NEŽKA ČERNE GEC Jezikovne naloge iz slovenščine Zbirka vaj iz besedoslovja, glasoslovja in oblikoslovja Kolofon: 1 Naslov: Jezikovne naloge iz slovenščine Podnaslov: Zbirka vaj iz besedoslovja, glasoslovja in oblikoslovja Avtorica: Nežka Černe Gec Avtorica fotografij: Nežka Černe Gec Avtorica naslovnice: Kristina Gec Lektorica: Kristina Gec Samozaložba Kraj izida: Komen Država: Slovenija Leto izida: 2021 Cena: brezplačno CIP podatki 67607555 Cobiss ID Zapis CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 67607555 ISBN 978-961-07-0628-1 (PDF) 2 Kazalo Jezikovne naloge iz slovenščine ........................................................................................... 1 BESEDOSLOVJE ...................................................................................................................... 5 GLASOSLOVJE ...................................................................................................................... 17 Samoglasniki ...................................................................................................................... 17 Zvočniki ............................................................................................................................... 21 Nezvočniki ........................................................................................................................... 24 OBLIKOSLOVJE .................................................................................................................... 28 Samostalnik .......................................................................................................................... 29 Zaimki .................................................................................................................................. 35 Pridevnik .............................................................................................................................. 37 Glagol ................................................................................................................................... 40 Števniki ................................................................................................................................. 50 Nepregibne besedne vrste ..................................................................................................... 51 Prislov ................................................................................................................................... 53 Črkovni sudoku ........................................................................................................................ 55 Viri: .......................................................................................................................................... 56 3 Dragi dijaki in dijakinje! »Jezik je domovina, ki jo lahko vselej vzamemo s seboj« (L. Kovačič) Pred vami je zbirka preprostih vaj iz slovenščine, ki so nastajale zadnjih dvajset let, ko poučujem na poklicni šoli. Njihov namen je razširitev besedišča, utrjevanje pravopisa in slovničnih pravil. Razdeljena je po jezikovnih ravninah: besedoslovje, glasoslovje in oblikoslovje. V prvem poglavju boste iskali sopomenke, protipomenke … V drugem poglavju boste spoznavali slovenske glasnike (foneme) in utrjevali njihov pravilen zapis in rabo predlogov. V tretjem poglavju se bomo posvetili predvsem trem pregibnim besednim vrstam: samostalniku, pridevniku in glagolu. Namen vaj je pravilno sklanjanje, spreganje in stopnjevanje. Če imate kakršno koli vprašanje ali predlog, pa mi pišite na nezkagec@gmail.com. Želim vam uspešno delo! Avtorica 4 BESEDOSLOVJE Je jezikovno področje, ki raziskuje pomen besed in razmerja med besedami. VEČPOMENKE Večina besed je večpomenk; npr. srce: organ / značajske lastnosti (biti dobrega srca) / kar po obliki spominja na srce … ENOPOMENKE Imajo le en pomen, to so predvsem strokovne besede: glagol, zaimek, daljica … ENAKOPISNICE So besede, ki se enako pišejo, a imajo različen pomen: npr. klop / klop. ENAKOZVOČNICE So besede, ki imajo enako zvočno podobo, a imajo različen pomen: npr. gozd / gost. 5 BLIZUZVOČNICE So besede, ki imajo podobno zvočno podobo, a imajo različen pomen: npr. nadzor / nazor. SOPOMENKE – SINONIMI So besede z istim ali podobnim pomenom: npr. deček / fant PROTIPOMENKE So besede z nasprotnim pomenom: npr. črn / bel. NADPOMENKE IN PODPOMENKE Nadpomenke so besede s širšim pomenom, podpomenke so besede z ožjim pomenom: npr. sadje / jabolko, hruška BESEDNA DRUŽINA Je skupina besed z istim korenom: npr. zdrav, zdravje, pozdraviti, zdravnik … TEMATSKO POLJE Je skupina besed, ki se nanašajo na isto temo: npr. šola, učitelj, ocena … 6 Tvorite povedi z večpomenkami. Vrata (odprtina v steni / vrata v športu) _________________________________________________________________ Miza (pohištvo / odskočna miza v smučarskih skokih) _________________________________________________________________ Vir (izvir / besedilo, iz katerega črpamo) _________________________________________________________________ Kruh (živilo / delo, služba) __________________________________________________________________ Trup (človeški / ladijski) _________________________________________________________________ Zemlja (planet / prst) _________________________________________________________________ Srce (organ / središče česa) _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ 7 Tvorite povedi z enakopisnicami in enakozvočnicami. Prst ______________________________ ______________________________ ______________________________ ______________________________ ______________________________ Krma (hrana za žival / del ladje) _________________________________________________________________ Zapeti (pesem / gumb) _________________________________________________________________ Posneti (smetano / glasbo, film) _________________________________________________________________ Poravnati (blago / dolgove) _________________________________________________________________ 8 Plod / plot _________________________________________________________________ Kod / kot _________________________________________________________________ Prag / prah _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ Blizuzvočnici vstavite v povedi. Kljub / klub ________ nasprotovanju staršev se je vpisal v nogometni __________. Kjer / ker Srečala sva se pri stojnici, ______ so prodajali suho cvetje. Cvetja nisem mogel kupiti, ______ nisem imel denarja. Saj / vsaj Nabavi ______ pet kosov, _____ bodo kmalu zmanjkali. 9 Nadgraditi / nagraditi Svoje znanje ___________ na različnih tečajih. _____________ so ga pesniškem natečaju. Predstaviti / prestaviti Koncert smo morali ______________. ______________ nam je člane orkestra. Sprejemljivo / spremenljivo Njeno ravnanje ni bilo ________________. Jutri bo vreme __________________. Predstava / prestava Koliko ___________ ima to kolo? Lutkovnih ___________ ni na sporedu. Naslednjim besedam poiščite sopomenke. punca - _______________ urno - _______________ silno - _______________ čeden - _______________ često - _______________ molčeč - _______________ njiva - _______________ steza - _______________ imetje - _______________ radost - _______________ 10 Naslednjim prevzetim besedam poiščite sopomenke. tekst - _______________ dialog - _______________ apoteka - _______________ dialekt - _______________ dentalni - _______________ komparacija - _______________ institucija - _______________ personifikacija - _______________ literatura - _______________ komedija - _______________ poet - _______________ epski - _______________ refren - _______________ realen - _______________ Naslednjim prevzetim besedam poiščite sopomenke; izbirajte med: čustven, čuden, nepristransko, razdalja, navdih, privlačno, ozemlje, vtis, celina, izpovedni, razumski, dejaven. atraktivno - _______________ aktiven - _______________ inspiracija - _______________ objektivno - _______________ impresija - _______________ distanca - _______________ racionalen - _______________ teritorij - _______________ kontinent - _______________ bizaren - _______________ emotiven - _______________ lirski - _______________ 11 Naslednjim starim besedam poiščite sopomenke. duri - _______________ izba - _______________ drevi - _______________ rano - _______________ davi- _______________ priroda - _______________ Naslednjim narečnim besedam poiščite sopomenke. dečva - _______________ borjač - _______________ čeča - _______________ plac - _______________ pobič - _______________ sirek - _______________ Naslednjim samostalnikom poiščite protipomenke. zmaga - _______________ veselje - _______________ tišina - _______________ začetek - _______________ svetloba - _______________ zunanjost - _______________ optimist - _______________ zdravje - _______________ 12 Naslednjim pridevnikom poiščite protipomenke. hiter - _______________ ravninski - _______________ ozek - _______________ senčen - _______________ sladka - _______________ zabaven - _______________ plitvo - _______________ enostaven - _______________ Naslednjim glagolom poiščite protipomenke. začeti - _______________ razveseliti - _______________ širiti - _______________ držati (obljubo) - _______________ prepovedati - _______________ zapreti - _______________ kričati - _______________ sleči - _______________ vstopiti - _______________ kaznovati - _______________ Naslednjim prislovom poiščite protipomenke. zjutraj - _______________ tukaj - _______________ poleti - _______________ povsod - _______________ ponoči - _______________ nikoli - _______________ hitro - _______________ dolgočasno - _______________ 13 Dopolnite razpredelnico z nadpomenkami in protipomenkami. nadpomenka protipomenke plovilo čoln, ladja, trajekt, _______________, _______________ _____________ vrtnica, iris, ivanjščica, _______________, ______________ _____________ jelka, smreka, _______________, _______________ pesem balada, _______________, _______________, ___________ umetnik arhitekt, _______________, _______________, ____________ besedni pesnik, _______________, _______________, ____________ umetnik glasbenik dirigent, _______________, _______________, ____________ ločilo ____________, ____________, _____________, ___________ stavčni člen ____________, ____________, _____________, ___________ glagolski čas ____________, ____________, _____________, ___________ glagolski naklon ____________, ____________, _____________ literarna zvrst ____________, ____________, ______________ 14 Besedne družine Korenom del- / zdrav- / pis- / šol- / gled- dodajte različne pripone: delo, delavec, delovni, ________________________________________________ zdravje, ____________________________________________________________ pisati, ______________________________________________________________ šolanje, ____________________________________________________________ gledati, _____________________________________________________________ Korenom del- / zid- / pis- / šol- / gled- dodajte različne predpone: izdelati, dodelati, predelava, ____________________________________________ dozidati, ____________________________________________________________ prepisati, ___________________________________________________________ izšolati, ____________________________________________________________ ogledati, ____________________________________________________________ Tvorite besede z različnimi predponami (besedne družine: -stop-, -hod-, -gled-, -ris-): vstop, dostop, _______________________________________________________ prehod, ____________________________________________________________ 15 pogled, _____________________________________________________________ obris, ______________________________________________________________ Poiščite čim več besed iz naslednjih tematskih polj: pomlad, zvončki, ptice, zelenje, toplota, sonce _____________________________ jesen, _____________________________________________________________ glasba, _________________________________________________________ Slovenija, __________________________________________________________ domovina, __________________________________________________________ šport, ______________________________________________________________ Prekmurje, __________________________________________________________ 16 GLASOSLOVJE Glasnike slovenskega knjižnega jezika delimo na:  samoglasnike (vokale): a, i, u, ozki e (é), široki e (ê), ozki o (ó), široki o (ȏ), polglasnik (ǝ)  soglasnike: o zvočnike: m, n, r, l, j, v (pomagamo si z besedo mlinarjev) o nezvočnike: o zveneče nezvočnike: b, d, g, z, ž (pomagamo si z besedama gad zbeži) o nezveneče nezvočnike: p, t, k, s, š, c, č, f, h (pomagamo si s stavkom ta suhi škafec pušča) Samoglasniki Samoglasniki – nosilci zlogov Samoglasniki so nosilci zlogov; kolikor je samoglasnikov v besedi, toliko je zlogov. Npr. torta – 2 zloga voz – 1 zlog zabava – 3 zlogi pripovedka – 4 zlogi Tudi polglasnik je nosilec zloga, včasih ga pišemo s črko e, v drugih besedah pa nima svoje črke: pes – 1 zlog, steza – 2 zloga, vrt – 1 zlog, trta – 2 zloga Določite število zlogov v besedah. morje 2 dež kozorog zemlja potok prijateljstvo ocean srd vinograd nevihta grbina razočaranje grmenje nebotičnik prvina 17 Podčrtajte zloge, v katerih je polglasnik. Krt, drzen, september, septembrski, Brdavs, veter, vetrni, trta, vrtoglavica, pesem, skrb, materializem Črka e - glasniki é, ê, polglasnik (ǝ) Črka e se izgovori na različne načine:  kot ozki e: vez, zveza, zebra ….  kot široki e: meni, tebi, metla …  kot polglasnik: steza, kes, ves, sem …  ( včasih e pred r izgovarjamo zelo ozko, skoraj kot i: primer, vera, cerkev, merski, nekateri …) Vstavite pravilno črko. Nisem znala rešiti naloge, v kat_ri je bilo potrebno izm_riti kote trikotnika. Veliko v_rnikov se je zbralo pred c_rkvijo. V učilnici ni nobenega v_rskega simbola. Marsikat_ri dijak ima težave pri angleščini. Ivana obiskuje Bi_tehniško šolo, sm_r pomočnik v bi_tehniki in oskrbi. Vršički vej so se v ledu in snegu bleščali kot di_manti. Tvoje hč_re ne poznam. Pri več_rji smo se pogovarjali o novem filmu. 18 Prevzete besede (tujke) V prevzetih besedah večkrat najdemo dva samoglasnika drug ob drugem (ie/ia/io), pri branju pa izgovorimo vmes še j. Paziti moramo na pravopis: črke j ne zapišemo: higiena, dieta, material, sociala, kariera, radio. Vstavite besedo iz iste besedne družine ali besedo z isto predpono.  Biologija Na naši šoli poučuje ___________________, ki raziskuje netopirje. Veliko ___________________ razprav je objavljenih v reviji Proteus. Na ____________________ šoli se izvajajo programi kmetijstva, živilstva in gostinstva. Trudim se, da bi kupoval čim več _____________ pridelanega sadja in zelenjave. 19  Socialen: Večkrat slišimo, da je Slovenija _______________ država. To pomeni, da skrbi za ____________ varnost vseh državljanov. Posebna družbena ureditev je bila ___________zem. Slovenija je bila ena od republik _________________________ federativne republike Jugoslavije. Skoraj v vsaki državi deluje tudi stranka ____________ demokratov.  Material Njegovo _______________ stanje ni najboljše. Kdor misli samo na _____________ dobrine, je _________________.  Dieta Vsak bolnik potrebuje ______________ jedilnik. Strokovnjak, ki ga sestavi, se imenuje ___________________, veda, ki se ukvarja pa _____________.  Viola Manjše godalo od viole je _______________________, večje pa ____________________.; glasbeniki, ki nanje igrajo pa so _______________, ________________ in ______________________. Na začetku notnega črtovja stojita ________________ in basovski ključ.  Ideal V svoji sobi imaš ______________ pogoje za učenje. Osebo, v katero smo zaljubljeni, marsikdaj ____________________ - na njej vidimo samo lepe značilnosti. 20 Zvočniki Zvočniki so m, n, r, l, j, v Nekateri zvočniki se drugače napišejo, kot se izgovorijo: polž, volk, polh, poln, popoln, povsod, vsi,… Posebno moramo biti pozorni pri tvorjenju preteklika in prihodnjika moškega spola ednine. SEDANJIK: Tine vstopi v sobo in odpre okno. Nekaj časa se uči, nato pa zasliši prijateljev glas… PRETEKLIK: Tine je vstopil v sobo in odprl okno. Nekaj časa se je učil, nato pa je zaslišal prijateljev glas... Naslednji sestavek postavite v preteklik. Ko pride domov, si pripravi sendvič. Navadno si stre tudi strok česna ali odpre konzervo rib z zelenjavo. _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ 21 V sestavku zamenjajte glavno osebo – namesto Tine naj bo glavna oseba Marko. Tina si je ogledala gledališko predstavo, ki jo je zelo navdušila, čeprav ni vsega razumela. Doma je prebrala gledališki list. Odločila se je, da bo podprla svojo sestro, ki se zanima za gledališče, in ji večkrat pomagala pri učenju besedila. _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ Besedi dolg/dolg sta enakozvočnici. Besedilo dopolnite z besedami iz obeh besednih družin. Odplačati mora še ves _______. Veliko slovenskih podjetij je precej __________. Sošolki je ___________ 20 evrov, meni pa _____________ 10 evrov. Ena stranica trikotnika je ____________ 5 cm, druga pa je 2 cm ____________. __________________ tretje stranice je 4 cm. Veliko pravopisnih napak se pojavlja pri sklopih lj, nj: manj, najmanj, bolj, najbolj, dolenjski, življenjski, poljski,… Nasprotno pa črke j ne pišemo v primerih: slovenski, šolski, živilski, krogla, bliže,… 22 Vstavite ustrezno besedo iz besedne družine manj. Slovenija je _____________ od Švice, _________________ evropska država pa je Vatikan. Sliko moram ________________, sicer je ne morem prilepiti v zvezek. Trudimo se, da bi __________________ porabo energije. Če v uradnem pismu ______________ podpis, je dokument neveljaven. V naših spisih je še veliko _____________________, v matematiki pa imajo nekateri sošolci še _________________ iz osnovne šole. Beseda zvezdica je ____________________________. Vstavite ustrezno besedo iz besedne družine bolj. Pregovor pravi : Pamet je __________ kot žamet. Nekateri so mnenja, da bi morali šolski sistem _____________. Prevzgojnim domovom so včasih rekli ___________________. Ob nedeljah si za ___________________ privoščim sadno kupo. Vstavite ustrezno besedo iz besedne družine dalj. Morala bi si vzeti _________ dopust, da bi se v resnici odpočila. Če ne bo zadetka, bo rednemu delu tekme sledil ____________. Katera je ______________________ reka v Evropi? ____________________ je označena s točko A in točko B. To je moj ______________ sorodnik. Ajdovščina je od Ljubljane _________________ 88 kilometrov. V oddelkih ________________ bivanja učenci lahko napišejo tudi domačo nalogo. 23 Popravite napake: Iz škatlje je vzela knigo s pravlicami. V šoljskem spisu sem opisal svojo življensko pot. V pripovedkah je resnica domišlijsko preoblikovana. Zamanj se je prijatel trudil, da bi se mu pridružil. Nič ni zaston, vse je treba plačati. V prihodnjosti se bo ukvarjal z metom kroglje. Nezvočniki Zveneči nezvočniki: b, d, g, z, ž Če jim sledijo samoglasniki, zvočniki ali zveneči nezvočniki, pri zapisu ni posebnih težav: bolezen, dlan, zbor, žvižg, grozd, dan ... Na koncu besed ali pred nezvenečimi glasniki pa se izgovorijo nezveneče, zato moramo biti zelo pozorni na pravopis. Kateri glasnik izgovorimo na koncu naslednjih besed? Zob, golob, galeb _____ David, sad, plod, god, pod, mlad, med, led, zid, rod, sod _____ breg, sneg, smog, polog _____ brez, obraz, Janez _____ Matjaž, Tomaž, Matevž, jež, mož _____ 24 Veliko besed je nastalo s predponami: pred, iz, pod, raz, od,...( pred pisati, iz stopiti, pod pisati, raz topiti, od poslati)… Če pomislimo, kako je beseda nastala, ne bomo imeli težav s pravopisom. S predponami tvorite glagole in samostalnike: Primer: iz+pisati – izpisati, izpis predlog + glagol glagol samostalnik v+pisati raz+pisati od+pisati pod+pisati iz+stopiti v+stopiti Dopolnite: Kdor je brez posla, je _____________________. Pri iskanju zaposlitve imajo pomembno vlogo delovne ___________. Prvi mož v državi je ___________________. Vsako živo bitje se bori za svoj ________________. Na svetu ____________ približno 6000 živih naravnih jezikov. Vedno pijem kavo brez _______________ (grenko). Moramo ga opogumiti in _______________ (podpora), saj ima dobre zamisli. Najstrožji vzgojni ukrep je _________________. Meta je učiteljica slovenščine in mentorica novinarskega ___________. Svoje znanje angleščine ___________________ na poletnih tečajih. 25 Vstavite pravilno črko/dve črki. Nahr__tnik, po__pis, ra__topina, bele__ka, sva__ba, pre__sednik, i__topiti, pi__ama Popravite napake (6): Ljucki gotci so se rasšli, takoj ko se je svadba končala. Pripovetka govori o Petru Klepcu. Anica je bila ves teden bolana. Pridevnike postavite v ženski in srednji spol: moški spol ženski spol srednji spol gladek sladek bolan Postavite v dvojino in množino: ednina dvojina množina dogodek medvedek zobek robec Tvorite pomanjševalnice: vrabec vrabček golob poljub sod 26 Vstavite črko u ali v Predavatelj je po_daril, da načela zdravega življenja _ključujejo tudi gibanje. Kanja je _jeda. Pesem je bila _sem _šeč. Vsak dan _stanem ob šesti uri, v posteljo pa se _ležem ob 23. uri. __prašala me je, kam naj se __sede. Vstavite pravilen predlog: z/s: __ traktorjem, __ kosilnico, __ sadikami, __ deževnico, __ gnojilom, __ motiko, __ grabljami, __ samokolnico, __ vilami, __ zelišči, __ rastlinami, __ drevjem, __ potrpljenjem, __ zemljo, __ pripravkom, __ trtami, __ škropljenjem, __ vzgojo, __ obrezovanjem, __ cepljenjem, __ zelenjavo, __ sadjem, __ lopato, __ ribezom, __ zalivalko, ___ štorkljo. 27 OBLIKOSLOVJE Je jezikovno področje, ki preučuje besedne vrste in oblike besed. Nekatere besede lahko sklanjamo, spregamo, postavimo v različna števila .. To so pregibne besedne vrste: samostalnik, pridevnik, glagol, zaimek, števnik. Nekatere besede pa ne spreminjajo svojih oblik – to so nepregibne besedne vrste: prislov, predlog, veznik, členek, medmet. Samostalniki poimenuje bitja (osebe, živali, rastline), stvari in pojme: štorklja, mladič, gnezdo, nebo, ljubezen, družina, kljun, perut, poletje, Prekmurje,... Pridevniki poimenuje lastnosti, vrsto, svojino in količino: lep(a), ponosen, vesel, topel, varen, štorkljin, dve, tri,... Glagoli izražajo dogajanje, dejanje, stanje: opazovati, leteti, mirovati, varovati, skrbeti, hraniti, splesti, biti, ustvariti, ljubiti,... 28 Samostalnik Samostalniki poimenujejo: - bitja: moški, Taja, srna - stvari: miza, zrezek - pojme: gib, tišina Slovenščina pozna tri slovnične spole: - ženski spol: lipa, knjiga, miza, noč, ljubezen … - moški spol: zvezek, pogled, vojvoda … - srednji spol: mesto, okno, oko …. Poiščite čim več samostalnikov, na katere pomislite ob pogledu na zgornjo sliko. 29 Kako samostalnikom določimo spol? Postavimo ga v osnovno obliko (imenovalnik ednine) in dodamo zaimek tisti za moški spol, tista za ženski spol in tisto za srednji spol. Samostalnike postavite v osnovno obliko in s pomočjo kazalnega zaimka določite spol. Žan je kljub nalivu odšel po vodo za večerjo. Zagrnili smo okna, prižgali sveče in zakurili ognjišče. samostalnik osnovna oblika kazalni zaimek spol naliv tisti (naliv) moški spol nalivu vodo večerjo okno sveče ognjišče Kako sklanjamo? ime sklona vprašalnici primer imenovalnik kdo/kaj otrok rodilnik koga/česa otroka dajalnik komu/čemu otroku tožilnik koga/kaj otroka mestnik o kom/o čem pri otroku orodnik s kom/ s čim z otrokom Samostalniki se sklanjajo po enem od vzorcev (glej prilogo 1), toda pri marsikaterem samostalniku se oblike sklonov razlikujejo od vzorca. 30 PAZI: - Za c, j, č, ž, š so končnice –em/-ev/-ema/-em. - Moška imena Marko, Vojko, Samo,... sklanjamo Marka (ni), Vojka (ni), Sama (ni),... - Moška imena Jaka, Aljoša,... sklanjamo Jake, Aljoše... Dovoljeno je tudi sklanjanje po I. moški sklanjatvi Jaka (ni), Aljoša (ni),... - Moška imena Tone, France,... sklanjamo Toneta, Franceta,... - Moška imena Toni, Franci,... sklanjamo Tonija, Francija,... - Pri moških sklanjamo ime in priimek: Marko Bajc, Marka Bajca (ni) ... - Pri ženskah sklanjamo samo ime: Ana Orel, Ane Orel,... - Ko zanikamo, namesto tožilnika uporabimo rodilnik: Poznam tvojo sestro. / Ne poznam tvoje sestre. - Posebne oblike imajo samostalniki mati, hči, gospa, otroci. - Pri samostalniku človek se v množini spremeni osnova (ljudje), v dvojini pa se obe osnovi izmenjujeta. Ko tvorimo nikalne povedi, moramo predmet v tožilniku postaviti v rodilnik. Zanikajte naslednje povedi. Pripravila sem večerjo. Nisem pripravila večerje. Oddal je pisma. ________________________________________________ Zaljubil se je v sošolko. ________________________________________________ Jutri bomo pripravili kovčke. ____________________________________________ Rad imam družabne igre. ______________________________________________ Samostalnik v oklepaju postavite v pravilno obliko. Na tekmi sem dal osem (koš) _______________. Nekaterih (poklic) __________sploh ne poznamo. Na vrtu, kjer sem včeraj videl pet (jež) _______, imam veliko težav s (polž) ________ 31 Vodo je zajemal z (vrč) _______________. Na zabavo sem povabil tudi (Marko, Miha in Jani) ___________________ . S tem (ključ) __________ nisem mogla odpreti vrat. Predsednik parlamenta se je januarja 2017 srečal s (papež) ____________. Ulovil me je z (obe roki) ____________________. Predstavil mi je svojo (hči) _________. To je moja (hči) _________________. Vedno je spoštoval svojo (mati) _________. Ste povedali (gospa Vidmar) __________, da bo sestanek? Nekaj (gospa, mn.) ________________se je opravičilo. Občinsko priznanje so podelili (gospa, dv.) _________ __________, ki se prostovoljno ukvarjata s težavnimi (otrok, mn.) _______________ V pristanišču je veliko (ladja-mn) _________, ki so priplule iz daljnih (morje – mn.) _____________. Koliko (žemlja) __________ naj kupim? S temi (možnost, mn.) ____________ nisem bil seznanjen. Pred (dve leti) ______________ so zaposlili (Sandi in Tone) ______________. Z (otrok – mn.)__________ smo poslušali predavanje o reji (konj)__________. 32 Našega _______________ (Branko) ni doma. Mami je prinesel tri _____________ (nagelj). _____________ (Rudi) so izbrali za najboljšega igralca. Naredili smo poskus z ________ (valj). Sladkarije sem dobil pri ____________ (gospa). Naš blok ima sedem ___________ (nadstropje). Samostalnik človek postavite v dvojino in množino. ednina I. Nenavaden človek je vstopil. R. Tega človeka ne poznam. D. Človeku zaupam. T. Srečala sem zanimivega človeka. M. Pri človeku je skupina otrok. O. Povezan je bil s sumljivim človekom dvojina množina I. R. D. T. M. O. 33 V povedih sklanjajte: (dve) ladji. I: R: D: Dvema ladjama so zamenjali notranjo opremo. T: M: O: V povedih sklanjajte: Jernej Sovre. I: R: D: T: M: O: 34 Zaimki Nadomeščajo oz. zamenjujejo samostalnike ali pridevnike. Dopolnite razpredelnico. samostalniški zaimki pridevniški zaimki osebni zaimki svojilni zaimki jaz moj tvoj on njen najin vidva njun mi vaš njihov povratno osebni zaimek povratno svojilni sebe svoj Dopolnite. I: jaz ti on ona R: mene, me njega, ga nje, je D: meni, mi njej, nji, ji T: mene, me tebe, te njega, ga M: o meni o njem O: z mano/menoj z njo 35 I: midva vidva onadva R: vaju njiju, ___ D: nama njima, ____ T: naju vaju ______, ju M: o naju o njiju O: z nama z vama I: mi vi oni R: vas D: nam vam T: nas njih, jih M: o nas o njih O: z vami z njimi Poleg teh poznamo še neosebne zaimke: samostalniški zaimki pridevniški zaimki nikalni nihče, nič nikakršen oziralni kdor, kar ki, kateri, čigar vprašalni kdo, kaj kakšen, kateri, čigav kazalni ta, tak, tisti, oni, tolikšen 36 Pridevnik Izraža lastnost, vrsto, svojin0; vprašamo se: kakšen, kateri, čigav. Poiščite čim več pridevnikov, na katere pomislite ob pogledu na zgornjo sliko (ne pozabite na barve, oblike ...). Iz zemljepisnih imen tvorite vrstne pridevnike (na –ski, -ški). Pazite na začetnico. Pazite: če je zemljepisno ime iz dveh besed, ima pridevnik samo eno (npr. Črni Vrh – črnovrški). Ljubljana Beograd Novo mesto Pariz Bela krajina Škofja Loka Kranj Kras Celje Trst 37 Iz imen tvorite svojilne pridevnike (čigav, -a, -o): Peter - ___________________ sestra Petra - ________________oče Matej - __________________ knjiga Hana - _______________dnevnik Manica - ________________ spis Jani - _________________ kolo Iz priimkov tvorite svojilne pridevnike: Kopitar - ______________ slovnica Minatti - ______________ pesem Grohar - _______________ slika Bole - __________________ zbor PAZITE: Ko postavimo pridevnik in samostalnik moškega ali srednjega spola v mestnik, velikokrat uporabimo napačno končnico –emu namesto -em. Napačno: o zanimivemu vprašanju, pravilno: o zanimivem vprašanju. Popravite napake. Prebrala sem pravljico o ljubljanskemu zmaju. V državnemu zboru bodo glasovali o mandatarju. Sestali smo se pri Andrejinemu bratu. Ob staremu mestu so zgradili novo stanovanjsko sosesko. 38 Stopnjevanje - pridevnike stopnjujemo na dva načina:  lep, lepši, najlepši; visok, višji, najvišji (z obrazili –ši, -ji …)  bel, bolj bel, najbolj bel; (opisno) odprt, bolj odprt, najbolj odprt (barve, pridevniki, izpeljani iz glagolov)  posebnost: dober, boljši, najboljši Stopnjujte pridevnike. osnovnik primernik presežnik temen ozek šibek pekoč globok nizka nova kratka pogumna potrta 39 Glagol Izraža dejanja, dogajanje, stanje: grem, vabijo, molči, so potovali, se je ozrl … Poiščite čim več glagolov, na katere pomislite ob pogledu na zgornjo sliko. Iz besedila izpišite vse glagole. Včeraj smo si ogledali zanimiv mladinski film, ki so ga posneli po znani knjigi. Med počitnicami boste knjigo prebrali in jo obnovili. Kdor se uči, tudi zna. 40 Slovnične kategorije glagola Oseba: 1. oseba: (jaz, midva, mi): delam, občudujeva, se učimo … 2. oseba: (ti, vidva, vi): delaš, občudujeta, se učite … 3. oseba: (on, ona, onadva, oni, one): dela, občudujeta, se učijo … Število: ednina: delam, je odšel / je odšla, steci … dvojina: delava, sta odšla / sta odšli, stecita … množina: delamo, so odšli / so odšle, stecite … Čas: sedanjik: delam, tečejo, sva … prihodnjik: bom delal, bodo tekli, bova … preteklik: sem delal, so tekli, sva bila … predpreteklik: sem bil delal, so bili tekli … Naklon: povedni: delam, bosta odprla, je bil … velelni: delaj, odprita, bodite … pogojni: bi delal, bi odprla, bi bili … Glagolski vid: dovršni: naredim, opaziš, smo se naučili … nedovršni: delam, opazuješ, smo se učili … Glagolski način: tvornik (aktiv): naredim, izdelujejo, kuhamo, stre … trpnik (pasiv): je narejen, je izdelan, se kuha, je strl … 41 Glagoli v nedoločniku imajo končnici –ti ali –či (delati, reči). Poiščite nedoločnike sedanjik nedoločnik sedanjik nedoločnik iščem iskati rečemo reči sva bije postrežem dosežem obleče teče žanjemo poženemo Kako spregamo? Delati – sedanjik (jaz) delam (ti) delaš (on) dela (midva) delava (vidva) delata (onadva) delata (mi) delamo (vi) delate (oni) delajo Biti – sedanjik (jaz) sem (ti) si (on) je (midva) sva (vidva) sta (onadva) sta (mi) smo (vi) ste (oni) so V pretekliku in prihodnjiku se oblike za moški, ženski in srednji spol razlikujejo. Peter je delal, Petra je delala, moštvo je delalo; brat in sestra bosta delala, sestri bosta delali ... delati – preteklik (jaz) sem delal (ti) si delal (on) je delal (midva) sva delala (vidva) sta delala (onadva) sta delala (mi) smo delali (vi) ste delali (oni) so delali 42 delati – prihodnjik (jaz) bom delal (ti) boš delal (on) bo delal (midva) bova delala (vidva) bosta delala (onadva) bosta delala (mi) bomo delali (vi) boste delali (oni) boste delali biti- preteklik (jaz) sem bil (ti) si bil (on) je bil (midva) sva bila (vidva) sta bila (onadva) sta bila (mi) smo bili (vi) ste bili (oni) so bili biti – prihodnjik (jaz) bom (ti) boš (on) bo (midva) bova (vidva) bosta (onadva) bosta (mi) bomo (vi) boste (oni) bodo/bojo Spregajte glagole žeti v sedanjiku. (jaz) žanjem (ti) (oni) žanjejo Spregajte glagole pognati v sedanjiku. (midva) poženeva Spregajte glagole doseči v sedanjiku. (on) doseže 43 Glagola morati in moči. Velikokrat oba glagola zamenjujemo: namesto morala sem skuhati kosilo, rečemo mogla sem skuhati kosilo. Morati – sedanjik: moram, moraš, mora; morava, morata, morata; moramo, morate, morajo. Preteklik: sem moral, si moral, je moral ... Glagol moči je pogostejši v nikalni obliki. Sedanjik: (ne) morem, (ne) moreš, (ne) more; (ne) moreva, (ne)moreta, (ne) moreta, (ne) moremo, (ne) morete, (ne) morejo Preteklik: nisem mogel … Povedi prepišite tako, da bodo glagoli v sedanjiku. preteklik sedanjik Maja je bila odsotna. Maja je odsotna. Že zgodaj sem šla v Celje. Otroci so odprli darila. Moral je napisati spis. Koliko časa si spal? Film je bil čudovit. 44 Povedi napišite v pretekliku, sedanjiku in prihodnjiku. Preteklik (včeraj, lani) Sedanjik (zdaj) Prihodnjik (jutri) Težko smo našli Težko najdemo Težko bomo našli primerne ljudi. primerne ljudi. primerne ljudi. Vi morda veste? Kdaj pripelje vlak? Jutri bova že na cilju. Nisva mogla priti prej. Vsak človek ima svoje napake. S sošolci bomo šli v kino. Sestavek postavite v dvojino. Tanja si je želela opraviti vozniški izpit. Najprej je opravila tečaj prve pomoči, nato pa je poslušala predavanja iz cestnoprometnih predpisov. Ko je uspešno opravila izpit, je začela z urami vožnje. Tanja in Janja sta si ________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ 45 Pravilno vikanje Paziti moramo, da uporabimo množinsko obliko glagola (ste obiskali). Če postavimo pomožni glagol v množino, deležnik pa v ednino, je to polovično vikanje, ki ni pravilno oz. ni knjižno (ste obiskal, ste rekla). PRAVILNO VIKANJE – celoten glagol v množini Gospa, boste pila kavo? - nepravilno Gospa, boste pili kavo? – pravilno Tikanje spremenite v vikanje. Boš v petek lahko prišel na sestanek? Si pregledal pošto? Pripravi papirje! Boš pila kavo? Boš odpotoval v Brazilijo? Bi poskusila pecivo? Glagolski naklon Pri glagolu ločimo povedni naklon (delam, sem delal, bom), pogojni naklon (bi delal, bi bil) in velelni naklon (delaj, bodi). Najpogostejši je povedni naklon, ki je mogoč v vseh časih in osebah, pogojnik in velelnik pa le v sedanjiku (pretekli pogojnik je zelo knjižni, v pogovoru ga ne uporabljamo). Velelni naklon (ukaz, prošnja, nasvet …) je pogost v navodilih in receptih. Solata s kvinojo Kvinojo skuhaj po navodilih, nato jo odcedi in splahni s hladno vodo. Bučke nasekljaj na drobne koščke ali pa jih naribaj, nato jih dodaj h kvinoji. Dodaj koščke feta sira in zmešaj s kisom ali solatno polivko po izbiri. 46 Glagole postavite v velelnike: popraviti napisati zapeti učiti se speči postreči biti pognati (ne) obljubljati brati reči počakati kupiti kupovati iti vreči Glagole postavite v pogojnike: povedni naklon pogojni naklon povedni naklon pogojni naklon delam bi delal učim se berem zapojem povem sem 47 Glagolski vid DOVRŠNI GLAGOLI NEDOVRŠNI GLAGOLI dejanje se dovrši v določenem času dogajanje traja, se ponavlja NAREDITI DELATI smo si ogledali smo si ogledovali, smo gledali so zavrnili so zavračali boste prebrali boste brali, boste prebirali boste obnovili boste obnavljali se nauči se uči Naslednjim glagolom določite glagolski vid in jih uvrstite v razpredelnico: je živel, bi obremenil, smo plačali, se je nagnila, boš sledil, opazujemo, igram, skrbimo, umaknem, bi objavil. dovršni nedovršni Določite vidske pare – poiščite dovršne /nedovršne glagole. dovršni nedovršni so se prilagajali se bo pripravljal kupujem se ozira iščemo 48 bi izvajali vrže je zaprl povej se bo razveselila bi označil pozdravimo Popravite napake. Nika se nebo opravičila. Jutri bom bila doma. Zakaj nisi povabil Sonjo? Med testom nesmeš klepetati. Ali živiste v mestu? Nebi se rada pogovarjala o tako kočljivi zadevi. V torek grema smučat. Te naloge nisem morala rešiti. Naslednji teden bom mogla plačati račune. Gospod, mi lahko povete vaš naslov? 49 Števniki Po glavnih števnikih se vprašamo koliko: ena, štiri, dvesto, 25, 350 … Skupaj pišemo glavni števnike do sto in stotice. Pri pisanju s števkami ne dodamo pike. Po vrstilnih števnikih se vprašamo kateri: prvi, četrti, dvestoti, 2., 25., 350. … Vse vrstilne števnike pišemo skupaj. Če jih pišemo s števko, moramo dodati piko. Glavni števniki 65 petinšestdeset 206 dvesto šest 3490 tri tisoč štiristo devetdeset 1.000.000 milijon Vrstilni števniki 1. prvi 2. drugi 206. dvestošesti 1.000.000. milijonti Napišite s števko. dvajset triindvajseti petdeseta Napišite z besedo. 5. 202 8000 50 Nepregibne besedne vrste Prislov izraža okoliščine dejanja, dogajanja: zunaj, spomladi, čudovito … Predlog izraža razmerja: pred, med, z, k, ob, zaradi … Veznik povezuje besede in stavke: in, da, ker, ter, čeprav, ki … Členek nekoliko spremeni pomen: vsaj, morda, verjetno, tudi, le … Medmet posnema zvoke, izraža razpoloženje: čiv čiv, brrrr, oj … 51 Na črtice v ljudskih pesmih napišite manjkajoče besede: - predloge v pesmi Jaz pa pojdem na Gorenjsko; - veznike v pesmi Ena ptička priletela; - členke v pesmi Po Koroškem, po Kranjskem; - medmete v pesmi Nocoj, pa, oh, nocoj. Jaz pa pojdem ____ Gorenjsko, Ena ptička priletela, gor ____ gornje Štajersko. ena drobna ptičica, ____ je prav lepo zapela, mi srce utolažila. Nihče drug ne pojde ____ mano kakor drobna ptičica. ____ tako mi je zapela ____ tako povedala, ____ ljubezen je bolezen, ____ kljunčkom mi bo pot kazala, ____ se ozdraviti ne da. ____ perjem senco delala. Morje suho preje postane, Pesmice bo prepevala, kratek čas mi delala. sonce preje ostrmi, ____ ljubezen prava ugasne, _______ enkrat zagori. Po Koroškem, po Kranjskem Nocoj pa, ____, nocoj, ____ ajda zori, ko mesec svetil bo, ____ ajda zori, bo k meni ljubi moj, ____ ajda zori; prišel jemat slovo. eno dekle jo žanje, jo glav’ca boli, jo glav’ca boli, _____ ________. Ne jokaj ljubica, ne bodi žalostna, Tri dni jo ____ žanje, čez sedem dolgih let, tri snopke ima, se bova vidla spet. tri snopke ima, tri snopke ima; ____ poglejte na roke, tri žulje ima, Prežalostno srce, tri žulje ima, ne bom ga vid’la več, _____ ________. ____, sam Bog večni ve, kdaj sedem let bo preč. 52 Prislov Je nepregibna besedna vrsta, ki izraža okoliščine: kraj, čas, način in vzrok. Krajevni prislov: tu, tukaj, tam, doma, domov, zunaj, notri, navzgor, navzdol, povsod, nikjer … Pazite: v šoli, na dvorišču, v dvorani, pred trgovino – to niso prislovi, ampak predlog + samostalnik. Časovni prislov: kmalu, potem, vedno, zmeraj, nikoli, občasno, včasih, redkokdaj, velikokrat, pogosto, zjutraj, zvečer, dopoldne, opoldne, popoldne, ponoči, opolnoči, jutri, danes, včeraj, poleti, pozimi, spomladi, jeseni, lani … Dopolnite razpredelnico. prislov samostalnik zvečer večer zjutraj dan noč spomladi zima poleti jesen 53 Paziti moramo, da načinovnega prislova ne zamenjamo s pridevnikom. lastnostni pridevnik: kakšen, kakšna, načinovni prislov: kako kakšno zanimivo (predavanje) (on) zanimivo (predava) (dobila je) dobro (oceno) dobro (so jo ocenili) hvaležno (občinstvo) hvaležno (so nas sprejeli) tiho (okolje) tiho (je govoril) zdravo (prehranjevanje) zdravo (se prehranjuje) Na črte ob povedih napišite, ali je podčrtana beseda pridevnik ali prislov. Pravilno se vprašajte. To temo je zelo strokovno predstavil. _____________________ Poslušal sem strokovno predavanje o svetlobi. _____________________ Obiskali bomo kulturno prireditev. _____________________ Ne vem, zakaj se ne more obnašati kulturno. ___________________ Zbrano gradivo je urejeno v obliki preglednic. _____________________ Vstopila sem v njeno moderno urejeno stanovanje. _____________________ Rada se športno oblači. _____________________ Jutri bo na šoli potekalo športno tekmovanje. _____________________ 54 Črkovni sudoku Ko boste rešili sudoku, s premešanjem črk na označenih poljih v vsakem pravokotniku (s šestimi polji) poiščite iskane besede. P T E A T O Z A E Z O T P A P O P E A 1. Daljša pesnitev (npr. Odiseja) ___ ___ 2. Steza ___ ___ ___ 3. Akademski pevski zbor ___ ___ ___ 4. Hčerin mož ___ ___ ___ 5. Grški pisec basni ___ ___ ___ ___ 6. Odločilna, šahovska … ___ ___ ___ ___ ___ ___ 55 Viri: GOMBOC, Mateja. Slovenščina: po korakih do odličnega znanja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2019 KRAPŠ VODOPIVEC, Irena, PUC, David, AHAČIČ, Kozma Slovenščina 1: moč jezika. Učbenik z vajami za 1. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021 AHAČIČ, Kozma. Slovnica na kvadrat: slovenska slovnica za srednjo šolo. Ljubljana: Rokus Klett, 2018 TOPORIŠIČ, Jože. Slovenska slovnica. Druga, pregledana in razširjena izdaja. Maribor: Obzorja, 1984. JOŽEF-BEG, Jožica, DEBELJAK, Dragica. Slovenski jezik : delovni učbenik za slovenščino v 1. in 2. letniku nižjega poklicnega izobraževanja. Ljubljana: DZS, 2004 Fotografije: Nežka Černe Gec 56