske republike Fallieres letos v Rim. O tem da je že obveščen Kvi-rinal.
Fond za katoliško vseučilišče v Solnogradu. V Solnogradu se je vršil v nedelo 28. občni zbor društva za ustanovitev katoliškega vseučilišča v Solnogradu. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je znašal dne 31. decembra 1910 nabrani fond 3,775.877 K. Tekom zadnjega leta se fond pomnožil za četrt milijona.
Ruske državne finance. V ruski dumi razpravljajo te dni proračun, ki zaključuje s preostankom. Kljubu vojni z Japonsko so se ruske finance toliko zboljšale, da izkazuje proračun za leto 1911 prebitek, da-si so izdatki za kulturne namene narasli od leta 1907 od 229 na 368 milijonov rubljev! Mi pa nismo zgubili nikake vojne in vendar izkazuje naš državni proračun že par let sem primanjkljaj. Posledica politike Aehren-thal-Bienerth et comp.
Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Črnogoro. Z Dunaja poročajo, da so že dovršena vsa gredpogajanja za trgovinsko pogodbo s Črnogoro in da se v kratkem prično zaključna pogajanja.
Skrivnostna smrt italijanskega polkovnika. — Iz Rima poročajo: Nedavno je umrl v Benetkah polkovnik Collari, povelj-aik tamošnjih trdnjav. Na smrtni postelji je rekel, da je bil zastrupljen. Trije častniki so bili aretirani, ker so na sumu, da so zastrupili polkovnika. Storili so to radi tega, da bi vzeli polkovniku Collari-ju važne dokumente o utrdbah. V resnici so izginile važne listine in načrti iz polkovnikove pisarne.
Spijonažka afera v Italiji. V Baru je bil aretiran te dni neki Anton Dean, doma iz Dubrovnika, ker je osumljen, da je izvrševal spijonažo na račun Avstrije. Dean je v zadetku tajil, a konečno je baje priznal, da je poskusil na vse mogoče načine, kako bi koristil Avstriji. Imel da je nalogo priti v posest načrtov utrdb v Brindisi in drugih važnih dokumentov.
50-letnica italijanske mornarice. _
Italijanski listi poročajo, da namerava praznovati italijanska mornarica v prihodnjem juliju 50-letnico obstanka. Stavnosti se udeleže francoska in angleška vojna mornarica. Poleg tega da pride tudi do sestanka vla-
darjev v Napolju. Mornariško društvo Napolju namerava častnikom vnanjih mornaric, ki se podajo v Napolj, prirediti sija jen vsprejem. _
Ljudsko štetje.
Šikane in mahinacije na sekcijah.
Karol Kovačič, stanujoči v ulici Pier Luigi de Palestrina št. 6, je bil poklican včeraj na sekcijo. Pozvali so ga, ker je hišnii gospodar napravil „raport*, da mu Kovačič ni izročil naznanilnice. (Faktično pa jo je izpolnil in tudi predložil, četudi mimo hišnega gospodarja.)
VstopivŠi jih je Kovačič uljudno pozdravil po slovenski: „Dobro jutro, gospoda ! Na ta pozdrav so ga le debelo pogledali in mu veleli, naj gre ven in naj počaka na hodniku. Pokoril se je in čakal. Ko pa je videl, da ga le nočejo pozvati, dočim so druge osebe prihajale in odhajale ter opravile svoj posel, je Kovačič zopet vstopil in prosil, naj ga odpravijo, ker nima časa čakati, ker on da si mora z delom služiti kruha in ne živi od zraka. Zopet so ga podili ven, ali v drugačnem tonu: jedan njih je namreč velel, da naj Kovačiča — vržejo ven in naj pozovejo redarje! Kovačič je le pripomnil: „Kaj še — a se je zopet umaknil na hodnik. Čez nekoliko časa je prišel ven eden uradnikov in je velel: Pridite po vrsti — in Kovačič je kar vstopil ter predložil svojo pozivnico. Uradnik je nekaj časa brskal po listinah in je rekel na to: „Tu je raport hišnega gospodarja, da mu niste hoteli izročiti naznanilnice." Kovačič pa je (sedaj v italijanskem jeziku) odgovoril odločno : „Ni res, da nisem hotel izročiti naznanilnice, marveč sem jo v resnici predložil, če tudi ne na roko hišnega gospodarja!" Uradnik: „Pazite, s kom govorite — jaz sem uradnik !w Kovačič: „Vi morete biti, kar hočete — gospodar lahko govori, kar hoče in vi tudi — to ni nikako razža-Ijenje — jaz sem naznanilnico izročil."
Uradnik je obmolknil. Na vprašanje Kovačičevo, ali Še kaj žele od njega, so rekli, da ne — in on je odšel s slovenskim pozdravom: Zbogom!
Ženo Ivana Slamiča, stanujočega v ulici della Guardia št. 44, II. nadstropje, so pozvali na sekcijo v ulici Scuole nuove. Sla-mič je bil napovedal slovenski občevalni jezik. Žena je nesla seboj moževo delavsko knjižico in je predložila uradniku, ki je menil, da beseda Komen v naznanilnici ni prav zapisana in da treba popraviti. Ko je na to res nekaj popravil, je velel ženi, naj še enkrat podpiše naznanilnico! Ona je vprašala, čemu to, ko je vendar že njen mož podpisal? Na to je uradnik začel rjoveti nanjo, da mora podpisati!! Kričal je nanjo tako, da jo je vso zbegal in preplašil in je v tem strahu revica res podpisala!!
Mi smo vspričo teh mahinacij in tega terorizma — ki ga kar noče biti konec — že v zadregi radi besed, s katerimi naj bi dali duška opravičenemu ogorčenju našega ljudstva, ki nas dan na dan oblega v našem uredništvu in stiska pesti in kolne v svoji jezi !	_
Domače vestL
Iz policijske službe. Prideljena sta v službovanje : Policijski komisar Ivan H r u s ch v Trstu okrajnemu glavarstvu v Dubrovniku, policijski konceptni praktikant Josip Zoreč v Puli okrajnemu glavarstvu v Zadru. Nadzornik policijskega oddelka Robert D u ž e-m a 1 i k je imenovan poveljnikom redarstve-nega oddelka v Zadru.
„Slovenec" in časnikarska lojalnost. Predsinočnji „Slovenec" se zopet obrača do dr.a Rybafa, naj prisili nas, da damo dr.u Šušteršiču zadoščenje radi napadov povodom vseučiliščnega vprašanja. Kaj hoče Še „Slovenec" od nas ? Mari nismo že storili svoje dolžnosti v polni meri? Priobčili smo izjavo političnega društva „Edinost", s katero to društvo popolnoma odobrava postopanje državnega poslanca dr. Rybara v zadnjih fazah vseučiliščnega vprašanja, a v posebni uredniški notici smo izrecno nagla-šali, da je ta obramba d.ra Rybara obenem obramba vseh naših poslancev, ker je dr. Rybar soglasno postopal z drugimi poslanci. Kaj hoče torej še „Slovenec" od nas? In da odkrito govorimo: „Slovenec" ima najmanje pravice dajati nam lekcije do lojalnosti. Mi nismo nikdar smatrali za sramoto, marveč menimo celo, da je vsakemu listu le v čast, ako kako netočno vest, kakoršnim se ne more izogibati noben dnevnik, ali pa kako krivično sentenco, spisano v dobri veri pod utisom došlih informacij, pozneje lojalno popravlja, oziroma daja napadenemu zadoščenje. Po tem principu lojalnosti mi vsikdar objavlja-no zahtevana pojasnila ali popravke. Ravno „Slovenec" pa je tisti list, ki se ne drži tega pravila lojalnosti, dokler ni pritisnila skrajna sila. Zato imamo malone vsakdanjih izgledov in v dokaz temu pričajo neštevilne tožbe — ne morda od strani drugorodnih sovražnikov, marveč od strani lastnih sorojakov. V konkretnem slučaju se „Slovenec" ravna po proslulem pravilu: Reci, da ti ne poreče! Obdolžil nas je, da smo spravljali dr.a Sušteršiča ob dobro ime v številki, v kateri ni bilo ne ene besede ne o d.ru Šušteršiču ne o vseučiliščnem vprašanju. A „Slovenec" ne zmore toliko lojalnosti, da bi svojo trditev preklical, marveč se le zvija, da mu je pri-
šla iz Trsta. To opravičevanje bi veljalo, ako bi je ne bil „Slovenec" priobčil še le po naših izjavah in — kar posebno na-glašamo — brez vsake pojašnjevalne pripombe od strani uredništva. Ker on sam noče biti toliko lojalen, da bi dal zadoščenje, ki bi je bil dolžan dati, pa kriči na nas, naj mi damo zadoščenje, ki je nismo dolžni dati, ker smo je — že dali!!
Ne, „Slovenec" ni poklican, da bi tra-diral slovenski žurnalistiki o lojalnosti.
„Slovenec" in narodni razvoj na tržaškem ozemlju. Prejeli smo: Slavno uredništvo „Edinosti"
v Trstu !
Z ozirom na članek: „Slovenec" in narodni razvoi na tržaškem ozemlju", priobčen v „Edinosti" z dne 4. marca t. !., štev. 63, zahtevamo, da na podlagi § 19 tisk. zakona objavite v prihodnji številki Vašega lista na istem mestu in z istimi Črkami sledeči popravek :
Ni res, da je bila ena prvih akcij hranilnice, ki so jo ustanovili „Slovenčevi" pristaši pri Sv. Ivanu, ta, da je nakupila posestvo, kjer je otvorila svojo gostilno, za katero se je prav mrzličavo agitiralo,
res pa je, da hranilnica pri Sv. Ivanu ni nakupila nobenega posestva, in
res je, da ni otvorila nikakoršne svoje gostilne, za katero bi se uprav mrzličavo agitiralo.
Sv. Ivan-Trst 5. 3. 1911. za Ljudska hranilnica in posojilnica v Trstu
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje „Hranilnica pri Sv. Ivanu" : Višnjavec Josip Ant. Čok, predsednik. Pripomba uredništva. Pisec naše tozadevne notice je zgrešil le v toliko, da je gori imenovano hranilnico označil direktno kakor lastnico gostilne in tozadevnega posestva, dočim je lastnica posebna zadruga. Ali to je, kakor bi Nemec rekel: ghupft wie gesprungen. Hranilnica, ki so jo ustanovili „Slovenčevci" pri sv. Ivanu, sicer res ne figurira v zemljiški knjigi kakor posestnica. Vprašamo pa: kdo je preskrbel denar za to kupčijo? Niso-li storili tega isti pristaši Slovenčevi", ki so ustanovili hranilnico ? Kavzalna zveza je torej tu jasna in na dlani, vendar pa utegnemo še iskati podrobnejih informacij.
Sicer pa je v danem slučaju vprašanje : kdo je lastnik? — le postransko. Glavno vprašanje, ki se ga popravek niti ne dotika, e: ali so pristaši „Slovenčevi", — ki na-jada našo stranko radi zadružnih gostiln — pri sv. Ivanu ustanovili zadružno gostilno, ali so agitirali zanjo in ali se pleše v njej ? !
Svojim tovarišem gostilničarjem! Prejeli smo : Tudi mi smo torej dosegli ono, česar smo si toliko let želeli. Naša zadruga že posluje! Mnogo hudega nam e bilo prestati v okrilju „Consorzia", kjer so signori skrbeli le za kake pompozne izlete v Italijo in (v nafboljšem slučaju) tudi — na Dunaj! Plačevali smo in plačevali, a koristi nikake!
Sedaj imamo svojo zadrugo, ki bo res skrbela za naše blagostanje, kar je pa tudi že dokazala. Posebno letos pri veliki draginji vin nam je zadruga mnogo koristila. Jpamo, da se sleherni naš gostilničar in ferčmar oprime te naše dobrodelne ustanove — ako želi dobro sam sebi in svojim gostom.
Ako pa pomislimo, da nam zadruga preskrbi vse potrebščine po znižanih cenah, smemo upati, da ne bo našega gostilničarja, ki ne bi želel dobrega sam sebi in bi odklanjal ponujane mu dobrote!
Vzdramimo se vsi in podpirajmo vsi složno ognjišče, ki obeta biti pravi blagoslov vsem, posebno pa revnejšim krčmarjem in gostilničarjem.
V slogi in združ«>'i je moč!
Krčmar.
Občni zbor zvez *"\i!h in t-zo-javnih uslužbencev. —	skupina
„Zveze avstrijskih poštnih in brzojavnih uslužbencev" je imela minulo nedeljo občni zbor, ki je bil primeroma dobro obiskan. Iz poročila tajnika g. Proha je razvidno, da Šteje tržaška skupina danes 320 članov. Iz poročila blagajnika gosp. Baučerja je razvidno, da je gmotno stanje društva ugodno.
Sklenilo se je razdeliti med razne potrebne člane in njih udove več podpor. — Na občnem zboru so udeleženci kazali veliko zanimanje za razvoj društva. Govorili so različni člani in debate so bile tu pa tam prav živahne.
Izvoljen je bil po večini stari odbor. Predsednik je ostal g. Mohorič, podpredsednikom gg. Simčič in Pascolat. Tajnik je ostal g. Prah, za blagajnika je bil izvoljen g. Ravasini.
ZdruženS čevljarji za Trst in okolico bodo imeli v nedeljo, dne 12. t. m. ob 2. popoludne shod, na katerem se bo razpravljalo o koristih in pomenu novoustanovljene zadruge črevljarjev.
Za Ciril-Metodov obrambeni sklad se je priglasila Podružnica dr. sv. Cirila in Metoda v Bazovici ter plačala I. obrok 30 K. Kamen ima št. 887.
Ženske hlače. Časopisi poročajo še vedno o ženskah, ki se pokazujejo v hlačah na ulici. Pri tem seveda niso vsprejete
vse te ženske na enak način. Kakor je že tako v življenju, je tudi pri ženskah v hlačah, da imajo ene srečo, druge nesrečo.
Vendar moramo tu opaziti, da se tu ne gre morda za hlače, kakoršne nosijo ženske, ampak gre se za krilo, ki je razdeljeno zdolaj na dva dela. Temu primerno je tudi ime te nove noše: Hlačno krilo. Splošio se izreka sodbo, da je ta nova noša zelo este-tična. Zato je za pametnega človeka le težko razumljivo, kako je možno, da se najde v velikih mestih ljudi, ki napadajo take ženske na ulici.1'In vendar se je to zgodilo na Dunaju, v Pragi in v Budimpešti. Samo iz Se-meringa poročajo,- da je bila neka dama, ki se je minulo nedeljo prikazala tam v hlačnem krilu, od občinstva pozdravljena z velikim odobravanjnm. Nagovoril jo je na sprehajališču celo nadvojvoda Friderik. Na Dunaju so zavzele demonstracije proti nositelji-cam hlačnega krila tak obseg, da je morala poseči vmes policija. Ko sta se prikazali aa sprehajališču na Koroški cesti dve dami v novi modi, jih je obstopila velika množica, ki je kričala med damama. Obe dami sla zbežali v neko sladčičarno, ki je bila takoj blokirana od množice. Lastnik je moral zapreti lokal, ker je bila napadena vsaka dama, ki je prišla iz istega. Konečno je bila pozvana policija, da sta mogli dami neovirano domov.
Tudi v Pragi je prišlo minulo nedeljo do izgredov radi hlačnega kriia. Neko damo, ki se je ob petih popoludne sprehajala po Vaclavskem trgu, so neki mladiči grozili, da je morala bežati v neko vežo. Prinesli so drugo obleko, da se je v vratarjevem stanovanju preoblekla in se potem peljala domov.
Enako se je zgodilo v Budimpešti dvema damama, ki sta se prikazali na Andrassijeri ulici. Velika množica je dami obkolila in zasmehovala. Konečno sta morali dami bežati v neki voz cestne železnice, ki je ravno prišla mimo. Tudi tu je morala posredovati policija, da je zadrževala množico.
Oj te ženske hlače! — Neki šaljivec nam piše :
Koliko krika, žvižganja in pisanja pro-vzročajo te nesrečne ženske hlače! Čudno pri tem je, da se baš ženske najbolj ogor-čajo, ko bi menda ravno one morale molčati. Saj je vendar med „nežnim" spolom skoraj gotovo največ takih, ki bi rade nosile — hlače! Ali ne ?
Čemu se torej vpirajo novi modi ? Neki šaljivec je rekel v „Edinosti", da mi moški — ko ženske oblečejo hlače — oblečemo krila ter da potem ostane svet t ravnotežju !
Moje skromno mnenje se pa ne strinja s tem predlogom. Jaz menim, da bomo moški celo na boljšem, ako bodo naše žene hodile v hlačah, ker bo človek, ko bo imel na izbero, lahko vzel mesto svojih ponošenih in zvaljanih one lepo zlikane — soprogine hlače!
Navsezadnje pa niso ženske hlače aič novega Mohamed je že pred večstoletji zapovedal turškim ženam in dekletom, d«, morajo nositi obleko, ki je v spodnjih delih podobna moškim hlačam — le da je vse bolj široko, nego pri moških.
Kedor je videl turške žene, se gotov© ne prestraši, ako zagleda na ulici našo žensko v hlačah. Svetujem torej: Žene, napravite si hlače, ali poprosite može, naj jih vam posodijo, oziroma odstopijo, ali v te* slučaju pokrite si obraz z gostim pajčo-lanom !
Misleči, da ste Turkinje, vas bodo ljudje puščali lepo pri miru. Pajčolan pa si lahko snamete, ko ženske-„protihlačnice" i« pa moški, ki se boje za svoje hlače, uvidijo, da vrag ni tako črn, kakor ga slikaj«.
Mohamedovič.
Izžrebane štev lke na loteriji. Na djw
velikega plesa NDO so bile izžrebane sl«~-
številke :
! i	808	23	2628	45	2640 i
2	2173	24	1435	46	1694
o 1 O	280 L	25	2045	47	1030
! ^	2796	26	2552	48	23
5	2484	27	2752	49	2679 i
6	2033	28	962	50	2549 :
7	1546	29	1203	51	2656
1 8	2218	30	748	52	185 i
I 9	2558	31	646	53	1774 [
i 10	1791	32	2269	54	1427
I 11	1977	33	2559	55	1306
12	2855	34	725	56	514 |
13	1284	35	44	57	172» |
14	1543	36	2257	58	787 I
15	2073	37	836	59	1901 j
16	2385	38	2618	60	483
17	2480	39	2500	61	2448 ;
18	2111	40	803	62	172$
19	2297	41	342	63	489
20	1522	42	1312	64	515
21	2294	43	687	65	1211
22	2072	44	1477	66	1308
Za pravilno žrebanje številk jamčijo veselični odsek in dve priči, izvoljeni v čas« žrebanja in sicer med možkim in ženskiai spolom.
Dobitki se morejo dobiti vsak dan od 6. in pol do 8. ure zvečer do vključno dae 11. t. m. v prostorih NDO, ulica Lavatol* štev. 1.
V Trstu, dne 8. marca 1911.
EDINOST" št. «7.
Stran IH
Tržaška mala kronika.
Slučaji blaznosti. Trevesova rešilna postaja je včeraj spravila sledeče v opazovalnico : Alojzija Lass, starega 35 let, ki je hipno znorel; Josipa Premru, znanega alko-holista, ki se je v napadu „deliriuma tremens" slekel do nagega sredi ulice Scuole nuove, in Fani Paternost, staro 55 let, iz Krakovega, ki je tudi hipno zblaznela.
Zginila sta 50-letni delavec Marij Meršnik, stanujoč v ulici Rigutti 22, in Kari Rosch, star 24 let, stanujoč v ulici Farneto št. 24. — O obeh ni nikakega sledu. —
Dekla tatica. — Ker je vkradla svoji gospodinji prstan z briljanti v vrednosti 100 kron, je bila aretirana 18-letna dekla Ana S. iz Gorice. — Obdolžena je tudi druge tatvine.
Poskus samomora. Hektor Fascino, star 32 let, doma iz Imole v Romaniji, stanujoč v ulici Canova št. 14, je sinoči na Borznem trgu pred poštnim uradom izpil dozo karbolne kisline. Neki redar ga je aajprej odvedel k Trevesu, ki ga je potem spravil v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je opasno. Vzrok: siromaštvo.
Koledar in vreme. Danes: Janez od Boga sp. — Jutri: Frančiška vd.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -H 110 Cels. — Vreme včeraj : lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Stanovitno vreme.
Društvene vesti.
Učiteljsko društvo v Trstu in okolico vabi vse svoje ude na občni zbor dne 12. t. m. ob 10. uri zjutraj v prostorih CM šole v ul. Acquedotto. Ker je na vsporedu mnogo in važnih toček, naj se ga udeleže učitelji mnogoštevilno in točno. Odbor.
Učiteljski pevski zbor ima v četrtek, 9. t. m. v navadnih prostorih svojo pevsko vajo in sicer samo za ženski oddelek. Da se prihrani izguba tako dragocenega časa toliko za pevovodjo, kakor za pevke, se prične vaja za sopran točno ob 5 in četrt, za alt pa ob 5 in pol. Iz istega razloga in pa ker se začnemo učiti nov troglasni ženski zbor, so naprošene vse pevke, da pridejo polnoštevilno in točno ob določeni uri. Pokažimo tudi v javnem življenju, da smo učiteljice in da ljubimo red in točnost. Isto velja tudi za moške kolege, ki imajo svojo pevsko vajo drugi četrtek 16. t. m. Ena in druga vaja se vrši v četrtek le za takrat in z ozirom na občni zbor, ki bo prihodnjo »edeljo 12. t. m. radi česar odpade na ta dan določena vaja. Komur je četrtek nepri-praven, naj potrpi za enkrat in naj pride gotovo. Gosp. pevovodjo pa prosimo, naj v zadoščenje točnim pevcem in da se privadijo na točnost tudi nemarni, začne z vajo točno ob določeni uri, ne glede ali so pevci polnoštevilno zbrani aH ne.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je ▼zelo na znanje pravila novega društva : .Društvo jugoslovanskih bančnih uradnikov" s sedežem v Trstu.
Slovensko akad. društvo „Slovenija" Ha Dunaju priredi v soboto, dne 11. t. m. Tolstega večer v vrtni dvorani restavracije Haindl, IV. Favoritenstrasse 54. Na vsporedu je predavanje tov. A. Sovreta in pevske točke iz prijaznosti sodelujočega pevskega zbora „Zvezde" in solotočke g. B. Koserja (tenor), tov. R. Trošta (bariton) in tov. A. Trosta (klavir). Po vsporedu svobodna zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Pogrebno društvo pri sv. Jakobu ima *e*to pretekle sobote, prihodnjo soboto «e 11. t. m. svojo redno odborovo sejo.
Pevsko društvo „Ilirija" od sv. Ja-coba ima pevske vaje vsako sredo in petek od 8. do 10. ure zvečer v društvenih prostorih v ulici Montecchi štev. 15. _ Pevke
iz pevci, so vljudno vabljeni, da zahajajo redno na vaje, ker približuje nastop. Ob-•zem se prosi vse gospode pevce in gospice pcrke, da se danes vdeležijo pogreba pokojne gospice Mimice Godnič ob 4. uri popoludne. Zbirališče v ulici Cristoforo Belli štev. 49.
Naše gledališče.
V nedeljo popoludne ob 4. uri se uprizori poslednjikrat kakor popoludanska predstava splošno priljubljena opereta
»VALČKOV ČAR«
Zvečer ob 8. uri bo pa slovenska premiera in pride na naš oder pisatelj doma-•hi. Uprizori se žaloigra v 4. dejanjih
„HČI MESTNEGA SuDNIKA"
hi jo je po Jurčičevem romanu dramatiziral g. Ferdo Plemič.
*
* *
V nedeljo, dne 19. t. m. bo benefična predstava gospe in gospoda Dragutinovič.
*
* *
Oceno o nedeljski predstavi „Beneškega trgovca* smo morali radi drugega
gradiva odložiti na jutršnjo številko.
*
* *
Moški zbor »Dramatičnega društva" ima 4a«es zvečer ob 8. uri vajo.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Odmor.
POL. ROSSETTI. — Danes opereta „Valčkov čar".
EDEN. — Danes navadna varijetetna predstava.	*_
DAROVL
— Za Ciril - Metodov ples so nadalje darovali gg.: V. Marušič, Trst, 10 kron; Janko Malenšek, Trst, 4 krone; dr. Ljubo Tomašić, Trst, 5 kron; dr. Ivo Jagodič, Trst, 10 kron ; dr. Josip Wilfan, Trst, 10 kron; M. Kišić, Pazin, 6 kron; Anton Ružička, Trst, 20 kron; Ivan Nežić, Livade, 4 krone; Fr. Tomšič, Nabrežina, 2 kroni; Ivo Petkovič, kovač, Blato, 5 kron; dr. Ivo Subelj, Dunaj, 6 kron; Franc Posega, Dunaj, 4 krone; Josip Urbančič, Bazovica, 10 kron; dr. Sutej, Zagreb, 10 kron; dr. Edvard Sla vik, Trst, 10 kron.
Vesti iz Goriške.
Ustrelil se je v Kanalu neki vojak-korporal tamošnjega lovskega batalijona, Nemec. Ustrelil se je v srce ter ostal takoj mriev. Bal se je neke kazni. — To je tretji samomor vojaka v Kanalu.
x Mrtvo dete v spovednici je našel pater Lino v cerkvici Imakolate. Dete se je nahajalo v škatlji zavito v kos perila. Zdravniška komisija je ugotovila, da je dete prišlo živo na svet, da je pa bilo zadušeno. — O nečloveški materi ni sledu.
x Slovenski otroški vrtec na Blanči so začeli graditi ta teden. Stal bo ob ulici 3arriera.
Kolesarsko društvo „Danica" ima
1.	redni občni zbor v nedeljo 19. t. m. ob
2.	uri popoludne v društvenih prostorih. — ?o občnem zboru priredi društvo izlet v Podgoro ter so vsi gg. člani uljudno na-Drošeni, da se udeleže istega v obilnem številu.
Novi društvi. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novih društev: „Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v -jubljani" s sedežem v Dutovljah in Bralno in pevsko društvo „Napredek" s sedežem v Tomaževici (pol. okraj Sežana).
Vesti iz Istre.
Grozni čin zblaznelega.
Iz Sv. Tomaža pri Kopru nam pišejo:
V	nedeljo, dne 5. t. m., okrog 2. ure popoludne se je dogodilo pri nas nekaj strašnega. V hišo Ivana Bertoka (po domače Rožiniča) št. 126 je prišel Ivan Pobega od sv. Antona, stanujoči v sv. Kancijanu.
V	roki je držal velik nož, kakoršnje rabijo pri nas kmetje na polju in jim pravijo: kortelač. Vstopivši je zaklical: „Kie ie, kje je?!"	1 1 '
Prestrašeni hišni ljudje so ga spoznali in vprašali, kaj da hoče in kaj da name-ruje? A on je le nadalje hodil po kuhinji. Slednjič se je približal gospodarjevemu sinu, 30-Ietnemu Ivanu Bertoku — zamahnil z nožem in ga zadel v lice. Ranjenec se je zvrnil na stopnice, a se je kmalu zopet zavedel. Na to je hotel Pobega zamahniti po Bertokovi ženi, ki je v groznem strahu skrivala pri ognjišču svojega 2 - letnega sinčka. Videč, da sta mu žena in otrok v smrtni nevarnosti in da se Pobega vede kakor blazen, pograbil je Bertok puško, ki je stala v kotu pod stopnicami in je kakor v nezavesti ustrelil proti Pobegi ter ga zadel v desno nogo. Tako je rešil svojo ženo in ostale. Na to je spravil družino na piano in je bežal, ves okrvavljen, klicat sosede na pomoč.
Prihiteli so ljudje, ali Pobega, da-si obstreljen v nogo, ni pustil nikogar blizu.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes v sredo 8. t. m. od 9. do 12 ure dop.:
Deset zvezkov „Schillers sammtliche Werke", nemško-francoska slovnica, tehtnica na mostič z uteži, posode s kumarami, prazne steklenice, chiffonier, zrcala, regul. ura, želez, blagajna, amerikanski pult, mizice, kanape in lesene poltrone, stoli, stiskalnica za pisma, omara za knjige, stolice brez naslanjača, električne luči, peč na plin, okrogla ura, tehtnica za pisma, rezilni stroj za papir, ška-tlje s sardinami in fileti, slike. Od 3. do 6. ure pop.: Izdelane moške obleke, paletot, koščki blaga, volnene srajce, srajce, hlače in drugo perilo.
Kot pravo dobroto občutita mati in dete v premnogih slučajih, kjer prezgodaj usahne vir materinega mleka, če se kot živilo daje „Kufeke". — „Kufeke" je izredno lahko prebavno živilo, obsega najboljše zdravilne snovi in ga lahko prenašajo celn najslabotneji želodci dojenčke Otroci se razvijajo ob tem prav izborno in se jim ni tret.. i^ati pogostih motenj prebave.
Kdor odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Ali'Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, Športnih potrebščin itd.
MLUVI ČESKY !	MLUVI ČEŠKI !
11' Artigiano
TRST, ul. Arcata št. 9 vogal ul. Sapone
Veliko Izbera močnih hlač, 1 srajc Itd. za delavce, e. 1
Veliko si lahko prihrani, kdor se po-sluiuje pri nakupu ugotovljenih oblek v
Moderne železne ograje ^^
284 za vile (dvorce), vrte. tovarne, dvorišča, prostore za temo itd.
IIust. katal. št. 104 brezplačno
AlD?niMsebe
DrtiUistrie Feri JergiM Sfihie-Dagnfort Štalu »stop. y Trsta. - v Gradcu fil. to?.
Sirnić S Co. - Zrst
ul. S. Anastasio 8-10
===== OBAVLJA =====
Agenturske in komisijn. posle
Bavl se s prodajo koloiiijalnega blaga in naknpom dež. pridelkov.
Trst, Corso 2. Telsf. 1917.
Leopold Haas
Prstr.i linoleum.......K 2 50 m2
Podoigaste preproge 67 cm „ 190 met. Preproge v vseh velikostih z
varnostnimi ogii iz kovine 150/200 K 7 50 200/300 K 15*— itd. Gospodarski predpasniki iz voSčenega
platna............K 2 50
Namizni prti 85/115 cm......„ 2*80
* 65/130 „......„1-80
Površniki Iz sumilo od K 22 dalje.
Podrjuhe..........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka..... „ 50 „
ManŠete iz kavčuka.....„ 60 „
—— Pošilja se tudi na deželo. -136
Slovenci!
hočete se obleči MT po ceni ?
Obrnite se do dobroznane trgovine z oblekami
„ALLA CITTA' Dl TRIESTE"
Trst ulica Giosae Cariacci it 40 (prej Torrentg)
kjer dobite velik Izbor Oblek in aakenj z* moike, dečke In otroke sa nastopajočo sezono po sledečih cenah: Obleke Iz poluvolne io Kamgarna za mo;ke od K 15—52 Obleke „ „ „ „ „ dečke „ „ 10—30 Obleke „ „ za otroke...... „ 4—1«
Suknje, kožuhi z ovratnikom iz pra?e kožuhovin« za dečke, pelerine iz Ludna po cenab, da ae ni bati nikake konkarenoe. — Zaloga blaga tu- in inozemskega. - IzvrSuje ae delo tudi po meri.
Velik izbor potrebnih predmetov za delavce : hlače, srajce, pletenice itd. itd.	Postrežba solldoa.
ALLA CSTTA' Dl TSIESTE
Trst, ulica Giosis Cardncci ste?. 40 (jrej Tirate)
Zdravilno pivo
dvojnega kvasa
založna marka „Sveti Štefan*'
Glasoviti profesor zdravnik Kari von Nooden, ravnatelj prve dunajske zdravniške klinike, izjavlja, da je pivo dvojnega kvasa založna marka „Sveti Štefan" zelo upliven pripomoček za želodčne bolezni in za nervozne osebe.
Zaloga: Trst, via Valdirluo št. 32.
Telefon št. 2201.
(B.)
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
tvrdke A. KRIZNiC :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITtV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HJŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd.
Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene.
PQrl/Q+r»Q t\/nmipQ opremljena z najnov. rai l\cll Id LVUI I lioa stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1
StrngarsE oddelek: nudi m t strngarsio stroko spadajoče izdelke. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk Strokovnjaka --interesentom brezplačen ■	_329
Cene^nizke	^razjconki^
Velika zaloga z mani fakturnim blagom
ulloa Nuova it. 36, Tog&l «L M.
d dovoljuje ob—tili davno oMteatoa ki anga eeigane gdjtmMkn, d« j* Jato lofo kakor tndi povedala f—aliju s tem, da Je utanom farnu »aataaa bon * polni aud eadeettt nkraa caoi~
9 pođruinioo aL S. Luiart .%r
Jako ponuoflfia ivejo m podrninioo uk, Ć&
V obok prodaj alnic&k doMra aa poeebno pa asovi sa molki te

C
> Maco bogie I akte, arajce, te prtifeT, ter tadi kotee 1
VELIKANSKI
kakovosti te
■ prvih i ve&kinafct
tavan
bon baš«, ali pktea

takor Tid
vratni okraaki aa ttvttia te_________________ __
BARSKE ZASTAVE IK MA&ODNIH TRAKOV 2A DB0ŠT7EME ZNAKE.
Kupljeno blago, kataro ahaOaJno nI ugajalo, aa zamenja ali pa a« vrne dena? brez nlkaklh cadrtkov.	Mili« ta m »n»rt«itL
Velike nove prodajalnice
pohištva in tapetarij
trgovini B o h i n e c & C.o ulica delle Torri Št. 2 (za cerkvijo sv. Antona novega] tam dobi dobro blago po nizki ceni.
:: Paolo Gastwirtb ::
TBT, il. Stndion it-J - leteSo U-85 fliBa jleftillHn Penite)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, ena
Bogato iabera izbera popolnih aob od 300 do 4000 bron. Jedilne aobe. Sprejemna in sadilne dvorane v najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Zelesno in medeno pohi&tvo
|ogata izbera vsakovrstnih stolić — popolne opreme in posamezni deli.
Stran IV
»EJJINOST* št. 67
V Trstu, dne 8. marca 1911
Plazeč po tleh je trdno držal nož, s katerim je začel sekati svojo lastno ranjeno nogo. Se le dve uri potem se je posrečilo ljudem, da so prišli do njega in mu iztrgali nož in ga skrili. Dva poljska čuvaja in drugi so moža zvezali in ga odpeljali v bolnišnico v Koper, v ponedeljek pa v Trst, kjer mu gotovo odrežejo nogo. V bolnišnici v Kopru ga menda niso spoznali za blaznega.
Ali mož je že pred, predno je prišel v hišo Bertoka, izvršil grozen čin. V oddaljenosti kakih 300 metrov od Brtokove hiše je z istim nožem popolnoma pokvaril 7-letno hčerko Josipa Rakarja. Mahnil jo je po glavi in v hipu, ko to pišem, ne vem, ali je dekletce še živo. Prejšnjo noč pa je morala nesrečnikova žena z otroci vred bežati pred njim od doma. Naslednje jutro je ubil doma mačko in psa. Po vsem tem ni dvomiti, da je nesrečnež divjal v blaznosti. —
♦
* *
O vzrokih zblaznenja Pobege smo prejeli nadalje:
Minolega petka je nagloma umrl — zadet od kapi — Anton Pobega od sv. Antona. Smrt ga je doletela ravno ko je hotel z vozom in voli v mesto. Ker mu je oče umrl tako nagloma in brez testamenta, vsled česar se bo premoženje delilo na 7 delov — je najstarejšemu 35-letnemu sinu Ivanu duh potemnel, da je začel strašansko besneti. V tem besnilu je izvršil čine, kakor gori opisano.
Iz Kopra nam poročajo dalje, da je ono dekletce, ki je je Pobega ranil z nožem, izdihnilo v tamkajšnji bolnišnici.
Slednjič naj konstatujemo, da je tudi v tem slučaju „Piccolo" ostal — „Piccolo", to je: zlobnež, lažnjivec in obrekovalec našega ljudstva. Piše namreč, da je Pobega izvršil te grozne čine v pijanosti.
„Društvo za poljepšavanje mjesta i čuvanje čistoče mjesta v Moščeničkoj Dragi" s sedežem v Moščenicah-Draga.
Poziv koperskim Slovencem! — Pevsko društvo „Zvezda" v Kopru vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, ki se bo vršil dne 9. t. m. ob 7. uri jn pol zvečer v gostilni pri „Staremu kosu* z običajnim dnevnim redom. Ker je želja vseh sedanjih članov tega društva, da bi se vsi koperski Slovenci združili v enem edinem društvu, mesto da cepijo svoje moči po nepotreb-aem, so uljudno naproŠeni vsi znanci in prijatelji, naj za gotovo pridejo na občni zbor, kjer bo vsakemu dana prilika, da pove svoje mnenje.
Ob enem izreka odbor „Zvezde" najtoplejšo zahvalo vsem onim, ki so ob zadnji prireditvi preplačali vstopnino in še posebno kaznilničnim čuvajem iz Brijonov, ki so nakazali K 10'—
Nekoliko odgovora „Piccolu". — Iz Žminja: Pred nekoliko dnevi je tožil tržaški Židovčič, da je v Žminju le kakih 10 do 12 rodbin zapisalo italijanski obče-valni jezik, dočim da jih je bilo povodom prejšnjega ljudskega štetja, katero je istotako izvršila hrvatska občinska uprava, nekoliko stotin. Potem toži „Piccolo" radi pretveznih krivic, storjenih Italijanom.
O ti nedolžno, mukotrpno dete! Minoli so tisti časi, ko je kak minister na podlagi Vaših laži odgovarjal pok. Vitezicu, prvemu hrvatskemu poslancu v državnem zboru, čudeč se: „Od kodi naenkrat Hrvatje v Istri ?!" Boli Vas, ker je narod odprl oči tn se ne pušča zaslepljati od Vas.
Da pa sploh morete še kaj govoriti o italijanstvu v Žminju, na tem smo — na žalost — krivi mi sami. Bi-li Vi, Italijani, a. pr. dopuščali in trpeli, da bi učiteljica aa Vaši italijanski šoli vpisavala hrvatski občevalni jezik ? I Ne, prav gotovo ne! Nu, nadejamo se, da tudi mi enkrat odpremo oči ter da p o r e č e m o gospici Lidiji M a u r o v i ć, podučiteljici na hrvatski ljudski šoli, naj gre, ker Žminj ni pravo mesto za-njo! Kakor Hrvatica se ni izkazala nikdar, marveč aaglaša vedno, da je njen materini jezik — italijanski in tudi povodom ljudskega Štetja se je pokazalo, da je všteta med Italijane. Nje oče, ko je sebe in svojo rodbino vpisaval za Italijane, bi se bil moral vsaj glede nje spomniti, da je ačiteljica na hrvatski šoli! Prav so imeli nekateri naši kmetje, ko so se čudili, kako more Italijanka poučevati na hrvatski Soli ? !! Zato pa tudi z njenimi vspehi v šoli nismo zadovoljni. In krajni šolski svet naj se ne bo čudil, ako bomo aačeli jemati svoje otroke iz hrvatske šole.
_Jeden za vseh.
Druge slovenske dežele
106 let stara. Petkrat omožena. V
okolici Ko evja živi 106 let stara Marija Wiederwohl. Bila je petkrat omožena. — Zadnjikrat se je omožila, ko je bila stara 99 let.
Slovenska zmaga na Koroškem. V
St. Janžu v Rožu so na občinskih volitvah v vseh treh razredih zmagali Slovenski kan-didatje.	_
Razne vesti.
Tizianova slika za šeststo tisoč Mark. Iz Londona poročajo, da je sir Lane prodal nekemu angleškemu trgovcu
neko Tizianovo sliko, predstavljajočo mladeniča z rdečo kapo za 600.000 mark. Leta 1896 je bila slika kupljena za 1800 mark.
Nov orjaški parnik. Novi orjaški par-nik Whita Star Line-a „Olympiaa bo naj-veči parnfc na svetu. Petdeset ameriških milijonarjev je najelo ta parnik, da prepelje njihove rodbine in spremstvo v London povodom kronanja angleškega kralja Jurja. Upajo, da bo parnik do tedaj dogotovljen. — Prevoz iz Amerike v London bo stal 2,500.000 K.
Nova zvezda. — Na observatoriju v mestu Los Angelos v Kaliforniji so odkrili novo zvezdo. Zdi se, da se je Še le nedavno odtrgala od spiralne vsemirske megle, v katere bližini se nahaja. Najti jo je med zvezdjem labuda in Kasijopeje. O novi zvezdi, ki je že fotografirana, je znano sledeče: oddaljena je od zemlje 5,865.696 000.000 angleških milj; od spiralne megle, ki ima premer 500 milijard milj, za 150 miljard milj. Oddaljenost te zvezde od zemlje je enake poti, ki jo napravi svetloba v enem letu. — Potemtakem je ta zvezda nastala bržkone pred letom dni, če ni že prej obstojala, a jo niso opazili.
	HALI OGLAJI	: - i ■■■■■■
	MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane beseda se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stotin*. Plača se takoj Ins. oddelku.	
Trgovci, obrtniki, vmirovljenci!
V E o p r u je na prodaj nova hiša, t'g a. Marino 736 čelo na jug, airaneki fronti na ulici na vahod in zapad; avetloba, zrak od treh strani; lep vrt; v vseh sobah pipa za vodo. Većina kupnine se pusti ~ na dolgu za več let. Nasluv pove Edinost pod Stev. 408.	418
Vrtnarji, kmetje! prodam okolu 220U
seinjev zemlje Izvirek in kamnolom na mestu. Olo po K 3 — ceienj ; kosi po K 7 — seš^nj. Razgled na morje. Kaslov pove Ed:ncat pod 409	409
n^g Šivalna stroja Hinger za vsa dela in tudi za 11» d vedenje Be prod sta po 100 kron. Yia Caterina 7, dvorišče, skladišče.	411
Tri
lepe, meblirane «obe, pripravne tudi za pisarno, se oddajo v najem v bližini velikega trga. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti pod Itev. 412.	412
M nunrloi hi&a z 2 sobami, 2 kuhinji in Ha pruudj vrtom. Naslov pove „Edinost" pod St. 413.	413
Mq n*»nfi*>i ie z 2 sobama, 2 kuhinji in Bld |irUllc2J vrtom. Naslov pove „Edinost".
Ua7hPnill9 (praktikanta) veščega hrvatskega vC^UdUHCl ali slovenskega iu i alijanskega jezika v govoru in pisavi, sprejme takoj v službo s piačo podružnica ,C r o a t i a-e, zavarovalna družba v Trstu. Corao št. 1. - Ponudbe s spričevali o trgo-: Tski izobrazbi je poslati do 15. t. m. na gornji
naslov.
375
Odda se
takoj meblirana soba v ulici Giov. Boccaicio štev. 18, III desno. 387
Onkinn 96 odda takoj v ulici Barriera vecchia
OUUIlrd Št. 22, IV.
417
Odda
v najem za letoviščno vporabo v Ricaianjih stanovanje, obstoječe iz 1 sobe in kuhinje pod ugodnimi pogoji. Ponudbe listmene ali pismene sprejema gosp. Jos. Bobek, poštni uradnik v Trstu oziroma načelstvo „Konsum-nega društva" v Ricmanjih.	386
DrnH^So ninn likerjev, obiskovano od Slo-rrUUoJd NILU vencev, zaslužek 10 kron dnevno, se proda ali odda v najem ta. poskus. Obrniti se na Collarsich, kavarna Corso 9—11, 3—6.	395
Gostilna
v centrumu mesta, proda se pod ugodnimi pogoji radi družinske žalosti, dobilo bi se posojilo od tovarne piva. Obrniti se na Collarsich, kavarna Corso od 9—11, 3—6.
394
Hi6if»a 8 ® Stanovanji in 36 sežnjev zemljišča malim v sredi sv. Jakoba za 7500 kron, d-uga v ulici Iatria s 4 provri 104 sežnjev vrt, 2 vodnjaka za 9000 kron. Obrniti se na Collarsich, kavarna Corso od 9—11, 3—d.	393
7sa maihnn	(sadje, vino in zeleno IHOjIillU	njava) v Škorklji se išče oženjen vrtnar brez otrok.	Predstaviti se v nedeljah. Vetta di Scorcola 863.	389
AliEKB. FftANC MAYEK - TKST
TELEFON 1743.
VaJbolJH vir m dobivanj© poio&o kavs
Za_oje,_Wnar_oC^oMjKB
Oglase (Inserate) treba našlovljati ne na Uredništvo lista, in Dt na Tiskarno »Edinost«, M na „Narodni Dom" in me na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino
na Jnseratnl oddelek" notesa Usta
= ali na Upravo, »k
Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom ie Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila.
To eaj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase ▼ naSem list« ie tel6, da kd točno nvrlčeni. — — — —
Najboljše in najcenej. gorivo
Briquettes s,Klara4
Izključna zaloga SILVI0 MALOSSI
Trst, ulica Golši štev. 3
TELEFON 18-89.
Cena: 4 stot kilogram
z doetavijenjem franko.
RUDOLF SCHUIsTZ
IZ BERLINA koncesljonlranl zebotehnlk -
Fiazza Barriera vecchia, uhod ulica Sette Fontane štev. 2, II.
bivši asistent zobozdravnika dr. Sakleija.
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV, ccc^ Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev. ^^
POPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7.
SlouencI! - Hruatl! - Srbi! - Čehi !
Odprla se je
v Trstu, nlica Giosue Cardneci 9 nova elegantna
hrvatsko - slovenska
BRIVNZCA
—— BRAD1Č & T1ŠLJAR.
Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 316
J{ans Schmidt
tehnični zobozdravnik
TELEFON št. 1085.
TRST ul. della Zonta št. 7, /.
■ Antomo Spanghero "
DEKORATIVNI SLIKAR ^m
Naslednik tvrdke	DELALNICA:
D0MENIC0 DELISE. Via Madonnioa 7.
Telefon 160 Trst Telefon 160.
VELiKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dela In dckureolje za sobe. — SPECIJALITETA: Imitacije lesa In marmorja, Izložne table.
Vek. Petrovtfc
čevljarski mojster
Trst, ul. Barr. vecchia 40.
Mm Izdelanih domačih Eeollev.
Sprejemajo se naročila po meri,
1861 Pol stoletja uspehau i9ii
V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobe
Pastiglie F^endlni
BUT proti kašlju
Q bolesni v grlu hrlpavoati, katera □
Glavna zaloga: LEKARNA PRENDINI
Preprodaj aloem velik popust.
303
ŠOLA ZA JEZIKE ...
PolVfflotte Acquedottošt.l6 ruiygimic prvo nadstropje.
Not* metoda xa nauCenje modernih jeaikor.
Izvanredno ugrodna prilika!!!
Nemško . 8 lekcij Kron 4 f Dv0 ... !ekcijI Frtncosko 8 lekc. Kron M kj . t „J. Ang>E8ko . 8 ekcij Kron 6 [
Vpiše se lahko vsak dan od 11-1. In 7.-9.
Ravnatelj lastnik Prof. Paolo Marquardt.
Oglase treba naslavljati na Inseratni addtfek „£dina«tl"
Tržošta posojil, in hranilnica
V lastni SiiSl,	registrovana zadruga z j :: omejenim poroštvom :: j	Telefon št. 952. |
Trst, Plozza Caserma 2,1 n - (ahod po slavnih stopnicah)		
Hranilne vloge Bprejema od vsakega, Če tudi ni ud in	M 11 01
jih obrestuje	iS	JO
Bentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga ae lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6®/o, na menjice po 6°/0, na zastave
po 51/,0/* in na amortlsaofjo za daljšo dobo po dogovoru o o o o o
Ur&dre ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Puštno - hranilnični račun 816 004.
laa D&Jmoderneje urejeno varnostno oelioo za shramts« vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušioe, a katerimi se najuspešneje) navajaštediti svojo deco


k
R. Gasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10
Prevozno podjetje ™=š=
o. kr. avstrijskih dri. železnio
Sprejme razcannjanje MoisnegasiM blaga iz mitnic, dostavljanje na ion.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT" "M
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.