52. številka. V Trstu, v soboto 30. junija 1888. Tečaj „E DI M O S T" izhaja dvakrat na teden, vsuko Bredo in soboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: ea vnft leto gl. B.— ,* izven Av»t. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za čotrt lota , 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po i» nov., y Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročfce brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vf»i dopisi ne pošiljajo uredništvu v ulici Torrente št. 12. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ns sprejemajo. Kokopisi ne ne vračajo. Oglasi in oznanila SO raranc po T nov. vrstica v petitu; za naslove /. debelimi črkumi «o plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. sa račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in insoriito prejema upravništvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacije »o prosto poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Pniporsko. • V adinoati j« inoB«. Vabilo na naročbo. tfr Približal ae je konec prvega poluletja; uljudno prosimo zatorej čestite gospode naročnike, da o pravem času obnovć naročnino, da ne nastanejo neredi v pošiljanji lista. Nadejamo se, da nam vsi dosedanji gg. naročniki ostanejo zvesti in da nagovorć še druge svoje *nance in prijatelje, da se predbroje na naše novine, ki se bijejo na naj-skrajnejšej in najvažnejaej meji in poziciji Slovenstva. Kolikor več se bode podpiral list, tim bolj bode napredoval, da zadovolji svojo čestite čitatelje. Za tega del j prosimo podpore, narodnjaki! Naroča se lehko z vsakim mesecem. Na naročbe brez naročnine se ne oziramo. Naročnina se pošilja naprej. Posebno opozorujemo ono gg. naročnike, ki so nam še kaj na dolgu, naj ga prav kmalu poravnajo, da prihrane nam nekoliko truda, sebi pa morebiti nepotrebnih troškov. List stane: za polu leta 3 gld. — novč. „ četrt „ 1 „ 50 „ Novci naj se izvolijo pošiljati samo s postnimi nakaznicami, ki so naj pripravnoj še za gg. naročuiko; kakor tudi za nas. Upravništvo. Stanje v našej okolici. Si so li postavil kedaj, dragi čitatelj, na kakšno vzvišeno mesto, od koder ti je bil svoboden razgled po Tržaškoj okolici? Izvestno si. Ovladala to je lepota, ki si jo videl pod seboj razprostrto. Na enoj strani morje se svojimi ladjami, mesto b6 svojimi zvoniki, kupolami in dimniki raznih tovarnic, z druge strani pa zeleni bregovi z nebrojniini vinogradi, vrti in zelenimi gozdiči. A izmed zelenja bele se ti milo, lepe gospodsko hiše poleg nizkih temnih neznatnih kmotskih koč. Da, lep jo ta razgled, vzlasti v žarkih zapadajo-čega solnca mora se ctoiliti ta kraj vsakem« tujcu, ki zamakneno gleda samo lepoto pred seboj in so »o briga za razrnore, v katerih žive prebivalci tega dozdevnega „raja". Ves drug utis napravi ta pogled na Slovenca, ki so mn poznane 'fržaŠke in okoliške razmere. One krasne villo in vrti tako gosto razsuti po dolini in brego-vji, katere je tako lepo videti, te ville zdi se mu, da so nagrobni spomeniki slovenskega imetka in slovenske narodnosti v našej okolici. Motreč, kako se te gospodske zgradbe čedalje bolj spenjajo v krib, vidijo se ti podobne krompljem, katere je zadrlo italijanstvo slovenstvu v živo ineso. Oh da, s temi kremplji strgalo jo italjan-stvo užo vse meso z našega telesa in ostala nam je še okostnica. Da, kosti so nam še ostale, poglej one temne raztrgane koče, one siromašne vasico, to so še naše, a tudi te so uže v nevarnosti! Kakor pajek je razpelo italijanstvo svojo mreže po okolici, ter vjelo vanjo naša sela, katere molze in molze, dokler jim popolnoma ne izinolze slovenskega življenja ter jo nadomesti z italijanskim. To svrho si jo postavilo Italijanstvo in dola z vsemi sredstvi na to, da jo čim prej doseže. Kaj delamo pa mi, knko se burimo proti našemu nevarnemu nasprotniku ? — Nič se no borimo; našim okoličanom Šo na kraj patneti ne pade, da bi kaj storili v obrambo svoje narodnosti in svojega imetka. Baš obratno; zdi se, da Italijanom sami pomagajo kopati grob, v kateri bodo položili Slovenstvo. Naši okoličani, vzlasti možki, so užo popolnoma opustili lopo svojo nošnjo. So staro narodno nošnjo slekli so tudi zvečine vse lepe in dobre slovenske običaje, zavrgli kmetske kreposti in Čednosti, ter z mestnim krojem svojo obleke prisvojili si tudi mestno razvade, strasti in napake. Posledice tega kažejo so nam povsod; vsak korak, ki ga storiš v okolico, priča ti o vedno rastočem propadanji. Tu ti lomi vsak kmet, da, vsak otrok slovenski in italijanski, zato so okoličani našej doma-čej vladi neizmerno po godu; ako bi govorili pa še nemški, pridobili bi si naklonjenost tudi dunajske vlado. Mi pa pravimo, da so uže sedaj naši okoličani taki, da daaja vlada s ponosom lehko kaže na-nje, kajti po njenem prizadevanji in lastnej nespametnosti so užo blizu ono nesrečne stopinje, da jih ne bode več mogoče prištevati nobenej narodnosti. Govorili bodo dva jezika in nosili slabosti dveh narodov, brez nobene kreposti! Posledica temu moralnomu razsutju bodo tudi podpolen gospodarski in moralen propad ! Da stvari ne pretiravamo, priča nam to, da so uže sedaj vsa najlepša in najboljša posestva v okolici v meščanskih rokah, vos obrt in vsa trgovina v okolici je v rokah mestnih podjetnikov. Naši okoličani pa gledajo, kako si tujci polnijo žepe na njik zemlji, da, morajo celo trpoti ponižanje, da jim ti tujci dele milosti s tem, da jim dajo dela! Tako daleč smo užo prišli, da moramo na svojej zemlji služiti in sprejemati milosti od tujcev, ker nismo znali porabiti prilike, ali nismo imeli poguma vspoti se na ono mesto, na katerem so sedaj oni. Da smo pa našej sedanjej bedi mnogo tudi sami krivi, moramo si priznati. Našej bedi in našemu propadu kriva je pred vsem lahkomiselnost naših okoličanov. Naš okoličan dela, kadar se loti, kakor črna živina. Nič se mu no uprd, vsako še tem večjo težavo premaga. Tak je, kedar nima denarja; kakor hitro pa zasliši cvenk v žepu, spopadejo ga vse muko in težave, zgrabi za čašo in pije in poje, dokler ima še kaj okroglega; še le, ko nima nič več gre domov tor ee uleže. In ko se jo naspal, vrne so na delo, ne brigajoč so za to, jo li ponedeljok ali pa sreda. Misli si, delo mi tako no uide in tudi ni tako silno, da bi no moglo noko-liko dnij počakati. Vso drugače sodi o tem gospodar; on no mara odlagati in tratiti po nepotrebnem časa, kajti čas jo denar ! Na to naši ljudje ne pomislijo, zato so je pa tujci Furlani ispodrinoli uže povsod, kjer so si bolj z lahka služili denar. Našim ljudem ostala so lo ona težka in mučna dela, katerih slabotni Purlan ne moro opravljati. Da so zatorej Furlani širijo sedaj po naših krajih ter našim ljudem od ust tržejo zaslužek, zakrivila je baš opisana lahkomiselnost, katero so naši okoličani z italijanskimi pesnimi in kletvicami prinesli iz mesta. To in samo to so na svojo največjo škodo posneli od PODLISTEK. Jastreb contra Grlica. Češki spisal Svatopluk Ćech; provol M. Vrnilož. (Daljo.) Bogati plemenitnik starodavnega rodu imeval jo jedenkrat na leto osobito romantično vzhičenje. V tej dobi oniival si je skrbno roko, s katero je bil naklofutal svojega podkonjuha, igral vsak večer partijo šaha ae svojim tajnikom, poklckaval pred slonokoščouim razpelom v domači kapelici ter se nad mero važno razgovarjal z nekim postarnim, ubogim vitezom, katerega jo užo deseto leto gostoljubno hranil vsled njegovo osobito komičnosti. V tej dobi je samotaril. Opustil je gledališče, klub, in se kesal vseh prestopkov v časa nestalnem produ storjenih. Posvečeval se je izključljivo lo razmotravanju o vzneše-nosti in starožitnosti svojega roda. — A jednoč zaropotal je na dvoru najstarejši voz in naš plemič usedel se jo se svojim komičnim drugom na obledeli, rudeči bar-žun so starimi zlatimi navoski. Peljala sta so zatopljena v slovesen molk; konečno pa so je ustavil voz na travnatem dvorišči starožitnega gradu, sredi lesnato gorske krajine. Bilo je to prvotno domovje slavnega rodu. Tu se jo še Črnol zobati okrogli stolp, s katerega jo pred veki junaški praotec ogrožal cesto, vijočo no v dalji mej gorami, tu so se še sedaj lesketali ostanki pobojanih šip v gotskem oknu polupodrte kapelice, v katerej je vršil svojo pobožnost. A okolo razpadajočega jedra nakupičili so poznejši časi v slikovitem neredu zmes stolpov, poslopij in prizidkov, raziikujoČih se po slogu in pred-stavljajočih v colej vrsti spremen prehod iz mraka davnovekosti v svit najnovejših časov. Celota bila je kakor navlašč za ozadje romantične posmi. V tem gnezdu svojih prednikov bival je naš plemič vsako loto nekoliko nedelj v či8tečom in povzdigujočem dihu minolosti, kateri jo dihal iz vsakega kota teh polovičnih razvalin. S ponosom vodil je svojega druga po starih sobah, bahato mu je razkazoval podzemno ječo, kjer so ljudjo od gladu mrli, s kupom kostij na dnu in z izjedenimi napisi na plesnivih stenah. lTgajula mu je temna jeka, katero bo budili njegovi tvrdi koraki v dolgih mostovžih in vlekol so jo po vijočih stopnicah celo v lino najvišjega stolpa, da se naužije prekrasnega razgleda. Blodil jo zopet po zapuščenem parku, iz katerega jo bil njegov lasati prednik prirodo z latami in nožicami ali škarjami izgnal in v kateri ae je sedaj priroda zmagoslavno vrnola, govoreč o sladkih tajnostih alta-ninih, a njegov komični sodrug korakal je spoštljivo za njim, obrisal včasih zardelo marelico, katero je zaman pokrivalo ljubosumno zelenilo, z elegičnim vzdihom ob Bvojo etarosvetsko suknjo. A za nekaj časa začel jo pogib rok k ustom, z estetičnega stališča sicer popolnem ugoden, rušiti pripovedovanjo na- ^leščanov, zmisla za obrt in trgovino, ki ržačano redi, ai pa niso prav nič prisvojili. In baš to je uzrok, da čedalje bolj propadajo. Potrebe s časom rastejo, kakor v mestu, tako tudi v okolici, kjer najde vsaka meščanska razvada veren odziv. Zaslužki so čedalje manjši, naravna posledica temu je, da morajo naši ljudjo ali delati dolgove, ali pa silno slabo živeti. In godi so eno in drugo. Da se delajo dolgovi, priča nam širjenje meščanskega posestva na škodo naših okoličanov. Kdor pa ne moro delati dolgov, kor niina na kaj, ta živi silno slabo. Naše okoličanke, ki so pravi uzor pridne in delavno ženske, to reve živo skoro ob sami kavi. Posledica temu je, da ljudje tudi telesno čedalje propadajo, da rod za rodom pesa. In ako pojdo ta razjodajoči proces svojo pot, ostale bodo šo samo sence nekdanjih okoličanov, zmagonosnemu italijanstvu v zasmeh in zaničevanje! — Da ao imeli pa naši ljudje odprto glavo in oči, videli bi bili, da Italijane redi obrt in trgovina. Poprijeti bi se tudi oni lehko tega posla, vzlasti v onih boljših časih, ko jo šo dajal lepo dobičke. Vemo, da jo za trgovino troba denarja, a vemo tudi, da jo bilo moj našimi okoličani dovolj premožnih mož, ki bi bili lehko začeli to in ono, da so imeli voljo in pogum. A kor jim jo manjkalo odvažnosti in so so strašili truda, šli so rajšo široko utrjeno pot svojih očetov — in ta jih jo pripeljala na ono stopinjo, na katerej stojo danes. Tu kjor bi no smeli, bili so naši ljudjo konservativni, v oponašanji razvad in udobnosti korakali so z mestom; to je pa velika krivda, katero bodo plačali, ako skoro no krenejo na boljšo pot, se svojim imetjem in narodnim življenjem ! To so malo trpko besede, katere smo tukaj izpregovorili, a srco boli Človeka, videčega, kako vse to dan na dan propada; in kaj nam pomaga, slepiti same sebe in metati si pesek v oči ? Kjer jo ugodna prilika, naj so govori naravnost resnica! In baš tu no smemo odlašati. Promisliti jo treba, kako st/ pride najhitreje v okom tej bedi, na kakšen način so ima zgraditi trden jez temu navalu. Za to bi so morali nujno pobrinoti v s i Slovenci. Narodni voditelji! tu vas čaka delo ! šega plemiča o rodbinskem drovu, naslikanem v vitežki dvorani, sredi znamenitih podob prodnikov, a priletni sodrug spoznaval je v rastočo svojo žalost, da njegov gostitelj nahaja vsak dan zopet kos njegove komične strani. Slednjič mu potrka z glasnim smehom na ramo: „No kaj, gospod vitez, zejtra*) pojdeva?" Gospod vitez pritvrdil je s tihim odgovorom in šla sta. Pred odhodom posvetoval se je dolgo z gospodom Grlico ter pohvalil izvrstni [načrt o vsestranski popravi staroga gradu, da bi bil ohranjen spomin vznešenih prednikov v proslavo rodu in v ukrašonje domovine. Po odhodu gospode kratil si jo gospod Grlica dolgo večero se sestavljanjem odobrenega načrta, svoj elaborat pa je poslal v osredno pisarno, kjer so ga doli v posebni predel z napisom „Poprava Su-povskega gradu", h kateremu so je šlo po vratolomni leseni lestvici, v srečo le jedenkrat na leto. Ta proračun bil je glavnim, da, skoro jedinim bremenom nadzorniškega urada gospoda Grlico. Ostali čas leta pregledoval jo vestno, kako pada kamen za kamenom s poverjenega mu gradu, kako drevesne veje segajo zlagoma, pa zmagalno skozi gotska okna v porušeno kapelico in kako se počasi žabji okraki usedajo na gladino umotnega ribnika, ki jo snival težek, moten sen v sredi podivjanega parka. *) Zejtra, kakor v Seščini-jutre ra-io; v rubi na Krasu. Urtd. Več ni mogel gospod Grlica stvoriti „za proslavo rodu in okrašenje domovino44, z najboljšo voljo ne. Prizadeval si je zatorej, da vsaj s primernim dostojanstvom nosi svoj naslov. To pa se mu je do cela posrečilo. Predstavljal jo nekakega vlaat-nega gospodarja gradu, odvisnega le fevdalnim potom od titularnega vlastnika, ki je le včasih dohajal, da sprejme dokaze zvestobe, kakor gre. Sicer pa je bil stari grad neomejeno v njegovi moči. Ta čas jo razpolagala njegova družina z vsemi prostori in povabno-stimi starožitnega gradu, kakor se ji je ljubilo. Na dolgi mizi v vitožki dvorani sušili so se kVhlji; steklenice kuhanega ovočja gledale so skozi omrežje gotskih eken; gostje gospoda Grlice hodili so po vijočih se stopnicah v arkirovo sobe in se ulegali na krasno izrezljano posteljo pod damaskovim nebom; gospa Grliška čitala jo sentimentalne romanc na zračnem, visokem pavlanu, njeni hčeri vozili sto se v sprhnclcm Čolnu po zelenem mahu na ribniku k altani, a sanjarski sin sedeval je v kakem kotu stare kapelice, kakor pajek zapreden v dušne niti svoje obraz-nosti. Zrastli so užo z vso. svojo bitnostijo s tem kamenitim gnezdom in stari Grlica jo tvrdno upal, da položi svojo kosti poleg kostij svojih prednikov pod cipreso na oddaljenem kraji parka v spoštljivi oddaljenosti od mavsolejn, v katerem so večni sen snivali grajski gospodnrji. (Dalje prih.) O zatiranji Slovakov od strani Madjarov piše vsaka št. „Par-lamentarja". Prošli teden je zopet prinesel o tem dopis iz Turč. Sv. Martina, v katerem se nam pripoveda : Med Madjari se je vender našel človek, ki se plaši madjarske notranje politike. Ta jo edini Mocsary. V deželnem zboru in v svojih spisih je začel svariti svoje rojake, naj za božjo voljo odpro oči in naj ne kratijo ncmadjarskim narodom te dežele svojih pravic, ki so utemeljene v ogerskcm državnem zakonu. Moscary ni storil tega morebiti iz ljubezni do madjar-skih plemen, temveč iz bojazni za bodočnost svojega naroda. In kaj je bil nasledek temu? Ko so se bližalo nove volitve, — ni bil postavljen v nijednem madjarskem okraji za kandidata, dasi odličen član dež. zbora, voditelj svoje stranko, ki je bil poprej navadno soglasno izvoljen v mestih Miškovec, Kecskemet, Ilalaš; takšna agitacija je bila proti njemu v vseh slojcvih madjarstva. Bil je od Srbov Novega Sada postavljen za kandidata, a moral je pasti zaradi neštevilnega uradniškega osobja, V budapeštanski deželni zbor ni smel priti človek, ki bi lehko povzdignol glas, kažoč, da večina prebivalstva Ogersko mora trpeti težke, da najobčutnejšo muke. Samo Rumuni so si znali ohraniti svoj karanzeb-aki okraj. O poslednjih volitvah so izročili mandat generalu Trajanu Dodi, Doda, namesto da bi predložil mandat deželnemu zboru, poslal je predsedništvu istega pismo, s katerim javlja, da pod sedanjim vladajočim sistemom ni mesta v ogerskem dež. zboru narodnemu nemadjarskemu ljudskemu zastopniku; oznanil je, da obdrži mandat, a da neče prihajati v deželni zbor. Deželni zbor nevajen takim glasovom, je uničil volitev Dodino. Ob novoj volitvi so poslali Rumuni svojega narodnega zastopnika M. Popovića v deželni zbor, ki se je pa tudi branil iti v zbor. Samo ob sebi se umeje, da so so podvizali uničiti tudi ta mandat. O ponovljenoj volitvi 20. maja so izbrali Rumuni Ludovika Mocsarya, da bi no izročili svojega volilnega okraja sovražniku. O svojoj izvolitvi je poslal Mocsdry odboru rnmunske narodne stranke pisanje, v katerem poudarja med ostalim : „Jaz, ki priznavam podpolno pravo narodno zavednosti, jaz, ki predobro vem, da prosveta ne pozna močnejše podpore, kakor jo narodni ponos, ki priznavam za čisto kulturno vprašanje no samo vzdržanje posamičnih Ijudstov, temveč tudi posamičnih krajev, jaz gojim nado in trdno sem prepričan, da bi ne bilo samo nespametno, kulturna prizadevanja, kakor so živo kažejo v Iiumu-nih Ogersko, usiliti v okvir tako imeno-novane kulturne enote, temveč da zahteva skupni državni interes, celo pospeševati ta kulturna prizadevanja od državne stran i". Kako lepe misli tudi glede naših slovenskih razmer, in pomislimo, da to govori Madjar in no Slovan ! Politični pregled. Notranje dežele. Delegacije so uže zvršile svojo delovanje, ki je obstojalo po večini v tem, da so navdušeno dovolile vse kredite vojnega ministra ter sprejele nespremenjeno vse vladne predloge. V zadnji seji, ki je bila v četrtek, obravnavalo so je o proračunu vzajemnega državnega finančnega mini-sterstva. mornarice in zasedenih dežel. V letošnjih delegacijah ni bilo čuti tako rekoč opozicijonalnega glasu, vse je šlo lopo v rudu, kakor na vrvici. Minister vnanjih poslov, g. Kalnoky, je v enomer zagotovljal interpelante, da Avstrija želi samo mir, da živi z vsemi državami v najlepši slogi, da so pa ta mir osigura, trebalo je, da so delegacije dovolile malenkost 47 milijonov izključljivo za vojsko. Od tega denarja bodo potrosili več nego tretji del za vojno pripravo v Galiciji, kjer bodo stavili lesene barake za vojake, zidali bodo skladišča, popravljali ceste, širili kolodvore. Mnogo bode tudi potrosila vojna uprava za popravljanje galiških trdnjav, za njih razširjenje in usovišenje. Sezidali bodo tudi novo orožno tovarno v Krukovem. ki bode stala 400 tisoč gld. Dr. Roser Btraši, da se bodo opozicija udala pasivni politiki, t. j. da se ne bodo več udeleževala sej državnega zbora, ako vlada ne bode kmalu predrugačila svojega postopanja. Vlado te grožnje preveč ne strašijo, ker mej raznimi frakcijami nemške levice ne vlada baš uzorna uloga in bi se morda vdala samo ena le- vičarska stranka pasivnej politiki. To pa bi bilo vladi tim ljubšo, ker njena, do sedaj tako majhna in tako čudno zveri-žena večina postala nasproti oslabelej levici močnejša in mogočnejša. Vladni listi, vzlasti staročeška glasila se grožnjam dr. Roserja samo smejejo ter svetujejo samo-svcstno opoziciji, da naj le gre, češ da bode sedanja večina brez njih storila več, nego do sedaj z njihovo pomočjo. Tako govore staročeška glasila, a nam so zdi, da mislijo pa malo drugače, kajti ni oni ni drug ne ve, kaka bode večina prihodnjega državnega zbora. Sedanja desnica nima najmanjše nadeje, da se bode njeno število ni za enega poslanca povečalo ; baš obratno, opozicijonalna mladočeška stranka bode pridobila na škodo vladne stranke več sedežev v državnem zboru in potem bode imela Taaffejova vlada pač težko stališče. Ako bode hotela prodirati se svojimi predlogi, morala bodo bržkone vsakokrat paktirati sedaj s tem, sedaj z onim. da si pridobi večino. Dalmatinski deželni zbor sklican jo s cesarskim patentom za 5. dan prihodnjega meseca. Ilrvatsko-madjarska vlada predložila je saboru osnovo o uredbi sabora. Umerjena opozicija protestuje na usta dr. Vrbaniča proti tej osnovi in je ne more vzeti za podlago specijalne debate, ker so po njej daje pravo glasa tudi onim, ki bi tega prava nikdar ne imeli imeti, kakor so veliki župani in komes turopoljski, nadaljo ker se proti vsej pravici dajo virilen glas aristokraciji v kraljevini Hrvatski in Slavoniji, poglavitno pa zato, ker v tej osnovi ni nobeno ustanove, ki bi mogla zajamčiti saboru kraljevino Hrvatske, Slavonije in Dalmacije značaj prave samostalne kraljevine, kakoršen jej pripada po nagodbenem zakonu. Nadalje ni rečeno v tej osnovi, da more biti poslanec samo oni, ki je vešč hrvatskemu jeziku ter mora biti domačin. Po tej osnovi bila bi odprta tujinstvu duri in vrata. Madjari so si 1848 1., ko so urejali svoj deželni zbor, vso to po zakonu osigurali; vsak član ogerskega zbora mora biti vešč madjarskemu jeziku ter mora imeti na Ogerskem domovinsko pravico, sicer ne sme biti voljen. Izjemo so samo za zastopnike kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacijo v vzajemnem državnem zboru. Iz teh razlogov opozicija ne more sprejeti te osnovo za podlago razpravo ter predlaga, naj so osnova v tem zmislu podpolni. Opozicija stavi ta predlog, dobro vedoč, da se pojde preko njego na dnevni red, samo zato, da dii oduška onemu, kar zahteva pravo in čast te kraljevine. V tem zasedanji rešil bode hrvatski sabor še šolski in veterinarski zakon. Predložena je tudi zakonska osnova o zadrugah, o ka-terej pa menda v tom zasedanji ne bodo mogočo razpravljati. V poslanskih krogih govore celo, da osnova ne bode potrjena v obliki, v kakeršni jo sedaj, kajti po tej osnovi bi no bila dovolj obvarovana kmetska posest. — Grožnja opozicije, da se bode udala pasivnej politiki ter se ne bode več udeleževala saborskih sej, napravila jo tudi na bana in madjarsko večino neprijeten utis, in gospoda sedaj premišljuje o tem, kaj bi bilo boljo: ozirati so vsaj malo tudi na opozicijo, ali pa zborovati brez nje. Vnanje dežele. Novi nemški cesar Viljem II. odprl je v ponedeljek z vso sijajnostijo in veličastijo državni zbor. To slavnosti udeležili so se malone vsi vladajoči knezi dežel nemške zveze. V govoru, kateri je izustil o tej priliki, in kateri je cela Evropa tako napeto pričakovala, spomina se najprej svojega očeta in deda, potem pravi dalje: ,Jaz som Vas, gospoda moja. sklical, da pred Vami nemškemu narodu sporočim, da som se odločil kakor cesar in kralj hoditi po tistih potih, po katerih si jo moj blagopokojni ded pridobil zaupanje svojih zaveznikov, ljubezen nemškega naroda in blagonaklonjeno priznanje inozemstva." Obeta nadalje, da bode varoval ustavo in pravice ter zakonodajstvo vodil v onem zmislu, kakor njegov ded. Prizadeval si bode vzlasti, da bodo tudi nadalje delajoče prebivalstvo našlo zaščito v zakonih, ki jo sloneč na načelih krščanske morale dajejo slabim in nesrečnim v borbi za obstanek. Nadaljo pravi, da bodo storil, kar jo v njegovoj moči, da so ohrani mir, da bode mogel tako nemški narod mirno uživati pridobitve prejšnjih let. Skrbel bode pa tudi za vojsko, da bode vedno na onej stopinji, na knterej stoji sedaj. O zvezi z Avstrijo in Italijo pravi: „Naša zveza z Avstrijo in Italijo je znana. Jaz se je držim z nemško vernostijo, no samo zato, ker je sklcnona, ampak ker v tej defen- zivnej zvezi vidim podlogo evropskega I ravnotežja, kakor tudi zapis nemško zgo-dovine, katerega vsebina nosi danes javno mnenje celokupnega nemškega naroda in kateri odgovarja običajnemu evropskemu mejnarounemu pravu, kakor je veljalo do 1866 1. Enaki zgodovinski odnošaji in enake narodne potrebe sedanjesti vežejo nas z Italijo. Obe zemlji želiti obvarovati blaginje miru, da v miru žive v novo pridobljenem narodnem zedinjenji v usovrše-vevanji narodnih uredeb in v pospeševanji svojega blagostanja. Naši z Avstro-Ogersko in Italijo po-atoječi dogovori dopuščajo mi na moje zadovoljstvo brižljivo gojiti moje osebno prijateljstvo proti caru Rusije in stoletne miroljubne odnošaje proti sosednej ruskej državi, kateri mojim čutom prav tako ugajajo, kakor interesom Nemčije". Na to še konstatuje dobre odnošaje proti vsem drugim državam ter izraža nado, da bode mir ohranjen še za dolgo časa ter da mu bode mogoče v miru utrditi to, kar so njegovi predniki v vojski pridobili. — Ta prestolni govor, kateri jo ves svet tako težko pričakoval, ni avstrijske diplomate posebno zadovoljil. Srde se, če tudi si prizadevajo na vso mogoče in nemogoče načine to pokrivati, da se cesar Viljem s tako toplimi besedami obrača na Rusijo in povdarja prijateljstvo s carjem in stoletne mirne odnošaje mej obema državama. Na Ruskem je napravil govor dober utis. Vsi listi se pohvalno izražajo o njem ter gojijo nadejo, da bo bode sedaj hitreje rešilo bolgarsko vprašanje, ker se nadeja, da bode Nemčija Rusijo v tem vprašanji podpirala. Tudi francozki listi se povoljno izražajo o prestolnem govoru ter pravijo, da govor ni prav nič zaostril položaja, kar je tudi dobro. Nemški cesar je odprl s pre-stolnim govorom tudi deželni zbor kraljevine Pruske. V tem govoru s6 zadovolj-nostijo povdarja dobre odnošaje s katoliško cerkvijo, povoljne finančne in socijalne razmere. Iz Carigrada dohaja vest, da misli turška vlada odstopiti Rusiji E r z e r u m in celo okolico, ker ne more plačati vojne odškodnine. Rusija je uže večkrat resno terjala odškodnino, a Turčija jej nima kaj dati, zato je prav verjetno, da jej ustopi to velevažno mesto v Malej Aziji. Rusija s tem napravi velik korak dalje in Anglija se uže sedaj boji tega in hoče baje da protestirati proti tej prisvojitvi Erzeruma. Protestuje lehko, a pomagalo jej ne bodo. „Republikanska narodna zveza" fran-f fozka sklenola je na svojem shodu delati proti onej stranki, ki zahteva, da so ustava pregleda, sklenola je tudi pobijati boulaužizem, nazadnjaštvo in cesarizem ter braniti republiko in nje ustanove. DOPISI. S Krasa, 24. junija 1888. (Kresi. Petrolej. Ravnopravnost jezikov a.) Sinoči so lepo plapolali brezštevilni kresovi po Krasu, Vrheh, Ipavskom, Goriškem, Kranjskem in celo dol po Fur-laniji je bilo jih nekaj videti; a v tržaš-kej okolici so prepovedani. Vender to stran hriba so se poznejše v noči nekateri zasvetili. Kakor so kresovi opirajo na starodavno obožavanje solnca in svetlobe, — Slovani so jih netili na čast bogu jasnega podnebja Svantovitu — in prenošeno so tolmačijo s pomenom krščanskim luči sv. vere, tako je izomika ljudska nekov kres. Ni dopuščeno povsod kres paliti in po svoje Be razveseljevati, niti v materinem jeziku izobraževati se. Pravi rodoljubi pa so svitli kresovi po vrhovih in višavah, ki no ugasnejo z lepa, ter razširjajo svetlobo izomike in dobrodejno toploto zavednosti in navdušenja med narodom. Eni ugasnejo, pa se drugi še lepši prikažejo. Za kresove treba imeti drv, a za izomiko treba rabiti jezile. Će ni znctljive tvarine ali netiva, kako je moči kres žgati, in brez znanja jezika ni mogočo napredovati. Bilo je pretekle zime neko nedeljo, ko je imel občinski sluga oznaniti ljudstvu, kaj in koliko se bodo smelo brezdačno iz Trsta izvažati. A pismo je bilo nemško in mi jo prinese, da mu je raztolmačim. Povem mu, da po določbi c. kr. finančnega ministerstva na Dunaji se bodo smolo nositi ali izvažati iz Trsta „pomaranč" kolikor bodo kdo hotel, potem 10 kilo kruha in 2 kila sira. Ko so ljudjo to oznanilo pred cerkvijo slišali, dodal jo sleherni svojo opazko k temu. No, pomaranča je „žlahten sad", pa naj si Italijani svoje narančo in limono prihranijo, in naj vlada dovoli nositi kaj druzoga iz Trsta. Mnogi so rekli: petrolej, petrolej, od katerega gre toliko in več davka, kakor jo vreden, naj nam puste f in olje! — in žita itd. Petrolej je zdaj vsled konkurence ruskega z amerikanskim res prav po ceni, a malo časa bode ostala tako nizka cena. Ko je bilo šo veliko ameri-kanskega petroleja v Trstu, so trgovci nekaj zaradi strahu pred izgubo, nekaj tudi zaradi onega čudnega mrženja do vsega, kar jo slovansko, ruski petrolej v nič devali, da ne gori, da preveč smrdi, da se prehitro žge itd., a zdaj pa vsi molče. To je neka tihota pred nevihto. Premeteni židovi so eno iztuhtali. Ne le da ima kralj židovskih milijonarjev Rotšild v zakupu in samoprodajo (monopol) vsega živega srebra evropejskega, šo ves petrolej na svetu bi rad v svoj zakup vzel. Pred nekaj leti se je čitalo v Časnikih, da v židovskih čistilnicah petroleja ni vse pošteno pridobljeno, in da je vlada pri tem mnogo škodovana, a sedaj hoče Rotšild ves svet oškodovati. Kupil je namreč, kakor neki časniki pripovedujejo, vse izvirke petroleja pri hvalinskem (kaspiškem) morji na Ruskem, in uže delajo kanal od hvalinskega do črnega morja, po katerem bodo izlivali ruski petrolej naravnost v parobrode in na vse kraje izvažali. Rotšild ima uže tako mnogo amerikanskih izvirkov petroleja, in zdaj ima tudi ruske, izvestno bode kmalu ceno petroleja povišal. Star pregovor je : „Velika riba manjše poje!". Kakor trgovci, tako narodi. Nemci in Italijani so naa Slovence — „mali naro-dič" — hoteli uže davno požreti, a mi se ne damo. Neprestana borba za narodove pravico je trajala do sedaj in v bodočnosti se nič boljega ne kaže. Kaj pravite, koliko tisoč in milijon ljudij je uže iz našega Trsta robo noeilo in izvaževalo, in so na mitnicah pobotnice dobivali, kadar so plačevali. Kakove pa so te pobotnice P Samo za Nemce in za Italijane, kajti edino v nemškem in italijanskem jeziku so pisane. Tukaj Vam pridenem pobotnico od c. kr. mitnico na M r t e š i n i (italij. J Monte orsino!), ali kakor je uradno pisano : „Scala santa". Koncem prvega polu-letja jo uže blizu štev. 4000 (štiri tisoč), zatorej v celem letu samo na „Scala santa1* se izda do 8000 pobotnic nomško-italijan-skih. Po „Mrtesini" pa hodijo samo peŠ-potniki iz Trsta, mlekarico in Krašovci, Ipavci, Gorjani, sploh črez 00% odstotkov slovenskih ljudij. Vsak plača, kar ima plačati. Dobi n o m š k o pobotnico in molči, ali k večem opazi, da jo moral prevefi platiti. Koliko — skoraj izključljivo — slovenskih ljudij gre po drugihv cestah iz Trsta ; a na vseh mitnicah: v Zavijah, na Katinari, na „novi cesti" (Vrdelji), na „stari cesti" (Cologna) in na Greti, kakor tudi na dveh železničnih kolodvorih dobivajo edino le nemsko-italijan-s k e pobotniee. Se ve, gospodje c. kr. mit-ničarji niso nič temu krivi, kakeršne obrazce imajo, tako ispolnujojo. Toda čas bi uže bil, da se naša ljuba Avstrija ne sramuje celemu svetu kazati, da poleg Nemcev in Italijanov ima tudi veliko zvestih Slovanov v svojej slavnoj državi. Ako ni6 no ovirajo uradovanja nornško-italijansko-slovenBke davčne bukvico in nemško-slovensko dopisnico itd., izvestno tudi trojezične pobotnice bi ne smelcy delati preglavice finančnim uradnikom. Čaka nas še napora z umom in z dlanjo, da polagoma pridemo do ravnopravnosti. Pravična stvar naposled mora zmagati. Od Male Nedelje spodne Štirsko, 18. junija 1888. Rahli letni vetriči se vrše po zelenem gaji, po livadah in poljih, katera obetajo obilen sad. Topli sol učni žarki pošiljajo Bvojo moč, s katero ogrevajo zemljo, da bujno rastejo drevesa in zeli. Ljudje si radi dajejo odušna v sonci košatega drevesa, utrujeni po težkem delu. Drugi letni čas nam prinose največ dela a tudi „jela" (živeža), toraj so kmetovalec nanj najbolj opira. Mnogo so izpremeni v teku leta, kar nam pričajo novine. Tista štrenja tam doli na Balkanu je še zmiraj zamotana, rešiti jo znajo le vladarji naši počasi ali naglo. Po robu so stavljajoČe velesile morebiti prouzročijo vojno, ne vojno, mesarsko klanje, kakeršnega Evropa ni še videla. Po deželi so ljudstvo pritožuje, da še takih časov ni bilo. Kmetija za kmetijo propada; izpod uže sto let in še več stare strehe podijo kmete kapitalisti, kateri sesajo kakor pijavko ubozega kmeta. Žalostno jo gledati take prizore, katerih se čem daljo več ponavlja. Kam smo prišli ? prišli smo do istih časov Nootovih. Temni oblaki, kateri so se jeli prod časom zbirati in so se bili razpršili, se zopet zbirajo, morebiti pri-hruje^ burja. Časi so važni, v katerih živimo. Po hudi uri lepše solnce sije, ravno tako — po bitki. Zatirajo nas povsod s težkimi davki, ob katerih marsikateri kmetovalec v pogibelj grede omahne. * * • Slovenski poslanci, vzlasti neumorni, delavni poslanec, veleč. g. kan. dr. Gre-gorec, za naš kraj i do sedaj prednostna oseba volitveriega našega okraja, se pote- , guje za stališ naš, kar se razvidi iz njega1 govorov, govorjenih v državnem zboru.' Zatorej je najvrednejši naslednik nepozabnega nam Rajča in v resnici boritelj naš. Slovenci smo potrpežljiv narod, pričakujemo od dneva do dneva, od meseca do meseca, od leta do leta isto pravo, katero nam je zagotovljeno od najvišje presvetle osebo Njeg. Veličanstva. Naše okoliščine so Vam užo nekoliko znane, gospod urednik ; vender naj Vam jih še malo bolje pojasnim. Naš vrli g. nad učitelj so izvrstno briga za našo stvar. Naši „kaufmanitt tržijo dobro, kakor drugod, lo da so malo „nobel". Vreme sprva sušno, sedaj prav deževno, košnja je tu, grozdje odevito. Pravo je uganol stoletni koledar, ki pravi: sena ne premalo, ne odveč, s prva lehko, zadnje težko spravljeno. Cena stara. Domače vesti. V otroškem zabavišči pri sv. Jakobu bode v četrtek 5. julija v dan sv. Cirila in Metoda mala zabava. Najprej je v žup-nej cerkvi sv. Jakoba ob 9. uri zjutraj sv. maša, katere so udeleže otročiči pod uči-teljičnim vodstvom. Zatem se bode v zabavišči deklamovalo, govorilo, pelo, naposled bode pa požrtvovalno načelništvo žensko podružnice vzelo otročičo pod svoje poveljstvo ter jih malo pogostilo s6 sla-sticami, sladko pijačo, ovočjem ali sadjem itd. Nadejamo se, da se družabnice ženske podružnice in druga gospoda v obilnem številu udeleže te redke a prisrčne otroške veselice. Cesarjev dar. Nj. Veličanstvo podarilo je občini Škrbini v sežanskem okraji 200 gld. za nakup orgelj v podružničnej cerkvi. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imelo dno 27. junija svojo XIX. sejo. Navzočni: Prvomestnik Tomo Zupan, Odborniki: Ivan Hribar, Matej Močnik, Luka Svetec, dr. I. Vošujak, A. Zlogar. Vsled službenih zadržkov opravičena : dr. vitez Bleiweis, And. Žumor. — Blagajnik poroča o denarnem stanji. Večina podružnic je poslala svojo doneske. Nokaj denarja naložilo so je v koroško posojilnico, ki so jo oglasila; jednako se pošlje i drugim ako želč. — Tajnik poroča o tekočih zadevah ter o izvršitvi sklepov od zadnjo Boje. — Sklenolo seje praznovati 40-Ietnico cesarjevo v družbenih zavodih, kakor tudi blagdan družtvenih zavetnikov sv. Cirila in Metoda. — Velika skupščina bode v četrtek dne 19. julija na Ptuji. Uljudno so poživlja vsa podružnična načelništva, da pravočasno, kolikor še noso, dopošljejo poročila o stanji podružnic za glavni izkaz ter oznanijo svoje zastopnike, oziroma pooblaščence za skupščino. — Več podpor v denarji, knjigah in učilih jo zagotovljenih dotičnim prosil-com. — Po IG izstopijo lotos naslednji izžrebani gg. odborniki : Dr. Jos. Vošnjak, Matej Močnik, Andrej Žumor, Iv. Murnik. Pevsko družtvo „Hajdrih" na Prošeku se pridno pripravlja na veselico, katero bode imelo dno 8. julija pod milim nebom. O tej priliki napravi tržaški „Sokol" izlet na Proaok, pričakovati je zatorej mnogobrojno udeležbo tudi druge tržaške gospode. Natančni razpored oznanimo pozneje. Prometno vodstvo državnih železnic premeščeno bode začetkom novembra iz Pulja v Trst; to promenoje ravnateljstvo državnih železnic užo »znanilo tržaškej kupčijski in trgovinskoj zbornici. Vabilo k oficijalni slavnosti, katero priredi Logaški politični okraj pod pokroviteljstvom Njegove Svetlosti goBp. kneza Hugo \Vindischgratza, c. kr. generalma-jorja i. s, itd. v proslavljenje štiridosetlet-nice vladanja presvetlega cosarja Frana Josipa I. dno 22. in 23. julija 1888 v Lo-gatci. Vspored: Dno 22. julija: 1. Ob 9. uri zjutraj slovesna sv. maša na prostem pred gradom v Gorenjem Logatci. 2. Po sv. maši predstava prodstojništov občin, krajnib šolskih svetov, vodstev ljudskih šol, farnih in c. kr. uradov ter družtev političnega okraja Logaškega preblagorodnemu gosp. c. kr. dež. predsedniku bar. And. AVinklerju. oziroma gosp. c. kr. okr. glavarju dr. Karolu Russu. 3. Ob 10i/» uri zasaditev prvih dreves drevoreda od Go-renjega do Dolenjega Logatca. 4. Obdarovanje šolske mladine Gorenje Logaške z jedili — revnejše tudi z obleko. 5. Ob 11. uri zajutrek, potem odhod od Gore-njega Logatca proti Dolenjemu Logatcu. 0. Oli 12. uri odprtje med Gorenjim in Dolenjim Logatcem ležeče zasilno bolnišnice občin Dolenji in Gorenji Logatec. 7. Ob uri zasaditev začetnih dreves drevoreda ob okrajni cesti Dolenji Loga-tec-Rovto in primerni govor zbrani šolski mladini Dolenje Logaški. 8. Ob 1. uri otvoritev Logaške posojilnice in potem odhod na slavnostni prostor. 9. Ob 2. uri banket. 10. Ob 4. uri ljudska veselica s tem vsporedom : a) Cesarska pesem, poje se jednoglasno sč spremljevan jem godbe, b) Slavnostni govor, c) Kitica narodnih pesnij, sestavil A. Foerster, p^je mešani zbor. d) „Naprej", Dav. Jenko, poje mešani zbor s b spremljevanjem godbe, e) Loterija, katere čisti dohodek je namenjen vsem ljudskim šolam Logaškega okraja v napravo, oziroma opravo šolskih vrtov in šolskih knjižnic. 11. Ob 9, uri baklada od slavnostnega prostora v Dolenjem Logatci do stanovanja gospoda c. kr. okrajnega glavarja v Gorenji Logatec, in tam 12. Se-renada s temi točkami: a) Cesarska pesen, pojo mešani zbor se spremljevanjem godbe, b) „Domovina", dr. R. Ipavec, poje možki zbor. c) „Oblaček", J. Kocijančič, pojo možki zbor, Na bližnjih hribih kresovi, na hribu „Sekirca" umeteljni ogenj. 13. Vrnitev na slavnostni prostor in potem prosta zabava. Pri slavnosti sv:ra c. kr. rudarska godba iz Idrije. Dno 23. julija 1888. 14. Ob 9. uri dopoludne živinska razstava v Dolenjem Logatci. 15. Ob 1. uri popolu-dne izlet v Planino. 16. Ogled dol za odpo-Ijevanje vodo v Planinski dolini in razsvetljeno podzemoljske jame v Planini, ter 17. Skupna malica pred „Starim gradom". Banket (jedila brez pijače), stane za osobo dva goldinarja in se mora udeležitev do dno 2. julija t. I. pri zvrŠevalnemu odboru oglasiti. Vspored živinske razstavo objavi se v posebnih naznanilih. Udeležitev izleta v Planino treba jo zaradi voz in skupne malice naznaniti, zvrševalncmu odboru do 2. julija t. 1. Oni p. n. udeleženci, kateri bi si dela za odpeljevanje vodo v Planinski dolini ogledali, zapuste v vasi „Grča-revec" vozove, gredo peš do vasi „Laze", ogledajo mej potoma dotiČ.ia dela „pod stenami", ter se potem peljejo daljo v Planino. Slavnost je ob vsakem vremenu, ako dežuje, oskrbi zvršovalni odbor, da se nekatere točke razsporeda zvrše pod Btreho. K obilnoj udeležbi vabi odbor. imenovanja. Pri ces. kr. davkarskih uradih bo imenovani: kontrolor P. Franza za davkarja v IX. razi\, pristav Fr. Rosič za kontrolorja v X. razr. in praktikant Ivan Bresnig za pristava XI. razr. — Pri glavnem carinskem uradu je imenovan asistent Ljud. Knoll za carinskega oficijala. „Sokolska" petindvajsetletnica. Deželna vlada oznanila je odboru „Sokola", da nima nič proti temu, da se družtvena petindvajsetletnica dno 8. in 9. septembra t. 1. vrši po naznanjenem vsporedu. Mi bodemo ta vspored priobčili v kratkem; za sedaj le toliko, da obeta biti jako zanimljiva in da utegne prihod povabljenih gostov slovenskih, hrvatskih in čeških oživiti Ljubljano, tako, kakor jo jo lani oživil prihod Češkega zabavnega vlaka. Podružnico sv. Cirila in Metoda osnovali so rodoljubi v Veliki Pirešči nad Žalcem na Štajerskem. Ustanovni shod je bil dne 10. t. m. Čez 50 udov je uže pristopilo. — Enako tudi v Apačah na Koroškem dne 17. t. m. Pristopilo je do 80 družbenikov. Iz letnega poročila banke „Slavijett, došlega nam ravnokar v roko, posnemamo, da je zanjo bilo ugodno tudi leto 1887., ki sploh ni bilo srečno za zavarovalnice. V vseh zavarovalnih oddolkih vidi se izdaten napredek in jo posebno naglasiti, da se fondi bankini — ki iznašajo Črez šest in pol milijonov goldinarjev — v primeri z letom 1886. niso znižali, da si so je već ko pol milijona goldinarjev izplačalo članom vzajemnih podevanjskih družtev. Za požarne škode izplačalo so je lani 495.554 gl.; v vseh devetnajstih letih ban-kinega obstoja pa 18,115,340 gld. 82 kr. Castitamo na tem uspehu! Morski volkovi. Ribiči ia Vergulje poročajo, da je izredno mnogo morskih volkov o dalmatinskoj obali in v Kvarneru. Nedavno so opazili pri Verguljah osem morskih volkov, ki so vsi plavali proti severu. Pozor zatorej pri kopanji! Statistika umrlih. Od 17. do 23. t. m. jo umrlo v Trstu 68 oseb in sicer 34 možkih in 34 ženskih. Po starosti jih jo bilo 16 do 1., 13 do 5., 4 do 20., 3 do 30., 9 do 40., 10 do (10., 12 do 80. leta in 1 preko 80 let. Lani je umrlo v istoj dobi pet oseb več. Povprečno je umrlo izmed 1000 oseb 22 60. Za rektorja dunajskega vseučilišša je izvoljen za prihodnje leto državni po-poslanee prof. Edvard Sne« s. Toča je pobila predzadnji ponedeljek v Križi in okolici; nekoliko je je padlo tudi v Rojanu, v Trstu in po bližnjej okolici mesta pri sv. Ivanu, potem pa ao je gnala naprej gori na Kras in okolo'Sežane, kjer je tudi nekoliko potokla, pa veliko škode ni napravila. Novorojenega otroka so našli v četrtek dopoludne na Greti blizu hiše pri „ba-ronesi" v nekem jarku. Krstili so ga v ro-janskej cerkvi in odnesli v bolnišnico, ob ednem pa naznanili policiji, da poizveduje po nečloveškej matori, katera jo skoraj gotovo kaka ptujka. Pred porotnike prideta v sedanjem zasedanji še nastopna obtoženca zaradi tatvino: 30. t. m. Einar Sig\vard Evanson, in 2. julija Tereza Manfreda. Porotna obravnava. Seljaka Josipa /ierjula, po domačo Kopava iz Prebenca pri Kopru, spoznali so porotniki enoglasno krivega hudodelstva tatvine. Ukradel je dno 12. fobruvarja kmetu Ivanu Novaku v Cerežani 1000 gl. — Obsodili so ga na 5 V« letni zapor. —Mejnarodni slepar Julij Cohn iz Nemčije je bil obsojen zaradi brezštevilnih goljufij na 6-letni zapor. Slovanski svet. Štev. 12. prinaša vsebino: 1. Glasi o kulturnem programu avstrijskih Slovanov. 2. Nemški Schulverein med Štajerskimi in koroškimi Slovenci pa šolska gosposka. 3. K svoto-vladimirski slavnosti. 4. Šola Glasbene Matice in Dramatično družtvo v Ljubljani. 5. Psoglavci. 6. Pogled po slovanskem svetu. 7. Književnost. Nezgoda. 121etni Josip Wilfan je padel po neopreznosti na obali SanitA v morje. Plavati ni znal, ali na srečo so ga mornarji opazili ter ga spravili na kopno. Policijsko. Težaka J. Petrinčič in I. Jazbec sta so gostila prav „po gospodski" v družbi treh prijateljev v Mikuševej krčmi v ulici Materizza. Vesela družba pa ni imela gro-šev, da bi plačala račun gl. 4-83 in zatorej so povabljeni trije odnesli pete, Potrin-čiča in Jazbeca pa bo spravili v luknjo. Nesreče. Nekateri otroci so so igrali je razumel ter se spozna krivega. Odgovarja na vsa vprašanja točno in potrjuje svoje izjave o preiskavi, samo taji, da je mislil razkositi Grimmejevo truplo s pilo uli žago, ki so je našla v njega stanovanji ter posamezno kose pometati v morje. Točno o poludno dne 25. t. m. prekinola se jo razprava in začelo se je zaališavati priče. Ganljivi prizor ob ustopu Grimmejevega očeta omc-noli smo uže v zadn jej številki. Starec zahteva 1000 gl. odškodnine. Ostale pričo potrjujo uže znano izjave ter dokazujo s tem, da jo Simitz od konca do kraja vso istinito priznal. Globoko je ganola obtoženca izjava njegove matere, kater;i jo opisala svojega sina za lehkomiselnika, pristavljaje, da no mara več slišati o njem. Simitz si je pokril z rokama obraz in milo zajokal. Branitelj jo zatem predložil razno papirje, kateri dokazujo, da jo bil Siuii-tzev ded samoubijalec in da jo atrije njegov zblaznel; zaključuje, da tudi obtoženec ni bil o vršitvi ubojstva, niti ni de-nes pri podpoltio čistoj pameti. Izjavo zdravnikov pa pobijajo braniteljeve razloge, ker se je konstatiralo, da ni uraobolen. Te izjave so se čitale vtorek 20. t. m, dopoludne. Zatem je izpraševal državni odvetnik obtoženca, ki je v zadregi priznaval, da je gojil uže od 10. januvarja misel koga ubiti in ga oropati tor ao baš na dan ubojstva odločil za slabotnega Grimmeja, akoprav jo trdil v porotnej preiskavi, da ga je grozna misel prešinola še-lo isti dan. Opoludno je bil zaključen dokazivni postopek in državni odvetnik jo stavil svoj konečni predlog. Govoril je preko 1 '/s uro, s početka mirno, pozneje ognjevito, strastno, ter zahteval, naj se obtoženec kaznuje ae s m r t i j o na vislicah. Simitz, za-čuvši ta predlog, obledel je in ae oslabljen naslonil na obtožno klop. Branitelj jo razvil vso svojo duhovitost v prilog obtožencev, ali ker jo Simitz sam vso svojo zločine priznal, ni mu ostalo druzega, nego dokazati, da ae ni Simitz pripravljal dljo časa na ubojstvo ter navajati vse poleh-čalno okolščino. Siuiit/. se jo preporočal na predsednikovo vprašanje, ako ima so kaj omenoti, milosti visokega sodišča. Ob 5. uri popoludne odšli so sodniki v posvetovalno sodbo, kjer so ostali eno uro. Ko so se vrnoli v sodno dvorano, nastala jo mod občinstvom grobna tihota. Prečital je predsednik obsodbo, katera spoznava Ivana S i m i t z a krivega hudodelstva zavra t nega ubojstva in tatvino tor ga obsoja n a smrt na vislicah. Simitz jo poslušal mirno obsodbo in nje razloge in še-lo ko jo končal predsednik čitanje, onemogel je, toda kmalu so jo zavedel. Prijavil jo s krepkim glasom proti obsodbi u t o k. POSLANO« Voda za pranje konj za jačenje pred in po velikem trudu in za dirko je po mnogoletnej skušnji Kwiziie c. kr. priv. restitucijonalni cvet ker jači živce, naredi kite gibčne, elastične in sveže, katere usposobijo konja k nenavadnem naporu. Kwizdo c. kr. priv. restitucijonalni cvet za konje dobiva .-e pristen le pod tu poleg odtisneno varnostno znamko v vseh lekarnah v Avstriji - Ogerskej, na debelo v trgovinah z mirodijami. — Glavno skladiščs Kroisapotheke jrv"*v Korneufcurgu pri Beču, Frana Joh, Kwizde, c. kr. avstr. in kr. rumunski dvorni dobavitelj. (f) Tržno poročilo. (Cone so razuiuo kakor se prodajo na debelo blago za gotov denar). Cena od far. do for. Kava Moooa...... . 100 K. 125.— 127.— ltio biser jako lin.i . n 9 i.— 90.— Ju V11 „ „ v n 9 0.- 98.- Suntos tlim..... n 80. - 88.— „ srednju . . . n M.- 82.- „ 93.— 9.j.— Portoricco . . . . . _ 108.- ilu.- Sati Jago de Cuba . „ 124.- 120.— Cejlon p lan t. lina . . _ 116.— 120.- Java Malang. zelena . „ 89.- 90.- n —.— — ltio oprana . . . . m 100.- lOO.— „ s7.— 89.- „ srednja . . . . „ 81.— 8.-J.— Caasia-lignea v zabojih . . „ 28.- 29.— n 390. - 4!0.— Ingber Bengal...... 19.— 21.— M 97.- 93.- P 73.— 74.- n 87.— 88.— Fimect Jamaika .... _ 31- 31.- Petrolej ruski v sodili . . m K. G. 7.'» _t_ „ v zabojih . v 8.25 __ _ Olje bombažno amerik. . . 37.- a/— Lecce jedilno j. f. gar. . _ 4(1.— ii. - dalmat. s certifikat. . 43. — 44.— namizno M.S.A.j.f. gar. n _ _ Aix Vierge .... „ 60.— OS. - n fino..... tit).— 02.— Božici pulješki ..... 5.50 5.75 dalmat. s cert. . . ___ _ _ Smokva pulješke v sodih . _ n v veicih . 18.- 12-JO Limoni Mesina...... zaboj 7.— 8- Pomaranče sicilijanske . . f 8.- [).— Kaadlji Bari I.a..... 100 K. 71.- 72.- dalm. I.a, s cert. 75,- 70.— Plgnolli......... 74.- 70.— Eiž italij. najtineji • • • • B 19.50 20.5J „ srednji . . . . n 17.50 18.5(' Rangoon extra .... • 13,-HI 3.25 n I.a..... n 11/15 11'50 II.a .... 10.70 11 - Sultanine dobre vrsti . . 35.— Suho grozdje (opaia) . . . n 35.- 20.- Cibebe......... 15.- 10.- Slaniki Varmouth I.a . . . sod ___ _ _ Poleaovke srodne velikosti ti 36.'- 37.- veliko..... '63.- 34.- Sladkor centrifug, v vrečah s certifik. . . , 100 K. 34.75 .— FažolCoka....... 14.75 15.- Mandoloni..... _ —._ _._ svetlorudeči .... p 12.- _ temnorudeČi .... n 11.50 —.— bohinjski kanarček boli, veliki . . . zeleni, dolgi . . n okrogli . mešani, štajerski Maslo........ Seno konjsko..... volovsko . . , . Slama....... Les , trami kub. č. . , Oglje........ 00.-2.G3 3.39 2.32 —.28 2.45 10.— 3.39 4.10 3.21 —.34 2.70 Dunajska borsa dne 22. juniji. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 80 75 „ v srebru — — — ,, 81.60 Zlata renta— —----_— „111.60 5% avstrijska renta — — — — — „ 901.0 Delnice narodne banke — — — — „ 864.— Kreditne delnice — —--— — „ 304 30 London 10 lir sterlin---— — „ 12.".30 Francoski nnpoleondori — — — _ „ 994 C. kr, cekini — — __.__ — n 5,90 Nemške marke — — — — — — — 61.45 Javni zahvali. Vsem onim čaatitim prijateljem, ki so se udeležili pogreba nase prernno umrle hčerko IVANE v dobi 10 let in pol, posebno pa gosp. učitelju >1". Debenjaku, ki jo je spremljal z vso Šolsko mladino si* šopki cvetlic v rokah in za sežalni govor na grobu. gosp. F., Brezoviškemu učitelj« prišedšemu naproti na pol pota z vso svojo šolsko mladino, častitemu gosp. župniku, gospe vdovi Velhemini, našej sosedi strijui M. Babuder in gospodični Z. Kastelic se srčno zahvaljujejo žalujoči stariši Cecilija in Ivan Muha. V Materiji 26. junija 1888. Družina Ščuka izreka z ginenim srcem prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, kateri so izkazali zadnjo čast nepozabljivi hčeri MAKIJI, učiteljskoj kandidatinji, posebno pa tretjemu tečaju učit. pripravnice v Gorici za krasni venec, ravno tako za vse druge vence, ki so jih položili na gomilo svoje prijateljice. Sv. Ivan. 28. junija 1888. Andrej ŠČuka, oče in žalujoče sestre. „Slovanski Svet;' polumosfčnik, obsezajoč po 10 velikih stranij, razpravlja kulturna in politična vprašanja slovanska, opisuje važne dogodke iz vseli slovanskih krajev, naznanja važnejša Hlovanski književna dela in prave slovanske časopise ter objavlja tudi boljša leposlovna dela slovanskih pisateljev v slovenskem prevodu. Sotrudniki so listu odlični Slovani iz raznih delov slovanske zemlje. Cena je nenavadno nizka. Naročnina znaša: za celo leto ... 3 gld. — kr. za pol leta ... 1 gld. 50 kr. za četrt leta ... — 75 kr. Za l jubljansko naročnike in dijake pa celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr. in četrsletno 70 kr. Naročnina sa pošilja po nakaznicah upravništvu „Narodne tiskarne11 v Ljubljani. Isto upravništvo utegne postreči še z vsemi številkami, ki so doslej izšle. Uredništvo in upravništvo Slovanskege Sveta. Lastnik pol. družtvo „Edinost". „Kmetov alec" je edini slovenski, gospodarski list s podobami. „Kmetovalec" izhaja dvak rat na mesec na celi poli. nKmetovalecu prinaša poljedelske, zicinarske, vinarske in druge članke, gospodarske novice ter daje naročnikom svojim dobre gospodarske svete. „Kmetovalec" stoji na leto 2 gld., za v in trtijen uspeh. Podpolna priprava z dotičnim poukom in zdravniškimi spričevali for Pri poSiijatvl se dobro pazi, da se ne spozna kaj z*voj zadržuje in od kod prihaja. Zavod za ordinacije za tajne bolezni; Dr. Karol Altmann Dunaj vil. Marlahilferstrasse 70. Dunaj. Marijaceljske želodečne kapljice, Jaz, Ana CsiUa i sfc svojimi 185otm. dolgimi orjaškimi Lorolov-vlasi, katero sem dobila po 14 mesecu oj uporabi Bvojoga Hamoiznajdene-ga mazila, jo edino sredstvo proti izpada-nji vlas, za pospeševanje rasti, za ojačenje kože, p o h pe š u j o pri možkih polno, jako bra-dorast in užo po krat-kej uporabi podeli vla-sem In bradi naravno svitloat in polnost ter jo obvarujo pred zgodnjim osivenjem do najvišje »tarosti. Cena lon-čoku I f,'ld. do 2 gold. Pošilja so vsak dan za gotov denar ali s poštnim povzetjem po vsem svotu 20—2 Csillag & Comp. Budapest, — KOnigsgasse Nr. 52., kamorso morajo pošiljati vso naročbo. izvrstno delujočo zdravilo pri vseli boleznih na že- j jodcu Neprecenljive do- | broto je posebno vpliv nji-1 hov pri notečnosti, slabo- t sti želodca, nko z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, žolodoČ- nem kataru, gorečiče (rzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumenioi klu-vnnju in gnjusm, glavobolu, ako boli iz žolodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v žolodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cona steklenici jo z nakazom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekar-ničar „k angolju varliu". 53-53 B»