želi
VESEL BOŽI0 IN SREČNO NOVO LETO
LETO XI. .	13.DECEMBRA 1958.	ŠTEV.235.
=r=r=5=5-;-?=-Ss=sS=a=:=== = = = =5==s,sa = =a=s = =5==s=s=! = !=!= = = =5 = = 55= = = =a=!=--s=5=5a2Bsa5as2aaasa=»-a»S5aaBa»»-s»=!
PRED DESETIMI LETI
IN DANES
Koliko pisanih hesed bo tudi letos o praznikih: o poljanah in planinah, pokritih z bisernim snegom» o samotnih poteh, ki odkri= vajo svoje skrivnosti prav ob polnoei tega Svetega dne, o P.e-feju zvonov in božičnih pesmi, o veselju in radosti ob domačem ognjiš= ču, o kadilu in molitvi, o jaslicah in drevescu, o božičku in da= rovih...
Sladke bodo te pisane besede, slajše kot marsikateri kruh,sve= tile se bodo bolj kot zvezde v trepetajoči noči, pele bodo kot po jo lepa usta in vendar, saj smo to slišali že tolikr.at,da sladcost postaja grenka, da se luč ob svetlobi utrinja, da sveta pesem po= stane navadna popevka.
Kako malo misli bo morda ob tem prazniku, da se je BOG- rodil, da je stopil na svet On, ki ga je ustvaril, da je postal stvar,ko je bil njen Zveličar in gospodar. Bog je postal človek.Ifi skriv -nost tako veliko, da ne bi mogel človek misliti nanjo in vendar,ka ko malo naših misli se ustavi ob tej skrivnosti.
Saj lepo zveni beseda, ko zvoni kot zvončki na paši, pesem, ki poje o hlevčku in bedi in mrazu in detetu... in vendar, - kdo misli, da je to za Boga!
Človek pa se Boga boji. Strah ima pred njim, ne zaradi Boga,am Pak zaradi sebe, človeka. Naj bi Bog ostal samo Bog, ne pa da gre in se skloni k njemu in postane enak njemu. T0 boli človeka, saj bi Bog ostal lahko tam gori, in vendar prišel je k tebi, o človek! Si kdaj mislil o tem? Ako še nikdar, misli o tem nocoj na Sveti večer.
In ta misel naj gre globoko v Tebe, naj živi s Teboj, naj Te dviga in krepi, ko boš mislil na svojo osamljenost, ko boš som s svojim hrepenenjem, s svojo mladostjo, s svojim delom, s svojim ir pljenjem in bridko mislijo in bolečino.
Bog je s Teboj, ker je postal človek, da bi bil Tebi enak.Kako malo ljudi je bilo, ki so se Ti skušali približati in še kdo od teh je mislil na Tebe, kdo Ti je bil vdan, kdo je vztrajal ob Te= bi, kdo je iskal malo veselja in sreče, da bi Te obdaril s tem? Sam je morda našel nekaj tega, pa je vše ljubosumno skril in shra ml za sebe, ne pa da bi daroval vsaj malo od tega Tebi.
Bog po je postal eno s Teboj. Dal Ti je vse, dal Ti je sobe,dal ii je Svojo milost in Svojo moč in besedo, ali si kdaj mislil na to? Ako ne, misli nocoj na Sveti večer!
Ne reci: To je pridiga in pridige ne slišim rad. Saj veš, kako je naša beseda majhna in prazna, ko se kot otrok lovi za velikimi stvarmi. Ne, ni to božična pridiga, je pa misel, ki živi v Tebi ii to misel sem skušal povedati Tebi za božič, da bo šla s Teboj v Tvoje življenje. Saj ostane samo to: Bog in ti, človek!
In ta misel bo lepša kot trepetajoča zvezda, milejša kot božič nsuuesem in slajša kot vsaka beseda.
Ignacij Kunstelj
JUGOSLAVIJA
Ko se po štiridesetih letih spominjamo zedinjenja Slovencev»Hrva = tov in Srhov v skupno jugoslovansko državo, hi močno pogrešili, četi sa mo dejanje presojali po kasnejših dogodkih najsi ho to v prvi ali drugi Jugoslaviji. Smisel, raziskovati in ocenjevati preteklost, leži samo v tem, če se poglobimo v takratne prilike in če to našo preteklost vklju= čimo v širše, v našem primeru v evropsko dogajanje.
Ako tako gledamo in presojamo dejanje 1.decembra 1918.leta,potem moramo priznati, da je v idejnem pogledu to predstavljalo višek teženj treh generacij, v političnem pogledu pa edini izhod, Če smo se hoteli ohraniti kot narod. Ne smemo namreč miti za trenutek pozabiti, da smo se tedaj nahajali na strani vojaško poraženih in da je bilo ne samo mo= dro,dalekovidno ampak tudi edino rešilno, da smo iz slovenskega vpraša= nja naredili jugoslovansko in ga,povezali me le s Hrvati in Srbi v Dvoj ni monarhiji ampak.istočasno tudi z zmagovito Srbijo. To nas je politic no rešilo in zaradi tega bodo imena Janeza Evangelista Kreka, Antona Ko rošca, škofa Jegliča in Gregorja Žerjava za vselej zapisana v zlato knji go slovenske svobode, ne glede na to, kakšne osebne slabosti so imeli in., -kašne politične napake so prej ali kasneje delali.
Lahko bi na dolgo razpravljali o načinu samega zedinjenja l.decem^ bra, ko gotovo niso vedno prevladali modri duhovi in nasveti in ko so razne osebnosti usodnega spomina na svojo roko prenaglo in enos.transko odločale. Vendar pa tudi tu ne gre prezreti mednarodnih činitol jev,ki so v dokajšnji meri narekovali naglico, Čeprav sama vloga nekaterih tujih in domačih čini tel jev niti po štiridesetih letih še ni v celoti raziskana niti pojasnjena. Sem bi spadala zavrnitev Ženevske deklaracije, zakasnela vrnitev dr.Korošca v domovino, odhod .delegacije Narodnega vi= ječa v Beograd in razgovori tamkaj. Toda pri ocenjevanju samega akta ne smemo zaiti in ga pomešati z osnovno idejo samega zedinjenja,ki je pri Slovencih našla tako globokega izraz.a v Majniški dekl araciji. Ne smemo tudi pozabiti, da smo duhovno bili pripravljeni nn skupno državo,tehniČ no smo pa slejkoprej prav vsi odpovedali.
J 'k0® vidimo nauk, da.ni dovolj imeti samo dobro idejo, ampak da je istočasno treba tudi vedeti, kako je mogoče to idejo sprovesti v živijo nje s čim večjim uspehom in ob Čim manjših žrtvah. Ta nedostatek se nam je pozneje še nekajkrat maščeval, zlasti po usodnih marčnih dneh 1941.
Ko tako.zremo nazaj, se nam vsiljuje misel, da je naš narod v goto vih. odločilnih trenutkih svoje zgodovine pogosto slutil pravo pot,čeprav mu je vodniki niso^vedno kazali ali nakazali. Daši pozno prebujen in brez bo.gate politične dediščine se je v odločilnih dneh naš narod le od ločal za rešilno pot in pri tem pogosto kazal več političnega smisla in odločnosti, kot pa so ju kazali in ju še lažejo prenekateri narodovi vri niki. Kajti za biti ali ne biti kakega naroda vendar ni odločilno to,ko likšno stopnjo demokracije je v svoji rani zgodovini dosegel, koliko knjig je izdal ali pa prebral in kako je imel razvito zadružno ali gospe dnrsko organizacijo. Nobena od teh reči g.a kot narod politično ne bi re Sevala, ce se ne bi v dneh zmede odločal za pot, ki sicer ni vedno suve rona, toda gotovo pa rešilna. In taki dnevi so bili v tisti leseni leta devetnajst sto osemnajstega.
TRŽAŠKE IZGUBE
Na oktoberskih občinskih volitvah v Trstu smo Slovenci izgubili okc li 21 odstotkov glasov, če primerjamo volitve v letu 1956. Ako ie pred oktobrom veljalo za Italijane,da je v mestni občini 5.7^ Slovencev,danes računajo le oe s 3.79 odstotki. To je porazna ugotovitev,ki je ni moao5 c° pripisovati - in.k sreči se tega zavedajo tržaški Slovenci - zgolj nc koliko niz^i volilni udeležbi ali pa izgubi glasov,ki so jo utrpele vso n an 3 še stranke. Ce pogledamo rast in padec slovenskih glasov od leta 1949 vidimo, da so ti glasovi postopoma, čeprav počasi rastli na obeh slovenskil listah tja do leta 1956, torej v dobi,ko je Demokriatijana izgubljala'
11 r V30h volitvah in italijanski komunisti delno tudi. Z ozirom na to slo vensko rast bi torej bilo pričakovati,da bo Število glasov tudi oktobra vsaj enako onim iz leta 1956. če že ne višje. Toda namesto porasta gla=
sov sta slovenski listi izgubili 1944 glasov,kar je pri celotnem števi= lu - leta 1956.oddanih glasov 9360, letos pa 7416 - sila boleče. Kaj jo bilo torej narobe?
Morda utegne statistika otrok v slovenskih osnovnih šolah kazati, da tu ne gre zgolj za ozko politično ampak prej za široko narodnostno vprašanje. Dvomimo,da je bila naša interna slovenska politika meposred= no kriva, da je bilo v letu 1947-48.še vpisanih 4300 slovenskih otrok, 1956-57. pa le 1800 otrok in leto kasneje celo samo 1700 otrok.
Del posredne krivde pa utegne ležati v politični razcepljenosti tržaških Slovencev. Gotovo ni ta totalna delitev blažilno vplivala na manj trdne Slovence.Potemtakem je problem tudi politično-psihološkega r značaja. To so dobro začutili titovci,ki so takoj vrgli v slovensko jav nost geslo, da je trebavdoseči skupni nastop, misleč pri tem očividno na nekako novo Fronto. Skoda,da so oni dali pobudo in ne demokrati, ki so zdaj več ali manj prisiljeni - povsem upravičeno - otepati se fron = taštva, česar pa vsak preprosti človek redno, ne bo pravilno razumel.
Nismo mnenja,da je treba v naprej izključevati vsako sodelovanje s titovci,kadar gre za reševanje slovenskega življa . Koroška je zgovo= ren dokaz, da je sodelovanje možno in da je možno celo vplivati na j:’ugo= slovansko politiko,čeprav je res,da je demokratični dr.Tischler v deže= li močnejši od totalitarnega dr.Zwittra, dočim je na Tržaškem to obratno.
Ni govora, da bi v Trs-tu zdaj ustanavljali novo Fronto, ki naj bi Požrla obstoječe organizacije. Pravtako ni nujno,da je ustanavljanje vprav Narodnega sveta potrebno. No Koroškem obe organizaciji splch nimata skupnega.s talnega foruma,pa vendar sodelujeta,Šlo naj bi v načelu z' tako sodelovanj e,pri katerem bi bili izigravanje onemogočeno in kjer bi morali biti vsi sklepi soglasni. Vprašanje seveda je, Če bi titovci hote= li pristati na kaj takega. Toda dokler demokrati vsaj ne poskusijo in kasneje na primerih ne dokažejo,da s titovci sodelovanje ni možno,jim mnogi ljudje ne bodo verjeli.Predvsem je važno,da jih nihče ne bo mogel obsoditi,da ob hudi uri niso hoteli sodelovanja. Vemo,da je položaj zr demokrate težji kot na Koroškem,toda nekaj bo treba ukreniti.Dosedanja Pot vodi v hujši poraz.
Ločeno od tega vprašanja,ki gotovo ni vserešujoče,pa so tisti slovenski glasovi, ki že leta sem ponovno in ponovno volijo D0mokristijamo. To vprašanje pa je težje in tega rešiti ni nihče bolj poklican kot »Sle* venska katoliška skupnost».
OTROŠKA BOLEZEN
V današnji številki objavljamo, intervju,ki ga je imel naš predstav -uk z msgr.Matioem- Skerbcem,bivšim kranjskim dekanom,ki je v samozaložbi objavil svojv»Pregled novodobnega, slovenskega katoliškega gibanja».' ■ Ku oomo presenečeni,oe bomo pri gotovih ljudeh zaradi tega želi zamero č da s tem podpiramo ’poslednjega Mohikanca,ki še verjame v Avstro-O^rskr’ odnosno da s tem ponagamo »zlivati gnojnico na slovensko narodne velik-n° kot so bil1 Krek,Korošec in Jeglič».Take in podobne zamorko smo nam= roe ouli,ki je bi-l0 omenjeno drlo obelodanjeno.Tis ti,ki ne morejo doje= ti vloge in naloge neodvisnega tiska, v k-aterega se prišteva naš list nam bodo očitali celo krivo lini jo,češ, včeraj ste bili za Jugoslavijo danes pa podpirate propadlo koncepcijo dr.Šušteršiča.
Zato ne bo napak, ee stvari postavimo na svoje mesto?
Čeprav^j o odkriv-nje neprijetnih in ponekod zaprepaščujočih podat= kov v Skerbcevem delu za mnoge boleče, vendar vidimo v objavi samega do la pozitivno stran. Dokler ljudje, ki se bavijo z raziskovanjem naše pr. Tokios ti odnosno poznajo osebno dogodke,z' dokazi ne ovržejo Skerbčevih navedb, toliko naša ne moremo dvomiti v njihovo točnost. Pri tom ne gre z- čustveno plat niti ne za mnenje ampak za dejstva. Ker ta dejstva še zdaleč niso do dna raziskana, zato tudi sodba zgodovine šo ni izrečena. Pa če je to »domačim» prav ali ne.
,	^ Skerboevi publikaciji vidimo to dobro stran,da je to nov Poskus
An se odknzamo kulta osebnosti,ki sta ga pod vplivom našo politične Propagande naša preteklost in sedanjost polni. Dokler so ne rešimo te otroške bolezni politično zorečega naroda, toliko časa resnično demokrat Tlom biti ne moremo in tudi drug ob drugem kot prijatelji živeti ne mo-
remo, kadar gli če se politično razlikujemo.
Zaradi SkerLčevih odkritij ne Lo naše mnenje o Janezu Ev.Kreku,dr. Korošcu ali nadSkofu Jegliču pa tudi o dr.Ivanu Šušteršiču dosti boljše ali slabše, če smo jih jemali, to kar so bili: ljudje z dobrimi in slabi mi stranmi. Vsakdo je odigral določeno vlogo v^narodovi zgodovini,vsak= do je pri tem delal napake in jih popravljal, če mu je to bilo dano.To^ da ne gre jih soditi samo po eni dobljeni ali izgubljeni bitki. Leba jii je jemati, proučevati in soditi vsakega v vsej celoti. 0 nobenem ni mo= goče reči,da je bil polbog ali izdajalec, kot se je sicer prizadevala dopovedati nam naša politična propaganda.
Poskušamo razumeti prigovor uglednega narodovega vodnika,češ, kaj pa nam potem še ostane, ko je Škerbec raztrgal Kreka in Erjavec K0roš -ca (v "Klicu Triglava",op.ur.), prigovor, ki ima nekaj na sebi, ako Računamo na negativen učinek pri množici,ki so ji preteklost prikrivali. Toda na dolgo dobo, in samo tako je treba presojati narodov razvoj, pa_ je to zdravilo,ki je potrebno, da se prebijemo skozi otroške bolezni,ki jih je ob svojem času bil deležen vsak narod.
v Kot smo že zadnjič kratko omenili, se je g.Pran Erjavec,ki je veČ= krat objavljal v naše listu zgodovinsko-politične študije, koncem oktob ra vrnil v domovino. Vest o njegovem povratku je sicer argentinska "Svo bodna Slovenija" na podlaai indirektnih neosnovanih informacij Lragiše Cvetkoviča prerano javila 19.junija, vendar drži, da se je g.Erjavec na možnost povratka pripravljal še dalj časa.
K povratku sta ga dejansko silili dve stvori:
Živel je v Franciji, v Parizu, "najdražjem mestu sveta",brez pr nvi1 sredstev in v glavnem na breme svojega sina,ki si v Kanadi z družino Še le utira pot v življenje. Bilo je jasno, da tako dolgo ne bo moglo iti' Poleg tega je g-,Erjavec še oslepel na eno oko in mu nazadnje ni preostc lo drugega,kot da se po sedemnajstih letih potepanja po svetu vrne k svoji ženi v Ljubljano.
Drugi, pomembnejši korak,ki gn je k temu silil,je bil zvezan z nje govim delom. Kot je znano, je pred leti pričel pisati zgodovino Koroš =. kih Slovencev,ki jo zalaga celovška Mohorj eva družba. Ker se je vedno bolj bližal dobi, ko bo potreboval v glavnem neposredne vire iz samega terena,katerih pa v Parizu ni mogoče dobiti, se je poskušal preseliti na Koroške, toda od avstrijskih oblasti ni dobil zadevnega dovoljenja. T'-'ko se je odločil za alternativo - za Ljubljano, ker upa, da bo od tam l^hko obiskoval Koroško in črpal iz njenih arhivov. Poleg tega ima v mi slih tudi raziskovanje arhivov glede primorskih in beneških Slovencev, v kolikor mu bo zdravje dopuščalo.
Nekateri vidijo v njegovem povratku izdajstvo "naše stvari", kor pa je g.Erjavec sam odbil s pojasnilom, da ga sedanjost in bodočnost pri njegovih skoro sedemdesetih letih nič več ne zanimata, ker sta obe v rokah generacij, ki zdaj odraščajo. Toda prepričan je, da na pragu groba še lahko koristi slovenski stvari z raziskovanjem narodove pretek l os ti.
Razumemo njegovo odločitev, želimo mu zdravja in moči ter razumeva, nja od strani jugoslovanskih oblasti.
"Zmaga brez miru": V današnji številki smo zaključili objavljanj6 L.Zupanove "Zmage brez miru". Ker je med tem Field-Earshal .Lord Montgo= mery objavil svoje spomine,ki dopolnjujejo - z njegovimi kritiki vred -našo razpravo, bo g.Zupan v eni prihodnjih številk Klica dodal epilog k
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu in ga izdaja "Slovenska Pravda". Njeno mišljenje predstavljajo snmo oni prispevki, ki so podpisani od izvršnega odbora.- Naročnina zn list zn^ša v Vel.Britaniji L 1.4.0 na le^ to odnosno 6/- na četrt leta, v severni Ameriki pa $ 3.50 za navadno in $ 7.00 za letalsko dostavo, drugod pa odgovarjajoča protivrednost.
POVRATN IK
UREDNIŠTVO
njej .
Urednik
c
LOJZE ZUPAN'
ZMAGA BREZ MIRU
/Povzetek prejšnjih poglavij' Angleži so stopili v vojno proti Hitlerju, da ponovno vzpostavijo ravnotežje sil v Evropi In s tem zagotovijo svojo lastno varnost- AmePlkanct so bili zainteresirani na čimprejšnji vojaški zmagi In so hoteli napraviti Invazijo preko Kanala 1-1942, da bi preprečili polom ruske fronte- Upirali so se, da bi se zapletli v kakršnekoli druge vojaške operacije (v severni Afriki, Sredozemlju In na Balkanu)- Do njih je prišlo zaradi prehude nemške obrambe ob ''Atlantskem zidu'1- Amertkancl niso zaupali Churchillu, ker so smatrali, da se Britanci bore za ohranitev svojih Imperialističnih Interesov- Po padcu Italije so se Amerlkancl soglaslll s Sovjeti, da morajo zavezniške čete udariti Iz Italije v južno Francijo v podporo Invaziji preko Kanala - namesto preko Jugoslavije v podonavsko kotlino- Roosevelt je menil, da bo s tem odpravil nezaupanje, ki ga je Stalin pokazal na~ pram zavezniškim načrtom In ga pridobil za povojno sodelovanje-
Churchlll tega ni veroval In je hotel skleniti s Sovjeti sporazum, po katerem naj bi prišli Romunija In Bolgarija pod sovjetsko,a Jugoslavija In Grčija pod britansko nadzorstvo- Do tega sporazuma ni prišlo zaradi ameriškega nasprotovanja- Po sovjetski zasedbi Romunije In Bolgarije, je Roosevelt začel dvomiti v Stalinove namene,toda pod-vzel ni ničesar, ker je bil up močnejši od dvomov. Churchill je sklenil s Sovjeti nov sporazum, po katerem je zagotovil polni britanski vpliv v Grčiji In ''polovico'1 v Jugoslaviji- Amerlkancl so to označili kot Izdajo Atlantske karte- Hitler je menil, da bodo zavezniki poskušali preprečiti sovjetski prodor v^Srednjo Evropo In da bodo voljni barantati z njim- V ta namen je držal močno fronto na zahodu, kjer pa zavezniki niso mogli napraviti odločilnega prodora zaradi Elsenhower-jeve strategije napada na široki fronti- Ameriški generali v Franclji so ovirali Montgomeryja, da bi zadal Nemčiji odločilen udarec skozi Porurje In s tem končal vojno v letu 1944-/
Predaja na celi črti
Vse to se je dogodilo na predvečer Jalte, - 3-februara 1945» leta, - kamor so Amerlkancl In zlasti Roosevelt potovali v prepričanju, da Imajo več skupnega s Sovjeti kot pa z Britanci, ker Sovjeti nimajo niti Lm-• "Ija niti kolonij, pa bo zato z njimi sporazum In sodelovanje mnogo lažje,, ako se jim le Iztegne roka prijateljstva- Roosevelt je bil tudi prlprar-Ijen na koncesije na Daljnem vzhodu, samo da bi zagotovil vstop Sovjetsko zveze v vojno napram Japoncem In v Organizacij o združenih narodov-
Konceslje, ki jih je Roosevelt napravil Sovjetom, so bile po svojem značaju kolonialistične In Imperialistične In v odkritem nasprotju z načeli, ki jih je Roosevelt tako vneto zagovarjal napram Britancem- Sovjetska zveza j e na Jalti dobila pravico do številnih tujih področij^ključno 47 Kurilsklh otokov, južni Sahalln, luki Dalren ln Port Arthur, kakor tudi pravico do Interesne sfere v Zunanji Mongoliji- Vso to je zmanjšalo Rooseveltovo moč, da bi se postavil v vlogo branitelja Poljske In da bi protestiral proti upostavltvl sovjetsko Interesne sfere na Balkanu-Tako sc jo zgodilo, da so se za Poljake borili na Jalti več ali manj samo Britanci, katere je to bilo vprašanje ‘'časti'’, saj so šil baš zaradi Poljske In -or je Poljska predstavljala v vojno dobre dve leti pred Amerlkancl In slave dve leti pred Sovjeti-
Britanci In Zavezniki nasploh so bili v šibkem položaju, ker so sovjetske čete držale Poljsko v svojih rokah, a sovjetska vlada je priznavala lublInski komltet kot začasno poljsko vlado» Zato so Britanci Predlagali kompromis: l) naj se ustanovi nova poljska vlada sestavljena Iz vooh demokratskih In antifašističnih sil, In 2; naj pride do svobodnih volitev, katere bodo nadzorovali ameriški, britanski In sovjetski veleposlaniki na Poljskem- Sovjeti so takoj odbili drugi del predloga - o nadzoro-v nlh volitvah - češ, da bi to "žalilo ponos In suverenost neodvisnega na-feda", medtem ko so -Amerlkancl žrtvovali ta pogoj, "ker jo prezldentu bilo p' tem, da doseže sporazum In stvar pospeši" (izjava zunanjega ministra ^tottlnlus-a na jaltski konferenci, zabeležena v njegovi knjigi "ROOSEVELT o .) THE RUSSIANS: THE YALTA CONFERENCE").
Kar se tiče prvega dela predloga-, so zavezniki končno pristali na formulacijo^ ki je bila sila raztegljiva- ''Začasna poljska vlada» ki sedaj deluje na Poljskem» naj se reorganizira na širši demokratični osnovi_ z vključitvijo demokratskih voditeljev» ki so doma in na tujem°''čeprav drži da se je vse to izvršilo pod pritiskom dejstva»"da so Sovjeti že obvladali Poljsko, enako drži, da so se zahodni zavezniki, zlasti Amerikahci, udali Sovjetom na vrat na nos upajoč,-da se bodo Sovjeti držali ''Deklaracije o osvobojeni Evropi1', v kateri so se tri sile obvezale» da bodo ''pomagale narodom»	ki	bodo osvobojeni od nacistične nadvlade in narodom bivših	satelitov Osi v	Evropi^» da si ustvarijo	demokratske ustanove po lastni	želji'';
Kako so mogli zahodni zavezniki kaj takega upati, ko pa so v formulaciji priporočila sami uradno priznali lublinski komitet za začasno vlado, je nerazumljivo-
Težko je verjeti» da je bil Churchill iskren, ko je 27-februarja 1945 izjavil v Spodnnjem domu; "Vtis, ki sem ga dobil na Krimu (t-j-na jaltski konferenci - op-prev-), je-- - da želijo maršal Stalin in sovjetski voditelji živeti v čashem prijateljstvu in enakopravnosti z zahodnimi demokracijami» Čutim tudi, da je njihova beseda njihova obveza- Odločno odbijam,	da	bi se tu spuščal v debato	o tem» ali lahko Rusom zaupamo''. Zdi se
mi, da	je	Churchill» kljub temu» da	je vedel, da je Zahod malodane	prodal
Sovjetom i Poljsko i Jugoslavijo, državniško zamižal in vztrajal na tem? da karkoli se je zgodilo - se je zgodilo v znaku zaupanja do Rusov»Sedaj jo bilo na Rusih, da dokažejo» da ''zaupanja niso vredni''.
Ra to ni bilo treba dolgo čakati- Isti večer, ko je ChurchiU govoril v Spahj em domu, je Andrej Višinski, Molotov namestnik» dal romun-.skemu kralju Mihaelu dvourni ultimat, v katerem je zahteval, da kralj odstavi predsednika vlade generala Radesca, - vlade, v kateri so bile zastopane vse romunske stranke-
Btiri dni kasneje je govoril v Kongresu Roosevelt, ki je rekel med drugim” "Krimska konferenca--- predstavi j a - in bi morala predstavljati - konec sistema enostranskih podvigov, zaključenih zavezništev, interesnih sfer» ravnotežja sil in vseh drugih podobnih sredstev» ki so bila preizkušena skozi stoletja in ki so se vedno izkazala za neuspešna---Prepričan sem, da bo - po sporazumu, ki je bil dosežen v Jalti - Evropa postala politično bolj stabilna kot kdajkoli popreje"- Istega večera»ko je Roosevelt to izrekel v Kongresu, je Višinski, brez obvestila Zavezniške kontrolne komisije., dal romunskemu kralju drugi ultimat, v katerem je zahteval» da kralj imenuje za predsednika vlade Petra Grozo, voditelja romunskih komuni stov-
Ko je Hitler uvidel» da se je uračunal in da zahodne zaveznike» kot je kazalo» ne skrbi prodor sovjetskih čet v srednjo Evropo» je poskušal na lastno roko zaustaviti sovjetske čete- To seveda ni bilo prav nič načrtno in namernp- Ko je namreč bila nemška ofenziva v Ardenih v polnem teku in so Remci dosegli precej pomembne začetne uspehe» si je Hitler domišljal, da je zadal zahodnim zaveznikom take udarce» da bo potrebno precej časa» prodno si bodo spet opomogli- Zato je usmeril večino vojaških'drr | bav na vzhodno fronto in uspel Sovjete zaustaviti ob Odru in Miši ter pri bratislavskih vratih» Ta fronta jo bila na videz tako trdna, da je izglodalo čisto moaoče, da bodo zahodni zavezniki, ki so protiofenzivo v Porurju izoremenili v proboj nemške fronte, vkorakali v Berlin in Prago pred Sovjeti» A vse je narekovalo, da naj zahodni zavezniki čim hitreje in čimblj e prodrejo v Srednjo Evropo in prebite Sovjete- Celo Amerikancem je postajalo očividno» da Sovjeti sistematično gazijo svoje obljubo» mod katerimi so bile najvažnejše one o uporabi sovjetskih oporišč na Daljnem vzhodu v vojni proti Japoncem in o uporabi letališč v Budimpešti- Amerikancem in Britancem tudi ni bilo dovoljeno» da obiščejo taborišča vojnih ujetnikov, ki so padla v sovjetske roke, a da o popolnem zastoju poljskega vprašanj a ni. bilo niti govora- Rusi so enostavno odbili sprejeti v "začasno poljsko vlado" kogarkoli iz Londona, colo Mikolajczyka» ki je bil od vseh še naj-ZiVurncj št - I.aprila je poslal Roosevelt Stalinu sporočilo v katerem pravi; "Me morem prikriti zaskrbljenosti zaradi pomanjkanja napredka pri spra-vajanjuo.. političnih odločitev usvojenih v Jalti, posebno onih, ki so tičejo poljskega vprašanj a".(James F»Byrnos v; "SPSAKIHG FRARKLY") To seveda ni ničesar izpremenilo na stvari,- kot tudi ne Churchillov kasnejši protest, da se Tito obnaša kot kak diktator in da o izpolnitvi sporazuma o delitvi vpliva na 50;50 ni ne duha ne sluha- Titove obvezo, ki so mu bilo
naložene v Jalti, so bile enako raztegljive kot obveze naložene lublInskem komi tetuo Edino razliko je predstavljal tu Churchillov up, da se bodo Sovjeti držali sporazuma o delitvi nadzorstva. Toda, ker so se Sovjeti Izgovarjali s Titom, je tudi ta sporazum padel v vodo.
Medtem so Nemci v Italiji ponudili zaveznikom, da se pogovorijo o prekinitvi sovražnosti.' Anglo-amertkancl so o tem obvestili Sovjete, ki so zahtevali, da ‘'pogajanjem'' prisostvujejo tudi njihovi predstavniki.
To 'je spravilo zahodne zaveznike v neroden položaj, ker bi se Nemci utegnili premisliti, ako bi videli na konferenci tudi Sovjete. Ameriški State Department je zato obvestil Molotova, da ni govora o kakih pogajanjIh, am~ Pak samo o razgovoru o predaji. Ta odgovor je tako razkačil Molotova,da je zahteval, da se ‘'začeta pogajanja takoj prekinejo1' In da je anglo-amerlškl Postopek "docela nepričakovan In nezaslišan''. Ko je nato Roosevelt osebno Pojasnil stvar Stalinu, je Stalin odgovoril, da njegovi "vojaški kolegi" '-mat raj o, da je maršal Kesselrlng, nemški poveljnik na zahodu, sklenil z zahodnimi zavezniki sporazum, po katerem je Kesselrlng dal zahodnim-zavez-hlkom prosto pot v Nemčijo v povračilo za obljubo, da bodo olajšali mlrov-he pogoje. Ta Stalinov odgovor je sila prizadel Roosevelta, ki sl ni mogel predstavljati, da bi kdorkoli mogel biti tako podel, da bi njegove besede In dejanja postavil na .tak način na glavo.
0 tej politični bitki v vrhovih se Elsenhowerju niti sanjalo nl„ Njegove načrte so še vedno narekovali predvsem vojaški člnlteljl, ^kt jih je ocenjeval njegov, obveščevalni urad'. A ta ni bil preveč optimističen, kar se je tikalo končnega obračuna z Nemci. Po njegovih podatkih so.se Hitler In njegovi sodelavci odločili, da se utrdijo v zahodni Avstriji In južni Bavarski v Alpah okrog Berchtesgadena, od koder mislijo voditi borbo z najmodernejšim orožjem,proizvedenim v podzemskih tovarnah. Strah odnosno sum o možnosti novega nemškega orožja je bil precej razširjen. Sumilo se jo celo, da so Nemci zelo blizu Izdelavi atomske bombe. "S sovražnikom na robu končnega poraza so bili vojaški člnlteljl zame mnogo važnejši kot pa politični aspekti anglošmerlške zasedbe Barllna," piše Elsenhower v svojem "REPORT"-u vrhovnim poveljnikom o operacijah Invazijskih sil. "Zlasti še, ker Berlin ni več predstavljal kak pomemben vojaški cilj." Polog tega so bili Sovjeti samo 35 milj od vzhodnega roba Berlina In je bilo skoro gotovo, da bodo prišli v Berlin pred zahodnimi zavezniki.
Tako,ko je Elsenhower sporočil svoj načrt za nadaljnje operacije ne le Churchillu In Rooseveltu In ostalim v vrhovnem poveljstvu ampak tudi Stalinu, za „kar je bil opolnomočen Izza jaltske konference, je Churchill reagiral tako ostro, da je bil Elsenhower zaprepaščen. Churchill je Izjavil, da bo akcija nap-ram Alpam In Berchtesgadenu oropala Montgomery-j a Potrebnih sil za prodor do Baltika glede preprečitve sovjetske "osvoboditve' Danske In za zasedbo Berlina,- ki naj bi predstavljalo ravnotežje za sovjetsko "osvoboditev" Dunaja., Padec Dunaja je bilo namreč nemogoče preprečiti, medtem ko so bili Zavezniki po proboju nemške'fronte v Porurju Presenečeni, ko so odkrili, da lahko nemoteno-.prodrejo do Berlina, ako le Imajo dovolj 'bencina na razpolago. Zasedba Berlina po angloamerlšklh četah j bilo vprašanje ur - ako bi le zavezniki hoteli. Toda njihova pozornost sc je osredotočila na Bavarsko, kjer se je baje Hitler odločil za borbo na življenje In smrt.
Kako dcb-ro so se Sovjeti zavedali političnega pomena zasedbe T-erllna,. je bilo razvidno Iz dejstva,; da je Stalin brez nadaljnega odobril 71sohpworjev načrt In pripomnil, da je Berlin "izgubil svoj politični pomen '.Čeprav se je Elsenhower strinjal z zahtevo, da Montgomery prodre do Baltika In s tem prepreči, da bi se Sovjeti vgnezdl.il na atlantski obali, se ni strinjal z zasedbo Berlina, čeprav takrat še ni bilo določeno,kaj so bq zgodilo z Berlinom. Za to svojo odločitev je.dobil podporo tudi pri Marshallu s pojasnilom, da je bolje ustaviti zavezniške sile na Labi (Elbi) k r j e tu naravna meja, naravna prepreka slučajnemu spopadu med sovjetskimi in angloamerlšklml četami, ki so prodirale druge proti drugim.Churchillu j : tsiko ostala samo še osebna Intervencija pri Rooseveltu, toda Roosevelt j -: nenadoma umrl 12. aprila In od Trumana hi bilo pričakovati, da bi že tako hitro po Rooseveltovi smrti Izprcmenll njegovo stališče.Churchill- je t ko pustil stvar pri miru, - a zavezblške čete so se ustavile na Labi, ok-ro 100 milj v bodoči sovjetski zoni; kor ni bilo nobenega odpora, a Sovjeti so se še vedno tolkli z Nemci v vzhodni češki, je Elsenhower obrnil svoje čete na jug proti Berchtesgadenu... Obenem j c obvestil Stalina, da
bot'o njegove sile napredovale proti Pragi sajno, ako bo ''položaj to zahteval» na kar je Stalin odgovoril z zahtevo, da ameriške čete ne napredujejo preko linij e Karlsbad-Pllsen-Budejovlce»
Amerlkancl so se tako ustavili pred češkoslovaško ž.maja, a Sovjeti so vkorakali v Prago šele - 7.majal General John R.Deane piše v"THE STRANGE ALLIANCE11, da j e Elsenhowerj evo sporočilo, da bo prodrl do Prage samo, ako bo to potrebno - katerega je Deane predal šefu sovjetskega generalštaba Antonovu - provzročllo viharen protest, Deane pravi: '!Roka sovjetskega zunanjega mlnlsterstva je bila očlvldna v^ stališču Antonova - češkoslovaška mora priti v območje Sovjetske zveze, češka hvaležnost Ameriki za osvoboditev Prage ni bila v sovjetskem programu'1.
In vkljub vsemu odkritemu nasprotstvu, ki ga je general Omar rradley Izkazal napram Montgomery-ju, je bil prisiljen Priznati v svoji knjigi ''A SOLDI SR’S STORY'1, str. 536: ''Nas je povojna politična razdelitev zanimala manj kot pa razbitje tega, kar je preostalo od nemške armade.,0 Lot vojaki smo naivno glodati na britansko naklonjenost temu, da bi vojno napravili bolj zapleteno s politično daljnovidnostjo In nevojaškimi cilji.'
13.maja 1945. je Churchill govoril na radiu In rekel: ''Na evropskem kontinentu bomo morali šele zagotoviti, da ne bodo preprosti In častni cilji, za katere smo vstopili v vojno, potisnjeni ob stran ali Iz-]sroglodani v mesecih, ki bodo sledili našemu uspehu In da ne bo pomen besed svoboda , 'demokracija', In 'osvoboditev', kot jim ga ml dajemo, popačen. No.bi Imelo velikega smisla kaznovati hltlerjance za njihove zločine, ako ne bi zavladala zakon In pravica In ako bi totalitarni ali policijski režimi prevzeli mesto nemških vpadalcev... V trenutku svoje slave bi sl morali zmagovalci Izprašati svojo vest In se pokazati s svojo plemenitostjo dostojne ogromne moči, s katero razpolagajo.''
Zaveznikom se to še do danes ni posrečilo.
KREK IN ŠUŠTERŠIČ
Lani in predlani je Msgr.Matija Škerbec objavil dva zvezka svojega "Pregleda novodobnega slovenskega katoliškega gibanja",ki je sicer že v prvih letih begunstva krožil v razmnoženi toda mnogo bolj skrčeni obliki. Telo^je kajpak vzbudilo mnogo zanimanja v emigraciji,toda tudi mnogo je= se,onitkov in zamere. V glavnem je mogoče reči,da ga je tisk begunske Slo venske ljudske stranke ignoriral,čeprav ni nobena skrivnost,da ga je strm kino vodstvo med somišljeniki obsodilo,ker je v njem Esgr»Škerbec kritično. ocenil take^veličine kot Janeza Evangelista Kreka,Antona Korošca in nadškofa Jegliča, dočim j e.imel o Ivanu Šušteršiču mnogo dobrih besed.
Pač pa je zaupno glasilo begunske SLS»"Domoljub", objavilopismo "Uo-mrif’ih,ki ljubijo poštenost in resnico", ki je prišlo — naročeno ali nene ro ;eno - iz domovine,datirano decembra 1957.^
To pismo zavrača nekatere trditve Msgr.Škerb ca,tako da se Ivani Šuš = t moic ni na Dunaju dovolj prizadeval, da bi postal deželni glavar Dr.Lam pe,ampak je ta položaj sam sprejel,dasi je bila stranka,zlasti mladini v n j '1 j > proti temu. Ti so smatrali,da položaj deželnega glavarj a,zaupnika dunajske vlad etni združljiv v isti osebi s položajem predsednika stranke, k ir je bil dr.Šušteršič. "Domači" tudi trdijo,da je bil postavljen za di = rektorja trgovske šole Karel Dermastja,ki ni imel profesorskega izpita,ne Pa prof.Bogumil Remec,ker je bil mladin. Tudi Remčevega brata,ing.Vladimir j n,ki je prišel iz Amerike z ozirom na nekako ponudbo,da bo ravnatelj deželnih elektrarn, so odklonili,ker je bil mladin, na mesto pa postavili ing.Dušana Serneca,ki ni nikdar bil v katoliških akad.društvih. Dalje ho = or jo "domači" tudi enkrat za vselej odpraviti z dnevnega roda Škerbčevo tezo,da je bila Sušteršičeva zamisel podonavske federacijo boljša kot Ju= gosiavija,katero so zagovarjali Evangelist Krek,Korošec in Jeglič. Pismo šc dodaja, da ni treba govoriti o drugih netočnostih,ker da 'nima smisla, n dal je vati boj,ki je prišel ze kot dokončno odločen v anple slovenske zgodovine'. Takole Pa zaključuje:"S to brošuro je Matija Škerbec sicer do kJZni, da je še poln^mladeniške borbenosti,ob enem pa tudi, da sc v emigra-ciji ni ničesar naučil in tudi ničesar pozabil...V domovini smo nezadovollj ni s tem,da Matija Škerbec ni znal za svojo energijo najti hvaležnejšega posla.Prepričani pa smo,da bo naša javnost ostala zelo hladna proti'takim m drugim poskusom zanesti v naše tako lepo enotne vrste f-cakcijoncaštvo 11 gr je menda na pretek med emigranti."	f;
OBRAMBA
Kpr ie mser.Matija Škerbec izrazil kritiSno mnenje o nekatrih tnožeh,ki so tako odlooilno oLlikovali^nedavno na šo preteklost,in je njegova sodLa naletela na odklonitev v vodstvu Slovenske ljudske stranke, smo prosili preoasti tega gospoda,da nam odgovori na nekaj vprašanj,ki jili sku poj z odgovori spodaj oLjavljamo.	Urednik
KAT TK BIL VAS GLAVNI NAMEN,DA STE SE ODLOČILI NADIRATI IN IZDATI TO DELO IN NA ÖEM, MISLITE, NAJ BI "DOMAČI,KI LJUBIJO POSTENOST IN RES NICO U' TEMELJILI OBTOŽBO,ČEŠ DA JE TO BIL "POSKUS,ZANESTI V NASE TAKO LEPO ENOTNE VRSTE FRAKCIONAŠTVO"?
"Mislim da je iz obeh delov mojega "pregleda novodobnega slovenskc= ga katoliškega gibanja" razvidno,da sem imel pri tem predvsem sledeče na g-ine' 1 Prispevati k pravilnemu ocenjevanju slov.kat .gibanja od Dr .Mahni ča dälie do konca prve svetovne vojne$, 2.Popraviti kolikor mogoče očitno krivico ki j e bila storjena dr.Ivanu Šušteršiču in njegovi skupini; 35.Pri apevati’k ozdravljenju zastrupljenih družabnih razmer v slovenskem jav =
nem življenju.	, . ^	,	.	v. .a.	.	•
Ob prvi točki bi opozoril le na dejstvo,da se je v naši literaturi
slikalo stališče katoliškega gibanja do umetnosti pogosto popolnoma nr = Pačno.Tako je med mlajšo generacijo ostal nekak vtis,da je katoliško gi= banje zahtevalo le neko koristonosno oziroma tendenčno literaturo. Možno je da je kdaj kak posameznik to izrazil, toda splošna načela v tem ozi" ru’je podal dr.Aleš Ušeničnik oziroma slovenski katoliški shodi,ki niso nikdar zahtevali le neko koristnostno literaturo.Velik del naše literar= ne., zgodovine oziroma njenih knjig je pod vplivom politično strankarskega
pisanja o tej zadevi.	,
Da se je dr.Šušteršiču godila velika krivica,je za zgodovinarja ze to dejstvo dokaz,da je bil 25 let slavljen vodja politično strnnke in slo venske politike. Kako naj bi se^naenkrat čez noč prelevil v 'izdajalca , škodljivca slovenskega naroda, človeka,ki nima narodnega čuta,ki drži z Nemci’ itd, kot se mu je očitalo.
Kako zastrupljeni so naši družabni odnosi,je najboljši dokaz ravno pismo Domačih,ki ljubijo poštenost in resnico’,ki ga je priobčil ’Domc= ljub’,glasilo Slovenske ljudske stranke.
Nikjer v mojem delu ni niti najmanjšega dokaza o kakem poskusu, da bi skušal zanesti razdor v ’naše enotne vrste’; nasprotno, pri pisanju toga dela sem imel tudi namen, da bi se z ugotovitvijo zgodovinske resni ce ustvarila podlaga .zn našo edinost, da bi se učili iz preteklosti, da se ne sme malenkostnih razlik v političnem gledanju razbobnati kot ’izda jalstvo’, da je treba spoštovati tudi osebnosti in mnenja iz drugega tn= bora in t.d. Kljub temu mi ’Domači’ očitajo,da sem skušal zanesti razdor v ’enotne vrste’! To je očividno podtikanje zlobnih namenov,ki jih ni ni kjqr v mojem delu. Vse pismo je izraz naših zastrupljenih družabnih raz mer, v katerih je mirna, trezna debata in kritika skoro nemogoča.V tem Pismu ’Domačih’ je čisto navadno zmerjanje,da je moje delo 'pamflet’,da je to ’nekrščansko pisanje’.Malo manjka,da me niso proglasili za kakega ’krivoverca’,kakor mi je nekdo smeje pripomnil.
Namen moje knjige je bil tudi,pripomoči k temu, da bi se med Sloven ci razvile take druŽabno-politične razmere,da bi dva Slovenca lahko osta la osebna prijatelja, čeprav sta pristaša različnih političnih strank a= li s truj."
ALI VZTRAJATE NA TEM,DA DEJSTVA,KI STE JIH NAVAJALI,ODGOVARJAJO RES NICI,DA STE JIH ZAPISALI PO VESTI IN NAJBOLJŠI VEDNOSTI?
"Vsa dejstva in vse dogodke sem opisal po svoji najboljši vednosti in ves ti.Vsak trenutek sem pripravljen popraviti vsako,tudi najmanjšo netočnost,če mi jo kdo res dokaže.
Jasno pa je, da j°z nisem vsega, ne videl ne slišal in tudi ne pre = bral vseh dokumentov iz te dobe. Mojo delo je le prispevek k bodoči objektivni zgodovini te dobe, ne Pa že popolna objektivna slika. Gledal sem bolj eno stran in sicer ono,ki je dosedanji pisci niso upošte v-ll in ne opisovali. 0 drugi strani so se že mnogi razpisali, toda večina
te literature je enostranska,pobirala je gradivo iz družbe,ki je bila med prvo svetovno vojno močno pod psihozo jugoslovanstva,strasti,gorja, duzelna i.t.d.,kar se je vse tedaj mešalo. Politična strast tedaj ni izbirala sredstev,zato ta ne more biti vir objektivne zgodovine,kakor mislijo 'Domači* v svojem pismu.
Nikakor ne pripisujem sebi absolutne nezmotljivosti v opazovanju. Možno je, da sem se kje pri opazovanju dejstev tudi zmotil, ali da sem^e dal le bolj eno stran; toda kdor bi mi to skušal očitati,bi mi moral to tudi z dejstvi dokazati,ne pa me pavšalno sumničiti...Vsak jurist ve iz izkušnje,da pri sodnih obravnavah izpovedujejo razne pričo bonafida po polnoma nasprotujoča si dejstva."
V TEKU PISANJA STE NUJNO PRIŠLI TUDI DO KOMENTIRANJA POSAMEZNIH DO GODKOV. ALI DOPUŠČATE,DA STE SE LAHKO MOTILI V OCENI DEJSTEV, V PRESOJI POLOŽAJA? SEMKAJ' BI SPADALA TEZA O TRIALISTIČNI UREDITVI MONARHIJE.
"Komentiranje dogodkov je vedno subjektivnega značaj a.Nihče ne more trditi,da so njegovi komentarji absolutno edino pravilni.Tako nika = kor nočem trditi,da so komentarji političnih dogodkov,ki jih navajam v
avolem delu, nezmotljivi ali edino pravilni. Enako velja za politično taktiko ali politični Iconoopt, Noben moder politik ne bo trdil,da Je le
njegov koncept edino možen in pravilen,ker je mogočih več možnih in do= brih rešitev.
Primer: slovensko vprašanje. Tu je več različnih možnih in dobrih rešitev: v okviru podonavske federacije, v okviru srednjeevropejake zve ze, v okviru zveze narodov od Jadrana do Gdanska, v zvezi jugoslovanskih narodov, v neodvisni slovenski državi i.t.d. Nihče po pameti ne more tr diti,dovje le njegov koncept edino pravilen,možen in narodu v korist. Vsak načrt ima nekaj zase, vsakega je mogoče zagovarjati.Krivično pa je> ce temu ali onemu očitamo,da je izdajalec,škodijivec naroda i.t.d.,če is mn svoj narodno politični koncept. In tu je bila storjena krivica dr.lvo nu Šušteršiču. Ne pišem,da je bil njegov načrt edino zveličaven, toda bil je dobro mišljen; po štiridesetih letih se je izkazalo,da jo bil do sti boljši kot pa načrt mladinov,ki so nos zavedli v Srbski cen^tralizen. Nočem očitati mladinom izdajstva,zlobe in podobnega; bili so pač pod te danjo psihozo,nezreli politiki, a so delali v najboljši veri, da koristi jo svojemu narodu,ki so ga zavedli v nesrečo..:.
Torej debatirati o tem,kaj bi bilo bolje, ali podonavska federaci ja ali jugoslovanstvo ali zedinjenje brez kavtel ali kaj drugega, to je akademsko vprašanje,o katerem se lahko debatira v neskončnost. Glede tega pišem predvsem zate, da pokažem, da je bil dr.Šušteršičev načrt mo -der,resen, mišljen v korist narodu, da on zaradi tega še ni bil izdajalec, e e danes glede tega debatiramo,je to vprašanje le akademskega značaja,kf so se razmere popolnoma spremenile.Öe bi me danes kdo resno vprašal,kak šen načrt mislim,da bi bil v sedanjih razmerah najboljši,bi se pomišljal d a n e s reči z gotovostjo,da se oklenimo načrta, podonavsko federaci-je.Oni,ki bero moje poglavje, pa mislijo, da zagovarjam,naj bi se danes slovenski narod oklenil ideje podonavske federacije; to je napačno razu movanje mojih izvajanjPisal sem, kako je bilo tedaj,k-ko smo mi misli li in do to m bilo kakšno narodno izdajstvo ter da dr.Šušteršič ni bil kak politični bedak ali še manj kak zločinec."
TE SVOBODEN?TE ^ BISTVU MNENJA, DA SO DEJSTVA NEDOTAKLJIVA,
KOMENTAR PA
Kakor som že prej rekel: tudi dejstva,ki jih navoj an,niso v vsem obsegu popolnoma nedotakljiva.Pišem,kaj sem jaz videl ali čul od zanes« ijivih -prič- ali kaj sem bral,kako smo mi tedaj mislili. Tudi tu je možna kaka pomota.Le eno zahtevam: da se mi verjame, da sen vse napisal popolno ma po svoji vesti in najboljši vednosti.
Cisto gasno pa je,dn so komentarji k dejstvon,kinjih navajam,dovo= 1 jeni; še vec: od moje strnni 30 celo zaželjeni,toda le v akademski obli v splošnih obdolžitvah ali še manj v zmerjanju,kakor pišejo ’Dc macijki ljubijo pravico in resnico’."
KLIC TRIGLAVA
Štren 11.
Štev.235.
ALI TUDI DOPUŠ ATE MOŽNOST, DA VSEGA NISTE MOGLI VIDETI NITI VEDE Ti, DA vsega GRADIVA NISTE IMELI NA RAZPOLAGO,KO STE DELO PIS4LI,DA je tako LAHKO KAJ UŠLO vaš™ SPOMINU; IN DA JE TAKO MOŽNO, DA KAKŠNO SICER SAMOMA SEBI TOČNO DEJSTVO DOBI V ZVEZI Z DRUGIMI VAM NEPOZNANIMI PAKTI DRU=: GAÖEN POMEN ,VEČJO ALI MANJŠO VELJAVO?
"Iz dosedanjih izvajanj je jasno,da je možno,da nisem vsega videl, da nisem imel vsega gradiva na razpolago,da mi je moglo kaj uiti iz spo mina.V knjigi poudarjam, da to delo ni že objektivna zgodovina ampak le prispevek k zgodovini, ki še ni spregovorila končne sodbe.La tudi zgodo vina kaj pogosto spreminja svoje mnenje,kar vsakdo ve, ki je prebral kaj zgodovinskih knjig."
BI MORDAvV TO KATEGORIJO SPADALA TEZA ’DOMAČIH’,KAKO JE DR.ŠUŠTERŠIČ POSTAL DEŽELNI GLAVAR? PA vMORDA APERA PROP.REMCA IN KARLA DERMASTJE GLEDE RAVNATELJSTVA TRGOVSKE SOLE? IN KAKO JE ING.SERNEC POSTAL RAVNA TEU DEŽELNIH ELEKTRARN NAMESTO ING.REMCA?
v "Mislim,da v to kategorijo ’zmote’ ne spada zadeva,kako je postal dr.Šušteršič deželni glavar,ker sem vse to čul od več strani,zlasti pa me potrjuje mnenje dr.Lampetatki je pred menoj rekel,da ne more odobra= vati krivice,ki jo delajo dr. Šušteršiču. Isto velja glede prof * Dermastje. Prof.B.Remec je bil nastavljen le začasno kot ravnatelj Dvorazredne tr šole; vsako leto je moral Deželni odbor prositi posebe za njegov dopust ker je prof.Remec ohranil še profesuro na gimnaziji.To zadevo mi je toč no pojasnil dr.Lampe. Dermastji pa se je zgodila krivica,ker je bil od= stavljen kot dokončno in pravilno nastavljeni ravnatelj. Prav tako tudi ne moro spadati zadeva ing.Serneca in ing.Remca v predal morebitnih zrn)t Obe zadevi sem točno proučil, o njih tudi piše dr.Šušteršič v svoji bro šuri ’Moj odgovor’. Ing.Remec ni bil kvalificiran za ravnateljsko mesto deželnih elektrarn,ker je bil strojni inženir; najbolje kvalificiran med vsemi kompetenti je bil 'liberalec’ Dušan Sernec. Deželni odbor je bil Po deležnem statutu prisiljen oddati mesto najbolje kvalificiranemu pro= silcu brez ozira na stranko; bil je tudi odgovoren deželnemu zboru in ce sarju. Kako naj bi dr.Šušteršič zagovarjal,če bi oddal to službo nekvn= ificiranemu prosilci*ko jg TdiI na rnzpclcigo odliSno kvalificiponi*^**
KRHuT’ocmti*soj«,eD«Km?WBn!o iRm*0om.iriw»oTOraiv^reAZM"
DEVE NIMAJO NOBENE ZVEZE S POLITIKO .NEKATERI SO' CELO ZAMERILI DA STE* MRTVEM SLABO GOVORILI.KAJ PRAVITE NA TO?	’
0
Theimerco in zlorabil to zadevo,da bi vrgel dr.Kreka’.
Pripisanju o teh aferah sem se držal tegale načela:
ki q1|	zdelo. potrebno, da popravim krivico,
■,	delali dr, Šusteršicu in da osvetlim tedanjo borbo, v kateri so
nlnaini zlorabljill är.Krekovo osebnost kot nekako kuliso,za kntero so fae krili. 0 dr .Kreku sem pisal le to, kar je bilo večali mani solnšnn znano .Njegova pisma Theimerci je priobčil 'Slovenski n-rod’*- večie uubli citete si spioh ni mogoče misliti. Ko sem pričlfpisa?? ?o 1 za svet priznanega zgodovinarja na salzburški univerzi bcnpaik+in Prof .Maurus a, kdo j po sorti kakefin Sloveka se š^pisSu o nicKovS o“b-■Uh zablodah.Odgovoril oi jer’Trideset let po sir« kSoga SlfvSa prtiZ r,\	^ v zg0^°Yino in se sme o vsem pisati kot o zgodovinskem dejstvu.’
'	smrti je preteklo že štirideset let. Če moremo in smemo pisati,
o_zablodah par nevrednih Papežev,potem mislim,da dr.Krek ni voč kot pare
Morda se motim, toda zdi so mi, da imamo Slovenci somn "Danp/riti zgodovinsko literaturo; samo poveličevanje osebnosti. Zdi se ni.df sno
tudi i P	iz teh poyojev in pisati objektivno zgodovino
tudi o dr.Kreku in drugih,čeprav pride na dan nekaj neprijetnih zadev Osebno ne norela brati le poveličevalnih spisov.Hotil sen p“ za bodo?oVm ba^o.!!«	1’k0lilC0r je	dr .Kreka, kö sen pokazal na njegovo ^
STE OPAZILI,DA NA SPLOŠNO MLADI INTELIGENTNI ROD NI NITI ZDALEČ ODKLONIL VAŠEGA "PREGLEDA" V TOLIKO FERI KOT VASI STARI VRSTNIKI? OBČU= TEK JE,DA GA JE NOVI ROD V GLAVNEM SPREJEL KOT DOPRINOS K BOLJ ŠEFU POZNAVANJU NAŠE PRETEKLOSTI? SE VAM TO ZDI ZNAČILNO?
"Res je tako. Mlajši rod ni tako zastrupljen po psihozi preteklega političnega hoja in moram z veseljem ugotoviti,da objektivno in kritič= no presoja moje delo, kar me zelo veseli."
"DOMAČI" SO SE TUDI VPRAŠEVALI,ČEMU JE BILO TREBA CERKVENEGA DOVO LJENJA ZA NATIS, ZAKAJ JE BILO TO DOVOLJENJE NAVEDENO BREZ PODPISA IN DA J$ "ŠKODA,DA SE CERKVENA AVTORITETA,Ki NAM JE SVETA, IZRABLJA ZA TAKO NEKRSÖANSKO PISARIJO". BI IMELI FORDA K TEMU KAKO POJASNILO?
"'Domači* so v svojem pisanju vsaj indirektno napadli mojega škofa» ker mi je dal dovoljenje, da smem dati v tisk to delo. Po kanonskih pred piših mora vsak duhovnik,ki da v tisk kako knjigo, dobiti za to dovoljen nje od svojega škofa. Škof dr.Rožman je toliko širokogruden,da mi je dal to dovoljenje. S tem pa mi škof ni če odobril mojega dela.On je le pri= znal,da ni našel v mojem delu,kar bi bilo proti veri ali dogmi,glede vse bine pa nosim odgovornost jaz sam. Tudi nisem sqm napisal na rokopis,da imam dovoljenje od škofa; to so vstavili .sami pri tiskarni brez moje vednosti,po tem ko so me vprašali, Če imam po kanonih predpisano dovolje nje. To škandaliziranje 'nad izrabljanjem cerkvene avtoritete za (mojo) nekrščansko pisarijo’ se mi zdi, da diši nekoliko po umetnem zgražanju. Res bi želel, da se škofova avtoriteta ne bi nič vmešavala v to zadevo, za katero edini jaz nosim vso odgovornost.Nehati je treba s tem, da se škofa vmešava v zadeve,ki se ne tičeje ne vere ne morale.
Za boljše razumevanje glede objektivnosti mojega 'Pregleda novodot nega slovenskega katoliškega gibanja’ bi rad o.pozoril, da sem bil do jese ni 1916. bolj mladirt oziroma Krekovac, da me je'i spreobrnil7 sam dr .Krek in pa dejstvo, da sem pri vseh očitkih,ki so jih mladini tedaj kopičili proti dr.Šušteršiču po preiskavi odn.po dobljenih informacijah ugotovil? da. so brez podlage. Ker sem videl,da oe dela krivica dr.Šušteršiču in df Evgenu Lampetu, sem se: šele odločil za njuno smer."	.
DJiLAS IM E MIGRACIJA
(Dopis)
Jugoslovanske oblasti so prepovedale uvoz Djilasove knjige o Črni Gori in njegovi mladosti ("Land Without Justiče";gl.oceno v KI 231),ki j! nedavno izšla v New Yorku (Harcourt Brace & Co) in Londonu (Methuen).
V zvezi s tem piše Neue Zürcher Zeitung,da ni bilo prav,da je ne ki Jovanovič,ki so mu poverili uvod in opombe v ameriški izdaji,izrabil priliko za velikosrbske.ideje in zanikal obstoj macedonskega naroda.Dji15 las,ki še je pred sodiščem izjavil za Jugoslovana in je sodeloval pri oblikovanju Druge JUgoslavij e,s e gotovo s tem ne bi strinjal.
Nato švicarski list dodaja,da jugoslovanski emigrantski krovi,ki se zavzemajo za konstruktivno rešitev jugoslovanskih nacionalnih vprašgj in ki se,kot n.pr.monakovska Hrvatska zora, upirajo velikosrbskim in ve-likohrvatskim načrtom, obsojajo tako stališče v-ameriški izdaji omenjen'" knjige,ki ne more .'koristiti nikomur ampak lahko samo povzroči, da se bo z dobrim.argumentom jugoslovanska vlada znova spravila nad Djilasa.
Znižujemo naročnino za pol leta vsem novim naročnikom,ki se pred koncem leta naroče na Klic Triglava.Dobili bodo šest številk za de i set šilingov odn.poldrugi dolar. 'Vabimo Vas, da naročite list svojin prijateljem za Božič. S ten ne boste pomagali samo Klicu Triglava, ki želi biti čimprej tiskan,ampak boste tudi dosegli, da se Vas bo= do obdarovani'pri jatelji spomnili vsaj šestkrat v pol leta, torej J vsakokrat,ko jim bo poštar prinesel Klic Triglava.	Uprava
naš naslov : BM-TRIGLAV, LONDON-W.C.I.
DOPIS PASTERNAK ,—' ..
Ko je švedska kraljevska akademija koncem preteklega oktobra naznanila, da je Boris Pasternak prejel letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo, se ji je nagrajenec zahvalil z brzojavko, v kateri je Izrazil globoko hvaležnost, ganj enost, ponos, začudenje In zadrego. Nekaj dni nato je poslal Pasternak Akademiji drugo brzojavko, v kateri je nagrado, ki znaša okrog 41.000 dolarjev, odklonil ‘'zaradi pomena, kakršnega pripisujejo tej nagradi v družbi, v katero spadam". V nekaj dneh med tema dvema popolnoma nasprotujočima si brzojavkama sta sovjetski tisk In radio Izlila na Pasternaka toliko gneva In groženj, da pisatelju po vsem videzu ni kazalo drugega,ko da nagrado odkloni.
Pasternak je prejel Nobelovo književno nagrado med drugim in očividno zlasti za svoje zadnje tiskano delo, 700 strani obsegajoči roman "Doktor Živago", v katerem premožen doktor Jurij Andrejevič v iverih svoje literarne zapuščine pripoveduje o žaloigri sodobne Rusije. Mnenje je, da knjiga izraža Pasternakov pogled na rusko revolucijo in kar je revolucija prinesla. Knjiga je izšla najprej v laškem jeziku lansko leto v Italiji in pozneje v raznih drugih jezikih, medtem ko so jo Sovjeti zavrnili in je zaradi namembne književne nevrednosti niso tiskali.
Švedska kraljevska akademija je bila seveda drugačnega mnenja, saj so njeni člani pozdravili roman z občudovanjem in navdušenjem in ga nekateri celo primerjali s Tolstojevim delom "Vojna in mir". Uradno pa A-kademija romana samega za zasluge k nagradi ni navajala; Pasternak je prejel nagrado za "važen doprinos k liričnemu pesništvu in na polju ..Lvelike
haske epične dediščine".
Sovjetska reakcija je bila nagla in viharna. Moskovski radio je 31.oktobra slovesno naznanil izključitev Pasternaka iz "Zveze sovjetskih pisateljev" in priporočilo iste Zveze, naj nagrajencu vzemo rusko državljanstvo. V nič manj kot desnih jezikih je isti radio pozival Pasternaka, naj se pobere iz Sovjetske zveze. Pisatelj je postal čez noč "sovražnik ljudstva".	(
Nekod v knjigi pravi dr.Zivago:	Velika večina nas je, ki mo-
ramo živeti življenje stalnega in sistematičnega potvarjanja". In Lara, junakinja v romanu, pravi nekje, da je bita po revoluciji največj a nesreča za rusko ljudstvo izguba vere vrednost osebnega prepričanja.
Roman je že vse^izza prve italijanske izdaje vzbujal veliko pozornosti, akoravno je skušal Pasternak dopovedati časnikarjem, da knjige ni napisal kot obsodbo sovjetske vlade ampak kot poizkus, v katerem naj bi ujel nekaj duha svoje dobe. Ko je švedski književnik dr.Nil s Ako Nilsson 22.oktobra intervjuval Pasternaka za neko švedsko revijo, je pisatelj izjavil, da so Sovjeti zavrnili objavo njegovega romana zaradi tega, ker da je slab in ker da bi utegnil pokvariti njegov p.esniški sloves. "To je, kajpada, le izgovor," je dodal Pasternak v tistejn .intervjuju.
Dr.Nilsson je v svojem članku dejal mod drugim, da je Pasternak duševno globoko uravnovešen in se ne meni za nevarnost, ki mu utegne pretiti.
Dr.Anders Oesterling, stalni tajnik Akademije je skušal že pred imenovanjem vplivati na verjeten negativni odmev v Sovjetiji in izjavil, da so Pisanja Borisa Pasternaka visoko nadstrankarska.
Nagrajenec se jo rodil konec preteklega stoletja. Njegov oče jo bil znan slikar, mati pa se je ukvarjala z glasbo. Kot mlad fant jo 'Pasternak na nemški univerzi v Marburgu študiral filozofijo. Naslov njegove prve pesniške zbirke I.I9I4 je bil "Dvojček v oblakih". Po revoluciji je izdal še več pesniških zbirk, med njimi "Temo in variacijo", "Poročnik Schmidt", "Spektorskij" in "Drugo rojstvo". Kljub temu, da je Pasternak za časa Stalinove samovlade umolknil in vse do izida tega zadnjega romana ni nič objavljal, jo bil po svoje literarno delaven in je objavil vrsto prevodov in študij Shakespeare j a, Schillerja, .Shelley a in drugih. Iz njegovih-člankov sije širok krščanski nazor o dobrem in slabem. Imel pa je, seveda je ozek krog bralcev. Veliko njegovih člankov so nedavno ponatisnili v ameriško-ruski reviji "Novoje ruskoje slovo".
Sovjetski napad na Pasternaka je izzval ogorčenje širom sveta. V obrambo Pasternaka so se oglasili med drugimi trije prejemniki iste nagrade v preteklih letih, Mauriac, Buck in Camus. Salvador de Madrigada z oxfofcfice univerze je Akademiji čestital k izberi nagrajenca. Pesnik Mac-Leish v U.S.A. je dejal: "Poizkus sovjetsko birokracije, da bi razložila Podelitev Nobelove književne nagrade Pasternaku kot propagando "mrzlo voj-
je najpogubnejše odkritje resnične usode umetnosti In književnosti komunistični družbi''.. Skupno protestno brzojavko so Iz Anglije v Kremelj poslali Graham Greene, Rebecca West, T„S,Elllot, Aldous Huxley, Sommerset Maugham In drugi,
Pasternak jo drugi Rus, ki je kdajkoli, odkar so Iz zapuščino Iznajditelja dinamita Alfreda Nobela začeli plačevati nagrade za pospešo^ vanje umetnosti In znanosti, prejel nagrado za literaturo. L,1933 so podelili to nagrado ruskemu emigrantu Ivanu Bunlnu, Buntnova bolj znana dela so ''Gospod Iz San Francisca’', ''Suhodol'1 In roman 'Studenec dni",Prvo delo smo Imeli tudi v slovenskem:-prevodu. Nekaj sorodnosti jo v usodah dol teh dveh nagrajencev; kakor "Doktor Ztvago" tako so bila tudi Bunlnova dela. po večini Izdana najprej v ne-rusklh Izdajah, Po drugi strani pa Imamo veliko razliko: Bunlna je sovjetska vlada /zlasti na priporočila Gorkega/ večkrat uradno vabila naj se vrne, kar je mož odklanjal, medtem ko Pasternaka poganjajo po svetu.
Vtis je, da je Pasternak v svojem zadnjem romanu povedal nekaj resnice o življenju v sodobni Rusiji, Resni In trezni literarni zgodovinarji pravijo, da delo spominja na Prousta In Kafko,
PISMA UREDNIKU
MIRK0 TRAVNIKAR: G.urednik! V KT 233 je đr.V.označil moji razpravici o koroški problematiki kot navadno nasedanje titovcem.Lri nas na Ko -roškem ozmerjajo nemški prenapeteži vsakega zavednega Slovenca s "titov--cem".Öe bi dr.V.nekoliko skrbneje zasledoval nemške časopise,bi moral vi deti, da so tudi sedanji nastop obeh političnih skupin v striktno -m-anj -šinjskih zadevah označili kot dr.Tischlerjevo nasedanje titokomunizmu. 3 ozirom na nejasnost,ki vlada na Koroškem glede izraza "titovec",želim,da dr.V.natančneje obrazloži,kaj razume pod gori omenjenim pojmom.
Öe razume pojem "titovec" tako,da si človek s tem "častnim" nazivom no. strinja 's tem, da bi se podredil politični težnji emigracije po spre ~ membi režima v matični državi, potem je očitek,da nasedam "titovcem",u =-pravičen. Kajti prav tako kot si naša zvezna država Avstrija zaradi zu= nanje političnega položaja ne more privoščiti sovražnega stališča do Sov jc-tske zveze.ali pa poskušati vplivati na spremembo političnega sistem: v Jugoslaviji, si tudi U.S.A. zaradi lastnih koristi in koristi Zapada ne morejo privoščiti križarske vojne - četudi le politične ali ekonomske - proti Jugoslaviji; enako smatram, si "politična velesila" z imenom s." o venska manjšina na Koroškem ne more privoščiti sovražnega stališča do matične države.
_0e pa.diAVhrazume ta pojem kot da se človek,vreden tega pridevka, vdinja političnim interesom matične države,potem njegova ugotovitev doka zu je,da nima osnovnih pojmov o političnem položaju na Koroškem. Ali je dr.V.spregledal,da je Jugoslavija vložila protestno noto glede našega šolstva šele po manifestaciji v Celovcu? To jasno kaže,da bi se Jugoslavija ne zganila,če bi se Korošci somi ne zganili.To obenem tudi dokazuje da se pojavlja pri nas na Koroškem manjšinjska politična samozavest, ki ,10 bo morala Jugoslavija v svojih odnosih do manjšine in do Avstrije vedno bolj upoštevati in se bo morala s to novo potezo našega manjšinjske^ v političnega značaja sprijazniti tudi emigracija. Mar no predstavlja poslednja okrožnica "Naši odnosi do matične države" (glej KT 229) samo poskus,to manjšinjsko politično samozavest nekoliko konkretneje formuli ra+:*,'>	M.Travnikar
KDO JE KRIV?: G.urednik! Emigracija se je skoraj potopila pod pri--tiskom kulturnih,političnih,socialnih in vojaških pigmojovfki kot po pr -vilu kritizirajo predmete,ki jim niso dorasli. Članek g.Vrai-ja (KT 23?. j eden od sto tisoč takih negativnih primerov.Mož v letu 1958.gleda svet in dogodke skozi prizmo "Völkischer B eobachter ja" .Posluša joč na cit. stično muziko v časih Hitlerjeve ere in odmev to s trupene.muzike vso d o nes je oglušil,izgubil sluh za demokracijo in ljubezen do resnice.
Da bi "dokazal",kako so leta 1941 .zakrivile poraz edinole srbske <.-■ sobnosti,nam g.Vrai navaja dr.Mačkove pravljice iz knjigo "In the Strup-gle for Preedom".Mislim,da bi bilo primernej še,če bi nam prikazal mnen' . c Slovencih,kot je napisano v dr .Mačkovi knjigi.Kaj ti opis iskrenega it. nesimpatičnega mnenja o Slovencih,večkratno popolno ignoriranje Sl oven.
in slovenske borbe,bi nam pomagal,da docela razumemo moralno-politično kot tudi kritionostno-etiono vrednost duševnosti tako dr.Mačka kot g. Vraija.Upam,da bo g.Vrai imel toliko intelektualne poštenosti,da bo to storil. Zdaj ga le opozorim: po pisanju dr.Mačka bo vsak tujec prišel do zaključka,da so Slovenci nezdrav,oportunističen narod,politični nebog = Ijenčki.Ker je knjiga pisana v angleščini,je torej namenjena tujcem.
Ni vsako kritika pravična sodba in ni vsak kritik dozorel za sodni= ka.Iz Vraijevega članka pa vidim tole prepričanjerSrbi so corpus delic= ti in samo srbski del članov jugoslovanskih an ti totalitarnih vlad je kriv za vse! Tako Hitler kot Mussolini sta bila istega mnenja.Njuna trobila so spuščala v svet to mnenje.Tudi "Völkischer Beobachter". Zakaj? Zato, ker sta smatrala Srbe za državotvorne,demokratsko razpoložene,borbene in kot take za glavni steber Jugoslavije.Fašisti niso nikdar želeli in si ne žele Jugoslavije.Sanjali so in še sanjajo o 1) obstoju svobodne Slovenije kot nekaj nemogočega;v Okrajni meri bi dovolili vazalno Slove nijo; 2)o Hrvatski n« italijanskem povodcu; 3) o italijanskem Jadranskem morju skupaj s strateškim zaledjem na področju Ljubljana-Trst-Budva-Sjo= nica-Ljubljana; 4)o italijanski Örni gori in 5)0 Vojvodini,Stari Srbiji in Macedoniji kot integralnih delih katere koli države samo Jugoslavije ali Srbije ne. Da se pa ta imperialistični načrt uresniči,je treba* n)požgati vse mostove med Srbi in Hrvati,Hrvati in Slovenci,Slovenci’in Srbi; b)obenem napraviti iz Srbije okupirani teritorij,neke vrsto Neodv. države Srbije pod togo 1jotičevstva.
Iz pretekle vojš vemo,da so Hrvati zavestno ali podzavestno izvrže vali fašistični načrt in požgali skoro vse mostove med Srbi in Hrvati* Srbi izven Srbij e,manjšina,so storili isto. Most ned Hrvati in Slovenci je izpodkopan toda ne podrt. Toda most med Slovenci in Srbi je močnejši kot kdajkoli! Nazadnjaki vseh barv,Srbi,Hrvati in Slovenci,nadaljujejo v emigraciji s požiganjem mostov.Zanje je odpor proti okupatorju "the cnminnl idea of starting guerilla warfare" ("In the Struggle for Free~ dom" str.65.),žanjejo le Hrvati borbeni ("the everrebelious Croats"; Ibid,str.28),zanje je bil Meštrović glavna osebnost v Jugoslovanskem od b oru,Supilo nekje na koncu,Slovenci po niti omenjeni niso (Ibid str 76)
»ost med Slovenci in Hrvoti požige, v	tfovek^ nu
Slovenec a mati avstrijsko-poljska mešanka (Ibid.str.229.).medtem ko on osebno prestavlja Hrvate. Pri ten naj onenh,da nSdar ni^en sUäS iz srbskih uot trditev,ki 30 navaja g.Vrai,"da so srbski Slani naše vlade v zamejstvu poskušali zvaliti odgovornost zn voini poraz '.Ju vos lavi iel. 1941 .na Hrvate in Slovence».Nn Hrvate da, na SlovL?e ne! sf nan^da»sr.o tudi pv raznih taboriščih po odhodu iz domovine» slišali to od Srbov.Bi= lo bi moralno lepo,ce bi g.Vrai navedel vire svojih infom-cii citiro] vsaj tri 5lahke iz srbskega tiska ali vsaj tri k&itof tolikÄÄn v , - ni znano, ce je Völkischer Beobachter" tudi objavil, da je dr.Ma=
^r^odu proklamacijo o ustanovitvi NDH in \ .n ttnrod,dn prejme NDH. Naj to pove g.Vrai. Dobro se pa spominjan da Je tiste dni prešinil vrste jugoslovanske vojske slaven,vzvišen in P^lraer»kl 130 vecno živel v srcih svobodnjakov, da je takrat padel velik! Slovenec,gorostas višine Triglava,letalski polkovnik Ferdo G?adiš nik,komandant 1.bombarderskega polka jugoslovanskega letni«tva ki it a Polnim tovorom bomb strmoglavil v KošSnfško soleskf^da bTs IvijL^nzbi ct'v1 Jjupl?n in let0;!-on trenutno zadržal prodor nacističnih oklepnih divi J1*5 s ten omogočil, da se Stracinski položaj obdrži. Polkovnik Ferdo Gradišnik pa ni poveljeval samo slovenskim ali samo srbskim edinoit h-r vatskim pilotom!Res je le, da hrvatski Pilo?iveč?SomaSso'h?teli sodelovati pri bombardiranju nemških vojaških enot.	-hoteli sode=
+ ■	S° s;fbske "trupe. ..dobesedno same od sebe razšlo",kako je po
ten bilo ujetih m v nemško ujetništvo odpeljarih okoli tristo tisnč a-rh akih oficirjev in vojakov? Naj g.Vrai reši to uganko!
"RASTEJO BREZ NAS":G.urednik! Ne razumem,kako more dlJen?Sfn?’d1 ^	V Jugošlnv^fp^o0«6 fčamiz^ko^L
qoS	J Vlde1^ ^10 ^UčegO’Pri ljudskem štetju 1953.a e je skoro
90% izjavilo,da verujejo v Boga.Ali misli,da. so to komunisti?? Madžarski revoluciji je prednjačila ravno mladina.Öe bi veljalo to pravilo tudi nt 2npn u ne bi mogel nihče biti komunist,ker večina komunizma še ni videla.
F.L,
■5 tr nn 16.
KLIC I'i IGLLVA
' ^ '4
btov.235.
OD MESECA
Tito je na poti v Indonezijo. Obenem pravijo, da bo obiskal tudi Burmo, Indi jo in Združeno Arabsko Republiko. Od do rna ^9 okroglo dva meseca..
23.novembra je Tito otvoril automo= bilsko cesto od Ljubljane do Zagreba,ki so jo gradile mladinske brigade. V svo= jem govoru v Novem mestu je poleg. obi= oajne^oudar jan ja uspehov socialistične izgradnjo in odgovarjanja na protijugo slovansko kampanjo na Vzhodu napadel tu di "negativni lokalni patriotizem", ki ne vidi Jugoslavijo kot celoto. To je jasno letelo na one ljudi v Sloveniji, ki godrnjajo, da morajo doprinašati žr= tve za razvoj nerazvitih predelov Jugo= slavijo.
Po zborovanju jt novomeški okrajni ljudski odbor priredil kosilo, na kate= rem se jo Tito spodtaknil ob univerzitet nc študente. Razen beograjskih študen= tov, so se ostali zelo slabo odzvali po zivu na delo. Tito je ugotovil, da veči na diplomiranih/štude.ntov "enostavno iz gine, čim zapusti univerzo, in so poraz gubi v mestih," Zavest dolžnosti do skup nosti je zelo nizka. "Nočem reči, da ob stoja val zapadnjaškega mišljenja, toda zdi se mi, da del naše intelektualne- 0= mladine pozablja pod kakšnimi pogoji smo gradili v preteklosti in velike težave, vi spremljajo sedanjo izgradnjo. Nem ni vseeno, kakšno intelektualno omladino imamo. Hočemo mlado socialistično inte= ligtnco, revolucionarno inteligenco, ki bo živela isto življenje kot- revolucio= norna omladina pred in med vojno in ki bo prežeta z istim duhom kot velika ve= čina naše omladinc v izgradnji naše 00= cialistično skupnosti," je rekel Tito. Obenem je zatrdil, da je "naša omladina na pravi poti" in da je pripravljena lo jalno slediti stari generaciji ter da ni -"nobene razlike med starimi in mladi mi".
Tito je bil nedavno dlje časa na o zdravljenju na Brionih, Uradno ga boli' križ.
DIPLOMATSKA SLUŽBA r^Fhunc Kos, doseda= iji veleposlanik v Švici, je bil postav Ijen za veleposlanika na Japonskem. Nje go v o mesto' v Švici jo zasedel dr.Sloven Smodlaka, ki je bil doslej šef protoko la predsednika republike. Sef protokola jo sedaj- postal Zdenko Štambuk, doseda= nji veleposlanik v Burmi, čigar mesto je zavzel Iso Njegovan, ki je bil svoje čase generalni konzul v Sydney-u, Smo= dlakova "premestitev je verjetno v zvezi ■3 imenovan jen Leo Matosa za gen. tajnika predsednika republike na. mesto dr.Jožo= ta Vilfana. Zelo verjetno jo, da se Smo
DO MESECA
dlaka z Matosom ni razumel, pa jo odst pil. Po drugi strani■j e Stamhukova po= stavitev vtoliko značilna, ker sedaj spremlja Tita na njegovi poti v Indonc-zijo.
Bivši veleposlanik v Moskvi, Veljko MičunovicT, je postal državni podtajnik za zunanje zadeve. Njegovo mesto v Moskvi jo zasedel Lazar Mojsov, biši di= rektor časopisa "NOVA MAKEDONIJA”, kar je značilno zaradi sedanje bolgarske kampanje proti Jugoslaviji v zvezi z 'makedonskim vprašanjem. Ulitur Ganev, ki je nedavno javno izjavil, da so Ma= kedonci Bolgari, je postal novi bolgar ski predsednik po smrti Go'orgij.a Dom j a nova.
Mihajld Javorški, doslej veleposla= nik v Belgiji, jo postal veleposlanik v Italiji. Njegovo osto je dobil Vjt koslav Prpiči, višji direktor TANJUG-a.
NESREČE: V atomsken centru v Vinči se je ponesrečile šest članov centra. Vsi so bili izpostavljeni radiaciji^ ko je "0" reaktor ''podivjal", ker sofupravlja li strokovno nezadostne podkovani usluž benci. Ponesrečenci so bili prepeljani v Pariz, to-da obstoja malo upanja, da bi nesrečo preživeli. Eden izmed njih je- že umrl. Njihov prevoz v Pariz je tudi sprožil v Parizu javno polemiko, tako da jc- moral sam minister zdravja zanikati trditve, da so bili Francozi na pariškem letališču v nevarnosti,ko so ponesrečence prevažali.
GOSPODARSTVO: Zvezna skupščina je sprejela plan za 1959-leto (podatku sen ob javil v KT 23^). Usvojila jc tudi zvezni proračun, ki vključuje večjo vsoto za modernizacijo univerz, tako da bi lahko skrajšale dobo študija, kakor tu di postavke za izgradnjo institutov za fizioterapijo in proizvodnjo serumov ter za moderno opremo v inštitutu za transfuzijo krvi. Institut za proizvod njo seruma proti poliu bodo zgradili do 1961.leta blizu Beograda.
Plan proizvodnjo v Sloveniji za 1959 leto predvideva zvišanje industrijske roizvodnje za	in poljedeljske za
L v odnosu na letošnje leto.
VZGOJA: Zgodovinarji so imeli svoj kon groš in ntd drugim razpravljali tudi o novem«učnem načrtu zgodovine na gimna= zijah. Po tem načrtu bo pouk zgodovine v'bodoče vključeval tudi osnovo poli= tično ekonomije in historičnega nate= rializna,“ tako da bodo študenti "lahko razumeli zgodovinski proces". Presnet br vključeval tudi probleme izgradnje so= cializma v Jugoslaviji. IVAN STANIČ